ST. 94. V CELJU, SOBOTA 80- AUGUSTA 1919 LETO I. tehafa wiak tcrak, datrtak in •ftbftto« — Caaa ¦ Z* celo leto 36 K, M pol leta 18 kron, za Cetrt lela 9 K, u 1 mesec 3 krone. Poaamazaa •tavllka ataaa 40 vlaarjev. Na plsmcnc narolbe brei poSilJatv« denarja aa ¦• mormmm oziratt. Naročniki na) pošiljajo naročnino po poStni nakaznlci. Reklamadje fflede list* so poštnlne prosle. Ne- franklrani dopisl k ne sprejemajo, NFa dopise brez podplsa ac ne ozlra. llradalatva In upravni&tvo sc nahaja v Zvezni tlskarni v Cdju, Stroaamajerjava ulica 6t. 3. Oglasi se računajo po porabljenem prostorn In »Jeer: za navadnc oglas« po 19 f od 1 mm, za poslana, na- cnanila občnih zborov, naznani1 o tmrti, zahvale itd 50 v od I mm, ra reklamnc notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrstc) 4 K> Pri vcČkratnih objavah popust. Hokopisi se ne vračajo. Telefon St. 65. IZDAJA IM TISKA ZVCZMA TISKARNA V CELJU. 00B 0DG0V0RNI UREDMIK VEKOSLAV SPINDLER. Pr. Avg. Reisman: Pozdrav mladini» Nocoj se pripeljc v Celjc napredno jugoslovansko dijaštvo k tridncvnem?; zborovanju. Pridejo naši najmlajši, da po dolgem prcmoru, ki ga jc usilila svetov- na vojna. zopet pregledajo svoje vrsie in določijo nove smernicc svojemu dcln v prerojeni domovini. Pridejo naši najmlajši, naš up. iiaSc sanjc, ogledalo, v katerem homo lahfco pogledali mi, ki snio žc stopili v življc- nje, svojo notranjost. Mnogo smo že imeli lepih dijaškiTi shodov, nobeden pa še ni zboroval v ta- ko usodnih dneh, na nobcnega še nisir.o zrli s tolikimi nadami in obenem toliKo skrbjo, kot na iutrišnjega. Saj danes Se niti nc vcmo, ali nam ic vojna sploli pis- stila kaj mladine, in kakšna je pač ta najmlajša gcncracija, ki nam jc vzrastTa v dneji najglobljega narodncga suženj- stva? Niso-li to strtc duše brcz solncc, brcz moči, brez bojevitosti? Ne. groba sila je porodila tudi v ten najmlajših ljut odpor, zanctila srca k no- vemu žaru in obogatila duše z mogoenim koprnenjem po razmahu. svetlobi in lju- bavi do vsega lepcga in dobrega, kar snl- va v troimenem narodn SHS in njegovi ljubljeni domovini. In ktT smo trdno uverjeni, da bo ta mladina v teh dneh nred nami razglab- ljala naloge, ki jih ji nalaga novi čas, in zaobljubfjala svojc mlade, neizčrpne sile napredkii, sreči naroda, bi jo tudi ml radi pozdrävili tako, kakor zasluži, kakor pozdravi skrbni oče po dolgoletni ločitv? svoje Ijubljeno detc. Naši ste, zato var.i segamo z odprtim srcem v mladc, dela- željne roke in najrajc bi vam postlalipoi z dehtecimi rožami, ki so pravkar po- gledale k solncu, da bi se vašc duše iz- kopale v cistern vonju lepote in ljubezni. In to naj vam bo pri vašcm tridnevnem snovanju in kovanju kot merilo: Boj vsemu, kar iii čisto, boj vsemu in vsein, kojih notranjost ni čista, boj naibolj onim, ki ne delajo iz ljubezni! To so gesla mladine bila in naj tudi ostanc- jo. Ne poznajmo kompromisov v boju za svoje ideale in četudi nas stari in »izKu- šeni» šc toliko krotijo. Rekli vam botlo, ie počasi. ne tako ognjevito, da se nc opecetc, kakor mi, ki smo tudi nekdaj tako sanjarili. Dragi rodoljubi, ohranite si svoje očetovske bescde, mi vsi, po letlh stari in mladi, smo se tisoč- in tisoekrat, zlasti tekom vojnih let, prepričali, da nam je najnevarnejše »računanje« in bojazlji- vost, in ko bi ne bili ravno ti naimlajši, ki so prvi odkrito dvignili tudi zastavo politienega ujedinjenja Jugoslovanov, lako neomajni v svoji veliki veri in ko hi ta zmagonosna zavest lie prešla »prc- zgodaj« naSim najboljšini delavcem, mJa- clinom, pobeglim v tujino, v meso in krf. bi nas danes gotovo delili Avstrija in Italija. Zato pa pozdravljeni vi. neprera- Cunljivi, eisti borilci svobodc in napredka, v naši lepi domovini! Mi vsi, ki vas raz- limemo. smo z vami; smo ponosni na vas, ker verujemo, da bo dclo vase ge- ueracije izvršilo popolno ujedinjenje SH5 in dobojevalo v tern enem narodu tutu njegovo dusevno osvoboditev. Spod^jBStajerski pariarnent. Zbor odposlancev spodnjestajerskili okrajnih zastopov, obein, hranilnic in po- ročevalcev javne uprave se vrši dne 11. in 12. septembra 1919 v Narodnem domu v Cclju z začetkom ob 9. uri vsakesa dne. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika likvidacij- ske komisije SHS za Štajersko o stanju likvidacije. 2. Delokrog deželne vladc za SIovc- nijo in posaineznih poverjeništev o »- pravi slovcnskc Stajerske. Poroeajo oct deželnc vlade in od posamcznih pover- jenikov določeni poročevalci. 3. Poročilo o stanju občinske liprn- ve. Predlogi o zložitvi občin. Nasvetl o dobi in uačinu občinskih volitev. 4. Stanje avtonomnih mestnih obcin Maribor, Celje, Ptuj. Nasvcti o preosno- vj vqlijiicga rcda in upravc v teh mestiii. 5. Okrajni zastopi doslej in v prihod- njesti. 6. Poročilo o podpisovanju vojnih posojil deželc, okrajnih zastopov in od- ein in posvet.ovanje o daljncm postopKu z ozirom na ta posojila. 7. Poročilo o stanju obcjnskjh hi okrajnih hranilnic, o njih obremenitvl z vojnimi posojili ter posvetovanje o sans- eiji istih. 8. Uporaba deželnih doklad. PoroČI- lo odposlanca finančne nprave. 9. Poročilo o stanju bivših dcžeinin kopališč ter posvetovanje o lastništvu glede istih po izvršeni Iikvidaciji. 10. Poročilo o stanju bivših deželnlh -^elezuic in udeležbi likvidacijske mase na giavnici zascbnih železnic. 11. Poroeilo o kmetijskem šolstvu in posebej o vinogradništvn z ozirom na udclcžbo prejšnje deželne upravc. 12. Uloga bivše deželne uprave ;n sedajne deželne vlade glede zdravstva na StajerskeiiL 13. Preuivdba šolstva in vzdrževa- nje istega. 14. Volitev elanov v likvidacijsko komisiio in morebitnih odsekov za re- foimo. Nacrt zakona o davku na vojne dobičke. (Dalje.) Ce je inozemska dfužba delovala v naši državi samo v vojnih poslovnih Ictih. se smatra kot večji dobiček skupni čisti dobiček, ki ic bil dosežen v teh le- tih. 4. Davek. se ne predpiše, če veČji dobiček družbe v katerem vojnem letu ne presega 10.000 dinarjev. 5. V čisti dobiček domačih družb sc vračunajo tudi poslovni rczultati; sio- seženi izven teritorija kraljestva SHS. Ce se v katerem vojnem letu izkaže iz- guba, se naj odračuna od dobička na- slednjih let. 6. Srednji čisti dobicek poslovnih let mrrne dobe, po katercin se izračuna vojni dobicek, se v smislu točke 4. do- loci za poslovna leta 1909. 1910, 1911, 1912. Za družbe, ki niso obstojale vsa ta leta, se izračuna čisti dobiček po rezul- tatih onih let. v katerih je društvo ob- stojalo. Točka 7.. 8. in 9.govore o načinu prtj^pisa' višinc Vlavka. o predložitvi davčnih prijav obenein z bilanco in o (em. da bo davek prcdpisovala okrožna finančna uprava. Odredbe gledc iinančnih in pravnih oseb. 10. Državljani kraljestva SHS pla- cajo ta davek, bodisi da stanujejo v dr- žavi ali izven nje, od vseh svojih dohod- kov bodisi v državi aii izven nje. Tujl tMZ'uv/jaiii, ki stariujejo na ozcmlju kra- ljestva SHS, plačajo ta davek od vsen svojih dohodkov, bodisi da jih imajo v c>ržavi ali izvan nie, po naüelu recipro- citete: če ne stanujejo v naši državl, plačajo davek od vseh dohodkov, ki jili imajo v državi. 11. Kot podlaga za obdačenje slu- 2i z ozirom na dobo 1914.—1918. končno oni večji dohodek. ki se izkaže med skup- nim dohodkom te dobe ter dohodkom, doseženim 1. 1911, z ozirom na 1.1919 pa oni večji dohodek, ki se izkaže med do- hodkom tega leta in onim 1. 1911. Ce Jc skupni dohodek 1. 1911 bil manjši nego 10.000 dinarjev ali ga pa sploh ni bilo, se za ugotovitev večjega dohodka mora smatrati, da je dohodek I. 1911. znašal 10.000 dinarjev in napram tej svoti sc naj izračuna vojni dobicek. 12. Davek se ne predpiše: a) Pc skupni dohodek v času 1914.—1918. za- ključno ne presega svote 30.000 dinar- jev, pa bodisi da je ta dohodek dosežen v celi dobi ali v dein iste, v 1. 1919 pa ce ne presega svote 15.000 dinarjev; b) ce je skupni dohodek v easu 1914. — 1918. zaključno bil večji ko 30.000 dinarjev, pa ui presegel skupnega do-hodka iz 1. 1911 za 10.000 dinarjev, v 1. 1919 pa če Je skupni dohodek bil veeji ko 15.000 dinar- jev, pa ni presegal skupnega dohodka v i. 1911 za 5.000 dinarjev. 13. Glede višjih dohodkov od plac", pokojmn, podpor in drngih podobnih do- hodkov državnih, samoupravnih in ob- einskih uradnikov in uslužbencev, Ki jih dobivajo pri državnih in drugih javnTh blagajnah ter glede drugtfi zasebnih urad- nikov veljajo druge določbe. 14. Na obveznost za plačanje teg:a davka ne vpliva dejstvo, da davčni za- vezanec dohodkov. ki so mu pripadali, v resnici ni sprejel. Izvzetje slučaj, Ce more dokazati, da krivda ni njegova, da so dohodki ostali neplačani. O takih do- hodkih bo vodila finančna uprava tudi nadalje racun, in če bodo pozneje pTa- eani, bo predpis davka naknadno popra- vila. O plačilu takih dohodkov mora davčni zavezanec podati prijavo finanC- ni upravi v roku 8 dni po izvršenem plačilu. Ako davčni zavezanec dokaže, da dohodek ni plačan, ker ni napravi! z interesiranimi osebami obračuna, se ta dohodek ne bo vzel v poštev, a davčni zavezanec mora v 30 dneh po izvršenem cbračunu prijaviti ta dohodek radi naK- nadnega obdačenja. Naknadno obdačenje sc bo izvršilo s popravo davčnega prea- pisa bodisi za dobo 1914—1918, bodisi za 1. 1919 z ozirom na to, ali je dohodek iz dobe 1914—1918 ali iz 1. 1919. Ako taKi dohodki ne bodo obračumini do konca 1. 1920, mora davčnj zavezanec iste pri- javiti pristojiii finančni upravi najkasnc- je do 3]. marca 1921., ta pa lahko odredl, da se davek tudi pred končnjm obraču- nom predpiše. Kdor prijavo oPusti, nosi posledice (gl. točko 21., odst. 6). 15. Ako ima daycni obvezanec veC del, se obdaeijo skupno, tudi če niso po- edina dela drugo z drugim v bližnji zvezi in se vodijo v krajih, ki leže v področju raznih finančnih uprav. Pri predpisu davka na vojne dobičke davčnega zave- zanca se morajo vpoštevati tudi skupn! doihodki njegove zakonske polovice ter članov rodbine, ki žive z njim skupno. 16. Pri predpisu davka na vojne do- bičke se davek na vojne dobicke ne mo- re odbiti od večjega dohodka, ki se naj obdači- Dx)Klad na davek na vojne eirJLnfaka ullca 3. Zamenja se stanovanje s 3 manjšimi parket- nimi sobami sredi mesta, s stanovanjem s 4 sobami in vrtom event, v predme- stju. Ponudbe na upravništvo lista pod »Zamenjava«, 1237 1 Meblovano sobo če mogo.xe z uporabo glasovirja išče za takoj trgovski sotrudnik. Ponudbe na upravništvo lista. 1257 2—2 Sprejmeta se na hrano in stanovanje dve deklici ali dva dijaka. Na razpolago je tudi uporaba glasovirja. Vpraša se v upravi Nove Dobe. 1264 3-2 Lejfto stanovanje s 3 sobami in vrtom se zamenja za večje. Pojas- nila v upravništvu. 1269 —2 Sprejme se takoj UČeiteC pri Ivanu Scharner, ključavnič. mojstru v Žalcu. 1267 2-2 Skoraj nov štedilnik se po ceni proda pri Jakobu Majoen, čevljarskem mojstru na Ostrožnem St. 19. 1168 3-2 2 l&OZld sta na prodaj pri oskrbniku na posestvu Sfermecki na Goricl. 1259 2—2 Živahne korespont!ence in znanja z ena- j^cZs kimi go8podl želijo „luclfer", ^P^. „hudlč" In „škratelj". Ponud- be na poštno lezeöe. „N. N." 1260 3-2 Dljak II. gimn. razreda išče «tanovan- je tn hrano v kaki dobri hiši. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo Nove Dobe. 1263 3-2 Služkinja, katera itna yeselje za delo v vrtu in je v slovenskem in nemškem jeziku zmožna se takoj sprejme. Naslov v upravništvu. 2—2 S62; rionjskl dirhi na Bledu dne 7. sep- tembra 1919 ob dveh popoldne. I. Za enovprežne toplokrvne konje, ki §e niso dirkali — distan- ca 1500. m — ob 2. uri; II. za enovprežne mrzlokrvne konje, ki še niso dirkali — di- stanca 1500 m — ob pol 3. uri; III. dirka okrog jezera za eno in dvoprežne — distanca približno 6 km — ob 3. uri. IV. dirka za jahalne konje brez zaprek — dist. 2400 m — ob pol 4. uri. PRIPOMNJE : 1. I. in II. dirka na travniku. 2. pri I.. II. in III. se vozi v trabu; ako kateri konj dirja več ko 100 korakov, je izključen. 3. Pri I. do III. mora konj v trabu skozi cilj. 4. Pri III. dirki startajo tekmovalci v presledkik treh minut in sicer najprvo enovprežni. Dvovprežnim se pri končni določitvi časa odračuna 30 sekund. 5. Prvi štirji dobe pri vsaki tekmi častna darila in sledeča denarna darila: prvi 500 K, drugi 300 K, tretji 200 K, četrti 100 K. 6. Proti izreku sodnikov ni ugo- vora. 7. Dirka je pristopna vsem konjein, ki se nahajajo od prvega maja letos v Sloveniji. 8. Prijave je vposlati do 4. soptembra na Tourist Office na Bledu, kjer se dobivajo tudi vsa pojasnila. 9. V prijavi je navesti ime prijavitelja in štev. tekme, katere se nameiav. vdeležiti. 10. Hlevi bodo pripravljeni za konje, ki bodo tokmovali, brezplačno. V prijavi naj se navede potreba hleva. II. V slučaju slabega vremena se w«*si dirka ß. septembra, kar se bo n^zna- si nilo pri Tourist Office na Bledu 7. septembra ob 12. uri. n Odprl sein hotel Beograd dosedaj Sandwirt v Slovenjgrad- CU| kjer se nahaja gostilna, kavarna, mesarlja, prenočlšče, kegljišče, kra- sen vrt in se dobe vozovi na vse strani. Točil bom vedno najboljša vina, pivo in kavo. Vsak čas se bodo do- bila mrzla in topla jedila. Imel born vina vseh vrst v sodih in steklenicah, ter sadjevec na debelo in drobno za razpošiljanje od 56 1 naprej. Za obilen obisk in naročila se priporoča Andrej Oset, hotel Beograd, :-: Slovenjgradec. 5-4 Suhe gobe, kumno in druge dezeine pridelke kupuja Sever & komp., Ljubljana 1250 10-3 Kavo žgano tn inrovo, roztne. olje. Erdal-kremo, likalo (blks), vse vrste barve za obleko. mazilo za voz, pe- trole). iveie, vzlgallce, splcli vse specerilsko In KoSonifalno blago na debulo In drobno prlporoča tvrdka Ivan Dečbo, Celje nasproti Narodnega doma. 986 9 Ivan Ravnihar 167 104-86 CONG kupuje po najvisjih dnev- nih cenah s Saiaeno seme, suhe gobe, strd in vosek. Lepi, stari sremski OVBSiBhOPUZO ima v zalogi veletrgovina Attton XoUnc v Celju. 1240 4—4 j Trgovci mešane stroke, drogisti, kramarji itd., sijajno zaslužijo s prodajo Mastina (hranilni prašek za živino in perutnino) pri kme- tovalcm. Treba je pisati dopisnico na naslov: »Lekarnar Trnköczy, Ljub- ljana, Kranjsko« na sledečl način: »Pošljite mi 15 zavoj^v (po xjA kg) Ma- stina, obenem veliki lepak, oboje po povzetju zaK32'50, prosto poštnine in zavojnine. 591 10--22 f±2mm%mL% sibečico, kraste, lišaje uniči **•¦¦ J**J pri človekuin 2ivini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maze perila. 1 lonček za. eno osebo 6 K. — Po pošti 7 K poštnine prosto. Piodaja in razpošilja s pošto lekarna Trnköczy v Ljubljanl, Kranjsko. 615 34-34 Due 29., 30., 31. avgusfa in 1. sepiembra: Svetovna senzacija! % Največji film zadnjih let! Zadn)a gala predsiava orjaškega HiperseBi2acijskaf najuspelejša cir-- kužka drama v 5 ogi»omnih dejanjih V g.avtti vlogi krasna jahalka in plesalka Evelina Triada NicK. Zvišane cene! Straa 6, »NOVA D O B A« Štev. 94 „LASTNI DOM' regtstrovana kre« dltna in sfavbenn zadrnga z om, z&v. V CELJU Prešeriiova ullca St. 1 5. sprejema hranllne vioge in Jibobrestufe po/<0^LI| 01 \ irl In poS od sfo \*—* |2 (0/ PRIPOROČAM SEURADOM,ŠOLAIV1 INPISARNAMZVELIKO ZALOGO VSEH VRST PA- PIRJA IN PIS. POTREBŠČIN JANKO BOVHA KRALJA PETRA CELJE CESTA ST. 31 V zalogi velika izbira v.seh vrst šolskih potrebščin kakor: syin- Čniki, peresa, zvezki, črnilo, radirke, tablice, baryice itd. Postrežba točna in so- lidna, cene nizke. Gostilna Plevcak Gaberje priporoča svojo izvrstno toplo in mpzio hutiinjo ten najboljša, prisfno domar.Q ulna. 240 52-34 Slav, občinstvu naznanjam, da sem spremenil naslov gostilne prl »Lastovki« v gostitno pri „Jugoslovanu" Stavbena in galant, kleparsfea obrt A. Jošia fiam. Fnio Dolžan 243 104-66 Ce6]e, Kralja Petra c. 8 (nasprcii „belega vola(r) Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. PostreŽba točna in solidna. LU«ION s katerim si lahko vsak napravi V4 / finega dstila (kreme) za čevlje. Dobi se v špecerijski trgovini ter dežel. pridelki na debeio in drobno Franc Kolenc Celje, Narodni dom. Kupim tudi vsako množino lane- nega semena po najvišji ceni. 213 52-33 ____________ Franc Tosher klepar v Celju Za Kresijo (VodnjaSka ulica 7) Sprejemajo se v točno izvršitev vsa stavbena in galanterijska lileporslsa dela kakor tudi vsa v stroko spadajoča popravila. 1170 2-2 Mlatilnice, gepeljni in sldnnorGzniCG ü^ü^^ü^s^ v veletrgovini z železnino f99HBPkuFst Peter Majdič, Celje. ,_7, •, , OGLETTE SI V CELJU ravnokar iz inozemstva dc- speio popolnoma sveže vsa- kovrstno manufaktiirno in modno blago. Ker imava prvovrstne zveze za dobavo blaga, so cone zelc zmerne. no Kpehovem frgu st.3 V CELIU Veakdo si naj ogleda boyato zalogo pred nakupom in propričal se bo, da je za- logfi okusno Izbrana in se v njej nahaja samo sveže blago ter da so c^cnajnižje. Fripopočava sc za obisb SIrec & DROfenik Zaloga papirja, pisalnih In risalnih potrebščin na debeio in drobno. Naznanjam cenjenemu občlnslvu iz Celja in v okolici, da otvorim dne na Glavnem trgu St. 15 JQCktSSaUTlJ^1 L Kosärjevi). 1054 2-2 Adolf WoisK» mesarski mojster v Celju. FRANC KRÄMÄR Na debeio in drobno I ^^ f^ B^B ¦% ^a debeio in drobno I Zaloga igrac, galanterijskoga, norimberškega in modnega blaga ter kranjskih izdelkov. 375 52—2.S Og. trgovcem naznanjamo, da je pravkar dospelo in se nahaja v zalogi sledeče blago: salonske in tirolske metle, muholovci, Glaserjev in Velimski kavin pridatek, krema za čevlje »Erdal«, 66 odstotno milo za perilo, kolomaz v dozah po 8 kg. — Postrežba točna. — Cene solidne. Dritžba za promet pefroleja z o. z., podružnica Celie. DROGERDH PHRFUFIEROR FOTOHRNUFHKTURH KRRHRR a URTOWEC Hotel „Pri belem volu" v Celju, Kralia Petra cesta Prvovrstna kuhinia, najboljša vina in vedno sveže pivo. Sobe za tujce na novo urejene. — Postrežba solidna. Za obisk se priporoča Drag* Bernapdi. Hotel-restBPeGijL- BnlAKusi L/^ 1 AtaJtfl \1 111 priporoča dobro kuhinjo in izvrstnavina ter ima dnevno sve2e pivo v sodčkih, Na razpolago je klubova soba esolidankoncerf. Fran STRUM, Celje ZaEQya stekla, porcelana, svetilk, ogledal, okvirjev in raznovrstnih sip. Prevzetje Si© klarskih del Kralia Fetro cesfa' Trgovina s špecerij- skim blagom in dež. pridelki Ant. KolenciM Ant. Ermenc 263 ' COJJO 52-32 Kralja Petra cesta 22. pejanje govort!!! Vprašajte samo vsakega trptfca kako lahko in uspešno on deluje od časa, ko je postal odjemalec 4lev. 94 »NOVA DOB A« Straw 3. Nadutost je poleg lenobe in slam- natih glav najbolj dičila avstrijske po- litične uradnike. Ždi se, da je ta zalega tu in tarn zapustila bacile, ki hočejo tudi naše ljudi inficirati. Nekje na Slo- venskem imaio n. pr. kuhinjo za srednji stan, ki jo obiskujejo nižji in visoki uradniki, celo sodni svetniki. Čeprav dvorana zadostuje za vse, so si poli- tični uradniki osvojili posebno sobo, kar je izzvalo pri drugih nižjih, enakih in višjih uradnikih umljivo ogorčenje. Od domisljavosti do smešnosti je samo en korak. Izžrebani porotniki okrožnega sodišča Celja za iretje porotniško zasedanje počenši dne 15. 9.1919. I. Glavni porotniki: Vidmar Matija, trgo- vec, Boharina, GoropevSek Jožef, po- sestnik, Trbovlje, Tratnik Blaž, posest- nik, Šmartno v R. d., Miklavc Anton, sodavičar, trg Mozirje, Teppey Jožef, trgovec, Vitanje, Lopan Jakob, pek. mojster, Celje,vHudina Ivan, pos. in 2u- pan, Zagaj, Čonč Janez, posestnik, Hanjsko,Golež Jožef, posestnik, Kame- no, Kožuh Franc, posestnik, Ivenca, Verdev Jožef, posestnik, Pristova, Mai- zenowitsch Alfred, gozdar, Radomirje, Plevnik Jožef, gostilničar, Sela, Remic Franc, krčrnar, Šmartno, Mastnak Ja- kob, posestnik, Lokarje, Gradt Maks, mesar, Šmarje pri Jelš., Dr. Barle Jo- sip, notar, Kozje, Stoian Martin, mizar in posest., Teharje, Cimperman Alojz, gostiln. in mesar, Polzela, Vajd Anton, posestnik, Loke, Juvančič Alojz, gostil- ničar, Zidanmost, Draskovic Jožef, trgo- vec, Kozje, Kowatsch Jakob, posestnik, Voinik, Fajs Martin, pos. in župan, Št. Janž, Sedminek Melhior, posestnik, Pod- log, Zorko Matija, trgovec, Št. Jur ob j. l., Ušen Franc, posestnik, Zg. Gru- Sovlje, Hrovat Franc, posestnik, Prožin, Pikl Jurij, posestnik, Griže, Qracner Stefan, posestnik, Kranjčlca, Apačnik Jurij, posestnik, Stari trg pri Sloven j Graden, Gradišnik Blaž, pos. Brezje ob Savi, Gutman Alojz, mizar, Rogatec, Lednik Martin, posestnik, Mala Pirešca, Eisbacher Konrad, trgovec, LaSko, Plavšak Ludvik, gostilničar, Tabor. II. Nemestni porotnitd: Herman Janez, go- stilničar in pek, Store, Majdič Peter, veleindustr., Spod. Hudinja, Koštomaj Ivan, posestnik, Čret, Zottl Jožef, ko- vač, Gotovlje, Patz Anton, hran. tajnik, Celje, Fazarinc Anton, trgovec- in pos., Trnovlje, Krušič Jožef, posestnik, Lava, Dr. Josip KarlovSek, odvctnik, Celje, Koštomaj Jernej, posestnik, Leskovec. Nekaterim gg. trgovcem v Celju ! Veliko ijudi, ki ne spadajo v našo rnlado državo, je že železna metla po- metla. Mesto Celje je 2e res lepo lice dobilo. Toda če prides dancs v nekatere trgovine, te prime jeza, ko slišiš, kako nekateri nastavljenci hrustajo sloven- ščino ali je pa celo nič ne znajo. Se- veda ni niogoče drugače, če so ti na- stavljenci iz Netnške Avstrije, in neka- teri vmes še danes tako zagrizeni, da nočejo slov. znati. Slovenske kolege zbadati in čez Jugoslavijo zabavljati, tisto pa imenitno gre; da pa jtigoslo- vanski kruh jedo, pa nočejo vedeti. Mesto da bi oni, ki niso zmožni lepega slov. jezika, zahajati med zavedne ko- lege, jih vidiš se po gotovih kotih po- tikati in čez naš jezik zabavljati, po ulici pa seveda kar »habe die Ehre«. Največ takih elementov se vidi in sliši pri tvrdki Stiger, Zangger itd. Takih pomodiikov lahko celo kopico našteje- mo. Ako hoČejo gg. tigovci v lepi Ju- goslaviji ostati, si naj prej ko njogoče zavedno osobje nastavijo in no kričače in celo iz Neinške Avstrije. lmamo do- voli Jugoslovanov. Posebno imajo neka- teri na prvih mestih take imenitneže. Slovenski pomočniki si bodo, če se to ne spremeni, pač na drug načm poma- gali. Najdene stvari: En prevleček za dežnik. Dobi se pri mestnem magi- straiu. Razpis iicitacije 2'd nabavo mesa za celjsko ganiizijo. Na osnovi člana 89. zakona o državnem računovodstvii in člana 27. zakona o nabavah vojnih potreb se vrši dne 6. sept. 1919 v Celju pismena ponudbena licitacija za nabavo potrebne mncžine mesa zu celjsko garnizijo za čas od 11. sept, do 31. de- cembra t. '.. Pogoji so na vpogled v pisarni komande mesta Celja dnevno od 8—12. ure predpoldne. Licitacija se vrši v navedeni pisarni gori označenega dne ob 9. uri predpoldne. Pismene po- nudbe se sprejemajo tega due od 9—11. ure predpoldne. Kot kavcijo imajo po- ložiti aržavljani kraljevine SHS na dan Iicitacije 20.000 K. Kavcija se lahko položi v gotcvem denarju, vrednostnih papirjih po nominalni vrednosti ali v državnih bonih. Oferti morajo biti v zapečatenem zavitku in opremljeni s takso 10dinarjev ali 30 K v gotovem novcu. Cene morajo biti v ofertu iz- pisane v besedah. — Komanda mesta Celje. Odbor Zveze vojnih invalidov se je končno vendarle odloČil, aa skliče o.bčni zbor za dne 31. avg. Upamo, da se invalidi proti gospodarstvu v Zvezi niso samo po ulicah jezili, ampak da bodo napravili red. Zato tudi sedaj ne borno več priobčevali dopisov, katere se nam glede zveze še poslali razni invalidi Turin, Rednak, Podpečan, Kot- nik in mnogi drugi, ker bcdo imeli priložnost vse svoje pritožbe prijaviti na občnem zboru, če ne bodo pred mogočno komando sedajnih voditeljev ponižno pod klop zlezli. Kakor čnjemo, so vabljeni na občni zbor tudi oni, ki so bili »izključeni«. Tako upamo, da se bodo razmere vendar vsesiransko raz- bistrile in uredile. — Skandal pa je, v kaki culukaferski slovenščini je sestav- Ijen lepak, ki vabi na občni zbor. Ce gospodje odborniki menijo, da si bo- mo pustili naš lepi jezik od njih še dolgo na tak nesramen način smešiti, se prokleto motijo. Pri vsem tern pa so gospodje 5e tako predrzni in v svo- jih »popravkih po § 19. t. z« trdijo, da njihov tajnik »dobro« zna slovensko. Figura docet! Edini dvojezičnl napis v Celju Ima mizar Pernovšek. »Städtischer Viehmarktplatz«, »Warnung« in pod. nems'ki napisi za Železniškim podlazom blizu Jungerjeve hiSe, ki so že itak dovolj izprani, bi menda pač že lahko bili nadomeščeni z drugimil Kuhirja za srednji stan je s 1. sept, res razpuSčena. Tako nam dodatno poročajo prizadeti nižji in srednji u- radniki. Za akademično menzo v Pragi so darovali gospodje dr. Kunst 50 K, dr. E. Kalan 30 K, dr. Breschar 20 K, za kar se jim stradajoči praški jugoslov. akademiki najsrčnejše zahvaljujejo Vi- vant sequentes! Kje so vojni dobičkarji in verižniki celjski? »Španska nniha«, burko v treh de- schega za podaljsanje vodovoda v Za- tično društvo v Celju pod rcžijo a. P.ov- lieta, člana Narodnega jjledališča v Ljiib- ljani, v mestnem gledališču v Celju due 6. sept., v Rog. Slatini pa 7. sept. Iz seje mestnega sosveta v Celju dne 27. avg.: Glcde urošnje Ant. Rodcja za tiskarniško koncesijo se prizna lokal- na potreba. — Na prošnjo Jos. Rcbett- schegga za podaljšanjc vodovoda v Sa- vodno se sklene poizvedeti, koliko W znašali stroški napeljave vodovoda v Zavodno, in da se vpraša okr. zastop, koliko bi prispeval. .— Vsled preobsež- nosti dimnikarskega rajona se sklene : Celje in okolica (Breg, Oaberje, Za- vodna in Sp, Hudinja) tvorita mcstnl dimnikarski okoliš, ki se naj razdeli med nicstna dimnikarja Žurmana in Fuchsa. Od dosedanjih navedenih rajonov se iz- ločijo okoliške vasi, občine in trgi, iz ka- terih se naj napravijo 2—3 novi dimm- karski rajoni. — Z ozirom na stalno na- rašeanje mesnih cen se naroči mestnein« uradu, storiti priprave za ustanovitcv must! klavnice. Cene mesa morajo imetl mesarji nabite v mesniqi. Proti prekup- eevalcem, ki ženejo cene živini kvišku, se naj postopa z vso strogostjo. — Skle- ne se, naj se strogo kaznujejo prodajalci sadja na trgu, ki zahtevajo pretiranc cene. — V prostore okrožne sodnije sc npelje električna razsvetljava. —NaroCi se mestnemu uradu, naj sklene z najem- nikom Waldhausa Schrimpfom pogodljo tako, da mora biti gostilna popolnoma slovenska tcr se mu, ec bi se videlo, aa bi postalu zbirališčo ncmčurskih elemen- tov, v smislu naredbe deželne vltide ta- koj odvzame. — Priporoča se poprava ceste ecz Pečovnik po dogovoru z ofcr. zastopom. — Za kongres jugoslovansKe omladine mesca oktobra v Zagrebu sc nakloni 300 K. — Načeloma se sklene, dati mestno gledališee v najem Drama- tienemu dniStvu v Celju. — Glede obrt- nonadaljcvalnc sole se sklene ne Stcditi, ami)ak prevzeti vse stroškc, ki s prl- spevki države in drugih korporacij niso kriti. — V svrho izplaeila dolznih obresti od dolga pri Mcstni hraniluici v znesku 239.000 K ter za izplačilo dveh hiš, ki jih kupi mesto v Pre$ernovi in Ozki ulici (poslopja mestnih uradov) se sklene na- jeti posojilo 1 milijona kron. PodrobnostI se rešijo v naslcdnji seji. — Rešijo se še razne perzonalne zadeve. Kot vodja mc- stne aprovizacije v Celju se nastavi go- riški begunec župnik Hinko Peternel, kot kanclist v mestnem uradu (namesto Stryeka, ki s 1. sept, izstopi) V. KrušiC, dozdaj kanclist pri dunajskem magl- stratu. Za filateliste. V izložbi tvrdke Si- rec & Drofenik so razstavljene 4 slike: 1. »Avstrija na vrhuncu«, 2. »Avstrija propada«, 3. »Avstrija propala« in 4. »Jugoslavija« iz samih obrabljenih post- nili znamk. Kdor se zanima za to, naj ne zaniudi si ogledati to razstavo, katero je priredil M. Benean. Na sestanku obrtnikov minoli eetr- trtek je ravnatelj trg. sole g. Marineek temeljito in zanimivo razpravljal o obrt- nem šolstvu. Vkljub pomoti glede ure predavanja se je zbralo Castno stevi'o obrtnikov. Takih V'ecerov si želinio Se veliko. Lesena brv čez Savinjo je poprav- ljena in izroeena zop.et prometu. Namesto veuca na krsto gospe Kat. rine Lorber v 2alcu, je položila gospa Marija Vreeer dne 2. avg. tl. na korist »Rudeeega križa za Slovenijo — okraj Celje — znesek po K 20.—. Prodaja vreč v Celju. 21.500 kosov državnih vreč se prodaje v Celju na javni dražbi v bivši zalogi soli na koTo- dvoru dne 3. septembra 1919 od 8. ure naprcj Proda se skupno ali pa v partijaTr. Interesenti se s tern uljudno vabijo. Sokcftistv®. Posebni vlak na sokolsko slav- nost v LaŠkein. Na sokolski zlet v LaSko bodo vozili posebni vlaki in si- cer odhod iz Zagorja ob 11. uri, iz Trbovelj ob 1110, iz Hrastnika ob 11 '25 - prihod v Laško ob 13. uri, odhod iz Celja ob 12"57, prihod v Laško ob 13*19. Povratek: v Celje odhod iz La- škega ob 21. uri, proti Zagorju ob 22. uri. Opozarjamo, da se vrši slavnost ob vsakem vrenu. Slavnosti se udeleži okrog 300 hivatskih in srbskih dija- kov. Telovadilo bo nad 100 talovadcev, ravno toliko naraščaja, Sokolice. Pri- reditve se udeleži nad 1000 celjskih Slovencev. Si©y©jiCiS Vsn*de'Jo7.sep. Sso^eiimo w Šoštanis d« s&s^iB^o s ta»toŠ!reJKmi So- kofonn psroslsavimo swoje Sokol v Šoštanju vabi vse, kar čuti narodno, k udeležbi proslave dru- Stvene 10-letnice, združene z okrožnim zletom Celjske Sokolske Župe dne 7. septembra v Šoštanj. »Iz nažih bojev, naše boli stotisoč novih vrst vzbisti!« Če so te besede resnične za Sokolstvo sploh, so tembolj resnične za naše dru- štvo, ki po deceniju borb in napo- rov stopa v svojo možko dobo. Kdor po.^na Šoštanj, ve, da smo si morali vsak korak naprej izvojevati in da je v prvi vrsti delo našega Sokola, da so se odstranile one tlačanske navade, ki so se nam pod pritiskom nemškega velekapitala vsesale v meso in kri in nas delale hlapcv^. — Vsa leta trplje- nja in nad smo širili sokolski evange- l!j: »Ne glejte v preteklost, trpljenja in ponižanja polno, pogiejte to zemljo. porošeno s sragami in krvjo nažih de- dov, očetov in bratov, vzljubite jo v sokolskem delu, v katerem edino je življcnje in na5a rešitev!« — In preko gore trpljenja je šla pot v radost, v v svobodo! .. . Bratje in sestre! Zlastj v narodno poprej ogroženih krajih pa moramo ?,e prebojevati hud boj in istcga le na temelju sokolske ideje, katere izvor je življenje, katere geslo je boj in katere evangelij je napredek. Poka- Žite z mnogobrojno udeležbo, da time- vate in cenite na.? boj; naš praznik naj ima značaj pravega ljudskega tabora, na katerega prihite bratje iz Koroške in Štajerske k mogo^ni manifestaciji zrnagovite, ponosite sokolske mislil One 7. septembra vsi v Šoštanj v naš bratski objc:m! koEska sBavnosi v Celju! Srbskl in hrvatski Sokol v Sa- rajevu sta se zdru2ila v euotno druStvo pod imenom Sokol v Sarajevu. DNEVNE NOViCE. Peter Mrkonjič se imenuje pod- listek, kojega druga polovica je izSla v naSem zadnjem listu. Večina naših čitateljev je pač ugenila, da je opisani junak sedanji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev — Peter l. O priliki še ob- javimo dokument, kako se je obna§al naš kralj v strelskih rovih in zakopih med svojimi junaki v boju zoper Av- strijee. Kaj poreče vlada k temu? Pišejo nam: Propadla Avstrija je imela veliko orožnikov, ki so ji zvesti bili do smrti in so še danes po njej javkajoči »zaostali«. Veliko število teh gospodov je po po- litičnem preobratu »zbolelo«, iskali so »zdravja« — beri dopusta — in v mnogih slučajih sc ga dobili po veČ meseeev. Tako ozdravljeni orožniki so se pa sedaj prav pridno poprijeli raz- nih obrti n. pr. agentur, gostiln, trgo- vin, prekupčije, verižarstva itd. To so brez1 ozira na starost taki gospodje orožniki, ki jim ne diši Jugoslavija in čakajo na upokojitev, da sežejo potem po poslih, ki si jih že pripravljajo. Še ob pravem času opozarjamo'na to dej- svo zlasti obrtne oblasti, naj ne pode- ljujejo obrtnih pravic neupravičencem, ker žandarji te vrste niso vojni invalidi, temveč — jugoslovanski dezerterji. Načrt o zgradbi poljske železnl- med Radgono — Mursko Soboto je že predložen deželni vladi. Za zdravstvenega poročevalca zdravstvenega odseka za Slovenijo je imenoval regent Aleksander dr. Deme- tra Bleiweisa — TrsteniSkega. Iz davčne službe. DavČni upravi- telj Herman Budan je premeščen iz Marbeka k davčnemu okr. oblastvu v Ptuj. — Davčni oficijal Fran Pirih iz Trsta je dodeljen davčnemu uradu v Rogatcu. 50-Ietnico obstoja slavi 6. in 7. sept. Narodna čitalnica v Kamniku. Novo žigosanje bankovcev na- merava izvršiti glasom poročil zagreb- ških listov naša vlada in sicer na pov- sem drug način kakor se je izvršilo prvo. Interese jugoslovansklh držav- Ijanov na Madžarskem varuje začas- no zastopnik Španije. Klerikalno časopisje bruha žveplo in ogenj zaradi izida glasovanja v Nar. predstavništvu, pri katerem je vlada dobila — četudi malo — večino. Opo- zicija — zlasti dr. Korošec in Protič — je bila do zadnjega prepričana* da do- bi večino in je spravila na noge vse, kar protiedinstvenih elamentov »leze ino grede«. In vendar poraz. Tako je razumljiva jeza »Slovenca« in drugih klerikalnih listov, ki pa je na srečo neškodljiva. lz jipslov. dem. straps. Nova krajevna organizacija JDS se je v torek, dne 26. tm. ustanovila v So- štanju pod predsedstvom g. M. Schwar- za. V odboru so odlični možje iz trga in okolice. Kot zaupnik v okr. organizacijo je izvoljen g. Jakob Volk. Zaupni sesta- nek pri Rajsterju je bil izredno zanimiv in živahen in se je sprožila mnoga dobra ideja za nadaljni razvoj organizatorienc- ga in kulturnega dela v okraju. Okrajna organizacija JDS za slo- venjgraški-šoštanjski okraj se je osno- vala rninuli torek v Šoštanju. V izvrSe- valni odbor stranke je odposlala sosp. Jak. Vrečka iz Slov. Gradca, v KmečKi svet pa gosp. Ivana Dvornika iz Druž- mirja. DOPISl. Vojnik. V lnralnici je 23. tm. po doltfoletnem hiranju umrl vpokojeni 5pl- tališki župnik Ivan Čagran. Vojnik. (Zahvalu.) Narodna prireJI- tcv v Vojniku dne 17. tm. je tudi v gmot- nern oziru nepricakovano lepo uspela. Od eistega dobička je absolviraiii prav- nik, g. Fr. Qorecan, imenom odbora iz- ročil potfpisanemu vodstvu 241 K 15 vln. v prid tukajšnji šolski knjižnici. Ker sc je imenovana knjižnica nedavno obnovl- la in z vsemi novejšimi deli založila, bo- nio zaenkrat podarjeno svoto naložili v hranilnici in željno pričakovali inladln- skih pisateljev novih del, pa tudi ponatl- sa starih, dobrih izvodov, ob svojern Ca- sii pa položili račun. Naša mladina od nekdaj rada bere in tako sem vesej, ko vidim, da se ji bodo ob tcj vesti iskrile oči in širila usta v srečen nasmeh. CenJ. prirediteljem in darovalcem prav srCna zahvala! _ Vodstvo ljudske sole v Vojniku. Prostovoljno gasilno društvo Lat- kovavas priredi v nedeljo, dne 14. sep- Stran 4, »NOVA D O B A« Stev. 94 tembra veselico na vrtu naeelnika g. Ci- lcnšeka s petjem, godbo, sreeolovom in plesom. Iz Vranskega. Gostilniear in posest- nik Jos. König, o katerem ste že poro- čali, da se je vrnil iz italj. ujetništva, je služil kot sanitetni podčastnik pri blv- šem87. pp. Bil je splošno priljubljen. Udeležil se je bojev na Soči in Piavi. Pri postednji je bil ranjen in 23. jun. tl. ujet. Vsled požrtvovalnosti in neustrašenostl si je pridobil simpatijc; marsikaterega ranjenca je kljub hudemu ognju rešil na varno in mu ohranil življenje. Ob Piavi ranjen, je do zadnjega hipa pomagal to- varisem. Qotovo bo tudi na mestn, ko ga pokliče naša narodna vojska. Iz Oplotnicc nam poročajo: Že dav- no smo imeli slovenski obeinski pečat ; toda ob času žigosanja dcnarja nam ga je okrajno glavarstvo vzclo in ga še do danes nismo dobili nazaj. Da bi si novc- ga naročili, pa bi bilo smešno, ker ima- mo že itak več ko preveč dolgov. - - Oberski. V Šmarju pri Jelšah je krajni šolski svet izvolil svojim načelnikom šolskega vodjo Hinko Šumra. Sklenil je tudi v istl seji združiti šmarski po spolitfi deljenl štirirazrednici v šestrazrednico s parn- lelkama in uvesti nerazdeljen dopoldan- ski ponk ter je odobril proraeun in dru- go, kar je šolski vodja predlagal. Tako sc je vodji, ki je še le ta mcsec to postal, izkazalo ne le zaslnženo zaupanje, mar- več tudi prilika, da osveži, modernizira šmarsko okostcnelo šolstvo. Iz Šmarja pri Jelšah. Nesramno sc obnašajo Wagnerjevi sinovi. Da rnecl seboj dosledno nemškntarijo, bi še prc- nesli, da na cesti izzivajoče švabčarijo, si ne bomo dolgo pnstili dopasti. Še manj pa, da ponoči po cestah tulijo iremške pesmi. In najmanj bodo pripustili predr*- nost, da se ti naduteži, če slišijo sloven- ski govoriti, izražajo: »da wird aber serbisch gesprochen!« To si drznejo da- nes v Jugoslaviji. — Kam pa gledajo na- se oblasti, da ne vidijo v Wagnerjevi izložbi razglednic s slikami Karla in Fr. Jožefa v črnožoltih barvah, katere Wag- nerjeva trgovina še vedno vsiljuje kmc- tom? Zakaj se niso te mazarije že davno zaplenile?! — In kedaj misli županstvo napram Löschniggu izvajati določfoe obrtnega zakona, da ima Johann izginiti? Enkrat Wb naše potrpežljivosti zaradi takšne mälomarne p.opustljivosti tudl konec! V Sv. Vidu pri Grobelnem je nastala konjska borza brez uradnega nadzor- stva. Tuji kupci plačujejo nezaslišano vl- soke cene za konje, ponajveč v nemškem denarju. Ta denar spravljajo naprej lz- vestni Šmarčani, ki škilijo v Gradec In imajo täm in na Dunaju svojo visoko /lahto. Vprašamo glavarstvo, je-li gro- belsko in šmarsko orožništvo o tern Ze poročalo? Če ne, ga bo treba nadomesll- ti s takim, ki ni slepo in gluho ali kali?! Ljudska knjižnica v Št. Petru na Medv. selu priredi v nedeljo, dne 31. avgusta 1919, v Soli veliko veselico. Spored: 1. burka: Grajski pisar, 2. ša- loigra: Bolševik; po igri je pri Kregarju prosta zabava. Veliko jugoslovansko slavie v Ro- saški Slatini. V nedeljo 10. tm. so prire- dili jugoslovanski akademiki cvetličnl dan in veliko gozdno veselico v prid ju- goslovanskim akademienim menzam. Na eelo cele prireditve je stopila gospa Josipa Arko-Verbičeva iz Zagreba, ki je kot pokroviteljica, s pomočjo drngih po- žrtvovalniih darn, nabrala v par dneh v ta namcn 8.114 K. Bilo je to le njej mogo- če vsled obče priljubljenosti, spostovanja in znanstva med gosti in njene velike ljn- bezni do dela v dobrobit jugoslov. aka- demikom. V nedeljo dopoldne vršila sc je prodaja cvetlic pod vodstvoin gospc Arko in Keisner. Sodelovale so srbskc, hrvatske in slovenske gospodiene, v spremstvu akadernikov. Popoldne se je začela velika veselica na prijaznem kra- jii v gozdn nad vilo Jankomir. S pomočjo ravnateljstva, ki je akademike vsestran- sk;o podpiralo, bilo je mogoče okrasiti veselieni prostor s čarobno električno razsvetljavo. Veselica se jc otvorila s koncertom zdraviliščne godbe, ki je svl- rala naše narodne komade. S tisočkron- skiin dariloni v blagu ste prispevali do- mači tvrdki hotel Pošta (g. Rist) in gosp. Štoinschegg, z nadaljnimi darili tvrdkc: Bizjak in drug, Ogrizek, Beranie, Löscli- nigg, Lager, Potoenik, sanatorij in Diehl iz Celja. Paviljoni so pod vodstvom na- ših vrlih dam sijajno uspeli. Visoki pavi- Ijon so vodile gospa Matijevič, velika županja iz Subotice, gospa Qrobelnik iz Ljubljane in gospa Pibernikova. Pri plvu sta sodelovali gospa Bleiweisova in go- j spodična Reg. Coneeva kakor tudi rc- stavrater gospod Oleščič. Bufet so o- skrbovale gospe Vrbančič, Domanjko In Mahnek iz Zagreba in gospa Olinškova; srečolov je prevzela gospa Lavrenčičevn n tobak gospodična Mankočeva z go- ;podično M. Čončevo, slaščičarno gospa Podkrajškova s sodelovanjem druglh ospe in gospodičen. Predpriprave sta vodila gospod dr. Ivan Lah in gospoü tehnik Rudolf Sigl, ki sta v par dneh iz- peljala mnogobrojen program. Krasen, solnčni dan je povzdignil radostrio raz- položenje. Vsi gosti so bili zadovoljni, da jim je bilo mogoče biti na skupni ju- goslovanski veselici. Bila je to prva pri- reditcv te vrste v Rogaški Slatini. Goste je v gorečih besedah pozdravil s kratklm nagovorom g. dr. Lah, ki jc povdarjal važnost Rogaške Slatine za našo bodoC- nost in izrazil radost nad tern solidarnlni skupnim delovanjem. Godba je zaigrala ¦>Lepo našo domovino« in »Bože prav- de«. Nato je proglasil govornik, da sc bo v spomin na ta dan krstil veselieni pro- stor z imenom »Slavija«, kar so vsi go- stje odobravali. Nato se je razvil pies, petje in vesela zabava, ki je trajala v električno razsvetljenem gozdu prefco polnoči. Požrtvovalnosti in radodarnosti gostov in agilnosti naših dam, osoblto gospe pokroviteljici Arkovi, se imamo zahvaliti, da je prinesla cela prireditev 17.148 K čistega dobička, v prid jugoslo- vanskim akad. menzam. Veselica pa bo ostala vscm gostom gotovo v lepem spominu. Slov. Bistrica. Gospod Martin Med- ved, župnik v Laporju nam sporoča, da ni v nikaki zvezi z imenovanjem geren- ta v Slov. Bistrici, kar lojalno objavlja- nio. Zadevo pa bomo energieno zasle- dovali in krivca, ki jc zagrešil ta narodnl Skandal, brez pardona postavili na sra- motni oder. Kapela-Radeiici. Prleški visokošolci priredijo s sodelovanjem pevskega drti- štva iz Vucjevasi y nedeljo, dne 7. sep- tembra t. 1. v Rosenbergerjevi dvoranl v Radencih točno ob 4. uri popoldne ve- selico v velikem obsegu. Na sporedu Je poleg operete-tridejanke »Kovačev stu- dent« vec toek petja mešanega in moS- kega zbora, štiriročno igranjc na klavir- ju in deklamacija. Po sporedu bo v isti dvorani prosta zabava s šaljivim srečo- lovom, šaljivo pošto, konfetiji in z god- bo. •— Čisti dobiuek je namenjen v poc!- poro slovenskim visokošolcem. P. ft. občinstvo je z ozirom na dobri namen naprošeno, da daruje primerne dobitke za šaljivi srečoiov; oddajo se naj pred začetkom veselice priredbenemu odbonr, ki vabi k obilni udelezbl od blizu In daleč. TRGOVINA. QRBT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Velikanske množine sadja v Prek- murju. Civilni i:omi:-:ar*za Prekmurje v Radgoni poroča: V Prekmurju se na- hajajo velikanske rnnožine sadja. Ka- kih 100 do 200 vagonov je zgodnjega in bi se moralo že kmalu spraviti. A- provizacijski odbori in trgovci naj pridejo v Prokmurje in pokupijo sadje. Popreje se jo izvažalo sadje na Ogrsko, pa tudi v Nem. Avstrijo. Ker je izvoz iz Prekmurja v te kraje sedaj popol- noma nkinjen, trpeli bi Prekmurci ve- likansko skodo, ;iko bi ne mogli pr°" dati sadja, ker za napravo sadjevca jim primanjkuje po^ode. Prva konjska dirka na Bledu dne 7. septembra 1919. Opozarjamo občinstvo na dariasnji inserat. Dirka jako zanima in je pričakovati udeleŽen- cev iz vseh krajev Slovenije. Konjerejski odsek za Spodnješta- jersko vabi vse konjerejske zadruge, okr. zastope, ümet. podružnice in občlne nekdanje spodnještajerske pokrajine, naj svoje želje glede števiUi žrebcev, pasem, zasebnih oskrbnikov, skakalnih postal itd. z ozirom na to, da je skakalna doba za to let'o minula in se bo trcba priprav- ljati za prihodnje leto, dobro utemeljenc sporoee odseku do dne 30. avg. na na- slov: Spodnještaj. konjerejski odsefc Slov. kmetijske družbc, pošta IvanJ- kovci. Občeslovensko obrtno društvo ima nekai rektificiranega špirita za svoje Clane na razpolago. Cena ugodna. Člani, ki spirit nujno rabijo, naj dru- štvu nemudoma naznanijo, koliko li- trov tega blaga želijo. — Kdor želi koks, naj se istotako takoj javi, ker se je društvu le z naporom posrečilo zasigurati si omejeno koiičino tega blaga. Zadnja p®roži8a Boj proti vladi se nadaljuje. LDU Beograd, 28. avgusta. Ju- triSnjo sejo Nar. predstavništva priča- kujejo z veliko napetosjo. Opozicijo- nalne stranke so sklenile, nadaljevati najstrožji boj proti vladi in jo, če mogoče, že jutri strmoglaviti. Češkoslovaška vlada razpisuje novo državno posojllo. LDU Praga, 29. avgusta. Vlada razpiSe drugo posojilo češko- slovaške države. Primanjkljaj v proračunu,ki se predloži narodni skupSčini, znaSa6mi- lijard kron. Vladna pomoč vzhodnl Bosni in Hercegovini. LDU Praga, 28. avgusta. Vlada je dovolila bosanski deželni vladi 7 milijcnov kron kot prvo pomoč prebi- valstvu vzhodtiih delov Bosne in ller- cegovine, ki so med vojno trpeli. Enketa glede prehrane. LDU Lyon, 29. avgusta. Novi minister za prehrano BnkŠek je sklical enketo vseh šefovraznih pododdelkov svojega ministerstva. Enketa se bavi z vprašanjem, kako najboljše urediti razdelitev in gospodarstvo z letoSnjim pridelkom. Wilson se obrača na Ijudstvo. LDU Lyoin, 29. avgusta. Iz Wa- shingtona poročajo, da bo predsednik Wilson objavil oklic na amerikanski narod, v katerem bo protestiral proti izpremembam mirovne 'pogodbe, kakor jih zahteva senatna komisija za vna- nje posle in ki niso nič drugega kot. političen manever, čegar cilj je one- mogočiti izvedbo mirovne pogodbe ter zavleči povratek miru. Z m.rovne konference. LDU. St. Germain, 28. avg. Vr- hovni svet zaveznikov je v danažnji seji odobril klauzule nem. avstr. mi- rovne pogodbe o pristaniščih, železni- cah, vodnih cestah, podonavsk: plovbi itd. ter druge gospodarske dolnčbe. Pariški listi trde, da mir z Nemške Avstrijo na bo podpisan pred 10. sept. Pričakovati je še zapletijajev radi na- petosti med zavezniki in Rumunijo. Po mnenja lista »Petit Parisien« ne bo niti Rurnunija niti Srbija sprejtla brez protesta odredba mirovne pogodbe, ki zahtevajo od držav, nestalih na o- zemlju bivše Avstrije, jamstva v korist narodnim in verskim manjšinam. Dogodki na Ruskem. — Trocki or- ganlzira nove rdeče čete. LDU. Stockholm, 28. avg. Hel- singforški listi poroČajo, da imajo bolj- ševiki na ruski severni fronti 59.000, na zapadni 160.000, na južni 146.000, za vzhodni fronti 133.000 mož, ciočim imajo v notranjosti države še na raz- polago 727.000 mož rdečih čet, vsega skupaj 1200.000 mož pod orožjem. LDU. Kodanj, 28. avg. Ogor- čenost med delavstvom proti bolj^evi- kom raste. Kmetje vsled vedno rnanjše vrednosti denarja odklanjajo dajatve žita sovjetskim poverjenikom. Padec Bela Kuria je v Rusiji napravil globok utis. LDU. Berlin, 28. avg. »Abend« poroča iz Helsingforsa, da je Trocki v nekem povelju na sovjetske Čete izjavil, da je Anglija poslala v Rusijo 6000 letalcev, ki začnejo v prihodnjih dneh napadati sovjetske čete ua vseh frontah. LDU. London, 28. avg. »Mor- ningpost* poroča posredno iz Moskve, da je sovjetska vlada ukrenüa vse po- trebno za obrarnbo dežele pred napadi zaveznikov, ki se pričakujejo v krat- kem. Trocki je nadalje odredil nabi- ranje 750.000 mož rdečih čet. Za delo v mu-icijskih tovarn.ih je odredil, da morajo delati tudi meščani. NaŠi izseljenci se vračajo. LDU Reka, 28. avgusta. Vsak dan se vrača skozi Reko iz Amerike veliko število jugoslovanskih izseljen- cev, ki so namenjeni v domovino. Pot iz Amerilce do Reke je zelo drag?., sta- ne večkrat do 2000 dolarjev, kar po- meni v našem denarju 90.000 kron. Godi se nam .pri tem velika gospo- darska Skoda, ker ostane ves denar v rokah tujcev, celo ltalijanov. Laškl »Consiglio nazlonale« v Reki — v škripcih. LDU Reka, 28. avgusta. Pariška vest, da je rešitev reškega vprašanja odgodena, je izzvala med reškimi Lahi veliko razburjenje.»Consiglio nazionale« je namreč pri koncu s svojimi gmot- nimi sredstvi in ne ve, ali bo mogel za mesec december izplačati uradnike in druge nastavljence. Italijanska vlada pa pravi, da za Reko ne more prispe- vati, dokler se mednarodni položaj ne razjasni. ter vse druge vrste so v vel. množini došle. Eonfeti za veselice. Celje, 12831 H n %& Wm Gm «SSI 937 kompletna oprava xa kawarraa. Naslov v upravnišlvu. 1277 1 TrgovBKska police (Stelažo) 9 ni 30 cm dolga in 2 m 50 cm visoka se proda. Lambert Chiba, klobučar, Celje. 1282 1 HlepaiÄp učeoca« g°Ä okolico takoj sprejme Franc Taškcr, kleparski mojstcr v Celju. Resiavr>acija „Anski vrh" poS ure «aad Celjjem priporoča svoja dobra vina, topla in mrzla jedila. Ugoden izlet za tujee. Kra- sen razglfd s stolpa po Savinjski do- lini. Za toeno in dobro postrežbo skibt 4 1 i Maröca Svcnäek. Krekov trg 5, ostane zaradi popravila do 14. septembra zaprta. 1280 1 V fgosiilni pri Zidanem mostu se toči pri- stno halo5ko vino in la^ko pivo. Dobe sc tudi vedno mrzla jedila. Priporoc'ata se za obilen obisk 3n'rin in Fr.:nia Leder. 1276 3-1 Učeiaec za krznarsko obrt in izdelovainico čepic se takoj sprejme pri M. Fröhlich, Celje, Kralja Petra cesta št. 11. 1273 2-1 99IL ^LBlDiUSB uljca gt 11( otvorjen s 1. seplombrom. Abonement v hiši in zunaj hiše, sprejme se tudi ena uüenka. v 1274 2—1 liPznarijQ in izdelovn. cepic, EeljeJp.Petpaül sprejema vsakovrstne kožuhovine v iz- delovanje, kakor tudi stare in nove v popravilo in predelovanje. V snaženje sprejema samo bele kožuhovine. Spre- jema v izdelovanje razne čepice, vojaš- ke in Sportne. Stranke lahko tudi blago seboj prinesejo. V popravila in barvanje se sprejemajo moški in ženski klobu- čevinasti in pli5 klobuki. 1272 2-1