na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., z| Ameriko ln druge tuje države 1 K 60 vin.) — Posamezne Številke se pro-— dajajo po 10 vin. Slovenskem« ljudstvo v pouk in zabavo. Spisi In dopisi se pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2. NaroCnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice Stev. 2. Sf i.' Štev. 29. V Ljubljani, dne 22. jnlija 1909. Leto XXII. Slovensko ljudstvo odo-bruje delo slovenskih in £ešfcfb kmečkih poslancev O nas Slovencih danes govori ves svet. Divja, onemogla jeza je zavladala med Nemci. Nič 'se jim ne čudimo. Saj Nemec zaničuje Slovenca. Nikakor .jim pa zato ne gre v glavo, da se sme po svojih .poslancih tudi slovenski kmet v 'zvezi s češkim 'kmetom potegniti za 'svojega slovanskega bosertsko-hercegovskega brata. Zato taika jeza zdaj na češke in na naše kmečke poslance, ki ne pripuste, da Sine po krivdi sedanje Bienerthove vlade mažarski jud odirati bosensko-hercegov-Skega kmeta. Državni zbor je sedanja Bienerthova vlada poslala domov. Obenem pa bob-jiala v 'svet, kako da bo ljudstvo, kako bodo volivci obsodili, ker so se češki in Slovenski kmečki poslanci potegnili za svojega slovanskega brata, kmeta v Bosni iin Hercegovini. Ljubljanski somišljeniki S. L. S. so oklenili, naj v Ljubl'jani ljudstvo govori in isodi delo našiti poslancev. Sklicali so v [ljubljansko veliko »Unionovo« dvorano Jjshod, na katerega so povabili poslance, liltjnbljanske somišljenike S. L. S. in kmečke livolivce iz bližnje ljubljanske okolice. Ljudstvo je razumelo. V nedeljo je [bila velika »Unionova« dvorana polna ljud-ftstva. Navdušeno je ljudstvo pozdravljalo j (načelnika S. L. S., obsipalo 'ga s cvetlicami in prepevalo pred in po njegovem ■ lovoru slovanski bojni pesmi: »Lepa naša [lomovina« in »Hej Slovani«. Ravino tako tirtavdušeno je pozdravljalo ljudstvo tudi [frstafe govornike: posl. dr. Korošca, vodi-[tefea koroških Slovencev dr. Brejca in po- slanca dr. Kreka in jih obsipavalo s cvetlicami. Ljudstvo je tudi soglasno odobrilo postopanje svojih poslancev v državnem ;z>boru. V današriji številki objavljamo nekaj odlomkov iz govora načelnika S. L. S. dr. Ivana Šusteršiča. 'Skupen ideal Hrvatov in Slovencev je, da se ustanovi jugoslovanska država pod mogočno habsburško vladarsko hišo. Prva stopnja v tem boju se je izvojevala ,v znamenju popolne enakopravnosti vseh slovanskih narodov v državnem zboru skupno z zastopniki češkega ljudstva. Končala je s popolno zmago. 'Ministrski predsednik Bienerth je izjavljal, ko smo vložili nujne predloge, da bo pustil zborovati državni zbor čez poletje, ako ne umaknemo nujnih predlogov, ki smo jih vložili 'skupno s poslanci čeških kmetov. Ko Smo se pogajali z Bienertliom, smo izjavili, da smo pripravljeni, da se dogovarjamo o miru, a drugače ga ne Sklenemo, kakor da se odpravi krivica, zadana bosenskemu kmetu, ki bo 'moral plačavati 10 odstotkov oderuški banki za njeno posojilo. Ako ministrski predsednik do jeseni odpravi kamen zapreke, bosen-,sko agrarno banko, bo mogoča pametna jbeseda. Dr. Šusteršič nato ostro okrca t tete, ki zdaj napadajo njega i'n njegove tova-,riše. Ni zidaj pravi čas za to. V seji odbora »Slovanske Enote« naj bi bili to storili. A molčali so kakor grob, ko se je Oklepalo v »Slovanski Enoti« o obstruk-Iciji. Rovanje proti »Slovanski Enoti« ima pčividen namen delati na razkol »Slovanske Enote«, tako da bi se en del pridružil vlaidi. Najkrepkejši .je bil pa Susteršičev odgovor na osebne napade, ki jih 'zadifje dni .kar mrgoli v javnosti proti njegovi osebi. Rekel je med drugiim:. Razširja se vest, da sem jaz iz sebičnih namenov začel obstrukcijo in da hočem minister postati. (Živahna vese-lost.) Gotovo, to je smešno, in opravičeno, se smejete. Gospoda moja! Vir tega sum-ničenja so ljudje, ki o drugih tako mislijo, kakršni so sami. (Tako je!) Jaz se vendar. Jahko sklicujem na izpričevalo svojih tovarišev v državnem in deželnem zboru, pa tudi na izpričevalo vas vseli, na izpričevalo celega slovenskega ljudstva, da je meni vsako »štreberstvo« popolnoma tuje. in, gospoda moja, to sem opetovano dokazal z dejanji. Meni ne pride niti v sanjah na um, da bi se potezal za en portfelj, go-,spoda moja, za en ministrski portfelj, ki ,zame nima nobene vrediiojsti. Ja'z sem preveč ministrov videl in poznam preveč penzijonistov. kakor da bi zame 'imel ministrski sedež kaj vrednosti. (Burna ve-selost.) Grem še naprej. Ce bi kdaj slovenska delegacija prišla v položaj, da bi imela odločevati o tem, da stopi slovensk narodni zastopnik v svet krone, potem rečeni danes tukaj, da enega 'bom pri tej priviki na vsak način brezobzirno izključil, in ta sem jaz sam. (Klici: Tega ne smete storiti!) Te pravice si od nobenega vzeti ne dam; to je moja osebna pravica, in ta moja izjava je tudi odgovor na tista podla surnni-čenja, ki se razširjajo od gotove strani nalašč, da bi s tem ponižali pomen našega velikega boja za pravice našega ljudst/a. Mi 'se bijemo za pravice našega ljudstva, ne pa za portfelje. (Burno odobravanje ui ploskanje.) iNadalje je naglaŠal posl. Šusteršič, da je le uspeh obstrukcije, da niso dali Italijanom laške fakultete v Trstu in pozval domače nasprotnike, naj jih v dvana;sti uri sreča pamet. li Drugi irstialkiMii kongres v Ljubljani. Sijajno uspeli protialkoliolni kongres, ki se je vršil v Ljubljani v nedeljo, 4. ju-liia je bil pomenljiv zlasti iz dveh razlogov: Prvič, ker je bil nekako uradno priznan, drugič pa, ker se ga niso udeležile samo posamezne osebe, ampak predvsem društva in družbe po svojili zastopnikih. To niso bili več navdušeni posamezniki, ki so se zbrali k skupnemu posvetovanju, kako voditi boj zoper največjega škodljivca našega naroda, ampak zborovalo je društvo, priznano od vseh javnih činite-jjev. Deželni glavar je bil navzoč, pri otvoritvi in jc imel navdušen pozdraven govor. Deželni predsednik je poslal pismo, katero prinašamo nižje doslovno.To pismo „ nam sme biti poroštvo, da se bomo odslej v našem boju in prizadevanju mogli zanašati na uspešno pomoč vlade, in mi ne bomo zanemarili zahtevati tc pomoči v vseh slučajih, kadar se nam bo zdelo umestno. Škot so pa poslali kot svojega zastopnika č. g. prelata Andreja Kalana. V začetku svojega delovanja so imeli abstinentje za sabo samo oporo škofijstva, zdaj so pritegnili k stvari tudi še deželno in cesarsko vlado. To je lep uspeh njihovega delovanja. Upamo, da se nam bo do tretjega •shoda posrečilo pridobiti še druge naše narodne in gospodarske organizacije, in da bo tretji protialkoliolni shod postal slovesna manifestacija vseh naših organizacij in oblasti proti velikemu kvarljivcu naroda. Drugo veselo znamenje na shodu je bilo, da so bili udeleženci večinoma zastopniki in odposlanci raznih društev, ki so po svojih zastopnikih izjavljala, da sc strinjajo s cilji in nameni protialkoholnega gibanja. Lahko rečemo, da jc ves boljši del našega naroda organiziran v resnih društvih po svojih zastopnikih bil navzoč na shodu. Nekateri kraji zaslužijo, da jih omenimo imenoma: iz homške fare jih je došlo 18, iz Višnjegore 16, iz Reteč pri Škofji Loki 12, ravnotako iz Črnuč, Domžal, Logatca, Dobrove itd. Ko bi se bila Ljubljana v toliki meri odzvala kakor dežela, bila bi velika dvorana natlačeno polna. Ljubljana pa svoje dolžnosti ni storila. Na odru je bila razstava, ki se je jako lepo videla: cele vrste okusno razpostavljenih brezalkoholnih pijač, 15 velikih slik, vse naše slovenske in nekaj nemških knjig. Shod je otvoril dr. Krek z navdušenimi, ognjevitimi besedami. — Mi nismo nobena politična stranka in vabimo v svoje vrste vsakega, ki je pripravljen z nami sodelovati. Vendar smo stranka. Mi smo stranka onih žen, ki trpe vsled alkoholizma svojih mož, stranka revne, zanemarjene mladine, katere starši so vdani alkoholu, stranka našega bodočega pokolenja in našega prerojenega in pomlajenega naroda. Tudi mi delamo politiko, politiko čvrstega, treznega naroda, delamo obstrukcijo proti narodnemu sovražniku, 2i alkoholu. Nato prebere pozdravna pisma in telegrame in potem podeli besedo deželnemu glavarju Šukljeju. Deželni glavar pozdravi zborovalce, želeč mnogo uspeha. Zoper velikega sovražnika ste nastopih — pravi — zlasti med našim narodom povzroča strašno razdejanje. Zatorej vas še enkrat pozdravljam in vam želim, da ne omagate v boju in dovršite z uspehom započeto delo. Prelat Kalan pozdravi v imenu škofije: Ne bom vas dolgo zadrževal. Brez nravne kreposti in treznosti ui nobenega pravega delovanja. Zato moramo z veseljem pozdraviti vse, kar k temu napeljuje in nobenega sredstva ne smemo zanemarjati. Zlasti ne tako važnega sredstva, kakor je abstinenca. Uspeh je pa slednjič v dobri meri odvisen od blagoslova božjega in zato želi treznostnemu gibanju obilo božjega blagoslova. Dr. Demeter Blei\veis-Trsteniški pozdravi v imenu drušva za bolne na pljučih. V kratkem, a jedrnatem govoru začrta zvezo med alkoholizmom in jetiko in dokazuje, da je nemogoče uspešno se boriti zoper jetiko, ne da bi se dotaknili alkoholnega vprašanja. Brat Jeločnik 'pozdravi v imenu mla-deniške organizacije. Njen namen jc, da omeji kolikor mogoče pijančevanje. Zato bo sledila sklepom shoda z največjo pazljivostjo in jih v svojem delokrogu izvršila. Bog blagoslovi! Na zdar! Nato se prično predavanja. Predpoldnem so govorili gg. inženir Turk, P. Gvidon in okr. sodnik Milčinski. Vsa predavanja in natančnejši popis kongresa prinese »Zlata Doba«, potem pa se bodo dobila še v posebni knjižici, ki naj si jo nabavi vsakdo, ker bo vsebovala mnogo dragocenega gradiva. — Občinstvo je sledilo vsem govorom do konca z napeto pazljivostjo in je vsakega govornika obdarilo z gromovitim odobravanjem. Sploh je vladalo cel dan v dvorani navdušeno in čilo razpoloženje. Vsi govori so bili izvrstno sestavljeni. Popoldne so govorili še g. Vekoslav Ravnikar, dr. Gosti in župnik J. Kalan. Udeležba je bila istotako številna in zanimanje do konca neopešano. Dr. Levičnik jc bil po vojaških vajah zadržan predavati. V razpravi se je oglasil g. jurist Veble in razvijal v daljšem govoru pomen gospodarske organizacije za boj proti alkoholizmu. Dalje g. dr. Robida, ki je prido-dal marsikako dobro misel, zakaj ima alkohol tako privlačno moč in kako ga treba omejevati. Omeniti moramo še pozdrave dveh cenjenih gostov: učitelja Ogorelca od Sv. Barbare v Halozah in g. Šiligoja z Goriškega. Zastopana sta bila tudi Koroška in Trst. Zvečer je sledila brezalkoholna veselica, ki je uspela nepričakovano lepo. Velika dvorana hotela »Union» je bila popolnoma zasedena. Mnogo občinstva je gledalo z galerij. Pred vsem moramo pohvaliti pevke in tamburašinje, ki so se obnesle tako, da si nismo mogli želeti bolje. Govorila sta g. Veble in Matija Mikelj iz Kamne gorice. Pohvaliti je treba pa tudi gospo, dične, ki so se žrtvovale, da so okrasile dvorano in prodajale v njej jedila, šopke in brezalkoholne pijače. Zdaj pa na novo delo in boj zoper na, šega največjega narodnega sovražnika! Na shod so prišli sledeči pozdravi: Deželni predsednik baron Sclnvarz je pisal: Čast mi je cenjenemu vodstvu iz. reči zahvalo za prijazno vabilo k proti-alkoholnemu kongresu, ki se vrši dne 4. t, m. Obžalujem, da sem službeno zadržan osebno sc udeležiti, zagotavljani, da bom z zanimanjem sledil razpravam tega "kongresa, ki ima v nravstvenem in narodno-gospodarskem oziru gotovo veliko važnost. Zeleč najboljši uspeh prizadevanju tega pomembnega gibanja beležim Schuarz, deželni predsednik. Dalje so prišli pozdravi od prvega avstrijskega društva zoper pivske navade, od dobrih templarjev in od zveze absti-nentnih železničarjev na Dunaju. Telegrami so prišli sledeči: >;Le zdrav in trezen rod bo dovzeten za pravo izobrazbo in kulturo. Zato pozdravljamo vaše prizadevanje vse v boljšo bodočnost slovenskega ljudstva. Za-slovensko krščansko - socialno zvezo za Goriško. Dr. Brecelj, predsednik. Krem-žar, tajnik.« Pozdrav! Treznost, prihodnjost Slo-i vencev. — Krščanska organizacija Miren.' Naprej zastava zdržnosti k splošni ljudstva treznosti! Kosec, Celcstin. Odbor mladega društva abstinentov v Novem mestu navdušeno pozdravlja shod v nadi tudi na Dolenjskem pridobiti kar največ sobojevnikov.--Potočnik, Aumann, Lapajne. Prevalje: Prazne čaše, srca puna -manje reči, više čina; tad če bit opet sretna — liepa naša domovina! Smelo v boj proti najljutcjšcmu neprijatelju slovenskih plemen! Strojna sv. Danijel. Miloš Sitenjak, učitelj, Ivan Serajnik, župnik, Kumprej, župan. Maribor: Le v boj, odločna četa, za treznosti načela sveta, da vzide skoro doba zlata! Ljudevit Koser. Dunaj: Ves alkohol, vse žganje -vzemi vrag, mi nismo zanje! Gostinčar,4 Kongres je sklenil.odposlati na višja mesta dve prošnji, in sicer na državni zbor, naj se pospeši sklepanje o postavi zoper pijančevanje; na deželni zbor pa, naj dežela ob razširjanju blaznice misli na zdravilišče za pijance. Kongres se je obnesel vsestransko dobro, je bil velik korak v protialhohol-nem gibanju, in daje upravičeno upanji da bo vzbudil po celi deželi novo živahno gibanje na tem polju. Političen pregled. PO VIHARJU. Vihar obstrukcije se je polegel, Bie-nert je vrata zbornice zaprl, državni zbor je zaključen. Takoj, ko je vlada naznanila usodo državnega zbora, se je začelo živahno prerešetavati vprašanje: kdo je pravzaprav zmagal v zadnjem boju, ali vlada, ali obstrukcija? Odgovor je seveda jasen in določen, toda premagani se zvija in zmerja šc tedaj, ko mu zniago-vavcc že kleči na prsih. »Slovanska Enota« je izjavila, da dovoli Binertovi vladi samo proračun, medtem, ko se je Binert širokoustil, da doseže več, zlasti trgovinske pogodbe z balkanskimi državami. Ko so torej poslanci vladi dovolili proračun, je bilo na »Slovanski Enoti«, da prepreči nadaljnje delo. Zato so slovanski poslanci in češki kinetiški zastopniki vložili nujne predloge, vsled katerih je delo v državnem zboru obstalo. Binert si ni znal več pomagati in je državni zbor zaključil. Kdo je torej zmagal? Ali niso poslanci, ki so -začeli cbstrukcijo. dosegli ravno tega, kar so želeli? Ali ni Binert s tem, ko je zbornico zaprl in poslance razgnal, že natihem sam priznal, da mu ni več mogoče krotiti upornih strank, da ne doseže v zbornici ničesar več? Obstrukcija je šla domov s ponosno zavestjo, da je zmagala s svojo odiočnostjo in vztrajnostjo kljub mogočni vladi, kljub strankam, ki so šle za vlado v ogenj in vodo, kljub izdajav-cem v lastni hiši, kot sta n. pr. Hribar in Ploj. Vladne stranke so vsled tega seveda obupane. Ogenj in žveplo bljujejo njihovi časopisi na naše poslance: Nemci so hudi, ker se je z vso močjo pokazalo v zadnjih dneh, da se proti Slovanom ne more vladati v Avstriji, in naj stoji pri krmilu vlade tudi mož Binertove krvi, ki ji je primešane veliko brezobzirnosti; Italijani so hudi, 'ker se jim ni posrečilo utihotapiti v zbornico zakon o laškem vseučilišču v Trstu, ki ga jim je vlada tako sveto obljubovala, ko je potrebovala njihove glasove pri razpravi o madžarski banki v Bosni; socialni demokratje so hudi, ker bodo morali ostati precej časa brez poslanskih nagrad, kar jim pa nikakor ni po volji; tudi Poljaki so povečini hudi, ker jih je njihov mož in minister Bilinski precej skupil pri zadnjem državnozborskem zasedanju. Kaj pa ostale državnozborske stranke ? Vsakdo, kdor si je ohranil le še količkaj poštenosti v srcu in kdor ima le še malo politiškega značaja, priznava, da je obstrukcija zmagala in sicer častno zmagala. Listi, ki se niso prodali vladi na milost in nemilost, hvalijo izborno izpeljano obstrukcijo in zlasti njenega voditelja dr. Šusteršiča, ki je znal spretno porabiti svoje velike politiške zmožnosti, da je zadal Binertovi vladi smrtni udarec. Pod njegovo spretno roko so šele slovenski poslanci prišli do veljave pred zbornico in pred svetom, pod njegovim spretnim vodstvom so Slovenci dokazali, da so prvi,; kadar je br-aniti pravico. Zato mu tudi j časopisi, ki ne zastopajo programa Slovenske Ljudske Stranke, izrekajo prizna- nje in pohvalo. Vsi obmejni Slovenci so veseli možatega nastopa naših poslancev, vsi hvalijo njih odločni boj proti zagrizeni Binertovi svojati. To nam je zadoščenje. Ves slovensiki narod in vse dobromisleče slovanske stranke so z našimi poslanci. KAJ PA NAŠI LIBERALCI? Ti seveda po svoji stari navadi. Dokler so naši poslanci delali tlako vladi in pobirali drobtine z bogate mize njene milosti, so vpili, da je treba drugačne strune napeti proti vladi in z iiajodločnejšimi sredstvi izsiliti iz nje pravico. Sedaj, ko so naši poslanci dejali: nečemo več drob-tin, dajte nam kruha in pravice, in kdor nam ga odjeda, mora v kot — sedaj so seveda naši liberalci zasukali piščal in začeli cviliti novo pesem. Naenkrat jim ni več prav, da so se naši poslanci potegnil* najodločnejše za pravice slovenskega ljudstva in Bošnjakov-trpinov. Bleda zavist gleda iz vsake vrste, ki jo napišejo, in iz vsake besede, ki jo izpregovore, ker ni storil tega Hribar, kar je izvrstno izvršil dr. Šusteršič, kriče, da je bila obstrukcija premagana, da so bili naši poslanci od vlade tepeni iu podobne reči. A to jim vse ne bo prav nič pomagalo. Z vsem svojim vpitjem ne spravijo s sveta resnice, da jev zadnje zasedanje bila najslavnejša doba slovenskega naroda, ker je v njem po svojih zastopnikih pokazal živ in nepodkupljiv čut za pravico svojo in svojih bratov, ker je pokazal politiško zrelost, ki se nc straši niti boja, niti žrtev, kadar narekuje narodu boj njegova vest in njegovo poštenje. POGLED V PRIHODNOST. Državni zbor je zaključen — in kaj sedaj? Binert preti, da zbornice ne skliče do meseca oktobra. Kdor misli, da ne more živeti brez vladne milosti, naj se tega boji — naši poslanci se ne boje groženj. Pokazalo se bo, da Binert potrebuje bolj parlamenta kot parlament Binerta. Slovenski poslanci ne odnehajo niti za las, in naj se zgodi karkoli. Za njimi je naše ljudstvo, ki jih je volilo in jim zaupa, z njimi je pravica. Govorilo se je tudi že, da hoča Binert razpustiti državni zbor in razpisati nove volitve; tudi to lahko stori. Obstrukcijski poslanci se novih volitev ne boje, ker jih bo ljudstvo še številnejše poslalo v zbornico kot pri zadnjih volitvah. Binert se je že nekoliko vnesel, pa se bo še bolj; navadil se je groziti in s pestjo prigovarjati, pa se bo naučil tudi prositi in vljudno govoriti. Prej ali slej bo spoznal, da je ljudska volja močnejša kot ministrska pest, in bo prišel do pravega spoznanja — a bojimo se, da bo prepozno, ker ga najbrže tačas že ne bo več v zbornici. Svet mine in minister tudi, pravica pa ostane. PRESTOLONASLEDNIK V RUMUNIJI. Avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand je obiskal s svojo soprogo ru-munski kraljevi dvor, da utrdi prijateljstvo med obema vladarskima hišama in potrdi v rumunskem ljudstvu zaupanje do Avstrije. Tudi pri tem'dejanju je opaziti modro in premišljeno politiko našega pre- stolonaslednika. Veliko Rumunov, ki so pod Ogrsko, ječi pod neznosno težo madžarskega gospodarstva, ki jih ovira gospodarsko in tlači narodno. Ravno zato je prestolonaslednik hotel pokazati Ru-muncem svojo naklonjenost in svoje prijateljstvo; obenem bo pa s tem dobila naša vladarska hiša v Runumcih pomoč proti vedno naraščajoči pohlepnosti in upornosti Madžarov. Na čast avstrijskemu prestolonasledniku in njegovi soprogi prirejene pojedine so se udeležili razun kraljeve rumunske rodbine vsi ministri, predsednik zbornice in podpredsednik senata, poslaniki in generali. Kralj Karol je v svoji dolgi napitnini naglašal veliko vrednost, ki jo ima za Rumunijo prijateljstvo velike sosedne avstrijske monarhije. Prestolonaslednik je v svojem odgovoru istotako povdarjal, kako važno je prisrčno razmerje med obema državama. Kolikega političnega pomena jc obisk Franca Ferdinanda v Ru-muniji, dokazuje tudi to, da je \ imenu cesarjevem rumunskemu prestolonasledniku Ferdinandu izročil znake najvišjega ■ avstrijskega reda, ki se podeli pravzaprav le članom habsburške hiše — zlatega runa. Prestolonaslednik in njegova sopro-_.ga sta se udeležila svete maše v katoliški ^kapeli gradu Peleš. V PERZIJI. Poročali smo že, kako so se uprli perzijskemu šahu njegovi podložniki. Turški vzgled mika in vleče. Uporniki so si osvojili kraljevo mesto Teheran in si ga obdržali kljub temu, da je šahovo vojaštvo streljalo s topovi na upornike in državni zbor. Vse mesto je v njihovih rokah in šah ie moral pribežati v hišo ruskega državnega zastopnika, na katero uporniki po mednarodnem pravu ne smejo streljati. Sah je :Ie odstopil in prepustil vlado svojemu sinu. LISTEK. Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) Zgodovinski roman. — Spisal J. SpiHmann D. J. (Dalje.) • Na Goliatovem stolpu sta se sešla ob ,tem času ben Giora in Janez iz Gishaie, zagrizena nasprotnika, ki sta sovražila drug drugega in nista*'bila edina niti v. boju zoper Rimljane. Slednji se je uklonil prošnji svojega nasprotnika in prihitel iz templja s precejšnjo četo svojih pristašev stiskanim branilcem obzidja na pomoč. Ka'kor razkačena psa stojita strankarska poveljnika drug pred drugim. »Prelkasno si prišel,« prične očitati ben Giora svojemu nasprotniku. »Ali ne ,sliši'š, ka'ko bobni zidovje pod udarci teh vražjih Rimljanov? Vsak trenotek pričakujem, kdaj bo zagrmel na kup pošten del obzidja med nama in med stolpi gospa. ,Ce ibi se ti bilo zljubilo priti nekoliko prej, 'bi bile z lahkoto uničile naše združene ,moči vse sovražne nasipe in stolpe. Kle- 3i tev, s katero nas bodo preklinjali naši potomci, bo veljala tebi in tvoji ošabnosti!« »Glej, glej, tak sprejem naj se strinja s ponižnimi besedami, s katerimi si poprej beračil za mojo pomoč?« odgovori Janez iz Gishale in srdito naježi svoje obrvi, izpod katerih se mu posveti dvoje maščevanja željnih oči. »Zdi se mi najprimerneje, če se vrnem s svojimi pristaši, odkoder sem prišel. Kletev Izraelovo pa zavračam v podvojeni meri nate. Zakaj torej nisi pomagal Eleazarju, ki se je "bojeval zunaj mesta? Sicer niti iz srca privoščim ono malo nezgodico, k: ga je ondi doletela, a vkljub temu si dokazal, da si strahopetnik. Sploh pa, kdo ti daje pravico, da se vsiljuješ hčeri Sionski za bra-nitelja? Ako ti je rešitev svetega mesta res tako draga, se odpovej svoji poveljniški časti in jo izroči meni! Obljubljam ti pri Bogu naših očetov, da potem ne bo .stopila noga tujčeva v sveto mesto!« »Verjamem, če bi to storile samo tvoje bahave besede! Čemu si pobegnil iz Galileje pred Rimljani, če je tvoje junaštvo tako veliko? Poglej mene, preganjam jih že deseto leto in sem potolkel vso vojsko Cestija Gaia!« Še nekaj besedi in sovražnika bi se bila udarila z meči. Toda v tem hipu pribiti sivobradat vojščak in ju prosi z dvignjenimi rokami, rekoč: »Zaklinjam vaju pri našem skupnem očetu Abrahamu, ne kalita sloge in miru! Kneza mojega lucl-,stva, bodita edina, vsaj dokler nas stiska skupni sovražnik!« Mož govori resnico.« odvrne ben Giora. »Segam ti v roko v znamenje, da sklenem s teboj pošteno in koristno zvezo!« Sram me ie roke roparjeve in prav jiič ne hrepenim po tvojem prijateljstvu, katerega tudi ne potrebujem ne. Svojo zvezo sem sklenil z Gospodom; njegov je tempelj in njegovo je mesto; On sam bo branil svojo dedščino.« S temi oholimi in praznoverninri besedami pokaže Galilejec svojemu sovražniku hrbet in odide s stolpa nizdol proti moštvu, ki se je bojevalo raz obzidje. Zdajci nastane v zidovju. kjer so doslej dan za dnevom odmevali bobneči udarci stenolomov, čudno prasketanje in pokanje. »Pada, pada!« vrisnejo v smrtnem strahu bojevniki, ki so branili najnevarnejše mesto, in izkušajo uiti nevarnosti na desno in levo. Toda bilo je pre-kasno! S strašnim hruščem se je velik del obzidja sesedel na kupe. Neprodiren oblak prahu kaže^mesto, kjer je še ravnokar stalo ponosno zidovje, in pretresljivi klici umirajočih voiakov, ki so napol pokopani pod razvalinami, odmevajo nekaj časa naokrog. Toda že se razlega zmagoslavni krik Rimljanov, že donijo glasovi njih bojnih rogov in njih kohorte se izkušajo preriti v strnjenih vrstah skozi široko vrzel v obzidju. »Ne vdajte se!« kliče prestrašeni ben Giora s stolpa svojim pristašem. »Takoj pride pomoč! Zadržujte jih raz obzidje s puščicami in kamenjem, mi jih napademo doli med razvalinami s kopji in meči!« Simon ben Giora plane s stolpa nizdol ter hiti za Janezom iz Gishale in oba 4« povelinika se postavita na čelo svojih pristašev. Z nepopisnimi silami se zaganjajo nepregledne trume rimskih vojakov proti vrzeli sredi obzidja, da bi prodrle v Be-zeto, novi del mesta, ali vselej odbijejo združene judovske čete njih srdite naskoke. Celo uro divja odločilni boj, žvcn-keta orožje, švigajo puščice in ben Giora je skoro prepričan, da je rešeno sveto mesto. Tu mu naznani poslanec, da so se pristaši Janeza iz Gishale zbali in pobegnili iz boja. »Proklet bodi, izdajalec!« vrisne ben Giora in nadaljuje s podvojeno srčnostjo in drznostjo obupni boj, da bi tako nadomestil Galilejčevo izdajstvo. Rimljan'; ' trumoma pod judovskimi meči, toda takoj zagrnejo bojišče nove .čete iz bližnjega rimskega tabora in sekajo s svežimi močmi neznatno krdelce sovražnikov. In tako je bil prvi uspeli štirinajstdnevnega obleganja na strani Rimljanov ta, da so se 7. maja leta 70. po Krist. r. polastili cele Bezete. Tit je ukazal premagani del mesta požgati ter naglo odstraniti razvaline prvega obzidja z onega kraja, kjer je nameraval naskočiti drugo obzidje; in tako so že četrti dan po prvi zmagi ob vratih sodnikov zagrmeii ovni-razdiravci in steno-lomi in zahtevali vhod v mesto. Na onem kraju, kjer je Kristus nesel iz mesta svoj križ in kjer je rekel jeruzalemskim ženam, ki so ga bile srečale: »Hčere sionske, ne jokajte nad menoj, temveč nad seboj in nad svojimi otroci! Kajti glejte, prišli bodo dnevi, ko sc bo reklo: »Srečno telo, ki ni rodilo, in prsi, ki niso dojile!« — na onem kraju je velel Tit napasti trdovratno mesto. Še enkrat, toda zadnjikrat, in sicer s cesie križevega pota, katero je Kristus prehodil s križem, so odbili obupno in J j lito sc boreči Judje Titov napad; navzlic temu jc zmagala Titova železna vztrajnost in njegove čete so si kmalu zmagoslavno osvojile trg pred gradom Antonijo, kjer so nekoč Judje hrumeli: »Njegova kri naj pride nad nas in nad naše otroke!« In zdaj so se strašno izpolnile te predrzne in bogokletne besede. V potokih je tekla kri upornih Judov čez prostrani trg; kajti na stotine meščanov je zaman prosilo pribežališča skozi vrata močno utrjene Antonije in tempeljskih dvorov, ali Galilejci si jih niso upali odpreti stiskanim beguncem iz strahu, da bi se z njimi vred ne vrinili tudi sovražniki. Zato so ondi razkačeni Rimljani posekali na stotine Judov.Tudi ta del mesta je ugonobil plamen in zmagalci so njegova tla skoro čezinčez tako zravnali, da ni bilo mogoče spoznati, kje se je dvigalo obzidje, in so si s tem pridobili pripravcii_prostor za napadanje Antonije. NiTvečer istega dneva, ko so si Rimljani osvojili tudi drugi del mesta — staro predmestje — je sklical Tit vojni svet, katerega se je udeležil tudi tribun Lucij Flav. Pivi naskok in osvojitev drugega dela mesta sta prizadela rimskim četam občutne izgube. Treba je bilo odločiti, ali jim je nadaljevati ta način boja in si isto-tako z drznim in vztrajnim napadanjem privojskovati skoro nepremagljivo Antonijo. To bi iznova stalo tisoče žrtev. Vkljub tem pomislekom sta se poslanika Placid iu Cercal ogrevala za to misel. p(V starni Aleksander Tiberij je nasvetoval ožjo obkolitev mesta. Zatrjeval je, da bo lakota, ki sc jc menda v mestu že pričela kmalu uklonila upornega duha trdovratnih meščanov; Jeruzalem je itak prenapolnjen z božjepotniki, njegove zaloge živeža pa so pokončali bratomorni boji strankarskih voditeljev. Tudi Lucij Flav, ki ga je slednjič vr. hovni poveljnik vprašal za svet, potrdi bedo in lakoto, ki že zdaj vladata v mestu, toda obenem izkuša ganiti človeško usmiljenje Titovo iu ga prosi, naj bi prj. zanesel tolikim tisočem nedolžnih žrtev, Zdi se mu najbojje, če zapuste žene iii otroci mesto in se prizanese tudi tistim, ki bi prostovoljno odložili orožje. Toda njegove besede zbudijo pri višjih častnikih j samo porogljivo in prezirljivo muzanje.! ^Uporniki bodo prav hvaležni tribuna Lh-I ciju Flavu, če jih bo oprostil tisočerih 1 množic žena in otrok, ki se ob času stiske j redijo od njihovih zalog, ne da bi gonili1 roko za obrambo mesta,« ga zbadajo čast-1 niki. »Torej dobro. Napravimo rajši drzen J napad in stvar bo naglo končana; morda I bo to bolje, kakor če pustimo vse prebi-1 valstvo polagoma izstradati in če čaka8p| dneva, ko bodo vsled hude poletne vro- j čine izbruhnile kužne bolezni in se sča-1 soma vtihotapile tudi v naš tabor. Ce vam | je po volji, sem pripravljen sprejeti po-veljništvo one kohorte, ki bo prva napadla?! Antonijo.« Te junaške besede tribuna niso ostale ! brez vtisa in takoj se večina navzočih | častnikov oklene nasveta Lucijevega. I Tudi Titu je všeč načrt o hitri zmagi. Kajiijg mladi in nadebudni mož nestrpno priča-J kuje dneva, ko bo kot slavljen zmagale;| pohitel v Italijo in Rim in tamkaj podprli očetovo vlado in si ob enem utrdil svoji lastni prestol. V ta namen si je danes za- ^J rana ogledal od blizu orjaško zidovje An-! tonije ter vprašal najboljše veščake, ki znajo najspretnejše napadati s stenolonti in ovni, za svet. Toda ti so mu izjavili eno- j glasno, da še niso nikoli svoje žive dni videli tako močne stavbe in bi vsekako pretekli meseci in meseci, preden bi se njeno zidovje na tem ali onem mestu malce omajalo in okrušilo. Spričo teh neugodnosti sklene Tit iznova pozvati mesto, naj se mu prostovoljno uda. Zato ukaže najprej štiridneven ; slovesen nastop cele vojske in veli, naj se : ob tej priliki izplačajo običajne nagrade . najpogumnejšim vojakom; tako bi najlažje*;' predočil Judom moč, blagostanje in opremo svojega tabora. Meščani bi lahko spoznali, da ni večje nespameti, kakor kljubovati tej vojski. Nato naj bi njihov rojak Flavij Jožef šel pred obzidje in jih z vznesenimi besedami nagovarjal k prostovolj- ; ni vdaji ter naznanil, da je vsakomur, ki bi prestopil na stran Rimljanov, zagotovljeno življenje in prostost; kdor bi pa sicer pobegnil ali zapustil mesto, da bi si j poiskal živeža, bo neizprosno spričo obzidja razpet in pribit na križ. In če bi sovražniki kljub temu odklonili to ugocuio \ ponudbo, naj se takoj zgradijo štirje oble-ga'ini nasipi in raztegnejo prav do z1(111 Antonije. »Tebe pa,.Lucij Flav,« sklene poveljnik svoj govor, »naj doleti čast, da boš poveljeval četi, ki bo prva naskočila trdnjavo; če ti bo sreča mila in boš vrh templja pritrdil rimskega orla, bo tvoje plačilo poslaniška čast, in vojaki, ki bodo s teboj vred prodrli v tempelj, bodo prejeli cesarsko nagrado in se udeležili zmagoslavnega pohoda v rimsko prestolnico.« Tako je rekel Tit in tako je obveljalo. Z velikim sijajem in bleskom se je vršil štiridnevni slovesni nastop rimskega vojaštva. Raz obzidje in stolpe jeruzalemskega mesta pa so zrli njegovi prebivalci veličastne vojaške vaje sovražnega tabora. Na čelu vsega tabora so prikorakale pomožne čete, opremljene z blestečo opravo iti spremljane od praznično doneče godbe, in so se pomikale komaj za lučaj oddaljene od obzidja. Njim so sledile čvrste in žilave rimske kohorte, stopale samozavestno m ponosno, da se je stresala zemlja pod njihovimi nogami. Na desni in levi jih je spremljala in ščitila, zagrnjena v oblake cestnega prahu, ponosna konjenica. Tako se je vršil slovesni iz-prevod uro in uro in se končno približal Etrajmovim vratom, na kojih visoki, gladki in ravni strehi sta poleg množice ljudstva gledala nenavadni prizor tudi sin iji vnuk Kajfe. (Dalje prih.) Razgled po domovini. Velikanski shod S. L. S. se ]e vršil minolo nedeljo v veliki dvorani hotela »Union«. Vsa dvorana z galerijami vred je bila polna naših somišljenikov in so-mišljenic. Bilo jih je nekaj tisoč. Došli so na shod skoro vsi državni in deželni poslanci kranjski, državni poslanci dr. Korc šec, dr. Benkovič iz Štajerske, voditelj koroških Slovencev dr. Brejc i. dr. Shod 'je otvoril deželni odbornik Jarc ter pred- iiiagal za predsednika svetnika trgovske in »obrtne zbornice Kregarja, za častne pred-Isednike svetnika Pavšlcjrja iz Kranja, žu-«pana Belca iz Št. Vida nad Ljubljano, župana Dimnika iz Device Marije v Polju, župana Lavriča iz Cerknice in občinskega gerenta Čebulja iz Jesenic. Ko stopi na Oder prvi poročevalec, naš dični voditelj čir. Šusteršič, ga vsa dvorana navdušeno pozdravlja. Iz galerij pa se vsuje na dr. Šustcršiča in druge državne poslance kup epo duhtečih cvetk, s katerimi so obsule [ospodične somišljenice našega neustrašenega prvoboritelja za pravice slovenskega ljudstva. Na to se vzdignejo s sedežev vsi zborovalci iu po dvorani zadoni z tisočev grl slovesno in navdušeno pesem: »Liepa naša domovina«. Takega navdušenja in tako krasnega prizora še nismo videli na nobenem shodu. V dolgem jovoru je dr. Šusteršič pojasnil vzroke, ki •so vodili naše slovenske poslance združe-ic s češkimi kmečkimi poslanci do ob-itrukcije in dosegli popolno zmago nad 3inertovo vlado. — V imenu koroških Slo-/encev je govoril dr. Brejc, ki je pojasnil srivice, ki se gode Slovencem na Koroškem. Govorila sta še dr. Korošec, vodi-:clj štajerskih Slovencev in državni poslanec dr. Krek. Dasi je shod trajal od 3olu desete ure skoro do ene, so vendar skoro vsi somišljeniki pazno sledili zanimivim izvajanjem naših vrlih poslancev, na katere sme vsa Slovenija ponosna biti. f V trgovski in obrtni zbornici kranjski |so doživeli liberalci pretekli petek strahovit poraz. Zbornični svetnik Kregar je predlagal deželnima poslancema trgovske zbornice dr. Novaku in Supančiču nezaupnico, ker se nista hotela odzvati pozivu zborničnih svetnikov, naj prideta k seji in poročata, kako sta zastopala koristi obrtnikov in trgovcev, ki so ju poslali v deželni zbor. liberalci so pobegnili od seje, na !to je bila' izrečena z 11 glasovi soglasno nezaupnica in ogorčenje ter da se ta sklep sporoči deželnemu glavarju in njima samima. Takega poraza še niso liberalci doživeli. Tudi zgovorni Hribar ni mogel rešiti svojih poslancev. Bežal je od seje ka- kor drugi njegovi tovariši. — Svetnik Kregar je nasvetoval dr. Ambrožiču, naj od nagrade, ki mu gre, ker je razkril Hribarjev podpis na pogodbi z Nemci, polovico podari društvu za podporo ubogih, polovico pa nakloni siroti Pavli Dolinšek, koje mati, umrla 1. 1903, je doma iz Cerkelj, kjer ima Hribar svoje posestvo. Hudobni jeziki trdijo, da sta si ljubljanski župan Hribar in mala Pavla v nekem bližnjem sorodstvu. Liberalci so začeli razpošiljati svoj novi list »Slovenski dom» kar cele kupe po deželi. List izdajajo in pišejo najstrupe-nejši liberalci Hribarjeve vrste. Zato ne bo nič boljši ta list nego njegov oče »Slov. Narod«. Vsak pošten človek, ki dobi list v roke, ga bo nemudoma vrnil. Nedeljski evangelij piše: Varujte se lažnjivih prerokov, ki prihajajo v ovčjih oblačilih k vam. Te besede veljajo prav o novem liberalnem lističu. Zato proč ž njim! P. n. »Domoljubovim« naročnikom. S prihodnjo, 30. številko bomo jenjali pošiljati »Domoljuba« onim odjemalcem in bravcem, "ki prejemajo list, za plačilo se pa ne zmenijo. Kdor tedaj do konca meseca julija ne stori svoje dolžnosti kot naročnik najcenejšega tednika na Slovenskem, v bodoče lista 'n e bo p r e -.j e m a 1. Naj torej vsak, ki je zadnjič prejel položnico kot opomin, nemudoma pošlje ZTdevni znesek, ali pa se oglasi po dopisnici, če meni, da se mu z opomiinje-vanjem dela krivica, da moremo pomoto takoj popraviti. Umrla je dne 18. t. m. zvečer Ob 9. uri :po dolgi in mučni bolezni v 60. letu, pre-,videna s sv. zakramenti, sestra veleč, gospoda svetnika Jan. Brenčeča, župnika v Preski, Marija Brence. Pogreb je (bil v 'sredo 21. t. m. — V Ljubljani je umrla sestra 'preč. gosp. profesorja dr. O. Pečjaka, 26-letna Ivana Pečjak. Pokopali so jo v nedeljo, dnč 18. t. m. popoldne. Blagi pokojn.ici naj počivata v miru, preč. gospoda brata naj pa tolaži 'Bog! Romanje k Gospej Sveti priredi na sv. Roka dan, 16. avgusta velesovsko in cerkljansko izobraževalno društvo. Poseben vlak 'bo odpeljal romarje zjutraj iz Kranja in se povrnil zvečer nazaj. Sprejemali se (bodo samo moški. Natančnejši vspored ter čas in cena se naznani prihodnjič. Starodavno božjo pot na Dobrovi pri Ljubljani so v tem letu do sedaj obiskale tele družbe: Na Vnebohod, 20. maja rokodelski in olbrtni vajenci iz Ljubljane pod vodstvom gosp. prof. dr. Jeršeta; na praz- jiik obiskanja Marijinega, 2. julija dekliška Marijina družba iz Komende s svo'jim voditeljem g. Rili. Smolejem. Izmed posameznikov imenu-jem le odličnejše: Gg. župniki J. Cdbašek s Polhovega Gradca, Fr. Hoenigman z Brezovice, Jan. Erjavec iz Zelimelj, g. prof. dr. Alfred Levičnik s svojim bratom zdravnikom, g. prof. in vi-ikarij dr. A. Merhar iz Ljubljane, gg. kanonika Tom. Kajdiž in A. Fetticli-Frank-heim; pred vsemi pa treba imenovati mil. gosp. škofa Jakoiba Trobec iz daljne Amerike, ki mudeč se na Kranjskem .na oddihu, večkrat obišče dobrovsko Mater božjo. .Visokega gospoda spremlja njegov nečak, ameriški župnik, gosp. Janez Trobec. Gorenjske novice. Iz Dobrepolj. Lepo slovesnost smo obhajali pretečeni teden, kakršne še ni bilo v fari. Zlato poroko sta obhajala Jožef in Ana Nučič iz Vodic, obenem pa se je poročil n'jun sin Anton z Ivano Mohar iz Ceste. Rodbina je splošno znana kot vrlo katoliška, ženin je bil zastavonoša Marijine družbe in izobraževalnega društva. Mlademu in staremu paru kličemo: Še mnogo let! UinrI je v Bušeči vasi v 84. letu starosti Janez Pavlovič, vesten in dober gospodar te'r plemenit značaj. Sin delavca — novomašnik. Dne 25. julija bo daroval pri Sv. Petru v Ljubljani ob 9. uri prvo sv. mašo č. g. Ivan Toma-žič, sin sodarja v ljubljanski tobačni tovarni, ki je kljub velikemu številu otrok in slabih gmotnih razmer vzredil tega sina v mašnika in mu pripomogel do tega veličastnega stanu. Bog daj veliko takih delavcev! Občina Mošnje je izvolila za častna občana g. deželnega odbornika dr. Lam-peta radi njegovih zaslug za vodovod in domačega župnika g. Ivana Trpina. Drugo hrvaško romanje v Lurd. Slovenci in Hrvatje, ki se nameravajo udeležiti drugega romanja bratov Hrvatov v Lurd. naj se priglase najkasneje do 2. avgusta. Na poznejše priglase se ne bo oziralo. Dotični priglas mora imeti preč. p. Bernardin, kapucin na Reki, dne 2. avgusta-že v rokah. Cena za II. razred 360 kron, za III. razred 260 kron. Gospodijska šola v Marijanišču. Oktobra se otvori 12. tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijamšča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema po- leg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strogem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Go-jenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojettka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za lirano, stanovanje, kttr-iavo. razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse 30 K, ali za ves tečaj 360 K. — Vsaka gojettka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belili in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbe v zavodu proti plačilu.) Ce ima katera več obleke, ;io sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisali in računiti; 3. predložiti zdravniško izpričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim ie priložiti šolsko in zdravniško izpričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra t. I. glavnemu odboru c. kr. kmetijske diužbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. — Glavni odbor c. kr. kmetijske d-užbe kranjske. V Ljubljani, dne 15. julija 1909. Novi liberalni zapel ivee. — Liberalci so začeli pod novo firmo, ki se imenuje »Slovenski Dom«, ponujati slovenskemu ljudstvu svojo Nemcem prodano kožo. Kako se liberalci sploh drznejo imenovati svoj listič »Slovenski Dom«, ko je znano, da so bili in so še zvezani z našimi narodnimi in verskimi nasprotniki — Nemci, ko so že odnekdaj delali vse svoje pogodbe z Nemci in ko tudi sedaj podpirajo nemško Bienerthovo vlado. Liberalni »Slovenski Dom« ni pravo iime in 'bi se moral imenovati »Nemški liberalni brez-verski dom«, ker v tem listu se (bodo tiskale tri stvari: razširjali bodo ostudni liberalizem, zabavljali bodo čez sv. vero in duhovnike in bahali se s svojo'hinavsko pobeljeno narodnostjo. Vsak pameten Slovenec bo kratkomalo zavrnil »Slovenski Dom« s tem, da ga takoj nazaj pošlje in iia zavitku zapiše, da si prepove tako hinavsko 'lilberaino - nernškutarsko berivo sploh pošiljati. — Naši liberalci še nikoli niso bili pravi narodnjaki, še nikoli pravi 6' narodni gospodarji — še nikdar niso branili sv. vere. Zato pa oni tudi ne morejo in ne smejo izdajati lista, ki bi se zval »Slovenski Dom«. Njih list se imenuje: »Izdajalski nemški dom!« Smrtna kosa. V Kranju je umrl on-dotni c. kr. okrajni glavar g. Alfonz Pire. — V Ljubljani je umrla gdčna Marija Pečjak, sestra g. profesorja dr. Pečjaka. — Naša miadeniška organizacija. V Podbrezju se je ustanovil telovadni odsek, kateremu je pristopilo takoj 19 vrlih mladeničev. Izboljšanje planin. C. kr. ministerialna komisija za agrarne operacije bo zbolj-šala več planin, izmed katerih imenujemo za sedaj sledeče: 1. Zelenica, vzhodno od Stola nad Begunjšico in Zelenico. 2. Planini »Pri žagi« in »Za Šijo« v zgornji dolini Završnice do Zelenice. 3. Planina »Pod Stolom« v višini 1200 do 1900 m nad morjem. 4. Zabrezniška in Selška planina. 5. Planina Šavnik v Bohinju med Sorico in Nemškim Rovtom. Zbolj-šavanje bo imelo namen, da se povzdigne vrednost in izdatnost planin. Trebilo se bo plevel in kamenje iz pašnika in planina vsako leto gnojila; zidali se bodo hlevi in naredile gnojne jame, vodnjaki s koriti in filtrom, koder ni studencev, ali vodni nabiralniki pri studencih, ponekod se bo vse-jala dobra trava in zboljšali poti. Planšar-stvo se bo na ta način racionelno povzdignilo. Skupni stroški za vsa ta dela so pro-računjeni na 45.900 K in bo dala država k tem stroškom 50 odstotkov, dežela pa 25 odstotkov, tako da pride na prebivalstvo sam'.) ena četrtina stroškov. Istrskemu deželnemu zboru se, soditi po laških listih, za njegovo prvo zasedanje, ki seveda sploh še ni določeno, ne obeta nič dobrega. Lahi se bodo zaradi zaviačitve njihove univerze najbrže hoteli nad slovansko manjšino maščevati. Na drugi strani pa tudi Lahi potrebujejo deželnega zbora, ker je Istra že tako dolgo zanemarjena. Bomo videli, kako bodo ukrenili — na vsak način ne bo lahko voliti med nujnimi ljudskimi potrebami in zlasti zadnje čase zopet poojstrenim pro-tislovanskim sovraštvom. Za deželnega glavarja bo imenovan laški liberalec dr. Rlzzi, njegov namestnik bo dr. Laginja. Čudna govorica se širi po Ljubljani, 0 kateri bi radi pojasnila od pristojnega mesta. Govori se, da je neki berač G o - 1 o b, star mož, bil zaprt v ljubljanski jet-nišnici. Umrl je v četrtek in bil prenešen v mrtvašnico. V zaporu je baje zblaznel, zaletaval se v steno, a dali mu niso niti jopice niti drugače preprečili njegovega divjanja. Umrl je popolnoma nepričakovano. Po Ljubljani se govori, da si je razbil glavo, ko se je zaletaval v steno. Vsekakor bi bilo želeti, da se pomiri javnost. n Čudne razmere. Nedavno je prejel svobodomiselni profesor dr. Lončar, ki redno predava v socialnodemokratskem društvu, pretilno pismo, da se ga bo usmrtilo. Brž je bilo po Idriji vse na nogah, kar leze in gre, da bi se zasačilo povzročitelja imenovanega pisma. Nekega bivšega dijaka so celo zaprli v paržon, ker je bil osumljen. Seveda je bil potem oproščen, ker je bil nedolžen. — .Okoli novega leta pa se je po celi Idriji tudi širila no-vica, da se bode kateheta Fran Os\valda spravilo tja, kjer ni muh. Takrat ni nobe-na živa duša genila mazinca, da bi pose-gla do izvira te vznemirjajoče govorice ki se je vzdrževala skoro mesec dni meti ljudstvom. Lahko bi se za to dejstvo stavilo sedaj logično vprašanje, na katerega pa ne bo nihče hotel odgovoriti: Bog ve, alt je življenje svobodomiselnega profesorja dragocenejše, nego življenje katoliškega duhovnika? Utonil je v nedeljo, 18. t. m. popoldne, pri kopanju v Ižici, mizarski pomočnik Lovro Zajec, stanujoč na Ilovoi štev. 2. Fantje so ga opazili, ko je parkrat pomolit « roko iz vode, a mu niso šli pomagat. Cez nekaj časa nato so mrtvega potegnili iz vode. Ko je došla na lice mesta poklicana j komisija, so peljali vtopljenca na njegov dom. Novi mestni svet tržaški ima 80 čla- j nov. med temi jih je 64 izvoljenih za me- 1 sto, 12 za okolico in 4 za trgovinsko zbornico. Z oziram na politično mišljenje je med temi izvoljenci 57 laških l.beralcev, 1 konservativec, 10 socialistov in 12 Slo- j vcncev. V tem novem mestnem svetu je , marsikaj novega. Novo je pred vsem to, da je mesto prejšnjih 54 sedaj 80 mestnih svetovavcev. Novo je dalje dejstvo, da so bili ti člani mestnega sveta izvoljeni po novem volivnem zakonu in da se je odprl mestni svet tudi zaupnikom strank, ki jih :j dosedaj ni imel. Posebnost mestnega sveta je pa ta, da šteje v svoji sredi vel,ko mladvh mož, kojili še nismo videti na poli- > tičnem polju. Izmed 54 zastopniki mesta ief 30 povsem novih oseb. tri so se po večje:« ali manjšem presledku povrnile v politi:- \ no življenje, le 21 je še ostalo iz prejšnjih j časov. Novi so istotako zastopniki iz ti- | govinske zbornice, novi so socialisti, med 1 slovenskimi zastopniki je osem novincev. Slovenski mestni svetovavci so po abecednem redu sledeči: Bjekar Alojizij, Fer-luga Štefan, Goriup Alojzij, Martelanc Sv., dr. Martinis Jožef, Miklavec Anton, Per-tot Jožef, dr. Pertot Just, dr. Otokar Ry-baf, Sancin Anton, dr. Slavik Edvard, dr. Wilfan Jožef. Opozicija proti .vladajoči stranki znaša 22 članov. Otvoritev »Ljudskega doma« v Kranju sc je izvršila jako slovesno ob mnogo-brojni udeležbi občinstva in raznih društev. Lepa stavba je v ponos mestu Krani. Velika nesreča v parni opekarni v, ^ Srednjih Gameljnah. 14. t. m. se je tu dogodila strašna nesreča, ki ]e zahtevala kot žrtev mlado življenje. Po kosilu ob 1. uri je delavstvo pričelo svoje opravilo. Treba v tek pognati stroje. Strojniku hiti na pomoč postrežljivo dobro dekle Frančiška Kodcrman iz Zgornjih Gamelj. Pri tej priči jo vlovi jermen za obleko in jo potegne za sabo ter vrti ubogo deklico trikrat okoli strojev, da je bila narnah zdrobljena i" mrtva. Prestrašeno delavstvo odneha od dela. Ubogi stariši jokajo. Prebivalstvo . pobito žaluje. Žrtev so prenesli v mrtvas- | nico v Šmartno. Strašno je mrtva razmesarjena. Glava razbita, roke, noge zdrobljene, da vsakomu pretresa srce. — Z zadovoljstvom čujemo, da konsorcij tovarne vrlo čuje nad javno moralo ter odslavlja spridene osebe, ki pridejo od drugod iskat dela. Zato pa podjetje letos vrlo napreduje, da nikdar opeka doma ne zastaja, ampak gre vse sproti v denar. Vič. — Prva Vlčankla, ki ne privošči svojemu otroku sv. krsta, je gospodična 'rancka Kristan, sestra znanega Toneta ristana in prodajalka v tukajšnjem so-cialno-demokratičnem konsumu. Bo-li ta vobodomiselna odločnost v korist kon-umu, ali ne, je vprašanje prihodnjosti. ajti naši soe. demokratje, tudi če vča-ii malo pozabavljajo čez vero in duhov-ike, taki pa še niso, da bi kakega — jud-a — trpeli v svoji družini. Lep kmet! Trgovec iz Tuhinja Viktor ngelmann se v »Narodu« baha, da je na bčr.em zboru kmetijske družbe držal z ibetalci ter celo grozi, da bo še pisal proti nam. N.fi se le še večkrat oglasi, da ga |)odo naši prav spoznali. Taki »kmetje« le ivsi na dan! Odgovor v Tuhinjski doli/ni jbodi na to: Doli z Viktorjem Engelman-tiom kot predsednikom kmetijske podružnice, in kmeta na to mesto! Medvodsko in goričansko daavstvo na Šmarni gori. V nedeljo, dne 11. julija Se je ob najlepšem vremenu nad 350 delavcev tovarn v Medvodah in Goričanih podalo na bližnjo Šmarno goro, da opravi svojo romarsko pobožnost in si razvedri 'duha. Prvo sv. mašo ob pol 10. uri je slutil preč. g. župnik sorški Fr. Finžgar, ki je imel nato tudi krasen cerkveni govor. jDrugo sv. mašo z asistenco gg. župnika finžgarja in smleškega kaplana Zorkota |e služil veleč, gospod duhovni svetnik J. Brence, župnik iz Preske. Po sv, maši smo odmolili še litanije M. B„ potem pa Zborovanje na prostoru pred cerkvijo. Go-oril je g. Moškerc iz Ljubljane. Delav-tvo iz vseh treh fara izreka tem potom ajtoplejšo zahvalo preč. gospodom za lužbo božjo, slavnemu sorškemu cerkve-emu pevskemu zboru za prelepo petje in sem, ki so nas v obilnem številu počastili svojo navzočnostjo. — V nedeljo, dne 5. julija, priredimo vrtno veselico s sre-olovom pri mesarju Jos. Jesihu. Sodelo-ala bc društvena godba iz Goričan. Pri-odnjo nedeljo vsi na delavsko slavnost ' Medvode. V Zatičini so imeli dne 11. t. m. prvo iv. obhajilo. 44 otrok so pripravili za ta ilovesen trenotek. Cerkveni govornik p. .avrencij je izvabil marsikako solzo iz oči [leboko ginjenih staršev. Umrl je pred tednom v Gorici pri jbrniljenih bratih veleč. g. Ladislav Ha-'el, župnik iz Dolenjevasi v Istri. Pred ;ratkim se je pripeljal v Gorico iskat dravje, pa ga je doletela smrt. POkojnik e je porodil v Oulbislavicab na Češkem ne 4. januarja 1867; bil je torej v (najlepši roški dobi 42 let. V duhovnika je bil po-večen 26. julija 1892. Le malo časa je upnikova! v iDolenjivasi. Bog mu daj v aru počivati! Škofa je pri pogrebu za-topa'l č. g. Fabris. Zahvala in priporočilo. Podpisani po-estnikt iz Drnovega pri Leskovcu, kate-im je 22. junija uničil požar njihovo imetje m ki so bili zavarovani pri »Vzajemni za-arovalnicl v Ljubljani«, se taisti najlepše zahvaljujejo za hitro in točno izplačanje zavarovane svote brez vsakega odbitka in jo vsakemu najtoplejše priporočajo. S hitrim in točnim izplačanjetn zavarovanih Svot si je slavna »Vzajemna zavarovalnica« v Ljubljani pridobila največji ugled in zaupanje v vsej okolici. Kakor en glas se slišijo od kmetov besede: »Tudi jaz se bom zavaroval pri točni in solidni »Vzajemni zavarovalnici«. Janez Škoda, Janez Miler, Jožef Srpčič, Franc Zorič, Marija Bogolin. Liberalni štajerski list »Narodni Dnevnik« se nahaja v zadnjih izdihih. Enega urednika so morali že odpustiti. Ta ne- ! sramni list se hrani samo z lažmi in obrekovanjem, zato ne more prospevati. Poštenim ljudem se gabi taka pisava. Bufallo-Bill. Tako nekako se nam je zdelo, ko smo v nedeljo gledali Sokole korakati po Vrhniki. Ze mesec dni preje so liberalci vpili, da jih pride najmanj 3000 na Vrhniko, dobrodušne ženice, posebno »Fraulice« so celo govorile od 5000, toda mi smo vedeli, da je to le komedija. In končno, v resnici videli smo celih 269 sokolov z vrhniškimi sokoli, bolje rečeno komedijontarji vred, sivih, bradatih in ne- j bradatih, za katerimi je capljalo 69 šolar- j jev naraščaja. Ni čuda, če se je ljudstvo j temu cirkusu smejalo, videli smo le par I ljubljanskih frakarjev, ki so vpili »Na ' zdar!« Kakor pogrebci, tako se je reklo: i pred sprevodom sivolasi Lenarčič, ki je že | tako v zadnjih »cugih« v trgovski zbornici in potem pa še banda v črni obleki in »halb cilindrih«. Slednjič pa še trg Vrh- i tlika malone kakor brez zastav, izmed nad 400 vrhniških posestnikov izobesilo jih je ravno 37, med temi je seveda veliko takih, ki so bili vsled pritiska od svojih liberalnih delodajalcev k temu prisiljeni. Da, v resnici, ljudstvo je že preveč pametno, da bi se na take liberalne limanice vsedlo. In da še omenimo sprejem. Pozdravil jih je Lenarčič, ki je v svojem govoru med drugim tudi omenil, da je sokolova naloga sokole vzgajati v duševnem in telesnem oziru. Neki kmet je popolnoma umestno zagodrnjal: »To je pač lepa duševna izobrazba, ko za te šolarje tako skrbijo, da še pri maši niso bili.« Čast tistim starišem, ki dajo svoje otroke sokolu vzgajati. Splošno rečeno, vtis je bil zelo slab. Zato pa sokolom in vsem njihovim prijateljem in prijateljicam tole povemo: Naj bi tudi na Vrhniko pripeljali celo liberalno in svobodomiselno bando iz vseh kranjskih in slovanskih krajev, Vrhnika radi tega ne bi ničesar na libenalstvu pridobila. Na Vrhniki ima in bo imela le glavno besedo S. L. S. In edino ta kmetska stranka bo Vrhniko rešila onega bednega položaja, v katerega so jo spravili vrhniški liberalci in ta stranka bo Vrhniko povzdignila do .viška izobrazbe in napredka, o katerem se liberalcem še sanjalo ni. To za enkrat; podrobnejše še poročamo. Na zdar! Enodnevni čebelarski pouk je priredilo »Slov. osrednje čebelarsko društvo« v nedeljo, 18. t. m. v Ilirski Bistrici pri vzornem čebelnjaku tovarnarja testenin gosp. Antona Znidaršiča, ki je največji in najnaprednejši čebelar na Kranjskem in je del svojega čebelarstva prepustil sedaj novoustanovljeni prvi kranjski čebelarski zadrugi. Pouka se je udeležilo nad 50 čebelarjev iz bližnjih in daljnih krajev. Po deveti uri so se zbrali udeležniki v dvorani tovarne testenin, ki je bila nalašč Zato prirejena. Najprvo je gosp. Znidaršič opisoval, kako je začel v malem čebelariti in kako je vedno izboljšava! svoje čebelarstvo, dokler ni dospel do te popolnosti in obsežnosti. Razkazoval je notranjo uredbo njegovih vrst panjev, v katerih se rojitev popolnoma prepreči, da vsled tega pridela čim največ medu. Pokazal je tudi panj, kakršne dobe od njega čebelarji v okolici in kakršne bo razpošiljala zadruga svojim članom. Ta panj je posebno pripraven za kupčijo in prepeljavo v pašo. Učil je čebelarje pitanja s sladkorjem in pokazal 'zato potrebne priprave. --■ Za njim je govoril zastopnik slov. osrednjega čebelarskega društva o umnem in naprednem čebelarstvu, navajal napake in jih bodril k organizaciji. Le v organizaciji je dandanes moč. Zato je priporoča!, da pristopijo čebelarji k slovenskemu čebelarskemu društvu in k prvi čebelarski zadrugi v Ilirski Bistrici. Čebelarji morajo biti organizirani, kakor so dandanes drugi stanovi. Ako bodo čebelarji organizirani, ne bodo jim medarji določevali za njih blago sramotne cene, ampak čebelarji' bodo lahko dražje in lažje drugod prodali svoje blago. Čebelarska zadruga nima namena uničiti duge čebelarske trgovce, marveč še korist bodo imeli, ker jim ne bo treba plačevati drage inserate v tujih čebelarskih listih, ker inserirala bo le zadruga. — Popoldne je g. profesor Anton Verbič razlagal čebelarjem sostavo matice, čebele in trota in opisaval njih čudežno življenje in delovane. S skioptiko-nom in stenskimi slikami je pojasnjeval, razlago. —. Zatem se je pri čebelnjaku poučevalo, kako se vliva in uporablja umetno satovje, narejajo roji, odkriva sa-tovje, iztrčava 'med, umetno vzgojo plemenskih matic in drugo. Cel dan so čebelarji z največjim zanimanjem sledili pouku in le prehitro je prišel čas ločitve. — Še nekaj moramo oimeniti ob tej priliki. Opoldne je g. Urbančič Miha, železniški čuvaj v Mali Bukoviei pri II. Bistrici povabil na svoj dom tri čebelarje, da si ogledajo njegov čebelnjak, kjer jih je njegova soproga sprejela zelo gostoljubno. Tu je imel človek priiiko videti, koliiko lahko stori priden gospodar in skrbna gospodinja vkijub pičli plači in veliki družini. Stanovanje sicer malo, ali čedno, vse v najlepšem redu. Otroci — menda jih je bilo devet — lepo umiti, preprosto, toda čedno napravljeni, in tako lepo vzgojeni, da so 'lahko za vzgled marsikateri mestni družini. Med obedom so večje deklice kaj lepo deklamovale. Tudi domače živine ni manjkalo. V hlevu sta bili dve kravi in v svinjaku dva prašiča. Ta železničar in n:egova soproga sta lahko za vzgled mnogim gospodarjem. Marijina družba v Vipavi ne bo priredila 25. juiija igre »Cvetica Borograj-ska«, ker je postojnsko glavarstvo m do-volilo. Tvornica za kolinsko cikorijo se že gradi na ljubljanskem polju na Santlovem svetu. Družba sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja šteje zdaj dosmrtnih, letnih, vkup „ lavantinski škofiji . • „ ljubljanski škofiji . . . , tržaško-koprski škofiji . u poreški in krkški škofiji u senjski in dalmatinski škofiji...... . zagrebški nadškofiji . . n djakovski škofiji . . . u bosniškili škofijah . . „ somboteljski in drugih ogrskih škofijah . . . sekovski škofiji .... » videmski nadškofiji . raznih krajih Avstrije in 184 6351 6535 It 455 25441 25896 U 763 32366 33129 It 75 4639 4714 n 12 186 198 u 11 216 227 M 23 456 479 n 1 67 68 it 8 163 171 it 2 219 221 it 41 399 440 u 11 229 240 u 20 349 369 H 21 2109 2130 u 8 223 231 n » Ameriki .... . Afriki in Aziji .__ vkup 1787 83056 85443 udov. Za nekaj se bodo te številke še spremenile po posameznih oglasilih. Po navedenem številu so se še pomnožili dosmrtniki za 47, letniki za 1007, vkup za 1054 udov. Ker se nadejamo še nekaterih članov, posebno takih, ki se oglašajo šele, ko vidijo nove knjige v rokah sosedov, bo znašal celi prirastek nad 1200 udov. Pomnožili so se pa člani goriške nad-škofije najboij, namreč za 554, za njimi tržaško-koprski za 260, potem lavantinski za 246, člani krške škofije za 185, Ameri-kanci za 63, škofiji Poreč in Krk za 30, ; azili kraji za 21, sekovska škofija jih je oglasila za 21, Djakovo in Bosna po 1 več. — V >.črno knjigo« pa bi vpisali vse druge škofije, ako bi ne vedeli, da je tudi tam uspeh še vedno lep, ako upoštevamo gospodarsko bedo; izgubila je ljubljanska škofija 231, somboteljska 56, videmska 18, senjska in dalmatinska 12, zagrebška 8 in Afrika 6 članov. Važno za konjerejce. Ob priliki pre-niovanja konj v Škofljici dne 27. julija, v Mokronogu 30. julija in 31. julija v Št. Jerneju uradovala bode na novo ustanovljena komisija za nakup remontev (konj za vojaštvo) iz Maribora št. 8. Nakupovali se bodo konji za težko vožnjo, konji za ježo v starosti 4 do 7 let. Dovoljeno bo torej, da se te dni v navedene kraje razun plemenskih kobil tudi druge konje (kobile in skopljcnce) v pregled, oziroma nakup pripelje. »Andreja Hoferja«, ljudsko igro v petih dejanjih ponavljajo v nede;jo 25. t. m. v izobraževalnem društvi: v Mengšu. Sodelovala bo mengeška godba. Začetek ob 4. uri popoldne. Gostje dobro došli! Iz Jablanice nam poročajo, da je ondi dne 5. t. m. umrl 73-letni Janez Havptman, p. d. Jeranc. ki je bil 21 let občinski odbornik in mnogo let cerkveni ključar. Bil je zvest naročnik našega lista. N. p. v m.! V Šmartnem v Tuhinju priredi novoustanovljeno gasilno društvo meseca avgusta veliko gozd'no veselico s srečo-lovom. Meteor. Iz Št. Petra pri Novem mestu se nam piše: Dne 5. julija proti 7. uri popoldne jc padel blizu naše vasi, na posestvu grofa Marglierija komet, ki se je pred padcem razletel na tri dele. Čuti je bilo močno, več sekund trajajoče bobnenje. — Ljudje, ki so videli leteti meteor, 8i so mislili, da lete goreče kače. Padel je vpričo pastirjev, ki pa oplašem niso šli gledat. Iščemo dele, a ker je tam precej zaraščeno, nismo doslej nič našli. Kako preganja ptujsko okrajno glavarstvo svinjsko kugo. V rogaškem okraju je bilo dosedaj malokatero leto brez kake svinjske bolezni. Oblasti so si sicer na vse mogoče načine prizadevale, to nesrečo če ne zatreti, vsaj omejiti, pa ni šlo, dokler ni ptujsko c. kr. okrajno glavarstvo poseglo vmes s tem, da je izdalo prepoved, češ, da posihmal ne sme nihče več na Ložno k znani božji poti darovati kakega praseta, kakor je bilo to dosedaj v navadi. Vsi smo radovedni, kake uspehe bo imela ta prepoved, upamo pa, da se bo zdaj svinjska kuga za vselej od nas pobrala. Ameriške novice. V Jolietu je umrl 9. junija Janez Starašinič, doma iz Podzemlja. — V Butte, Mont je umrl Anton Petrovec, doma v hinski fari na Dolenjskem. — V rudniku Calumet, Micli., se je ponesrečil 26-letni Anton Žalec. — Sou-dan, Minn. V tukajšnjem rudniku je dne 31. maja med drugimi tudi ubilo mladeniča Karola Marn, doma iz Jurjevice pri Ribnici, zelo poškodovalo pa Janeza Rus iz Strug na Dolenjskem, dne 3. junija je tudi on v bolnici umrl. — Bingham Canyon, Utali. V tem kraju so bogati rudokopi, v katerih je vposlenih tudi 100 Slovencev. Pri delu se je ponesrečil Fran Seme, rodom i'z Podgorice ob Savi. Utrgala se je skala, ki mu je zlomila noge. Težko bo okreval. V Ameriko potujočim naj služi v vednost, da je izdal naselniški komisar Wil-liams jako stroge naredbe. Pred vsem mora imeti vsak potnik predno izstopi na »suho najmanj 125 kron denarja v gotovini, če tega zneska nima ter tudi nima nika-kcga sorodnika ali znanca, kateri bi zanj to svoto založil, ga komisija enostavno vrne v domovino. Celo potovalci II. razreda morajo deloma pred izselniškega komisarja, koder morajo pokazati omenjeno svoto denarja. Kako strogo se sedaj v New Yorku postopa s potniki, naj se razvidi iz slučaja, da je samo na parobrodu Hamburške družbe »Prasident Lincoln« bilo vrnjenih 220 potnikov. Samo en dan je bilo vrnjenih 700 potnikov, kateri so skoro vprizorili revolto. Zato pa ljudstvo ponovno svarimo, če nimate dosti denarja, pa ostanite raje doma. »Soseda Razumnika prašičereja«. C. kr. kmetijska družba kranjska je ravnokar priskrbela drugo izdajo te dobro znane knjige. Besedilo je ostalo neizpreme-njeno, pač pa je dodan pregled vsebine po abeccdnem redu, ki bo vsakteremu dobrodošel, ki išče v sicer kratkem, a glede vsebine obširnem navodilu za umno prašičerejo odgovor na kako vprašanje, ti-čoče se praktične prašičereje. »Soseda Razumnika prašičereja«, ki je opremljena z mnogimi podobami, dohivajo družbini udje po 1 K s poštnino vred (denar je naprej poslati), za neude in v knjigotržni-štvu pa stane 1 K 10 h brez poštnine. Splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug je na svojem zadnjem občnem zboru izvolila sledeče predsedstvo: Pred- sednik baron Storck, podpredsedniki: deželni računski nadsvetnik Faschingbauer, dr. Krek od ljubljanske »Zadružne zveze«, Bauchinger od nižjeavstrijske centralne blagajne in Krojher od češke zadružne zveze. Spomladi leta 1910. se priredi na Dunaju drugi veliki splošnoavstrijski zadružni shod. Socialno-demokratična poštenost. 2e večkiat se je čitalo v dnevnikih, da so nesrečni potresenci v južni Italiji še vedno izpostavljeni bedi in nezgodam. Seveda se to vsakomur čudno zdi vzpričo stotiso« čev, ki so se nabrali za ponesrečene. Nič čudnega se pa ne bo našim čitateljem to zdelo, če pomislijo, da imajo denar v rokah socialno-demokraški občinski odborniki v Kataniji. Tako je socialno - demokratični odbornik Galatioto poneveril več tisoč lir, ki so bile namenjene za reveže. Tudi proti večim socialno - demokratičnim odbornikom sc je uvedla preiskava, ker so jim prišli na sled, da so kradli denar za ponesrečence. Živela socialna rdeča usmiljenost! Nič boljši nego laški sodrugi niso tudi slovenski. Delavce izžemati in jim prazniti žepe, to znajo ti delavski »osrečevalci«. Zveza libera nih zadrug — pogorela. Kakor znano, so zagnali liberalci velik hrup, ko je prevzela »Gospodarska zveza« pomožno akcijo s krmili. Liberalna zveza je kar nakupila sena in zahtevala potem, da ga mora »Gospodarska zveza« od nje vzeti. Tega pa »Gospodarska zveza« ni storila, ker niti kakovost sena niti cena ni bila taka, da bi se moglo to storiti. Vsled tega je napravila liberalna zveza tožbo, a je v vseh instancah propadla. To bodo liberalci še veseli svojega dr. Žerjava ! Nekaj za gospodinje! Mnogim naročnikom in naročnicam »Domoljuba« ni znano, da obstoji že od leta 1895. v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 2, v hiši, kjer je bila preje »Ljudska posojilnica«, »Prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo, čigar namen je preskrbovati člane z dobrim in cenim blagom za gospodinjstvo. Prihodnje leto praznovalo bode to društvo že petnajstletnico svojega obstanka: Društvo preskrbuje člane z vsemi potrebščinami vsakdanje kuhinje, posebno špecerijskim blagom vsake vrste po nizkih cenah. Dobiček, ki ga napravi društvo pri blagu, se pa koncem leta deloma razdeli med člane, deloma pa ostane v društvu ,kot rezervni zaklad, skupna last vseh članov. Na ta način razdelilo se je leta 1905. med člane 4316 kron, leta 1907. 3697 K, Jeta 1908. 4517 K in letos 5653 'kron. V. štirih letih razdelila se je torej med člane precejšna svota nad 18.000 kro'n. Pa tudi i rezervni zaklad, kateremu se sedaj pripisuje ves dobiček, ki ostane čez 5 odstotno dividendo, je narasel na precejšno svoto ,13.000 kron. Ta rezervni zaklad ima namen jamčiti za vsakokratne izgube, ki bi se v bodoče pripetile, tako, da je vsaka .izguba članov pri društvu popolnoma izključena. Ako se bode rezervni zaklad jiabiral v tej meri kot doseda'j, ibo v nekaj letih društvu omogočil, cene blagu znižati ,na nabavno tovarniško cefno. Kak veli-kan'sk dobiček bodo potem imeli člani ^ ,društva, bo pač vsakomur jasno. Dobiček jmajo pa člani od društva že sedaj, kajti /če bi se prodajalo po i s trti cenah kot po navadnih trgovinah, tedaj imajo, člani pač novoletno 5 odstotno dividendo, to je ves denar, ki ga pri društvu izdajo za 'blago in brez Ozira ali prvi ali zadnji dam v letu, se jim Obrestuje, koit bi 'bil že celo leto .naložen v hranilnici po pet od sto. Sicer se pa blago prodaja tudi ceneje kot po navadnih trgoviinah, kar je za člane zopet nova ugodnost. V društvu gojč se tudi domače famMijarne razmere med 5'lani in je članom tudi na razpolago dobra in zdrava pijača po nizkih cenah. Vino se r prodaja 'na primer po 20, 24, 28, 32 itd. Zato se pač ni čuditi, da društvo trajno .napreduje. Tekom prvega polletja tekočega leta pristopilo je društvu 64 novih članov in se je pri prometu 58.530 K napravilo čistega dobička okrog 6000 kron. ,Na Glincah 'kupilo je društvo tudi novo .enonadstiropno hišo, v kateri bo Otvorjena v bližnjem času še ena društvena prodajalna 'za višlke člane. Pri splošni draginji, ki v*lada vsepovsodi, bode vsled tega za naše gospodinje najboljša samodbramba, da postanejo same trgovke s tem, da pristopijo k našemu konsumnemu društvu, v katerem odbor za člane nakupi .blaga in ga mednje razdeli po stalnih cenah. Komcem ieta 'pa 'razdeli mednje tudi dobiček, katerega bi imeli drugače razni večinoma nam tuji trgovci in prekupčevalci. Pojasnila .daje društvena pisarna vsak večer od 6. do 8. ure, ali pa čez dan društvena prodajalka. Društveni prostori se nahajajo jia Kongresnem trgu št. 2, v kletnih prostorih, in je odprto od 7. ure 'zjutraj do pol 2. ure popoldne in od 3. popoldne do 8. zvečer. Gorenjske novice. Iz ljubljanske okolice. Moste. Star pregovor pravi: »Prevzetnost se povsod spodtika, sramota se za njo pomika.« Pri nas smo pa ta narodni izrek presukali in pravimo takole: kjer rudečkar se potika, surovina se za njim pomika; seveda velja od liberalca ravno isto. Poglejmo le v zgodovino naših občinskih volitev. Nepopisno surovino na (javnem shodu v kavarni so prodajali rdeč-karji. Surovino kažejo v gostilnah. Ali ni bila to surovina, ko je znani zagirizenec vrgel kozarec v Davorina Tomažiča, da se je 'kozarec na komolcu razletel? Na ces'ti je udaril socialni demokrat Martina K. iz Most. In trgovec Hafnberger je surovo napadel Ant. Kugovnika. Zoper kaplana so sklenili celo vojsko samih batin in sunkov ter psovk itd. In ali je Oražma Ivana žena kaj bolj olikana? Zdi se, da hočejo socialni demokratje občino popolnoma podivjati. In ta surova banda se skriva za hrbet raznih znanih mogotcev, ki se delajo za ljudske prijatelje. Človek, ki 'gre mirno po potu, ni varen pred javnim zasmehovanjem in vpitjem sko» 156.713 » 150.250 » 280.071 » 390.271 » V celi Avstriji pa se je pridelalo vina od 1. 1899—1908: 1899 3,367.792 hI 1900 5,213.282 » 1901 4,795.898 » 1902 4,856.914 » 1903 3,765.787 1904 4,483.767 » 1905 5,337.264 » 1906 4,298.404 » 1907 4,250.342 » 1908 8,142.194 » Izmed vseh dežel, kakor kaže tabela, je nazadovala pri pridelovanju vina edina Dalmacija in sicer jc pridelala v letu 1908 manj kakor v letu 1899 za 143.258 lil. Vse druge vinorodne dežele pa so pridelale ogromne večje množine vina. Vzroki so v tem, da je bilo leto 1908 izredno dobro leto za trto, poleg tega pa so se pomnožili tudi vinogradi. Ako pomislimo, da ljudje dandanašnji pijejo zelo veliko piva in da je v nekaterih krajih v navadi tudi nesrečno žganje, mora biti jasno, da zaostaja vino. Oblasti se za nobeno panogo kmetijstva tako ne brigajo, kakor ravno za piidelovanje vina. Vsled tega se vinorej-stvo tudi zelo razširja, ali v korist ali v škodo kmetu, si lahko misli vsak sam. V vinorodnih krajih, kjer je vino skoro edin pridelek, je kmet navezan le na vino. Ako je letina slaba, proda morda vino nekoliko dražje, toda ga ima le malo. Ako so pa letine dobre, je še slabše, ker pridelka ne more prodati. Zato bi bilo resno misliti na to, kako priti v okom tem nedostatkoni in obvarovati kmeta škode. Nekateri svetujejo, naj bi se raje na primernih krajih sadilo krompir namesto trte. Seveda vsak kraj ni za to. Toda kjer pa je, bi pa morda res prav bilo. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. V Lincu 17. julija: 11, 53, 7, 29, 73. V Trstu 17. julija: 9, 29. 5, 32, 44. Očitanje. Soprog (bere): »V Ameriki je ciklon v eni minuti pomedel celo mesto.« — Soproga: »Neverjetno! In naša liršina potrebuje pol ure, da pomcde eno sobo!« Rednost. Sodnik zakonskima, ki sta sc na ulici pretepala: »Ali vaju ni sram, na cesti pretepati sc! Pošteni ljudje kaj takega doma opravijo!« se kot naravna amiznavoda pef^pivevrsfe in kot zdravilna voda zoper telkoče organskega dihanja in icper bolesti žulodca in mehurja najboljo priporoča. Edina napaka. Krčmar: »Kako vam kaj diši klobasa?« — Oost: »Le eno napako ima.« — Krčmar: »In ta jc?« — Gost: »Kar bi moralo notri biti, ni; in je notri, kar bi ne smelo biti.« . hm D. ^Demšar 52-1 zdravnik — strokovnjak za kožno bolezni Ljubljana, Mestna hranilnica. 1 Lepo in modro. Nekdo jc v gostilni godel na citre. Sosed, ki se je godbe že naveličal, mu reče: »Godete kot David, ic da ne tako lepo.« — »In vi,« odvrne oni hitro, »govorite kot Salomon, le da ne tako modro.« m $ imrnrnmmmmmM (^ermpall^ železnato j{ina-Vino Higy*aiina razstava n& Dunaju 1008: Državno odlikovanje in častni diplom k Klati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in jo rekonvaleseentom in rnaiokrvnitn zelo priporočeno o<\ zdravniških avtoritet. Izbomi oJnus. j. w i. *u;n Vaiikr«t aMtavanfl. Kad 600«) ;driV)ii'il:iii aprili««!. J. SERHAVALLO, c. ii kr. M dMilj TRST-B«rkovlJ«, m m m g? m $ $ m it m Vajenec za krojaško obrt poštenih starSev, se sprejme takoj po dogovoru pri Fran Sitar-ju, krojaču Kladezne ulice štev. 8 Ljubljana._<947 l-l Iščem krojaškega učenca pod ugodnimi pogoji. Janko Hafner, krojač v Škofji Loki. 1969 3-1 Zflvžine vsak dan likerskl kozarček dr Hommel-a Haematogen neposredno pred kosilom I Dobili boste slast do jedi, živčevje se Vam ojačl, utrujenost izgine in naglo se povrne telesni aočutek. Zahtevajte pa izrečno pristni dr. ornmel-ov Haematogen in zavrnite podrejanja! 522 l za mizarski ohrt sprejme takoj Ivan Kralj, Tržič Gorenjsko. [1980 1-1 " Nervozni zs j bo'ni na želodcu, srcu § ali prsih, nli oni, ki trpe -na pomanjkanju spanta, omotici, tresenju, epilep-siji, naj pijo vsak dan mesto kave 1960 1 Rosen-ov teon Karton za poskus K -tO, 6 kart. K 6--. NmmanjSe j naroc. 2 kart. Glavna zaloga: Leksrna v Sltzcrdorfu | pri Dunaju, II. Avstr. Puške! Lancasiar . od K 2B-— FlobsrtpuSka „ „ 850 Pištola . . „ . 2'-Samokresl . „ « S'— Poprave ceno. Illustri-ranl cenik franko. 870 F. Dušek, Opačco 123, Češko. kupuje = Makso Sever, : Ljubljana, : Resljevacestašt.l. 1924 4-1 Zahtevajte GLAVNI CENIK zastonj in franko. Železi. psi. MM ura 5 K -JU) ima Sest kamnov, pristen ni- kelnast o liro v, 1(1 ostane večino bel kazulnik iz cmajla, 36 ur idoča natančno na pol minute. Pristne srebrne ure K 6-50 S 3 srebrn, pokrovi . n 9-50 Srebr. tula z dvojnim pokrovom....... 15' - Srebrne verižice . . „ 2- — Stenske ure...... 2'— Jamstvo 3 leta ali denar nazaj, zatorej 14 dni lia posltušnjo. A. iffia največja tovarna ur, zaloga, izvoz zlatnine in srebrnim; 1837 4-1 Kava naravnost po poŠti zasebnikom, zajamčeno finega okusa. — Franko povzetje za 5 kilogram. Santos reelnofin K12 30 Cuba zelena, fina „ 13'85 Salvador zelen . „ 1435 Golcl-Java rumen „ 14 75 Perl-ltava izredno lina . . . „14-75 Portoriko I. moč. „ 16'S0 Pamatang, veli- kozrnata . „19 75 Ceijlon Pl.exqui- „ 18 30 Nežgana. C<>nik zastonj. Colonlal Imp. družba 19ii fieka, 133. G. 3-1 ir u veleposesli razi vrst vinogradov. Priporoča svojo veliko zalogo izvrstnega vina, belega jn črnega, re-foško za boteljke. Cena vina od 12 do 18 kron hekto (posebni refoško). Pošilja vzorce na željo. 2000 1 1948 Prodajo se: 6-1 1 mlatilnica in 4 slamoreznice nove, vsled razprodaje prav ceno pri JI. Sušniku, Zaloška cesta. Za dobro blago se jamči. Lepo posestva ki obsega 26 oralov, in sicer travnikov, njiv. '"ste, vinograd s shrambo, nekaj že z novimi trtami nasajeno, in nekaj pašnika, na katerem se lahko redi osem glav živine. Poslopje je v dobrem stanu ter je oddaljeno tri četrt ure od postaje Mirne na Dolenjskem, (pri Trebnjem). Prodaja se radi slabili družinskih razmer in se ceni 14.000 K. Več se izve pri lastniku Jožefu Hometu na Ko;;jeku pri Št. Hupertu na Dolenjskem. 1944 1 Proda se 1959 1-1 v prijaznem kraju na Dolenjskem, blizu železniške postaje, In večjega trga. Posestvo obsega 02 oralov zemljišča, in sicer 40 oralov doraščenega bukovega gozda, drugo njive, in travniki s poslopjem, katero je v dobrem stanju. Skupno zemljišče se nahaja prav okrog poslopja, kar je za kmeta velicega pomena. Slovenski rojaki v Ameriki, kateri želite kupiti tukaj kako posestvo, ne zamudite te lepe priložnosti. Cena ugodna, proda se tudi brez gozda. Več pove lastnik Alojzij Paulin v Trebnjem. Proda sc zaradi smrti 1946 1 — 1 posestvo m vso poMštvo dalje vinograd na katerem zraste do 20 hektolitrov vina, mnogo sadja itd na Hrasinu, fara Št. Rupert. Več pove Marija Grelicno, Gorenjavas 20, Mokronog. vsake velikosti iz najboljšega hrastovega lesa ima na prodaj „Sodarska zadruga v Tacnu", pošta St. Vid nad Ljubljano. 1998 2-1 Glavni dobitek 600.000 frankov v zlatu je dobil pri žrebanju turških srečk dne 1. decembra 1908 neki poročnik v Gradcu. Žrobanje ie 2. avgasta 1909. 6 vssltoMiiili zibani 6 Glavni dobitek, menjaje v zlatu brez odbitka. Najmanjši dobitek fr. 240'— Ena sroCka v gotovini kron 193-— ali približno v j 3B mcssi^nTiTobrokih pa 6 K.j K450 000 Skupni glavni dobitki v 13 vsaHolclnih grebani 13 Prihodnjo žrebanje 2e 2. avgusta 1909. I lial. srečka rdečega križa I ogrska srečka rdečega križa I bazilika srečka Dombau I srbska srečka drž. (tobač.) I Joszlv srečka (Gutes Herz.) Vseli S srečk skupaj v gotovini 152 K ali približno v 138"mescž.obtokih po K4 50 1 1982 . Vsaka srečki mora biti vlečena. | Vseh c srečk skupaj v samo 30 mesefinih obrokih po K10'-1 Ze prvi obrok zagotovi igralno pravico do vseh srečk pod oblastv. nadzorstvom. NaroČila z poštno nakaznico. Wieden-ska menjalnica Robert Reitler Dunaj, IV. Hanptslrasse 20 B (fcž~ samo Paulanerhof „6as" znanstveni revija, Izbijt 10 krf.t v leta ln stane po SK ■a lito. Nareinlao prejema uprsvnilhro v Ljubljani. HLAPCA Zli MLEKARNO sprejme takoj mlekarna Smarje-Sap pri Ljubljani. Od začetka plače 60 K na mesec in prosto stanovanje. Obenem se lahko izuči za mlekarja. 1988 1 unTIIRHII fk Zaradi posebno ugodnega prilož-NK£nmilLU> nostnega nakupa konkurzne mase ie ipodal podpisana Ivrdka v toioirju oddajali čudovito ceno dobro pristno, barvno, solidno blago. V svojo korist se prosj z naročilom hiteti, lotom čipkaslili zastorov leOcm široki prej K 1 - sedal 44 v, boljši K I 40. sedaj C:", v m; 80J m modrikastega blaga, svilen, prej tO v, sedaj S0» m; BOJ ni dvo-uitkastega inodrfga platna za predpasnike prej Uiv, sedal Od v; 100,1 m krasnega modnega perilnega blaga, svet e In temne barve, preje 8.i v, stdaj M) v. Lepega satina * vseh barvah in vzorcih, preje K 1-10, sedaj 73 600 m gladke volnine 120 cm Široke v \seh barvah. prej K l■!>«>, sedai K 1-10, šc lepše prej K i-.O, sedaj K l 9'. 500 m modelnega pepila bl?ga. veliko in majhno kanrano, 1S0 cm široko, preje K 1-95, sedaj 1-15. __ Krasna šotska votnina za bluze in olrcške obleke 150 cm široka, preje K 1 85, sedaj K 1.15. 800 lepih modernih volnenih kril v vseh velikostih, prc]e K 7 —, sedaj K -50, še lepše, preje K 10 —, sedaj K 9 —. Moderna perilna krila, preje K r. -, sedaj K r--. 3i0 pomladnih bluz, svetle m temne, preje K J tO, 6eda| K 2-30, čisto line, preje 6 -, sedaj K 4-f.O. ionu lepih damskih pasov, črnih, pre]e K I SO, seda] 98 v. Krasne čisto zidane damske gumaste pasove * vseh barvah, "rCi5W go^odinjikli/nJepasnikov, široki In trpeJni prcle K r-io sedaj 9.1 v, Mizelo težki dvojni, pre|c K1-90, seda) K l .O. Ženske srajce iz dobrega vojaškega platna, okrašene s čipkami, preje K i 9\ sedaj K 1'30. iste z vezenim nadplečnikoin, preje K S 70, sedai K l-4.i. , . 420 parov trpežne ženske nogavice, prcie 7j v, sedal *, še boljše 60 *. . :'8J parov kratkih nogavic. pre|e 60 v, scd.i| 35 v. Krasen žldan pajčoian vseh barv preje K 1: 0, scd«| K I Dobre domače čevlje za gospude in gospe, preje K 1 M, sedaj sili v. SOn p dobrih čevljev, za na cesto, sive, ruj. ali črne z močnimi podplati za gospode, preje K S-—, sedM K 1/90, za gospe, preje K 270, sedal K 150. za otroke do 6 let »a.v. do iu let K l i" Isti popolnoma iz usnja l par za 10 v več Lepe damske predpasnike, preje K :i sedaj K 1 70. ino brisač za vsako porabo, preje 60 v, sedaj 3j v, D0l|se preje 7.', sedaj 45 v 1COO m tirolskega platna, preje 05 v, sedaj 44 v, boljšega 52 v. Močno raskav kmečko platno, prcie 80 v, sedaj Si v Krasno rumburško plalno S2 cm široko, preje 8.i v, sedaj 5;. v. Težko, 1.50 cm široko, kmečko platno, preje K 1-9j, sedaj K 1-35, Isto 14 l cm široko K l iO meti r. Dober okstord za srajce, 1000 ni, preje 70 v, sedaj 4r> v ineler, zelo težek, preje 95 v, sedaj nov. Dobra tkanina, enostavna sir , preje 60 v, sedaj 44 v, cela širokost rjuh, preje K 1-30, sedaj 9'J v. Lepe preproge za omare, dobro povtščeno platno, lepo rožaslo 116. 70 cm, preje H 2 90, sedaj h 1-70. 400 lenih bureinih garnitur za Jve postelji, en namizni pri, preje K 13--, sedaj K 9 —. 300 močnih pil. zastorov, preje K .18', sedaj K 2 8; OSO m prer-~g. preje l K, sedaj 60 v ine:er, boljše preje K 130, sedaj 95 v ineler. 9)ii ducato / dobrih barvastih žepnih robcev, pieje K 190 pol ducata, sedai K rlO pol ducata, lepi žepni robci z barvastim atlas rebom preje K 1 70, sedaj K 1— pol ducata, 350 kosDV zarobljenih belih rjuh brez šiva, preje K 3'—, sedaj K l'9i\ zelo težke iz tirolskega platna, preje K 3-60. sedaj K 2-6'J. Poletne llanelc posteljne prevleke, lepo pls , preje K 4 60, sedaj 2 70. S0O0 velikih klopčičev dobre volne v vseli barvah preje 20 v, sedaj lOv klopčič. STO vel. povesem plet. volne v vseh barvali, prc|e 53 *, sedaj O v 3f0 ducatov finega vijoličastega mila vseh dišav, preje pol ducat« K 110, sedaj 72 v. I.epe velike torbe za nakupovanje z ročajem, preje K 2 10, sedaj K l —. Krasne pomlad rule za na glivo, svetle in temne, preje 68 v, sedaj 15 v. Lepe polsvllnate rute za na glavo »seli barv, preje K 3 tO, sedaj k 2 30. Isle čista svila, preje K 5-80, sedaj K 4 20 Kompletne velike lovskj srajce vsake vratne širine, pre|e K 1(0, sedai 98 v, iste z dvojnimi prsi, sedaj K rlO. Lepe turistovske srajce iz flanele in celirja, preje K 3 —, sedaj K 170, še lepše K 2-10 Iste za dečke K 1 10. Dobre močne srajce vseh vratnih širin, preje K 3 .-0, sedaj K 2-30, s težkimi gubami .'0 » več. Moderni ovratniki vseh vratnih širin, preje 40 v. sedaj 26 v. Zelo trpežne naramnice preje K 1 20, sedaj 70 v Zajamčeno dobre srajce iz oksforda za gospode, boljše, preje K 210, sedaj K 135. boljše K 1-85. Dobre spodnje hlače iz gradi«, bele in barvaste, preje K 190, sedaj K 1 10, iz zelo težkega blag« K 1-S8. Dobre zgornje hlače za vsako perabo, preje K 5 9', seJaj K 3.90. Lepe otročje obleke iz dobrega perllnega blaga. 1 vel 140, z zvišanjem 30 v. 250 lepih deških matroznih oblek, 1 vel. K 195, z zvišanjem 40 v. Lepe čepice za deklice in dečke, preje K 1 30, sedaj 78 v. Moderne čepice z« gospode, preje K .'-jO, sedaj 70 v Od teh tu navedenih reči se vzorci ne morejo poslati, vendar se nepovoljno brez napake zamenja. Navzlic teh čudovito nizkih cen dobi vsak kupec, ki kupi za več kot to kron, lepo praktično darilo. Pošiljatve nad 20 kron se pošiljajo stroškov proste. „Kaufhaus zur Sudbahn" Gradec, Annenstrasse št. 68. 17C6 3—1 Prosi se za natančen in razločen naslov. Ceno posteljno perje. £MT,a i»T ffiSSS« 5 sivega puha K 8, belega K 10, prsnega puha K U, od-5 kg nadalje poStninc prosto. Dovršene postelje K0iznBzpe0.o qostcqa jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega Inlet-nanklng-bluga, i pernica vel, I80. s po pnliom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 12, 14, 16; blazine K. 3, K 350, K 1. Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri naročilu od 10 K dalje. M. Berger v Dešenici St. 1011. Češki les. Za ncuqafajoče denar nazaj ali se blago zamenja. -Ceniki 6 iimnicah. odejah, prevlekah In vsem drugem F7i7 posteljnem blagu zastonj In pošt. prosto. 52-1 IN0V0ST! Žepna-anker-ura ki kaže dneve. iNOUOil! Ta ura kaže natančno dan, datum in mesec. Vsak večer ob" 12 uri skočijo kazalci avtomatično okoli, s čim sc pokažejo na kazalniku sami od sebe dnevi in datumi Kazim tcg.i ima ura prima anker kolesje, dobro idoča v solidnem oksidiranem okrom (na željo tudi v niklu) »Re-m on to i r" ura se navija vsakih 88 ur, kolesje teče v 15 kamnih s kovinastim fantaz.kazalnikom Ccua samo K I" 60, 2 kosa K 20 — Te ure razpošiljamo natančno regulirane in jamčimo za dobro kolesje s Bletnlm jamstvom. Razpošilja se proti povzetju, ne da bi se doplačalo, poštnine in carine prosto. Tovarna ur Weltall VVatsch, Chaux de Ftinds St. 86 (Švica). Na pisma v Švico se nalepi znamka za 25 vinarjev, ua dojiisnicc pa za 10 vinarjev. • »J 8-1 f&tcdniJti, ty cfan&riho yfaUri telijo dvbrv, podceni in -jtu^nesl/itM}-poiovali^na/ se obrnejo cSi/7iori™iffrnetetx/<°/o z 1 'h°!o na amortizacijo ali pa po 5 V«°/o Urez amortizacije, na menita po 1%. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. Uradne nre: vsak dan od 8. do 12. In od 3. do 4. are, Izven nedeljln paznikov. Ponudimo vsako poljubno množino: zarezane strešnike prve vrste zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste, samotne plošče za tlakovanje cerkva, hodnikov i. t. d. F. P. VIDIC & KOMP. LJUBLJANA. Na zahtevo pošljemo radevoije vzorce in prospekte takoj brezplačno. 490 1 2961 --Ustanovljeno 1832.-- 52-1 mm m zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti. ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Hauptmann, Ljubljana prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih In pleskarskih predmetov. Iluslr. ceniki sc dobe brezplačno. ZEf 2Ef5X2 Prodasc pod ugodnimipogojiinzanizkoceno na Selu pri Ljubljani, Poljska cesta št. 20. Poizvedbe v pisarni dr. Frana Potek, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30. 1911 (1) Najnižje cene pri Janezu' na Vodnikovem trgu! Priporoča se slav. občinstvu domača trgovina JANKO ŽFLEZNIKHR Ljubljana, nasproti Vodnikovega spomenika kjer je vedno velika izbrana zaloga vsakovrstnega »kblaga za moške ln ženske obleke*" od najcenejedo najfineje vrste, dalje vsakovrstnih rut, nogavic, predpasnikov, najboljše kotenine itd. NAJNIŽJE CENE! NAJBOLJŠE BLAGO! Ta trgovina ni v nikaki zvezi z ono pri,.Janezu" v Lingarjevih ulicah V Ameriko Kanado zložna, cena __ln varna Cunard Line Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Carpathia 25. julija, Ultonia 24. avgusta Pannonia 7. septembra 1909. Iz Llverpola: Lusitanija, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta) 7., 28. avgusta, 18. sept., 16. oktobra, Mauretania 14. avgusta, 4. septembra , 25. septembra, 23. oktobra 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. ZASTONJ razpošiljava za gospodinjstvo vzorce platna, bombaža-stega dainasta. Sifona za čepice, bombaževe in platnene tkanine, suknenega platna za postelje, kreasa, Sifona, perkajla, piketa, inlel - blaga, panama cefira, oksforda, kanafasa, barhenta. Kupile to blago, kakor-tudi brisaCc In kuhinjske brisače iz dainasta, namizne prte, serviete In tudi celo garnituro vseh vrst brisač, žepnih robcev ceneje kot povsod pri S tire k in Macbdne, tkalnica platna, bombaža in damasta. Prop. lili Spi) 77, Češko. 26-1 NAJBOLJŠI ČEŠKI IZVOR! Ceneno posteljno perje! 1 kg sivega skubljenega, dobrega perja 2 K; I kg boljšega K 2 40, nolbelega K 2 HO, brloga 4 K, belega skubljenega K f> 10, i kg izredno finega, . ^ ijm snežnobelega, skubljenega K 7f>0'» 4u iu 8 K; 1 kg sivega puha f^J^ŽUJ'* K in 7 K: 1 kg belega pn- --------ha 10 K ; najfinejši prsni puh 12 K. - Pri odjemu ft kg sc posije franko. 11*08 50 -l VlfIvrfonD ttlKfplfO zelo napolnjene, iz zelo gostega IIU VldClI C pUJICIJC jako trpežnega, rdečega, modrega belega ali rumenega nanking-blaga, i peniica, 180cm dolga, 116cm široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolgi in 58 cm .'iroka napolnjena z jako iepim, mehkim perjem 10 K, z izredno finim pol puhom 20 K, z najfinejšim sivim puhom 24 K; posamezne pernice 10, 12, 14 in 10 K; blazine 8 .'»0 in 4 — /a neprim. denar nazaj Zamenjava dopustna. Po povz' od 12 K višje franko. S. BENISCH v Dešenici štev. 71, Cecilij. ======== Ceniki zastonj iu franko. • me za vino m sam z dvojnim pritiskom «1 lerkules" za ročni obrat hidravlične stiskalnice 1447 za visok pritisk in velika dela. 9 — 1 sadni mlini, grozdni mlini, stroji za odtrgavanje, kompl. naprave za pripravo mosta, stalne in premične, sušilnice za sadje in sočivje, stroji za lupljenje in rezanje sadja, avtomat, pat. brizgalnice „Syphonia" za vrtove, drevesnice, hmeljarne, za prenašanje in vožnjo. - Weinbergove jekl. pluge in vse poljedelske stroje izdeluje in dobavlja pod jamstvom v najnovejši sestavi tovarna strojev PH. MAYFARTH & Co. Dunaj 11/1 Taborstrasse št. 71. obširni ceniki zastonj in franko. Zastopniki se iščejo. - - LYRA KOLESA - f1?™*??4/- _ Kolasarskaln športne po-trablilaa, ure, orožja, arailkaltja, šiTtlal stroji, joklraa ua-b)m« fk lak- M.ii. »t _ . auii račl. Nalboljla hrarlna, lepo delo, tek lahek to znaki t,Ura koles. N'inrHfMcarIne prest0 LtM-FAHR^AD-WERKE, Preazlaa. Postiack tfl. Zahtevajte moj cenik brezpUfno. - ——-- boljši izdalek. Nedoseženat kakovoatl la opraml. Odlikovan z zlato kolajno. 3 letno jamst. fil. kataloga. ----■ • '.n Izdajatelj in odgovorni urednik; Dr. Ignacij Žitnik. Tiskala Katoliška tiskarna.