32. IftVfTfn. PsvSfltal MMM V flVSMfl SMS* l UMjnt. i ttrik U. Mnrii nA UH. Mi. ^POOSMOOl ^^B««*«» >^^^^h^ ^_^—__________ " ' ^^^^^^^""^"" -----------------'------ ——^^» .-■■■- -■—--■■■ ...-------------------------------------------------------------------" ^H O^^^^^^^h ^H ^Bk ^^^^^^^^1 ^^^^^^H O^^^^^^^^^^^^^b ^B ftBBBBiO .^Oi O *Oi I I BB H - Bfl B^^ .^Oi B^^. BOv. ^O ^B ^H ^O BS Bm Bi B^^H Bb BS Bm Bfl ^B IB ^Bl BS I BS i BS BS BS Bm ^B Bbl ^h Bm BS BSk »teta fMk dan popoldne ttnroeoaoi aeoalie la pr.»uk«. 0*0 %r«tl I Prottor 1 «/« X 54 ortB za navadne In mate oglase 80 vln^ U wadne razglase 1*20 K. z* poslano in reklame 2 K. - Pri naročUo nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov nat se priloli znamka za odgovor. Đpr vuitivo „Slotr. Naroda" in Narodna Tiskara««' Inatio« a ulica st. 5, oritlićno. — Teia?oa it ftj. „aie»eaakl Mare* vodja v Jaa/«aUvl|lt celoletno naprej plačan . K 120- -polletno ........ 60* — 3 mesečno......„ 30 — 1 ......... 10*- v Llaanfaat trn pa podli i V inoaoaaotoo * celoletno......K 140-— polletno ........ 7i>— 3 mesečno......„ 35*— 12*— Novi naročniki nat pošljejo v prvič u aro i m no vedno ItOjT" p© nakaznici. Na samo pismena naroČila brez posl.itve denarje se ne moremo ozirati. ■reeoiatve „Slov. Maroda« Koatlera aUoa ot I, U aadatropla. Talasao oter. 14. Beplae oproloamo lo podpioaao so laeeotoo itaaaaoBpja. Opor fllokoplaov no oralov "W Posamezna Številka velja 60 vinariav. Dr. Janko flacin: naše cstsg in njlhoiie posledice. Med vojno so centralne države potom maksimalnih cen in dobro organiziranega rekvizicijskega sistema držale vse cene vsaj na oficijelnem trgu na primeroma jako nizkem nivoju. Istočasno se jim je posrečilo potom deviznih central in mednarodnih kreditnih transakcii držati kurz svojega denarja na višini, ki nikakor Tli odgovarjala njegovi resnični vrednosti. To postopanje je bilo ranljivo, kajti med vojno so bile državne organizacije same največji konsumenti fn je bilo v nujnem interesu državnih financ, da so cene kar najnižje. Da le producent dobil za svrjje blago denar, s katerim ni mogel začeti drugega, nego naložiti ga v vojna poso-jtta, je bilo državi samo prijetno, s stališča narodnega gospodarstva se pa pri takratni omejenosti mednarodnega prometa ni bilo bati nobenih Škodljivih posledic. Kolikor so se Iste le poiavile. so se dale paralizirati po strogem državnem nadzorstvu, kateremu je bila podvržena vsa mednarodna trgovina. Tako vidimo že takrat, da v Nemčiii določa vsemu svojemu ekspertnemu blasru cene država sama in da te cene presegajo one na domačem trgu za dva in večkratno višino. Po vojaškem porazu in političnem razsulu se je pokazala takoj rudi daljša nemogočnost umetnega vzdrževanja fingirane vrednosti papirnatega denarja. Cene so momentano vsled napačne Špekulacije raznih podjetnikov sicer padle, ah* v par dnevih so bile pičle zaloge izpraznjene in cene so rasle od dne od dne. Vendar je bil tu razvoj še primeroma počasen. Omejeni zala^ateli domačega trga, ki je često producent sam. Je primeroma konservativen in se zadovolji s počasnim naraščanjem cen. Razven teea so se naraščanju cen povsod upirale tudi državne oblasti, seveda sedaj z manilmi sredstvi in z mani'm uspehom neeo meo* vojno. Vse hujše nego naraščanje cen na domačem treu je bilo padam** vrednosti denarja na mednarodnih denarnih tržiščih. Tu je nreeled mno-£0 večji, gibčnost neverjetna, in cene pada'o in skačejo v burnih časih od ure do ure. kakor so pač vesti v rnz-voiu mednarodnega položaja. Tako sta zlasti krona in marka doživeli tekom zadmib 18 mesecev na denarnem trmi katastrofalni oadec. Počasno naraščanje cen in katastrofalno Dadanie vrednosti denarja sta imeli za posledico, da so cene v Nemčiii fn Avstriji prišl^ izven oro-prtrr?i<» cj r°i?mi! na ostalem svetov- nem tr^u. Daljša posledica tega pa je bila, da so se angleški in amerikanski trgovci takoj po premirju vrgli, kakor vampirji na nemške industrijske izdelke, dočim so Italijani pokupavali in odnašali iz Dunaja, kar jim ie prišlo pod roke. Nekoliko pozneje šele so za njimi prišli tudi Franvcozi. ki so se najdalje držali principa, da je trgovina s sovražnikom veleizdaja. Najbogatejši plen pri tej mednarodni tekmi v izkoriščanju premaganih narodov so odnesli Švicarji. Roba je romala v Švico po železnici, na vozovih in na hrbtih iz obmejnih nemških in avstrijskih krajev za smešne cene. o katerih se pred vojno Švicarjem niti sanialo ni. Zgodilo se je često, da je Švicar knpil robo v Avstriji za toHVo kron. za kol'kor frankov jo je v Švici prodal. Pri tem pa je bi! vreden en švicarski frank dvajset do trideset in v nekaterih časih celo vec kron. Posledica tega je bila, da se te Nemčija čutila prisiljeno, seči po pro timerah. Tvrdke so same določile za eksoort neprimerno višje cene nego za domačo uporabo, in ko niti to ni noma^alo. je vlada za nekai Časa nrepovedala sploh ves eksport v Švico. Nasprotno pa je bil import starega pohištva v Švico tako velik, da so bili domači mizarii naenkrat brez dela in je morala država prepovedati vsak dalini uvoz pohištva. Kdor gre danes v Nemčiio. se vrne s poročilom, da ie tam roba draea. da podietia naroč'1 soloh ne sore^m^jo. k<*r so zaposlena za dve lati. l~ni oraviio. da so cene *ako visoke samo za izvoz, dru^i. da Nem-čiia soloh ne mara izvažati, dokler ne rekonstruira sama s^be. Na vsak ^ačin vidimo, da so se Nemci že iz-oametova?! in ne maraio več oroda-;ati po slepih ce^ah. ali z dnvfiHl fie-seda**f: dnbre robe za sTab d°nar. Podobno fe 5H razvoj t"di v Av- trin M»r 7-prT^-i čas C^m*3 vseh md'i- strlfskfli urod "k tov raoid^o rasteio. Mi ^osoodarcfvo ob^h držav ie iz-kiišr»jo n'z^ih cen prav drn^o nlnčato s tem. da so se r»a pjun račun obogateli večinoma t^'ci. Podobno fatiiiSnib. kakor sta io r»rH*^v**la V^n^č^a i" Avstriin. preživlja šn ved^o nasn država. Tudi mi imamo doma He vedno cene. ki za svefovrimi včas'h zaostalato za polovico, vrps'h t"d: še več. 7a te cenr ne predajamo le d^ma. temveč tudi v b'i'no: «voie izdo,T'e mečemo z* Ttalnani Fra"rozf. Švicarii. Avstrii- r*t ttfl c-1<«'y* r>1'*T^ fi nol 7?*cfr»ni fz- vozna carina je temu dejstvu skušala priti v okom, ali doslej se ji to niti z daleka ni posrečilo. Pred poldrugim mesecem še so bili prašiči pri nas po ca 20 K kilogram žive teže. Istodobno so bili v Švici po 5 frankov to je po takratnem kurzu 120 K kilogram žive teže. Še te dni smo prodali v Avstrijo nekaj sto vagonov moke po 950 K meterski stot. vštevši izvozno carino, dočim je svetovna cena ošenice bila v ist~m času 1200 K za isto količino. Takih slučajev se da navesti na stotine in stotine in težko, da bi zadnie leto mogli naiti le en slučaj, v katerem se je prodala naša ?zvozna roba po svetovni tržni ceni. To je gotovo znamenie. da smo slabi T?ovci, alf tudi z^lo slabi gospodaril, ker svoie lastna izdelke prodaiamu za polovične cene, tuje Da kupujemo najmanje jako, jako drago. To kar se godi z našo državo v svetu, se godi še šo^cijelno s Slovenijo znotraj naše države. Priznano e splošno, da so v Sloveniii najnižje cene v celi Jugoslaviji, lahko bi to-^ej rekli, da nainižje na celem svetu. »n vsi smo ponosni na to. in nihče se rad ne premakne stalno iz Slovenije. kjer se cedi v primeri z drugimi deli naše države med in mleko. Posledica :,\ da mi prodajamo svojim bratom ^rbom in Hrvatom svoie izdelke po fia nizkih cenah, bratsko postona-•*e. ki ea naši bratje nič ne vpošte-•aio niti kadar nam prodajajo svoje zdelke. niti kadar sklepajo o valutni -pforrni fn Podobnih grosnodarsVih vprašanjih. Da to svojo trditev podpremo, nai navedemo le nekai resničnih slnraiev, ki so nad vse karak-leifcCičrtf. Stolar ie pripekal iz Slove-*^;p» v Beograd st^e fn uh prodal no 2^> K (o dfnart^v) komad. Še vpričo -naor^ fpj| je nnč^l b^l^ra^sVi frnrovec nrnrlr»i#atf no 4*> dmariev 0«n K> Trgovec fz SToveniie te nrodal v Reo-rrradM fabolVa no 6 K kfloorram. k! so «?• nrič?'^ raznrodaia^? takrft po f» df-'*air^pv. SlovensVa zadruga ie Dr^d*-Hi v R^o^rad ČrevMe. nar po 160 K fAr\ dinarjev). Tste SevlfO ie b^o^-rad--Vj Vtm^c raznroda?a1 no 180 dlnar-'^v f7?0 10 nnr. Rod^bnih sfnfeH^v ;mom zabilježenih še več. alf t! zado-stTv?-*o. da nam razfasntTO nnfožai. Komur se danes posreči fzpeliaH 'z Jno-os'aviie va°nn masti, par va-"-'>nov H^et»lcc al« lesa. i^ nreskrbli^u ^a celo /ivbVnje in se lahko takoi od nove vsakemu đa^emn drt!u. 7at^ oa vidimo, da so *e vr^lf na trgovino tttic? fn domači židie. kakor kobilice m da luidi^. k« nr^d voisko niso znali ^rodati niti kile soli. sedai sklepalo ^upčiie o stotinah vagonov robe. Ta-1 o vedno verie Število močii odhaja čajo edino špekulaciji. Da bi naše cene odgovarjale cenam na svetovnem trgu, bi bil dobiček eksporterjev minimalen, pokazale bi se kmalu zdrave posledice svobodne konkurence in trgovina bi se vrnila zopet v roke nofčffcanfli trgovcev, d očim bi večina današnjih šo:ku!antov morala iskati drugod svr>"ega kruha. Tako vidimo, da nizke cene tudi indirektno pro-dukc'io zadržujejo in podpirajo špekulacijo. Do kake stagnacije morejo privesti prenizke cene, ne vidimo nikjer b^li jasno, kakor pri Uubljanskih stanovanjih. Dočim so se cene vsen ostalih potrebščin od začetka voln* sem podesetorile in podvajsetorile, so cene stanovanj še danes prav s^mliivo podobne predvojnim. Amerikance, ki plača v Ameriki za hotelsko sobo 5 do 10 dolarjev, plača v i.jubliaui za enako s^bo 5 do 10 centov, ali ravno stokrat manj nego v svoji domovini. Razmere so prišle nri nas tako daleč, da lastnik davno ni več gospodar svoie hiše. Ustanav-!iaio se komisiie. ki imaio nalogo, rediti stanovanjsko vprašanje, izganjajo se Nemci, begunci, domačini, ki nimaio kai opraviti v Liubliani. ali pomanjkanje stanovanj je občutnele *n ob^ntneie. Kaiti kdor da^s sedi v T iuh^ani na gorkem, se drži svojih s>irih sten kakor klop. in novi nrise-liencl. ki pribavio vedno in vedno v TJ"hl»"ano, ostoiaio na cesti ali pa pla-"ufefo never^tne svote za pot, po uateri se Drde danes v Li^b^iani do stanovanj. Tn upanfa, da krfza po-c+ane la^a. nf nobenega, ker vsakdo, k? r'd^ v T '"bh*F'u za dana^nfin stanovanjskih cen, zasluži da se ga postavi pod kurateio. Tako baš cene stanovanj, ki z ostalimi življenskiml stroški niso v nobenem razmerju, stanovanjsko bedo perpetuiralo do neskončnosti. Podobno je tudi v drugih panogah gospodarstva. Tožbe o pomanjkanju premoga čitamo In slišimo vsak dan. To. pomanjkanje ima za posledice nerednosti v prometu, k! nam ubijajo vse naše gospodarsko 'i vi jen je. In vendar se produkcija premoga pri nas ne dvigne, in delavci se zat°kajo znova in znova k stavkam. Vzrok na je na dlani. Premogovnim družbam se ne izplača. oroda'ati po sedanjih cenah za sedanji slabi denar, pa ne dajo kopati tam,, kjer so ležišča dobre rude, nego od-Vopavaio na naimanj plodnih poljih, hraneč dobre rove za kasneje, ko bodo cene povolineje. Akordni delavci seveda v slabih rovih ne pridejo na svoj račun, pa ie umevno, ako zahtevajo minimalno dnevno plačo In vsied teora eventuelno tudi stavkajo. Mislim, da sta iz navedenesra iasni dve dejstvi: 1. Da za sedanjih cen svoje Nogo prodaiamo v tujino mnogo prece-no in da s tem mnogo zgubimo na svojem narodnem premoženju; 2. da sedanje cene podpirajo Cisto šnefrniacHo in ubijajo zdravi razvoj prodnkcfie. To sta dva tako važna faktorja, '1a se ie nad njima treba resno zam!-slftt Kako odpomoči tem nezaželje-nim. posodicam nizkih cen. ki so nam sicer tako drage fn priljubljene? Amerik? za Jugoslavijo leta 1918. (Tz polpretekle zgodovine Jugoslavije.) VoiaŠki položaj početkom 1918. leta je bil skrajno opasen. Zavezniki so radi tetra še vedno mislili, da iim bo mogoče odcepiti Avstro - ogrsko ^d centralne zveze. Nastala je nevarna situacija, kajti dobro se ie vedelo, kaj to pomeni. Vsakdo, k? je dobro noznaval politični diletantizem zaveznikov v presojanju avstrijske poetike in taMlke. Je mosrel biti prepričan, da bo Avstrija zaveznike pošteno sneli^a na led. brž ko bo ž niimf -azoravli-^a krt pnnk oroti enakemu. pa za n^b^no vcff'o silo ni postajala fa n^varnoet v višn meri ne^o za Ameriko. Nikier ni bila ootrebn°i5a op*v.-na nrotiavstrfiska akc»ia, nikier nf bPa borba oroti tendenciji Avstrf-io federaliziratf potrebnejša nego v Severnf Ameriki. Vos'nioVov ri^t v Am^ril^o ?ups^- tssmu in r iismmc ca januarja 1918 Je fmel pred vsem ta namen, da se Izbfjejo tla federalistični* ideji, v katero so se zaljubili Amerikanci. Povrh Je bila pa še drn-<'a važna naloga pojasniti amerlkan-skemn javnemu mnenju lugosloven-skp borbo oroti italijanskemu fmne-rffelfzmtt Povrh Je na imel Vošnjak' nalogo, da pridobi slovenske kolonije v Severni Amerik? za jugosloven-sVo stvar. Ako se fma pred oČmf ogromno razsežnost Severne Amerike fn raztresenost teh kofonii. se mora pač reči, da to ni bila lahka stvar. Na potu v Ameriko na »Atlanti-o"« je izvedel Vošnjak za 14 točk VVilsona. Ona točka glede avtonomij v Avstrfii ie bila uprav plinska v oči. Primeru^iša našim narodnim asnira-ei?am je bila ona točka, ki Je določila r.-,^o rnr''! ttoUT^ tn ftt/rnsl. kralj. Češ. LISTEK. D i a g n^f • i k • Štlrlnužcl. Kdor pozna življenje in svet, mom pritrcTti, da je silno malo ljudi, zmožnih vživeti — kaj pravim vživeti? — vmfsliti se v položaj, oziroma občutie drugega. Alf bi bilo drugače mogoče toliko naravnost debelih netaktnosti, ki si v življenju kar »roko podajajo«, kakor so tisti vzkliki jetičnku: »Joj, kako ste se shujšali!* alf debelušen: »JoJ, kako ste se zredili!« nesrečniku, ki bi bi» gotovo stokrat rajšj suh?... No, kaj bi se človek čudil, če vfdf. da ljudje niti samfh sebe ne poznajo! Baje niti v gH'b zunanjostih. Nekf Šoln'k mi ie nedavno povedal ta sl"ČaJ: Pride k nJemu m?ti, da povpraša, kako napreduje njen sin. »Bi že bjlo,« odgovori profesor, »če bi siromak le tako ne iecljal.« — »Pa od k...koga l..le 1m...ma ttt... to ta ne ... nesrrrrr... rečni otttt... t... trok ?« vzklikne na to razburjena žena... O. n:ii reče kdo knr hoče: t'*ša *\z-nrnćpva*1^ ves*ižie pnknkati, ka-ko je kaj tu^ tam doh" v kevdru... Tn vendar obston v živPenju vsai nekaj- rekel b; —- p"rohia pf**kef°t!ffa. ^p res. da ie prevel'k^mu poŠtenfnVn le v>ko ^zanonastit. koliko je kui^nov fn 'nnonstva na svetu: t^da vsai kujon sam večinoma kaj kmalu nogrunta, da :e hvala Bocti za vsa^danie potrebe dovolj »Pepetovc, ki lih lahko izkorišča. No. to bf še ne bilo tako zlo; to se pravi: to zlo bf se nekako omejevalo samo na privatno življenje. Toda zlo hidi za javno ž'vPenJe ie v tem, da tak kulon smatra vsakogar, ki st ne more prištevati med »Pepete«, — za sebi enakega kuiona. - In tu smo zđaj: pri tem, vsak dan gabneišem natolcevanju, da Je ta In ta mfnfster samo za to minister, da si lahko polni žepe; da se Je ta In ta poslanec, posestnik, župan samo za to polastil svojega stolca, da lahko ugani* »korupcijo« — pri čemur Je spet v tnis-l lih le žep in žep... Pa ne, da bi hotel podučevati čas-nkane. Tu Človek stvar nanosled celo razume: politični nasnrotnik je, za to 4fll žniim — vsako sredstvo dobrodošlo! ... Čeprav sem posebno takrat, ko <^m žfvel na kmet;h, spoznal, da je *o' ofpfje zelo dvorezno oro*''e, in da bi moralf eospodje le m°lo pomisliti, °redno ga vsaj dan na dan rabijo. . Tistfh nrav »zaverienrh« pristašev, ki b? nrsegli prav na vse, kar jim nove *rjih« Ust. je pr? sedan»em rapfdno se rpzvi??»iočem In nam »tak že lastnem "kriticizmu« vendar čimdalje mani; fn če sliši naš kmetic* dan na dan od te strani, da so gosnodfe na oni strani, od one strani pa. da so na ti stran' sami nevedneži, nerodneži, sleparji M.,, ni težko uganftf. kaj si naposled misli o — enih in drugih .. - Alf na ^brnimo stvar in mislimo *i oCeta. ki ima hi sinove In o katerih vsakem posebej ve", da je od nog do glave poštenjak, dasi Je vsak v vodstvu druge politične stranke; pa sliši oče dan za dnem. kako kriči tam zu-nai po shodih in 1:stih sin Janez, d« sta Tone i« Peter. Tone. da sta Pt*er tn lanez Peter, da s*a J?»nez in Tone »fa-lota, katera si samo žene polnita«, — kai naj al misli ta oče o strankarskem pa^—■■ J ■■■■■■ j.. in poPt;čnem žvljenju sploh?! No, kakor rečeno: vsaj tu bi človrk stvar ^e razumel- laz sem celo prepričan, da fmak) pol:t:čnf kolovodje drug o dni^em na snlošno — osebno dobni mnenie »*n da vsai v srcu druval Vea-nić. Ta misija je imela svojo pred-zgodovino. Na Krtu je bilo odi oče qa da mora iti Jncoslovenska misija v Zedinjene države, in sicer sta bila določena za Jugoslovene Avstro-ogrrske Hinković in VoSnjak. Pa ta kombinacija je pala, najbrž radi tega. ker se je sondiral teren v Washingto-nu in ker Amerika ni hotela preveč briskirati Avstro - ogrske. Tako se je ju£nslovenska misija izpremenila v strogo srbijanska V New Yorkn Je Vošnjak sestavi! prvi načrt glede potovanja po kolonijah. Stanje v kolonijah je bilo obupno, avstrijsko čustvovanje je bilo med Slovenci jako živo, povrh je pa republikanska struja, naperjena proti jasnemu programu iugosl. odbora in ubijajoča vse težnje v smislu pravesra hisrosloven-skejra edinstva samo iačila avstrijsko stranko. Sploh danes še ni čas, da bi se presodilo, kateri so bili pravi nagib? tej strastni agitaciji takozvanih republikancev. Prva in slavna posledica njihovega pokreta je bila. da so se Srbi odcepili od jugosl. organizacije, kajti Srbi so povsem logično argumentirali: Kričači, ki niso ničesar storil za osvoboditev, ki se borio voiaške suknje, kakor hudTč križa, hočeio fmeri prvo besedo in nam vsiliti državno obliko. Začetkom se je mudil Vošnjak samo kratek čas v VVa^hinslonu. Prva nieeova nalosra je bila, da je predložil VVHsonu svoj snis o avstrijskem federalizmu. Predstojnik oddelka za bližnji iztok v State Penar-tementu, g. Putnev je pozdravi! Voš-njaka kot starega znanca, kafti imel je na pisalni miz! celo zbirko Vošma-icovih publikacij. O. Putnev, ki je bil prej profesor državnega prava na univerzi v Crncaeti, je sklenil z VbS-niakom pozneje, ko se je tz vrnil v VVashintrton in tam stalno živel, prav srčno oriiatelistvo. Poslanik v VVashingtonu je bil taČas sr. Ljuba Mihailovič, prvi diplomatski zastoonik Srbije v Severni Ameriki. Vošnjak je poznal Mihailo- vlća že precej let in ga Je vafea smatral za iskrenega Jugoslovana, ia res mu moramo biti iako hvaležni, kalli on je dosegel, da te Ametto od samera početka sprejete Jngoai feSi-tev našega problema. Washiaaton nI imel nikdar saafeJa za veUkoarbsko rešitev jugoafcwcnskega vprašania. Tačas je btl na poslanstvo tudi dr. Marušič, Vodnjakov stari šnm in prijatelj. MaruSičevi esenrii in odločnosti je treba pripisati da Je was-hinsrtonsk© poslanstvo postalo pravo središče aa iugoA. akcijo v Ameriki. Prve mesece svoje« bivanja v Ameriki je Vošnjak posvetil potovanju po kolonijah. Pristafi jugosl. idete med Slovenci so se prav tedaj začeli buditi te mrtvila. Duhovščina, ki je bila prej avstrijskega mišljenja, se je začela zavedati svoje rodoljubne dolžnosti. Vošnjak je bil tekom vse^ra svojega delovanja v emigraciji najo:lobokejše prepričan, da ne sme delovati kot pristaš te ali oile slovenske stranke, temveč, da mora imeti pred očrni celokupni narodni ideal. Radi te-ea tudi ni prišel v Ameriko kot pristaš kake slov. stranke, temveč njegova dolžnost je bila. da pritegne nase vse narodne elemente. 2e v Chieagu je Vošniak videl. kje k klavna zapreka. Uudte niso imeli nikakega zauoania. nikake vere, da je v domovini res tako silno iribanie za zedinienje Jugoslovenov. Nič niso verovali, vse so hoteli videti črno na belem. Duhovniki na nekem shodu so zahtevali, da jim prinesem fotografijo Jegltčevega podpisa na deklaraciji, kjer se izjavlja za Jugoslavijo. S prihodom Vošniakovim se je pričelo novo organizatorno delovanje. Začel? so se snovati novsodi podružnice slovenske narodne zveze, ki bi naj zastopala nroernm fugosl. odbora. Najtežavnejši del VoSniako-vega acftaciisVecra poto^am'a je bil ^»ni v držav! Minesotti. V Mineapolis era je sprejel izvrstni slovenski rodoljub Ivan Ja-trer. Skromni Ivan Jager ie vse premalo znan doma in on kot sija in? amerikanski arhitekt bi mosrel svoji domovini v mnogem koristiti. Spin Jindmifte dalnšOne man H VI. Dobro bi bilo, če bi se cerkvena Škofijska oblast nekoliko ozirala na delo in skrb, katero so posvečali narodnemu starosldvenskemu jeziku sveti očetje, papeži: Nikolaj 1.. Hadrijan I!.. Ivan VIII., Inocencjj II., Urban VIII.. Inocencii IX., Benedikt XIV. in Lev XIII. Mimogrede naj omenimo, da je papež Urban VIII. dne 24. aprila 1631 ukaza!, da se tiska novo tedame gla-golskega misala, dovoljenega od pape-ŽF; Ivana VIII. »Cnm itaoue sicnt acce-plmus Missale idiomate slavonico olim a fel. rec. Joanne Parsa VIII. prae-decessore nostro concessum a centum circiter rmnjs tvpjs editnm non Ma> se...« (Ker smo tako sprejeli mašne .knjige v slovenskem jezfku od papeža (Ivana VIII., naseca prednika dovoljene, in ker že približno sto let w$o bile izdane v tisku.) Opominjamo nadalje, da Je duhovnik Jezusove družbe Bartolomej Kašić, slovenski penitencijar v vatikanski baziliki, pripremi! za tisk Propagande v Rimu jugoslovensko Izdanje rimskega rifnala (leta 1614) s predgovorom papežu Urbanu VIII. »Pnidenri ac piissj-mo cnnsilio facmm est, B. Pater, nt Rituale Latinum fieret I!Iyr^cnm, Te prac-clpjente et expetitnm a tnta Natfone in Incem ederetur « (Vsled n^p^^o in bn- —*—a——————— da bi bil kdo, ki bi to svojo službo razumel drugače kakor oni sami, ki »bi hoteli biti samo Štiriindvajset ur ministri, pa bi že vedeli, kaj storiti.* (Takim naturam boš tudi zaman pripovedoval da se danes kak bivSi cesar ali krali lahko posuti nainesrečnejSega človeka, čeprav mu ni treba »ravno stradati«.) Tako sumničenje pa, ki mu. kakor rečeno, niti ne bo toliko časopisje krivo, ampak veliko bolj tisto današnje vseobče nizko materialistično mišljenje, zastruplja vse naše Javno življenje. Zato ga je treba pobirat? ne samo glede na neprijetne občutke, ki ga zbuja i— lense mislečemu človeku... Cetveronožci gledajo vse \z svoje perspektive, mi — dvonožcj pa glejmo jn sodimo iz svoje! Kateri so v večini? — No, upajmo, da je nas Se vedno več. Sai je življenje res težko, a olepšamo In olajšamo si ga, če ne vidimo v vsaki ženski vlačuge, v vsakem moškem špekulanta, lopova, zahrbtnlka, tepca t. t. d. Več optimizma torej, več Idealizma, več solnca in gorkote, več zaupnosti in vere! Zato pa bol — četvo-ronožcem In vsem rilčkarjem, zastrup-Ijevalcem ljudske duše te narodne dobrosrčnosti! Da sem naiven? — Blagor naivnim, ker njih je nebeško kraljestvo ie na tem svetu! gaboječega sklepa je bilo odrejeno, da prevede pater Bartolomej rituale iz latinskega v ilirski jezjk t«»r ga izda pod Tvojim vodstvom od vsega naroda pričakovan.) Končno opozarjamo, da je leta 1892. sveta kongregacija de propaganda natisnila do 2000 Izvodov novega glagol-skega misala. Ta misal bi bil preplavil vse naše jugoslovenske kroje, da ga ni kmalu nato Ista prona^anda potegnila iz prometa. Dobro »nformfrana zelo visoka cerkvena oseba, ki ie umrla nedavno na Dunaju, je novedala, da se ie to zgodilo pod pritiskom c. in kr. av-s*ro - odrskega mm:^+ra zn zunanie zadeve in Je v katoliškem glagolskem misalu vjde! pogubno panslavistično propagando. Ce bi pa vprašali ljudi, kje je izginilo onih 2000 misalov, odgovorilo bf se, da je bilo ono izdanje namenjeno samo barski nadškofiif. Nekoliko preveč! 3000 misalov glagol1 Wft za majhno šfcofijo barsko za neVako- 15 župnij in 20 do 30 duhovn?knv' 4.) Latinščina naj se zimenja v vseh lugoslovenskn* cerkvah tr?aŠko-koperske škofue z narodnim Jezikom v vseh cerkvenih obredih, v on? največji mer, ki vlada v cerkvah Liburnife. 5.) V vseh cerkvah mesta Trsti. tuđi v onih. kier še to do «c?:r **i Mto mogoče, naj se pomnome slovenj nro-povedi. slovenske rećr\e In izredne po-božnnstj in sploh vse zadeve verskega življenja katoličanov in to do one največje mere, ki bo odgovarlal števil« te verski gorečnosti Jugoslovenov. F. V cerkvenem bogoslužju fpropo-vedi. pesmi, molitve, poboznostl itd.) v jugoslovenskih cerkvah se ne sme uvajati italijanski Jezik tam, kjer sra ni b:lo pred 24. oktobrom 1918. ne glede na to, da Je morda v kateri teh ftmnfj al? kaplani j 10 do 20 ljudi, ki pravijo, đa so Italijani in H govore italijanski. V 14 župnijah in kaplan'Jan tržaško - koperske škofije le nad 14.009 Jugoslovenov, ki morajo poslnšatf ftatl-janske propovedi, italijansko perje, italijanske molftve. Te so: 1.) v župniji Oprtali Ima 600 Italijanov 1 proooveđ, a 3000 Jugoslovenov nobene; 2.) v župniji ZavrSfe trna 300 Italijanov 1 propoved, 800 Jugoslovanov nobene; 3.) v župniji M umilan trna IIW Italianov 2 oropovedl, 1300 Jugoslovenov nobene; 4.) v kaplaniH Brbt trna 401 Jugoslovan 1 Italijansko ptopoved; ___ 5.) v ŽupnlH Humak ima 2000 Italijanov 2 propovedi, 1300 Jugoslovenov nobene; 6.) v kaplanu! Pctrovlfa Ima 725 Jugosloveaov 1 Italijanko pio-fiovcdj tt v tapaji Matarada hw 139 Jugosfoveuov 1 ItaUaasao 9t»-povetf; 8>wlapnii|Brto«lflaaa |*a 1300 Kalinov t arowa\ \2U Jata- Slovanov aobene; 9.) v iupnijj Orolaian Iva 6aH Italijana* 2 propoveA NK Jug©sl«jva-uov nokgBt; 10.> v župniji Bala Ima 30Q§ Italijanov 1 propovedi, 200 Jugoslawaaov nobenej lil vkapIariiHKarieteiaia 690 Jugoslo*a*ov eno italiiaasko ptoooved; 12.) v kapiaail Triban ima 5M Jugoslovenov eno italijansko propoved; 13.) v župniji Kaštel ima 1244 Jugoslovenov eno italijansko propoved; 14.) v župniji S a v u d r i j a ima S03 Jugoslovenov eno italijansko propoved. V 14 župnijah s približno skupaj 23.400 dudami je 19 propovedi italijanskih 2u 9100 Italijanov in nobene propovedi za 14.370 Jugoslovenov. Naj se najnrej spravi s pota ta v nebovpijoči greh; uaiprej nai se deli tu našemu narodu pravo in pravica, potem bemo skrbeli tudi za pravico onim 10 aH 20 aasovtm Italijanom, po jugosTovensk;h župnijah in kap!aniiah z izrecnim pridržkom, da se bodo tudi drugi orrait na naše iugoslovenskc manjšine po dru-itih italijanskih župnijah in kaplaniiah, katenh zgoraj nismo omeniti. G. V nobeni cerkvi lugoslovenske-Ka dela tržaško - koperske škofije se ne sme propadati ideja one države, ki jo nam hočejo s silo naprtiti, nkdar pod nobenim pogojem in ob nikakršni pril'ki, niti v propovedjh, niti v pastirskih pismih, niti pri zahvalnih mašah in st čnjh cerkvenih obredih za slavo oaeafcne države aH za slavo njenega predstavnika. PraaviUt Ooaoo4! lagoslovanski aarod te maaaea <*• tobta 1918 obračanal a bfzanrMvnoai in laiefialiair m. Ta narod nocm da bt se Izpred oharla in s propovadnice vmlvilo m ajegovo zavest, na rtfg^^e žeaat slaova in hčere v protin a vodnem zmlsla. da te mu, bodisi v cerkvi aB v iot tohnači in priporoča kot vola bofli nekaj, kar al nič drugega, kakor ljudsko slepilo. Ta narod bofefca na narodnem daltonizmu. On na nebeški mavrici ne raz-loča rdeče, bele Ia zelene barve, raa-l^ča P« aek> dobro rdečo, bek> }n modro« ker so te tri barve tako tesno zrasle z njegovim bitjem, kakor vid njegovih oči, kakor tok njegove krvi in udar srca, ker je to njegova zastava in zastava one države, izven katere za nJega "a svetu ni večje. fenŠe in slavnejše. Srednja Evrona je hotela v zadnjih desetletjih krošniariti s slovansko kožo. Tri sina in mogočne cesarstva so propadla« a slovanska koža ie ostala nedotaknjena in pod to kožo je nedo-takmVno junaško slovansko srce. Evrora more, ako ravno boče, spraviti Jucrosfovene v najtežje l7ku§-nje, more iih metati v natelobejše temnice, da jim vzame vid, sluh in vsa te-"lesna M la. Ni pa pod soincem sUe, ki bi rnu mogla preobraziti srce, voljo \n njego\o narodno du^o. Ju^oslavus non frangitur, nec flec-tirtir, nec morftur! (Jngosloven se ne da zlomiti in ne izumre!) Blagovorte Presvitli vladika spreleti narodni i naš jugoslovenskj pozdrav. Italijanski parlament. Vojni vjetniki v Itatiil. — ReSko vprašanje. — Strate*'čne mele. — Ostanimo na demarkacMski črti! — Črna fora. — Incident s socijalisti. LDU. Trst, 5. februarja- »TI Lavo-ratore« poroča i2 Rima z dne 5. februarja o poteku razprave o Jadranskem vprašanju v rtaHanskim zbornici: Poslanec Maffj (socijalist) je vladi predložil interpelacijo o neznosnem stanju vojnih vietnikov, ki so nastanjeni v nezdravih prostorih in jih vporab-liajo za dela v krajah, kjer razsala rna-lariia. — Državni podtajnik Rnocchia-ro Aprile izjavlja, da vlada vporablla vojne vjetnike za dela tudi v krajih, okuženih po malariji, to pa zaradi te-sra, da dvigne poljedelstvo in industrijo »n pa, ker noče ustvarjati privilegije. — Poslanec Maffi razvija na to žalostno sliko bede, ki jo nudijo vojni vjetniki. Obolel? za malarijo niso le ti reveži, marveč tudi vojaki, kj jih stra-žijo. Dasi ima vojna uprava na razpolago mnogo zdravih taborišč v popolnoma zdravih krajih. Jih vendar ne vporablja za vojne vietnike. Ugotavlja, da se je tako] po nlcsrovi Interpelaciji opustilo taborišče v Velletrl in so se oboleli vojni vjerrrkl preseMi v kraje z boli zdravim podnebiem Govornik zahteva, naj se kaznujejo on?, ki so odgovorni za primere obolelosti ali celo smrt? med vojnimi vjetniki. Poslanec Sem Benellj interpefira vlado o pogaiannh vlade v Jadranskem vpr?>§aniu. OMalute, da T>al»ia v porn^-^r'Voru s svolimi zavezniki ni naston:1a !ovof! energično. Zahtevati Je treba veliko več za to, da se dob? manj; Tta-lilan? pa 5e niso dosegli n'Česar, ker niso znali odstraniti ov?i, k? ogrofafo 'tal»?nn^V^ Pel-o. Mesto so zasedle vse 2ave*niš1te nrmade. ki so pa začele razvttafl rfe'ovanje, k? ni bito v prid ftalffi. Tako le predsednik W?!son, ki «:c le popolnoma napačno izjavil za pri-nskl Reki. — Ministrski predsedn;k Nltti opozarja govornika, da ni dopustno na tak način govorit? o poglavarju zavezniške države. Sem Beneltl oMatnje, da Je kompromis, k' ga Je formuliral ministrski predsednik in kt so *a sprejeli zavezniki, najhujs? udarec, naperjen proti Izvedb? londonskega pakta, ter Italijanom ne nudi ne na morju, ne na kopnem , dovolj varnih strateglčnjh mej. Govornik IzfavtJa, da Je ta kompromis nesprejemljiv, ker fe zaradi tega ne more biti rešitev sedanjega položaja, ker fa k sreči tat!? Jugastoveitf nočejo sprejeti. Po mojem mnenju, prav? on, Je samo en fzhod: pustimo stvar, kakrSna Je. to Je, ostanimo na demarkacijski Crtj. NacijonaUst Pederzonf nagfaia, pravo. Prevelika popnstlUvost fta-Iffe Je imela sa posledico, da |e itfen orest7f v Inozemstvu znatno oslabel. kar vpliva tudi na m>» politični In gospodarski polofal. fedensoni itlavrla, da se je vlada »sfonj trudila brezpogojno slediti politiki predsednika vW-sona, npaioč, đa bo na ta nad« strfa opoaicik> r Jadramken vpralanta, *>» čim najnovejši nastop zvezne vlade dokazuje, kako velika severnoameriška republika poizkuša odnehavatj v uveljavi jenju svoje odločne volje v vprašanjih, ki so izključno evropskega značaja. — Govornik kritizira nato pogreške, kj jih je napravila vlada, da reši jadransko vprašanje v neposrednem sporazumu z Jugosloveni. Obžaluje, da vzlic odklanjajočemu odgovoru jugosiovenske vlade Italija še ni razveljavila koncesij, ki iih nudi kompromis. Posledica tega je, da se ie naš tek* mec drznil zahtevati od nas, naj izvedemo razorožtev fn naj se nevtralizirajo dalmatinska obala in otoki. Ako bi na to pristali, bi bila naša dežela vsled tega i strategično i moralno zelo ošib-Ijena. Po mojem mnenju, pravi govornik, italijanska posest vzhodne obale jadranskega morja ne more biti povod in vzrok novih vojen. Na vsak načm vztrajam na tem, da mora imeti Italija zavarovane meje. — Federzoni govori na to o stremljenju Crne gore po samostojnost?. Ta država nikakor ne sme ostati pod imperialistično srbsko vlado, že z ozirom na načela o samoodločbi narodov. — Govornik ugotavlja, da ie vlada že ratjfcirala versalllesko mirovno pogodbo, to pa z ozirom na zvezo s Francijo tn An-crPfo. N:kaVor na tega še n? storila glede saintgermainske nvrovne pogodbe, vsled česar trpijo naši Interesi in ngled naSega naroda. — Federroni zakthičuje svoj govor z naslajanjem, da vse to nodžiga nasprotnike ltr*!;Je, da stavljalo fantastične zahteve Jn se ne brigajo mnogo za posledice, ki izvirajo iz mirovnih pogodb, in ne vpošrevaJo naših pravic, ki edino jamč:jo za trajen mir. Besedo povzame na to poslanec Vassallo fkatofik), ki govorf o politiki Itrlije v orlentu |n zlasti o postopanj« Grkov v Mali Aziji. LDU. Trst, 6. februarja. V vcera?-Sn.li sej? rimske zbornice poslancev *je pršlo do burnega incidenta med kato-lisTcimJ poslanci In sociaTlsti, k? se Je razpaset v pravj tepe*. Poslanec italijanske ljudske stranke Cappa Je na odgovor vladnega zastopnika glede zastopstva delavskih organizacij v centralnem odseku sa brezposelne protestiral proti temu, da se preziralo delavski zastopnik?, k? niso včlanjeni v socialističnih organizacijah, in da se pristransko vpoštcvafo te organizacije socialistov. Kakor opisujejo Italijanski list nastopni prizor, so socialistični poslanci opetovano motili govornika z ostrlmj medklici, na katere so s krepkim? Izrazi odgovarjali poslanci Italijanske ljudske stranke. Ti so vpili socialistom: »Sleparji ljudske dobre vere, prodane}, mintsterialci, Ojolittianct!« Socialistični poslanec Paneblanco se Je zagnal v poslance Italijanske ljudske stranke. drugI socialistični poslane? so im sledili v velikem številu, poslanci nasprotne stranke so ostro reagirati. Prttlo le do velikega meteža. Nasprotniki so se obkladali s pestmi, sunki, s klofutami ter najrazličnejšimi psovkami. Nekateri poslanci se popadali po tleh, vtC prizadetih, kakor poslanci Maori, VeUa In drugi, ie krvavelo na obrazu. Seja ie bila prekinjena m galerije so se izpraznite. Po posredova* uja kvestoiiev fe tepe* trkrat popustil Ia ae vedno aopet razvad ia a veCJo strastjo. Incident le traM kakii JD minut Ko Je bil mir zopet vzpostavljen, sta zbornlCnl predsednik tn ministrski predsednik, ki ie fe prej skalni PMriti raivnete duhove, Izrekla obfalovaaK nad ekscesi. Poslanec Panebianco Je bil pozvan na red. Nato je zbornica nm-datevala razpravo o proračunu lavnih del MKM M sodabih fntoatn. V nedeljo, dne 4 februarja «e Je vrti! ob te. dopoldnt na Krekovem trgn pred Mestnim domom protestni sod, ki ga fe sklicala krajevna politična organizacija |u-goslovenske socijalno - demokratske stranke za Slovenijo v !:JubtJanl. Na dnevnem redu ic tU protest proti nameravan emu krivičnemu volilnemu redu *a občmo in državo. Glavni govor na tem shodu Je Imet sodrug Golouh, ki je v svojem govoru protestirat proti belemu terorju na Madžarskem, proti Italtianskomu imperijalizmu, protf nasmrt kapitalistični družbi v Parizu, ki tvori mirovtuv konferenco, protestira* proti nameravani izvedbi volilnega prava za občine In parlament protestira! oroti v^em roozcam naredim nai« vlade ttr se v dalj novno in skrajno ogorčeno svoio veliko ae-zadovoljnost z nameravano potvoritvlje volilnega reda za občine In parlament Ljubljansko delavstvo vidi v modernem, vsem političnim zahtevam 5ir5ih ljudskih slojev ustrezajočlm volilnem redu, najboljše jamstvo za potrebno sanacijo notranji* političnih, gospodarskih m socijalnih prilik. Le ako pride ljudska volja pri volitvah neposredna In v potnem obsecu do veljava, ho politično življenje v državi odgovarjalo stremljenja te hotenju jugoslo v entkeg* prebivalstva, zlasti pmietarskega, ki je bilo doslej na vseh polilh sistematično za-postavljeno- Zboruioče delavstvo protestira proti nameravani določitvi dveletne bivalne dobe, ker vidi v tem grdo pravno nasilje, na* perieiio zlasti proti delavstva, ki bt bUo vsled tega volilno znatno prikrajšano. Tn določitev prikazuje v Jarki In« ves reakcf. lunarni smoter predlaganega vladnega volilnega rada. Delavstvo tega nasilstva nt bc trpelo In se mu bo ogorčeno uprlo. Zborujoče delavstvo bi se eventualno strinjalo s tem* da se v najkrajšem času določi kvečjemu šestmesečna bivalna doba. Protestira nadalje proti vsakršnemu omejevanju ženske volilne pravice. Žene so zlasti v vojni dobi pokazale vso svojo delavno silo in politično zrelost Vsako zanikanje ali omejevanle ženske volilne pravice bije v obraz najelementarnejšim načelom, najprlmitivnejšim demokracije. Socialistično delavstvo ho sastavilo vse sva* je sile, da dobe £ene svoje polne politične pravice* Protestira obenem z vsem poudarkom proti vsakršni! kaprlcijoini omej'tvl kandidatne pravice v občine ali parlament Poudarja eno besedo, da je vobče ne-sa4ovoljno z osnovnimi tendencami predlaganega volilnega reda za občine, koiesa preveva, vsaj kolikor je razbrati iz neznanih določil, absolutistični meščanski strankarski interes. Zahteva slej ko prej. da se izda v najkrajšem Čase nov volilni red za občine In parlament po najširšem proporca In m podlagi splošne, tajne, direktne In enake volilne pravice za vse državljane oholega spola. Dviga tudi ob te) priliki svoj glas proti razsajajoči draginji kakor tud! proti objavljeni zamenjavi kronske valute z novo dinarsko v razmerju 1 : 4, katera pomeni gospodarsko katastrofo posebno za delavstvo In proti nečuveni počasnosti vladnih faktorjev v Izvedbi vseh tozadevnih akcij In protidrettnjsfclh odredb ter proti reakcionarnemu praven In cenzurni praksi na škodo delavskega gibanja. Slovensko socijalistlčno delavstvo bo branilo svoje pravice z disciplinirano, strnjeno močjo svojih razrednih organizacij. Končno se izjavlja ljubljanski proletarijat solidarnim z bratskim srbskim proletarijatom v njegovem boju proti reakciji la preganjanjem, ki jih Je začela vlada proti socijalističnemu gibanju v Srbiji. Živela proletarska solidarnost živele sccijalistične občina in socijalistični parlament t Za njm je govoril ie neki sodrug Iz Trbovelj, ki je izjavil svojo solidarnost — Med shodom, ki je bil prirejen pod mi»im nebom z velikim pompom, mnogimi rdečimi zastavami in reklamnimi tablicami: Revolucije so stroji zgodovine, ven z žensko volilno pravico itd. so nabirali nalašč v te pooblaščeni nabiralci In nabiralke za s slovenskih vseučiliščnih profesorjev, da se Noblova nagrada za mir za leto 1919 podel! predsedniku W!lsonu. so se prikliučili vsi člani norveSkega parlamenta. LDU. = Nizozemska ne Izroči Vitjema. Pri razpravi o proračunu za zunanje stvar! Je svobodomiseln! demokrat Felds stavi! predlog: Zbornica soglaša s tem. da se vlada bran! Izročiti bivSega nemSkega cesarja. Prevoz Je bil sorefet. = IzročHe* blvšNi avstrijskih generalov In politikov. Dunalski listi oo-ročafo. da zahtevalo zavezniki, da se Jim Izroči med drugimi te - le blvSe avstro - ogrske generale: Pottoreka, Arza. Kdvessa, Svetozara Boroevlća In nadvojvodo Josipa. Izmed politikov na MvSesra ministra zunanjih de! grofa Berchtolda. „ „. = K»»*sky zahteva deportacijo Viljema. »I! Piccolo della Sera« poroča Iz T nndema o Intervfevu urednika »Dailv Chroniclec s Kautskvm, v katerem Je slednji izlavf!, da le treba na vsak način odstranit! blvSega cesarja Viliema \% Amerongena, ker Je preblizu Nemčije. Proces proti Viljema se mn zd! nepotreben, pač pa Je treba odvesti bivšega eesarfa v kak oddaljene«! kraj, kjer M se ga moglo strogo nadzirati. Danes snuie Viliem neprestano s svojimi pridem »ntHge. Zato bi se moralo zahte- vati od Nizozemske, da ga internira na kakem otoku v Sundu. = Nemčija se nun ta. »Petit Pari-sien« piSe k predlogu nemške vlade, naj državno sodišče v Lipskem sodi vojne krivce, čijih izročitev zahteva ententa, nastopno: Ako se ne bo našel vojak ali orožnik, kakor pravi to nemška vlada, ki bi aretiral krivce, se prejkont tudi ne bo našel nemški sodnik, ki jih bo obsodil. Ta iustična komedija ne more varati nikogar. Ententa stoji pred premišljenim sklepom Nemčije, ovreči mirovno pogodbo Zavezniki morajo ostati trdni In odločni, sicer se vsa mirovna pogoa-ba zopet zruši. = češko - bolgarski; oo^ajanja. LDU. Lyon. 7. februarja. (Brezžično.- Z ozirom na vesti nekaterih listov, da se vrše med Prago in Sofijo pogajanja za nekak političen sporazum med obema državama, objavlja čehoslovaška vlada uraden dementi. kjer označuje vse te vesti kot popolnoma neresnične. = Oborozenje Cehoslovaške. K vestem lista »Neues Winer Journal*«, da je Bavarska dobavila Cehoslovaški republiki znatno množino pušk. strojnic, nabojev in reflektorjev, izjavlja tiskovni urad ministrstva za narodno obrambo, da podatki glede množine dobavljenega vojnega materijala niso točni. Ugotavlja se, da te dobave nfso bife plačane v komnenzac ji nego v gotovini. Dobava se je izvršila z vednostjo in privolientem entente. = Amerika proti skrajšanju delavnega časa. Zet umrlega Roosevel-ta, bivšega predsednika Z jed in jenih ameriških držav je imel v senatu znamenit govor proti svetovnemu pokretu za skrajSanje delovnega časa. Delal je: To gibanje je nevarno za celokupno kulturo človeštvo. Amerika je vedno zastopala stališče, da se ima nuditi delavcu za kvalitativno delo kar največja plača, da je pa nasprotno delavec dolžan, staviti splošnemu blagru svoje skrajne moči na razpolago. — Ne sme se pozabiti, da je splošna blaginja v bistvu rezultat skupnih delavnih moči. Po tem načelu je Amerika velika postala. — Kleta vojska pa ie vzgoifla zarod lenuhov. Brezvestni politični agitatorji so poskusili to mentaliteto izrabiti v svoje temne namene, da bi stoonjevaje s krajšanjem delovnega časa in zvišanjem plač dovedli svetovno gospodarstvo do poloma in potem v neizogibnem soclialnem kaosu v kalnem ribarili. Amerika je pravočasno sooznala to nevarnost in Ji bo zastopala z neizprosno eneržijo pot. Prepoved štrajka rudarjev je šele pričetek velikopotezne akcije vlade v tem pogledu. Govornik se nadeja, da bodo evropske države, ki potrebujejo še bolj nego Amerika skrajnega napora vseh sil, sledile temu zgledu In vedele naiti sredstva proti nezdravim gospodarskim načelom, ki vodilo v propast. Nalvlšle plače ob kar nafkraftem delovnem Času so eroboVo^i vsa^e M^^fHe. = Francoska zunanH polltuca. V razpravi o zunanji nolitfki ie ministrski predsednik Millerand aatfotovil zbornici, da bo novi kabinet nadaljeval politiko ministrstva Clemenceaua in bo obdržal vse zveze Pranciie.Ako h\ narodni interesi to zahtevali, bo vlada vzpostavila odnošaje z Vatikanom In kabinet bo povabil parlament, naj se o tem Izjavi, — Olede Jadranskega vprašanja ie ministrski predsednik iziavil, da Prancfjo vodi pri vsem njenem dejanju edinole skrb za svetovni mir, za bratski italiianski narod ter za srbski narod. — Millerand ie nadalje naznanil zbornici, da Je bolgarsko sobranje ratificiralo mirovno pogodbo in je izjavil, da bo vlada sproti obveščala parlament o stanja madžarskega vprašanja- Francija se ne bo odrekla ničemur od svoje slavne preteklosti v orientu. Turški delegati aa bodo pozvali k novemu zborovanju mirovne konference v Parizu, kjer se bo tudf ratifdrala mirovna pogodba s Turčijo. — Kar se tiče francoske politike v Sirili, ni nobena vlada imela kdaj namen ogrožati neodvisnost sirskih prebivalcev. Francija Km hoče dati le dobro upravo in pravico. — Po končam razpravi Je zbornica s 513 proti 66 glasovom u> razila vladi zaupanje. Teiefotiut m tramu umni- ALBANIJA. ITALIM IN AVSTRO-OGRSKA. LDU. Rim. 7. februarja. (DoaJl ■rad.) Acaasla Stota* Javila: M razpravi HiterpelacBc o smanji noH-tlkl ie poslanec Salvemtni Izjavil, da Je Otolrtttteva vlada nameravala raz-delitev AfcanUe. Tema nasproti le to-Javil ObUttk da ata aa Itaflia * Ar* stro - oarska sporazumeli, zajamčiti neodvisnost Albanije ter ae zdržati vsake okupacije. Ako bi obstojal kak dokument ki javlja kaj drugega. Je gotovo ponarejen. POLOŽAJ FRANCIJE, RUSIJE. NEMĆUE V MILLERANDOV1H IZ. VAJANJIH. LDU. Pariz. 6. februarja. (Dun. kor. urad.) Agence Havas poroča: Ministrski predsednik Millerand Je med razpravo o položaju na Ruskem izjavil, da vzpostavitev trgovskib zvez z ruskimi gospodarskimi zadrugami nikakor ne pomenja. da bi se s tem obnovili stiki s sovjeti. Francija bo podpirala Poljsko, ako jo bode boljševiki napadli. Ko bo ruski narod zavzel v mirovni konferenci mesto, ki mu pristoja. bo Francija storila vse, da se ustvari pogodba, ki odgovarja dejanskemu položaju. Dalje izjavlja ministrski predsednik, da bc vlada versaillesko mirovno pogodne izvedla neomajno in sporazumno z zavezniki. Obžaluje, da Zedinjene države pogodbe se niso podpisale, da pa nima strahu glede odločitve Ze-dinjenih držav. Govornik navaja, da Nemčija ni dobavila one množine premoga, ki ga prednisuje mirovna pogodba, ter pravi: To je nesprejemljiv položaj: zahtevali bomo vnovič, da se naša zahteva izpolni ter bomo zaveznike o vsem. kar bomo storili, sproti obvestili. Vlada bo Nemčijo obvestila, da je vsled tega, ker Nemčija očitno ni izpolnila vseh svojih obvez, mnenja, da so za izvršitev določeni roki prekinjeni in ne teko dalje. Zavezniki imajo za primer, ako Nemčija namenoma ne izvrši svojih dolžnosti, pravico, ukrepati prohibl-torične odredbe, gospodarske in finančne represalije in sploh vse korake, ki lih smatrajo za koristne, ne da bi imela Nemčija pravico, jih smatrati za sovražne ukrepe. Zavezniki si pridržujejo pravico, da se poslužilo volaških ali drugačnih ukrepov. Po mojem mnenju, ie dejal govornik, je torej prišel trenotek, da storimo vse korake, ki jih omogočuje mirovna pogodba, ter Izjavljam, ne da bi najmanje grozil, samo da smo popolnoma na jasnem, da ne želimo zahtevati od Nemčije česar, po pogodbi ni dolžna storiti; kar pa je dolžna, to bomo zahtevali. Zbornica le po izjavah ministrskega predsednika in po kratki debati sprejela Renardov dnevni red. Dnevni red femlje vladno iziavo v vednost ter H izreka zaupanje, čst bo skupno z zavezniškimi In ortdniženimi vladami vodila zunanjo politiko, ki bo obnovila svetovni mir in ki bo odgovariala materiialnlm In moraličnim interesom Francije. VOJNI KRIVCI. LDU Pariz, 7. februarja. CDun. kor. ur:) Atence Havas javlja: Snoči priobčena lista voinlh krivcev, ki se moralo izročiti, vsebuje 100 zahtev Velike Britanije, 334 Francije. 29 imen od strani Italije, 334 zahtev Belgije, 53 imen od strani Poljske, 41 od strani Romunske In 4 od strani Jugoslaviie. LDU Berlin, 3. februarja. (Dun. kor. ur.) Pozno snoči je francoski opravnik izročil državnemu kancelariu listo vojnih krivcev z nespremenjeno spremno noto. Razen tega ie Izročil državnemu kancelariu pismo, ki se srlasi: »Predsednik mirovne konference. 3. februarja 1920. Gospod predsednik! V zmislu §3 dne 2. junija 1919 podpisanega protokola si usojam izročiti Vam v imenu zavezniških sil eksemolar v zmislu člena 228 versailleske mirovne pogodbe po angleSki, francoski, italijanski, belgijski, poljski, romunski in srbo-hrvatsko-slovenski vladi sestavljene liste. Lista ne vsebuje onih nemških državljanov ki so za vojne zagrešili neštete zločine. Zgoraj imenovane vlade so menile, da moralo označjtl samo one osebe, katere zadene največja odgovornost. Naznanieno število vojnih krivcev zaostaja daleč za številom zločinov, ki so jih Izvršili nemški državlianl s kršitvijo vojnih zakonov in vojnih običajev. Ni namen omenjenih vlad, amnestirati zločine onih, ki niso v tej listi imenovani. To poročilo nikakor ne jemlje tem državam pravico, postopati proti njim na niihovem ozemlju. V zmishi člena 228 mirovne pogodbe so označeni v listi voini krivci ali do imenu, po stopnji njihovega urad. poslovanja, za katerega so jih nemške oblasti določile. Zgoraj omenjene vlade si pridržujejo, kakor je to predvideno v členu 230 mirovne pogodbe, pravico, zahtevati od nemške vlade spise in pojasnila, ki bodo potrebna, da se natančno razjasni kaznivo delovanje In da se natančno ugotovi odgovornost. Nadaljnje poročilo Vam bo v odgovor Vašega pisma št 89 (tj. nota barona von Lersnerja o vprašanju izročitve z dne 25. januarja) naznanila okolnosti, v katerih zavezniške države želijo, da se Izvrše določbe mirovne pogodbe. 2 najvišjim spoštovanjem. Podpis Mfl-lerand. REPRESALIJE V SLUČAJU ZAVRNITVE KROĆENJA KRIVCEV. DttfttL 7. febmaria. PosfaniSka konferenca na Dunaja se Je posvetovala o represalijah. ako, bi Nemčija hotela odkloniti izročitev krivcev. V tem pogledtMfcer ie m doflo do definitivne« sklepa, namerava ae on v alaftiii nđilrtalMi ■»**■'•*»* *«-»^—* H£m odnošaje, uvesti blokado nemškega obrežja in zasesti pokrajine desnega brega. O IZROČITVI VOJNIH KRIVCEV. Dunaj, 7. februarja. Glasom nekega berollnskega poročita bi bito ministrstvo pripravljeno zadovoljiti antaqto v toliko, da izroči zahtevane osebe kakemu nevtralnemu sodi§ču. Vpoštev bi prisila Švica, ki se je baje tudi ie neoficijalno izjavila pripravljeno, izvesti sodno postopanje, ako Nemčija to zaprosi in v to tudi antan-ta privoli. Pri postopanju bi sodelovali tudi zastopniki Nemčije in an-tante. TRAJNO NEVTRALNE DRŽAVE. LDU. Trst, 6. februarja. »L* Era Nuova« poroča iz Pariza: Iz Švicarskega vira javljajo, da nameravajo Danska. Nizozemska in Avstrija proglasiti svojo trajno nevtralnost po vzgledu Švice in zahtevati vstop v zvezo narodov na podlagi tega stališča. Češke Čete zavzele iRKUTSK. LDU. Berlin, 7. februarja. (Dun. kor. urad.) »Lokalanzeiger« poroča iz Tokija, da je general Semenov a češkimi četami zavzel Irkutsk. PSOTIROMUNSKA ZAROTA. LDU. TemeŠvar, 8. februarja. Aretirali so nadškofa Glabfelderja In sto dijakov zaradi zarote proti Romuniji. Dima! in Rim sta se zopet našla. »II Piccolo« z dne 31. m. m. poroča sledeče z Dunaja: »Opoldanski listi objavljajo Članek »Slov. Naroda -s ki razpravlja o vojaškem položaju Jugoslavije v slučaju vojne z Italijo in vabi vlado, naj zgradi potrebne stra-tegjčne železnice in skladišča v obmejnem ozemltu. Dočim Dunaj ne prikriva svoie^a zadoščenja, ki bi £a ime! ob izbruhu novetra nožara v pokrajinah, ki so se odcepile od prešnje monarhije, ie treba nacrlašati, da so simpatije na naši strani, ako izvzamemo klerikalne kro^e. Javno mnenje smatra v očigled blaznemu jugoslovenskemu vedenju kot nezaslišno, da petletno uničevanje ni zamoslo izpametovati človeštva. Po dru?:: strani ne more nikdo bolje presoditi iir/osf o venske predrznosti kot Duna«. V splošnem se ;2raz*a nnanie, da bo samotfa dati Italija zločincem, ki še danes govorijo o vojni, zaslužen odgovor in da bo znala zoperstaviti nacionalistom nove države, energično akcijo, vredno njenih ^Hvnin tradicij pravičnosti in svobode«. Po zaslugi naše velevestne cenzure moremo to šele danes sporočiti svojim čitateljem. Zasluga cenzure je fudj, da ne moremo kontrolirati, v ko-! ko odgovarjajo te vesti resnici, ker se nam tudi dunaiski ljstj dostavljajo skrajno neredno. Toda Če stojijo đn-naiski Ijst; tudi v resnici na takem sta-kakor ga slika »Piccolo«, zamo-remo samo ugotoviti: našla sta s« bratca- Dosedaj «e vihtel Dunaj bič, odslej naprej naj ga vihti Rim, Ne ene^a ne drugega ne ženira beseda imperf-jalizem. ki ea ie podedoval drugi od prvega, ne enega ne drugega ne oblije rudečica, ko se sklicuje na humanite-^to, ki na! bi Ml a dovedla človeštvo do pameti: niti takrat ne zarud'ta, ko *o-voriia o pravičnosti in svobodi. Da upa: Dunaj, da nam da Italija primeren odgovor, je torej popolnoma umevno, kakor je tudi umevno, da zna priti čas, ko bomo mogli tudi mi govoriti na eden alf drug način z Dunajem in da bo Dunaj takrat [zračni vsa drugačna upanja kakor danes. PriTke ne manjka! Pozor, primorski š^gunci! Jadransko vprašanje se bliža rešitvi, zato je nam treba, da smo pripravljeni. Bodisi, da pridemo v okral je mile Jugoslavije, ali ostanemo začasno avtonomni ppd Italijo: v obeh slučajih nam bo neobhodno potrebna ona inteligenca, ki živi sedal v odzadiu. Kako prav so storili Notranje!, da so ostali povečini doma, kier tvorijo trden jez italijanskemu navalu. Duhoven v cerkvi, učitelj v šoli ali uradnik v pisarni. vsi ste nam potrebni in pozivamo Vas. da se pripravite še to spomlad na odhod. V Gorici in Trstu se bodo vstanovili odbori, v Jugoslaviji pa naj ima vsak večji krai svoj pododbor, ki nam bo pripravljal pot v ožjo domovino. Dovolj dolgo smo bil! deležni gostoljubnosti svojih bratov ob Savi, Dravi in Muri. sedaj pa je prišel čas. da se povrnemo na obrežja sinje Adrije, da postanemo branik po-italijanČevanja, kakor smo bili na severni meji branik ponemčevanja. Kdor je naše! v teh krajih novo domačijo in misli, da jej bo zamogel ko-; ristiti in služiti naj pač ostane« k j e r j e; odpraviti pa se mora proti ingu naša inteligencija, ker Jo čaka onstran Krasa resno gospodarsko in narodno delo. Primorci, vsi na krov! Primorski odbor Gorica, Trst tu vračajoče se begunce, svečana 1920. Glas iz Maribora. 3. februarja 1920. Plesna manija v Mariboru zavzema brezdvomno Širše dimenzije nego nova Španska bolezen, na kateri je obolelo vkljub Izredno visokemu Številu zdravnikov v naSem mestu nad 600 oseb. Zdi se. da se ne zavedamo žalostnega položaja, v katerem se nahaja naša neodrešena domovina, o katere nadalinl usodi odločujejo ravno te dni kapitalistični zmagovalci v Parizu. Seveda pustni čas je treba izkoristiti — saj plesi in zabave itak ne odločujejo na mirovni konferenci! Tako mislijo najbrž ljudje, ki tratijo narodno premoŽenje v proslavo sv. Pusta. Sicer pa se morda nikjer ne pooije toliko alkohola, kakor ravno v našem »vinorodnem« Mariboru. Najvažnejša politična, na tudi kulturna in gospodarska vprašanja se reSujejo v pozni nočni uri ob Čašah »pikrčana« v veliko veselje nemške gospode. »Narodno navdušenje« se razlega od ulice do ulice, nežna ženska mladina pa pooeva sokolsko koračnico, ko je že davno minula stroga policijska ura. Zato je tembolj razveseljivo dejstvo, da je hram naše Talije vedno bolje obiskan. Naše gledališče pod vodstvom ravnatelja H. NuČIČa Je gotovo eno najboljših v celi drŽavi. Igralsko osobje izpolnjuje vestno svoje umetniške dolžnosti, čeprav ie morda ta aH ona sila v gmotnem oziru nekoliko zapostavljena. Kakor povsod tako more biti tudi igralec le tedaj ambicl-fozen, če mu ni treba skrbeti za vsakdanje življenje. Prevelika razlika med honorarjem posameznih igralcev nikakor ne vpliva dobro na razvoj gledališča. Zlasti starejše In priznane moči moralo tmetl prednost pred drugimi. Simpatija in antipatija ne smeta biti merilo ne za zmožnost In ne za honorar. Prepričani smo, da bo g. ravnatelj vkljub svojemu vsestranskemu delu za povzdigo gledališča naše! trenutek ča-sr za refitev tega vprašanja, ki ogroža prihodnfo sezono našega gledališča. Življenjske razmere v Mariboru postajalo vedno bolj neznosne. Draginja nritiska od vseh strani. Zato je bil že skrajni čas. da je začela poslovati tudi pri nas ekspozitura urada proti navijanju cen, proti verlžnlkom In tihotapcem. V interesu poštenih ljudi je, da nastopi ekspozitura energično proti elementom, ki ne poznajo nobene poštenosti. Po naših ulicah mrgoli vse polno najraznovrstnejših verižnikov In tihotapcev, ki izmozgavajo revnejSe sloje. Msrodaina oblast naj poseže brezobzirno med te elemente, drugače ni nobene rešitve pred draginjo in njenimi posledicami. Žalostni pojavi socijalne bede so v zadnjem času tudi pri nas na dnevnem redu. Pred nekaj dnevi je prišla v bolnico žena z otrokom, pustila tam otroka in izginila. Pred par dnevi pa to našli na bregu Drave zmrznjeno dete. Pa ne samo socijalna beda, ampak tudi pomanjkanje moralnega čuta 'ie značilno za gotove Žalostne pojave sedanje-1 ga časa. Tako so našli v greznici neke hiše 5—6 mesecev star človeški plod, ki je po uradnih informacijah v zvezi i družino nekega tukajšnjega klerikalnega zdravnika. Opravičevanje zdravnika, »da je prišel plod v greznico zgotl po nerodnosti družinske osebe v postelji se nahajajoče bolne soproge In da tega ploda ni bilo mogoče dobiti nazaj do momenta, ko se je greznica izpraznila«, ne spremeni nič na dejstvu. Državno pravdništvo, ki Ima v rokah to zadevo, bo gotovo storilo svojo dolžnost. Tukajšnje obmejno poveljstvo HI ukrenilo vse potrebno, da se bodo naH vojni vjetniki iz Italije sprejemali kolikor mogoče dostojno In prisrčno. Mariborsko žensko društvo pod predsedstvom gosoe Maistrove bo razdeljevalo ori vsakem transportu čaj In cigarete. Transportov se bodo udeleževale vse vojaške in civilne oblasti. Tako bodo videli naši vojni vjetniki, da Imamo zanie ^ui \n srce. česar so tako pogrešali v dolgem italijanskem vjetnlštvu. X. F« Politično - sociološko opraSanle. Pred stoletjem so na dunajskem | zahtevala Evropa od svojih lerobov kongresu ustvarili Metternlchovl ~kro- • zopet nov kostim aH i topol so aa Jači prenovljeni Evropi nov kostim. J vstvan'H nepoklicani šušmarj?. Bal Ita-Kmalu pa so se Ukazale velike h!be in Hjanski rokav prikazuje ogromne na-potretae zaplate so stale življenje mno-. oake. in thpč »bdi* KtfUt Po stoletio Je J Velesila lUliia n V« nrl»fr j|ft Stran 4. .SLOVENSKI NAROD« dot l& februarji 192a itev. m. viče Že v prvih začetkih m zahteva najlepše njene pokrajine zaradi strate-gičnih mej. Ste H videli kle^večfl poll-tiCnovojaški nonsens? Polotok Italija* ki nima sredstev, da v enem stoletju izvrši najnujnejše poprave v lastnih preštevilnih pristaniščih, posega po edinem boliSem pristanišču svojega majhnega soseda. Je-fi kje gorostasnejši gospodarski nonsens? Humanistična Italija zasužnjuje ml- Ufoa koJtarnja Stovsjnov, k| oe ae sn> lilo pogrezntti v italijansko asalfabot-stvo. Ni li to urnobesm kulturni nonsens? Dunajska mirovna pogodba se ie sklicevala na Boga hi citirala sv. pismo. Pariška konferenca se skHcuJe na pravico narodne samoodločbe in citira Wilsona. Je - li v tej formalni razliki ves napredek naJprosvitljieneJšega stoletja. Dnevne vesti. V Ljubljani, 9. februarja 1920. — Prfliod ministrske komisije v LJubljano. Danes opoldne so prispeli v Ljubljano ministri dr. Albert K r a m e f, Kosta S t o j a n o v i č in Anton Kristan, ki tvorijo, kakor smo poročali Je v soboto, posebno komisijo, ki naj prouči razna za nas pereča gospodarska vprašanja. __Zopet krid in besni modrijan v Feskovem žurnalu, kakor znani derviš v Aškerčevi baladi. Tudi zanj bi bilo treba — vode in mokre cunje. Zato nas njegovo razsaianje ostavlja hladne In ravnodušne, to tem bolj, ker vemo, da stoli mož, ki meče tako debelo kamenje na druge, še vedno v — Karlovi službi za svetle srehnr'ke. — Samo Kočevaril in nič dragega kakor Kočevarii. Svoje dni so Koče-varji prisesali na program »Deutsch-land, Deutschlnnd flber alles!«, danes so se nanovo orijentirali in njihovo glasilo »Gottscheer Zeitung« skicira njihgv najnovejši politični program tako - le: »»Ako bo volilna geometrija našo deželico raztrgala, nam bo našo politično stališče olajšala v toliko, da bomo docela mimo lahko prenustill šoort polt-tlč. borb drugim, ne da bi nam bilo samim potreba, da bi se orenirali razen, ako smo že popolnoma izgubili glave. Kdor čuti v sebi potrebo, da se klanja političnim svetovnim naziraniem, nai se s tem bavi privatno, ouŠČa pa naj pri miru svoiega nemškega soseda, ker se svet pretresuioča vprašarria itak ne bodo reševala v kočevski debeli. Svojo u«odo smo doklej prenašali z dostojanstvom. Zato ne smemo svoiim na-snrotnikom nuditi s!*ke narodne ne-složnosti. V prvi vrsti moramo bit! Kočevaril. BrierMmo se v vsakem oziru za občinske volitve, toda ne po političnih, marveč po gospodarskih in narodnih načelih. Skrb za splošnost je glavni adut in ta ie za nas kočevarskl.« —- Nemški Korošci groze. »Neues Orazer Tagblatt« poroča, da je v veli-kovškem političnem okraju radi političnih prestopkov zatvorjenih okrog 400 oseb. V Velikovcu so baje zapori prenapolnjeni. Obsojeni so bili med drugimi: notar Rabitsch na 3 tedne zapora, brivec Wernig na 6 tednov in 600 kron globe, Ignacij Lindel na 5 dni, Fran Treppo in Anton Kovatsch na 14 dni, Josip Homar iz Doberlevasi na 3 mesece in Pleschiutschnig na 10 tednov zapora. Te vesti komentira omenjeni list tako - Ie: »Padi neprestanih preganjanj in radi nad. ki se niso izpolnile, se bliža razpoloženje domačega koroškega prebivalstva obupanosti. Prihajajoče vesti iz Koroške opozarjajo nujno na to, da se je treba bati zelo resnih posledic. Prišlo je do krvave vstaje. Pomirljivi Življi nimajo nobenega vpliva več.« Iz pisave nemških listov je razvidno, da bi Nemci zopet radi izzvali krvave spopade na Koroškem, toda ako" mislijo, da nas bodo tako presenetili, kakor lani. se kruto motijo. Naj le prično, prepričali se bodo, da stojimo to pot Jugosloveni budno na braniku. — Tako ne sme iti naprej! Naraščanje draginje, kakor Jo opažamo v velikem stilu zopet zadnje dni, nima v prav nobenem dejstvu svoje opravičljive podlage. Naša valuta se v inozemstvu boljša, ugled naše države tudi narašča, promet na naših železnicah tudi ni tako mizeren, kakor pri nekaterih naših sosedih, tudi red v naši drŽavi še ni tako na slabem, da bi smel vsakdo delati, kar hoče. Zato je popolnoma neupravičeno, če doživljamo zadnle dni zopet tako zločinsko navijanje cen, kakor ga hočem navesti v par primerih. Opozarjam odjemalce na tole dejstvo: Če na našem trgu nenadoma, — kar čez noč —, zmanjka kakega predmeta, lahko vzamete strup, da se bo blago iste kakovosti čez par dni zopet pojavilo za najmanj 20% dražje. Vsako blago pa ima zadnji čas to čudno svojstvo, da od tedna do tedna v svoji ceni narašča, ne izboljšuje se pa prav nič v svoji vrednosti. Mi uradniki svetimo s svetilkami št 1., cilinder za tako svetilko je stal pred erHm mesecem 1 K, pred 14 dnevi 1 K 50 v, danes stane K 2-50 in obljubila se, da bo prihodnji teden zopet dražjf. Cala sploh ne pijemo več niti kot nadomestilo za gor-ko večerjo h kruhu, odkar Je rum ho-dil po tedenskih lestvicah polagoma od 42 K, na 44 K. 46 K, 4« K. Petrolej stane v Gradcu 5 K 80 v avstrijski valuti in silno se opravičujejo da jt taro drag, ker ga ni bilo mogoče dobiti |Z Romunije, marveč je moral priti i« OaH-cfle, pri nas ga plačamo 8 K ▼ MU valuti in nobeden se ne opravfCnje, d* ga dobimo toliko da lahko svetftnoiv svojih stanovarfih, kakor so prej ovo-tili po najslabših hlevih. Kruh tt H Nfenjl hlebček od 2 K ■* *% * ček le skoro za polovico manjši. Crni kruh je težek, kakor kamen in zelo slabo prebavljiv. Prej je pojedla moja rodbina- za 12 K kruha na dan, danes za 20 K nimamo zadosti kruha. In zdal Še k poglavju za sebe. Ustanovili smo si uradniki, seveda lepo v neslogi »Samopomoč« in pa »Oospodarsko zadrugo«. Aprovjzacija za cenejša živila odkazuje tem organizacijam blago. Moralo bi biti torej povsod po isti ceni, ker sta obe orgajiizacji namenieni deloma tudi razbremeniti ubožno akcijo. Toda kaj vidimo? Navalam samo mast. »Samopomoč« jo dale svojim članom po 42 K in zatrjuje se mi, da Je bila mast dobavljena organizaciji zadnje dni. »Gospodarska zadruga« Jo prodaja po 4$ K In nima pri tem ravno tako nič dobička« kakor ga nima »Samopomoč«. Kdo je temu kriv, kje tiči protekcija? Pa še to bi prenesli. Če bi mogli dobiti za vrat onega lopova, ki Je »masti«, katero Je dobila »Gospodarska zadruga« v razprodalo, primešal najmanj za eno šestino vode. NaJmanj za 7 K je vsakdo pri tej masti ogoljufan vsled brezvestnosti špekulantov! — Pokojninskem« zaklada »Udruženja Jugoslov. novinara« ie je darovala »Učiteljska tiskarna« 1600 K. za kar jf odbor izreka iskreno zahvalo. — Ng naslov višlega šolskega svota v LJubManl. Pišejo nam: 25. januarja t. 1. se je vršla v Šolskem poslopju v Črnomlju sela tamošnjega kraine-ga Šol. sveta- O tej seji krožiio po mestu nekam čudne govorice. Znani av-striislff denuncijant Matlia Skubic, ki ie kriv, da je bil ubogi Kramaf ustre-lien, ie imel glavno besedo. Ali misli Skubic, da so se njegov! grehi pozabili? Dan obračuna z njim se bliža. Tn tak Človek si Še upa na dan in je Se Član krainega šol. sveta! Mi protestiramo najodločneje proti temu. Neki drugi član, Čegar ime je na razpolago, se je lotil tudi podob oseb iz kraljeve hiše, češ, da ilh ni treba, da kdor jih Je naročil, naj jih tndi plača etc. Pri tej seji so kričali tj možje, da nočejo 6. razreda ,da !e ta za škrice, kar Je tem bolj nespametno, ker so baje raztm treh učencev vsi otroci meščanskih in kmeč-k?h staršev. Pooolnoma neznan je tem možem niihov delokrog. Vtikali so se torej v druge šolske stvar?, jn opetovano dokazali, da prav nič ne razumejo o šolstvu. So pač to možie še izza časa dr. SušterŠiča, čigar geslo je bilo: *Na vodilna mesta analfabete in sovražnike napredka in omike, katerim pristojalo le gnoine vile m ne držalo«. It takim ljudem je izročena skrb za §o-lol Talna nam majka! Poživljamo vlš-ii šolskf svet, da uvede strogo preiskavo, in poskrbi, da pridejo v krajni šolski svet možje, k? imalo zmlsei za napredek in povzdigo Šolstva. — Sofa na Ledfnf — ugrožena. Pfšefo nam Naši vojaki-vfetnlki, ki se vračalo Iz italijanskega ujetništva, so gotovo največji trojni, kar jih Je sploh med državljani. Zato Je prav, da Jfm priredimo nelofisrčnejšl vsprejem In jim pripravimo naindobnejše bivanje ob času povratka v domovini. Ujetniki bodo najprej v vojašnici okopani In razkužila se Jim bo obleka. Na to se bodo vsled magjstratne odredbe nastanili na L mestni šoli na Ledini. V šoti ostane vsak transport dotlei, da se ranžira vlak, k| Jih spravi domov. Teh vjetniških transportov bo pa več, k| bodo v tedenskih. Štirinajstdnevnih aH pa Se daljših odmorih prihajali v Ljubljano. Na ta način otegne biti I. mestna Šola zatvorjena za pouk, morda dva meseca* ali pa Se dalje! Kaj bodo rekli starti šolske mladine, da so Izbrali za svojo žrtev I. mestno Solo,, kl Je. kar Je sploSno znano, med vojno največ trpela. Ali res nI nobenega dragega prostora v cen LJubljani? L mestno Solo na Ledini pohaja hflzn 700 učencev, dočjm Jih imajo droge mestno deške Sole le po 200—400. Polet tega le nastanjena v Soli na Ledim gremflatna trgovska Šota s 100 trgovskimi vajenci, k| ves čas volne niso imefl potka. Na I. m. Soli telovadilo tn telovadna dr*> Stva s bliza 1000 telovadci Ob vočer-nih orah se vrsi tečaj za sftMhrvaSg-no In tečai ta franeoičina Toliko kat-turnega dela se ne vrti M m* mi ttrs> tl mettal Soli. In to Hitamo delo, Id * v naflepSem teku, na! M se »opet pre-1 krnilo v veliko Škodo slovenske mla- I dine! Na vsaki dragi WiNWi feoda izdatno manjša. Pa ie irtktJ. Nt loti na Ledini Je nastanjena is t veflkun j trudom nanovo orejena stalna ranit- j Ho aadai? A« io ha čame premostiti oootU? Vsi navedem rastoci tovora odločno sonar to, da bf se ravno L mestna Šola morala vporabttl oa snotaattev vračaJočih se vjetnikov. Zoper to namero so storili svoje korake pri nsest-nesn magistratu šolsko vooatvo, mestni Šolski zdravnik m viSli Šolski nadzornik. Pa todl starti Šolske mladine ugovarjalo kar najodločneje tej nakani. Pričakujemo, do bosta mestni magistrat In volaSko oblastvo dovolila, da I. m. Šola na Ledini nemotena vr-Si svoje kulturno delo v prid naroda m države SHS. Prosimo! — O nerednOstlk na peSti. Pogostokrat se čujejo pritožbe, da prihajajo Pisma in druge poštne pošiljke v roke naslovnikom z veliko zamudo ali Pa da se izgube. Ker je vzrok teh nerednosti, kakor se iz mnogih slučalev razvidi, največkrat nezadosten naslov pošiljke, opozarjamo občinstvo, urade, zavode in razna podietfa na predpis, da mora biti na vsaki poštn; nosilki pole* naslovljenega kr^ia (bivališča^ označeno tudi 1 m e prinjKlaio^ecra postnega urada. Ako le prinisano kraiu (bivališču) ime okrala. občine, žunniie »td., to n I -kakor ne zadostuje Posebno je paziti na natančno označbo krain ali PoStnejra urnda <*e jih je ve? enakega imena, n. pr. Ribnica nn Dolenjskem P'mvca na Pohoriu. Ribnica ob Vrb-«kem iezern ali St. Vid nad Liubliann St. V'd pri Zntičinj pole^ rrmotfh dmsrm kralev »^t. VmI«. v knt^rfh ni po?trr:b uradov. NadaUe je potrebno, da je naslov naT»Tcr**i čisto in čitljivo brez vsakih okraskov. Ime po?+nes:a urada v naslovu pa vselej na desni strani spodaj. Mnogokrat se vidi. da je ime pošt-ncira ur^a pisano z majhnimi, rta'anč-ne»a označba na z dosti večjimi črkami. Tako pjšeio n. nr. štore pri Celin tako, da je beseda Celiu prjn'sna s še enkrat večjim* črkami kot Store. Pr? hitrem delu v poštni sluzo? se prav lahko prioeti, da se tako pismo mesto v Store pošlje v Celie, kar pomenja pVi sedanjem redkem železniškem prometu skoro 24urno zamudo. Pravico torei bodi. da ie naslov poštnih oošlik čis* ir. lahko ČitHjv, da je označeno pravilno ime pripadajočega poštnega urada na desnf stran? spoda* In zaoisano tako, da se takoj r?»zloČ* od drucrih omaČb če fci se vsak. kdor se noslu-zuie poŠte, ravnal po teh navodilih, ponehale bi skorai vse nritožbe radi izjsrub in zamud poštnm pošilik, katere zvra-Čuje sedal občinstvo skoraj vedno le na poštno upravo. — fJvea 1920 določeni redni občni zbor se preloži na 24. februarja. — Članska telovadbo na I. drž. gimnaziji se začasno prekine. Dopisi. — Svetna vas v Rožni donnfL Kakor povsod, tako je tudi tu savladalo veliko ogorčenje, ko smo zvedeli za ultimatum entente in nasilni mir, Iti bi ga nam hotele vsiliti tiste države, katere so kričale celo vofno v svet, da večina naj ne vlada nad manjšino. Sklicali smo protestni shod 27. prosinca« kjer sta Albin Erbežnik In in gospod Birtič prog:, nadzlratelj razložila zbranemu občinstvu pomen tege zborovanja- Sprejeta je bila sledeča resolucija: Na protestnem shodu v telovadnici »Sokola« v Svetni vasi na Koroškem dne 27. prosinca zbrani zborovalci naj-odločneiSe protestirajo proti krivičnemu in nasilnemu miru, ki ga nam nalaga ententa, in katerega ne moremo sprejeti pod nobenim pogojem, ker s tem m bi morali pustiti toliko najzavedneJSib naših bratov, da duševno umirajo po4 italijanskim Jarmom. Poživljamo vlado v Beogradu, naj sprejme pffedlog gosp* dr Dinkota Trinajstiča, predsednika poslancev iz zasedenega ozemlja. 8 Trote v Poljanski donat Z odrom na dopis v »Slovencu« % dne 4 februarja pod zaglavi em »Razpust občinskega odbora«, poročamo sledeče: Namero deželna vlade slede razpusta občinskega odbora os Trati pozdravlja večina občanov, ki se pač dobro zaveda samopaSnostl naših Šustercl-Jancev, ki se seveda skušajo izdati sa selo nedolžne. V istem dopisu namreč izjavljajo: »Konstatiramo, da ne more vlada ni« Županu in ne občinskemu odbora očitati kakega pregreSka.« — Ta Je pa lepa. Vprašamo vas, zakaj pa Je Župan v preiskavi? Qotovo po nedolžnem. — Nadalje, zakaj so obč. odborniki pri neki seji takorekoč odobravali to, da Je nameraval prejšnji župan —prima - Šustersicijanec — prikrajša« Jugoslavijo za več tisočakov? Sploh to niso nlkaki občinski odborniki, ampak kimavci, ki pač ne zaslužijo drugega, kot da so Jih odveze tega posla in postavi v pokol za vedno. Našim šustercijancem se tudi zdi smešno, da vlada ravno seda] namerava razpustiti odbor. — Ml pa pravimo: NIČ, nič smešno, pač pa velikanski strah Imalo ti možje, on/ se pač boje, da bi ti presneti »liberalci« ne izsledili kake nerednosti. — Seveda, č*e Jim vlada vsestransko ne gro na roko, po takoj zavpijejo: Revolucija od zgoraj! — Lagati tudi znajo naši klerikalci. V Istem dopisu namreč trdijo, da le večina volilnih upravičencev na Trati v tobom SLS. Na to Hm odgovarjamo: Jo sicer bila, pa ie to le pod pritiskom So-steršiča in Lampeta, seda) pa gotovo ot več. Morda pa z gotovostjo računalo na misijonsko delo, ki se baš ta teden vrši v naši fari; e], zaslepllenci. nikar ne delajte račun brez krčmarJaf Res, gg. misijonarji se pač trudijo, da porabljajo cerkev v politične namene s tem, da priporočalo le klerikalna društva In časopisje, vse drugo, kar pa ne trobi v klerikalni rog, da Je pa bres-versko. Toda pri tem pomislite vi hinavski šusteršicllanci, da večina Hudi pri nas Io zna ločiti vero od politike, daslrsvno nal g. Joško ne zna, oziroma tega ne mara, pač pa namenoma vse meša v enem loncu. Torej, le nikar si preveč ne obetati od političnega misljona. K zaključku vsem naton Šusteršlcljancem hi »Slovencem« kot vnetemu zagovorniku teh, ter gosp. posl. Oo-stlhčsrju. ki le menda te dni romal po nast dolini In kupoval ščetke za snaženje čev* Usv, v memento: Da, da, frvhno v svobodni, demokratični državi, zato si po vlada sme In sploh mora dovoliti take stvari, da razpusti samopašni lusteršlcljansfd občinski odbor na Tratil Vladi M le še priporočali, da sploh vse Insteršlcljanske občinske odbore razpusti ter vso tO šaro oks-portira v Svteo so njihovim oprodo. Is Sosonsfe nem ptseio: Dne 3. februarja 1920 se je vršila poroka gospoda Antona Komika, kontrolorja v veteojsksm " rudokopu z gospo Milko Ledenik roj. RsJ-šter. Gosp. Kurnik si te pridobil s svojhn ooo li eoinvfut uetovsnjem se uiusifo oo* štev. 32. .SLOVENSKI NAROD* dne 10. tebnurja 1920, Stran S, sek v Velenju, kakor tudi kot voditelj ste-vilniii narodnih prireditev v obeh krajih — velike zasluže. — Nevesta je hčerke znane, v tenkih in srečnih časih dosledno narodne rodbine Rajšter. Zato je Velenju le čestitati, da dobi tako odličen uraden par v svojo sredino. Ob priliki fantovskega večera cosj>. K u mika se Je nabralo aa Soštanjski Sokol 1238 kron. nalnooelSa poroCila. Ministrski predsednik KitU o zunanje-političnem poloiaju, Nitti smatra Jugoslavijo za prijateljskega soseda/ — Absurdnost proglašati Jadran za italijansko morje, blaznost zapirati Jugoslovenom izhodna Jadransko morje! Pim. 7. februarja. Govoreč o londonskem paktu in o Reki \e izjavil Nitti približno tole: Zbornica pozna iu-goslovenski odgovor. Rešitev teza vprašanja ne zadeva toliko Italije kot pa Francijo In Anglijo, ki sta uvedli znane korake v Beogradu. Italijanska vlada more zagotoviti, da bo vstrainla na svojem stališču s potrebno odločnostjo, mora pa sočasno izjaviti, da ie potreba varovati kolikor ugled Italije tako tudi najvišje interese za ohranitev minu Londonski pakt je pripoznan. zato ie vedno čas korakati na njegovo izvedbo. Na vsak način ie treba vpošte-vati, da mora Italija v slučaju izvedbe pakta izročiti Reko Hrvatom, Zato obžaluje gotove politike in gotovo časopisje, ki vzbuia nevotio v narodu in zahtevalo nepremišljene korake. V slučaju napada se bo Nalila gotovo znala braniti, nikakor pa se ne sme zatekati do nepotrebnih nasilnosti. V nadalinem govoru omenja Nitti, da glede sporazuma Italije in Jugoslavije ne obsto/aio nepremostljive težko-če. On danes še smatra Jugoslavijo kot prijateljskega soseda. Absurdno bi bilo zahtevati ves Jadran zase kot italijansko morje, blaznost odrekati Jugoslavenom vsak izhod na m orle. Evropa doseže svoje ravnotežje le s sodelovanjem zmagovalcev in premagancev. Mnogokrat se bahaio z nacilonalizmom oni, ki na vsak način hočejo stopiti na ta ali oni otočič. ne pomislijo pa na veličino naroda kot izdelovalca in delavca, ki si morata popraviti svoie živce. — V debati je izjavil Coris, da ie on in njegovi prijatelji sovražnik vseh talnih pogodb, ki so v nasprotja s svobodo in samoodtočevaniem narodov. Smatra za svojo dolinost zavzeti se za Črno zoro. ki jo sedaj tepta iugoslo-venska vlada. (!!) Benelli z Nlttiievimi izvajanji ni zadovoljen, Federzoni protestira proti približanju, ki se ie bilo izvršilo med Jugosloveni in Italva-ni in izjavlja, da ne soglaša z pariškim kompromisom, ker se z njim slabša pozicija Italije misleč, da ni zmožna uveliaviti londonske pogodbe. Treves izfavtia, da le zveza s Francijo in Anglijo naperjena proti socijalizmu, jadransko vprašanje le eno z balkanskim in zagovarja vzpostavitev zvezne far* me Jadrana v Mnzziniievem duhu. Volna nas te vse obubožala, tako da danes nimamo zmagovalcev, ampak samo premagance. PRIĆETEK ZAMENJAVANJA KROV. LDU Beograd, 8. februarja. Po \ odredbi ministrstva za Vmance se začne zameniavanje kron na nove kronsko-dinarske novčanice po Hrvatskem. Slo- i veni ji in ostalih kraiih preko Save in i Pontve IS. t. m. V ta namen se sesta- vijo posebne komisije. sestoMe U urudmitva Narodne banke in ministrstva za finance. NAMEM STOMNOVICEVEGA POTOVANJA. Đeograđ, 8. februarja. Kosta Sto-janovic je odpotoval v Ljubljano radi dobave Sivine, zlasti konj. ki so jih zaplenili Slovenci biv«i Avstriji. Njegovo potovanje je posvečeno tudi obnovi slovenske industrije. Slovenska Industrija preime posojilo od preduima na vojno odškodnino, in sicer proti temu, da odstODi Slovenija del svoiih proizvodov do določenih cenah Srbiji. LDU Beograd. 8. februarja, fzvr-^evalni odbor Demokratske zajednice se še ni ocHočil crlede predloga opozl-ciona!ne*a bloka. Demokratska zajednica stoii še vedno na svojem preiš-njern stališču, da ima sedanji parlament sprejeti le volilni red. a potem naj se razpusti. Po mneniu Demokratske zajednice mora vlada izvoliti ustavni odbor, ki naj izdela načrt novi ustavi, ki se potem izroči veliki skupščini. LDU Beograd. S. februarja. V radikalnih krosih se srovori. da ie prestolonaslednik regent Aleksander izjavi! radikalnim prvakom, ki %n bili poklicani v petek na dvor, da it da! vladi mandat naj parlament razpusti, ako se ji ne posreči sestaviti koalicijske vlade LDU Beograd. 8. februarja. Včera! sta bila na dvoru ministrski predsednik Davidovič in dr. Drinkovič. Regent ie nastavil rok treh dni, da se doseže sporazum. Demokratska zajednica in opoziciionalni blok imata sestaviti kon-centraetisko vlado do 10. t. m. zvečer. OFICIJALNA POHA TANJA Z OPOZICIJO. LDU Beograd. 8. ferbuaria. Informativni razgovori med g. Timotiievi-čem in dr. Korošcem so zaLliučeni. Danes ob 10. so se začela uradna pogajanja, h katerim je poslala vsaka skupina no tri člane z popolnimi pooblastili za morebiten sporazum. ITALIJA SE NE BOJI! Rim, 7. februarja. Rimski listi obširno razpravljajo o protiitaliianskih manifestacijah v Beogradu, v Ljubljani, i v Zagrebu, v Splitu in po drugih jugoslovanskih krajih, pišoč, da so te manifestacije večinoma umetno narejene. Boievitost Jugoslovenov ie samo navidezna, dognano je namreč, da se Jugoslavija ne nahaja niti v materiielnem niti v moralnem oziru v takšnem položaju, da bi moela kakorkoli ogrožati Italijo. Zato tudi ne napravliaio iugo-slovenske boievite manifestacije nobenega utiša. Vesti o pozivu novih letnikov pod orožje, o formacijah dobro-voljcev in o pripravah na meji. ie smatrati samo kot manever, ki ima samo ta namen, da ostraši italijansko javno mnenje. Zato je treba očuvati mirno kri in z vso treznostjo presojati dano S!*U2cilo. OBUPEN POLOŽAJ V BOLGARIJI. Bukarešta. 7. februarja. Po vesteh. j ki dohajajo z bolgarske meie, ie polo- i žal v Bolgariji naravnost orotoen. Po ; vsi državi ie splošna stavka. Edina sladkorna tovarna v Sofiii ie v nbrntn. ker tvorijo v njej večino delavci italijanske nerodMMtL Železniški promet je ves ustavljen. Vozijo samo vlaki, ki ilfa spremljajo vojaška eskorte. Za noto* vanje po dršavi to predpisani pota! Usti ki jih izdajajo voialke oblasti ___-----^^---- __ atol* naraaniafna a^tsn JN- r#iM Ha*****'11* v pmMttl«* •fclfc____________________ RoltnriL — iz gledališke Pisarne. Na čast došlim ministrom se vprizort v torek t. i. 10. t m. slavnostna predstava »Prodana nevesta« izven abonementa-Predstava »Mjgtion za abonement odpade. Reoartoir kraljevskega slovemkens Hcdallića. Opera: V ponedeljek, dne 9 februarja: Zaprto. — V torek, dne 10. februarja: »Mignon«. Abonm. C/32. — V sredo, dne 11. februarja: »Boheme«. Abonm. a33. — V četrtek dne 12. februarja: »Ru-salka«. Abonm. C/33. — V petek, dne 13. februarja: vMignon«. Abonm. E/33. — Drama: V ponedeljek, dne 9. februarja: »Korenček« — »Ženitev*. Abonm. D/33. ~ V torek, dne 10. februarja: »Nočni Čuval-, Abonm. A'32. — V sredo, dne 11. februarja: »Na dnu*, Izven abonm.. uradniška predstava- — V četrtek, dne 12. februarja: »Brezdno«. Abonm. E/32. — V petek, dne 13. februarja: Zaprto. Iz dramske?! gledaftiča. Prihodnja predstava ob znižanih cenah za uradnike se vrši v sredo, dne 11. februaria *Na dnu*. Vstopnica se dobivajo v predprodaji v pisarni DruStva zasebnega uradništva, Go-sposvetska cesta 1211- Marilonetno gledališče. Radi obolelosti gosp. Klcmenčiča ostane marijonetno tciedalfšče za nedoločen čas zaprto. Že kupljene vstopnice veljajo pri prvi predstavi, ki se uprizori. Društvo za srMtl iezlk In književnost v Beograda je imelo dne 10. februarja sestanek, na katerem je poročal profesor Uroš Dčonić o »Srbskih narodnih pesmih pri Slovencih«. Koncert v Trbovlje«. Dne 11. t m. koncertira pri nas slavni umetnik na vlo-loncello gosp. Juro T k a I S i č. Tkalčič ni samo prvovrsten umetnik, ampak tudi znamenit komponist. Njegove skladbe so vzbujale pri zadnjem koncertu v Zagrebu splošno pozornost in priznanje. Proizvajal bo med drugim tudi več lastnin skladb Na klavirju ica spremlja nriljuhiien umetnik - domačin xosp. C. Ličar. Hrasrničane, Zagor-iane In druge Posavce "nozarjamo, da si pravočasno preskrbe vstopnice, kt se dobe v trgovini J. MoJla ml. Pričetck ob pol 9. zvečer. hnrtrske vesti. —- g Javna dražba zaplenjenih koni. V četrtek, 12. februarja, se vrti na Zelenem hribu ob dolenjskem kolodvoru prodaja tihotapcem zaplenjenih konj potom javne dražbe. Pri tej priliki se bode prodalo tudi nekai sodov. Dražba se prične ob Id. uri (ob 4. popoldne). — z Državna kmetijska dražba na Grmu priredi dne 24. fn 25. februarja t. i. dvodnevni tečai za napravo snojišč in g u o i n i č n t h Jam. Tečal je namenjen zidarskim mojstrom in gospodarjem, ki imajo priti in se vzdrževati na svoje stroške. Tečaj se nrične v torek, 24. februaria ob 9. uri ćnpoludne. Udeležbo na tečaju ie pri* c"«-* f.'crrpnn p^k^ngie rjo 21. fe- bruarja t, L ravnateljstvu državne kmetflak« iole na Ormu pt\ Novem mestu, Sokolstvo. — Telovadna akademija ženskega telovadnega krožka Sokola L se le vršila v soboto 7. t. m. v veliki dvorani hotela Union. V slavnostno okrašeni dvorani bil le prostor v sredini odmerjen telovadnim namenom, ob straneh na odru in aa galerijah pa so bili razvrščeni sedeži za gledalce- Starostinja ženskega krožka sestra za. Sdkotova je pozdravila navzoči vadi-tcljstd zbor saveza SMS tn navzoče občinstvo povdarjajoč v svojem govor« veliko delo. ki ga izvršuje sokolstvo za telesno vggojo mladine v telovadnicah ter pozivala zlasti starše, da pošiljajo svoje otroke pridno v telovadnice, kjer se mladina vzgaja po načelu, da mora bivati v zdravem telesu tudi zdrav duh. Ob zvokih sokolske koračnice so prikorakale pod vodstvom podnačelnice sestre PogaČnikove članice 12 po številu ter precizno izvajale tri proste vaje. Za njimi ie nastopilo 24 deklic s prostimi vajami pod vodstvom sestre J. Dergančeve. Ljubek nastop teh malih deklic očaral le vse navzoče. Lep in vzoren le bil tudi nastop 12 članic na bradljah, kjer so se izvajale z obče priznano fineso najrazličnejše za žensko telovadbo težke In komplicirane vaje pod vodstvom načelnice sestre Horvatove. Na to Je nastopil ženski naraščaj 24 po številu izvajajoč tri proste vaje z loki pod vodstvom sestre Cigojeve. Tretja gracijozno sestavljena vaja ugajala Je tako, da se ie morala na željo občinstva ponoviti. Višek telovadne tehnike pa je dosegel večer pri izvajanju ritmičnih prostih vaj za vsesokolskl zlet v Pragi leta 1920., katere ie izvajalo 12 članic pod vodstvom načelnice sestre Horvatove. Te proste vaje, ki so po večini simboličnega značaja, fascinirale so občinstvo s svojo eksaktno izvedbo tako, da se jim pred vsemi do sedaj izvajanimi prostimi vajami mora dajati vsekakor prvenstvo, ker meje v telovadnem oziru Že skoro na izvajanja baletov. Končno se ie sestavila Še lepa skupina iz članic, deklic in ženskega naraščala, ki le žela občno pohvalo. Vse telovadne točke so bile izvedene prvovrstno, povdarjati bi le še bilo, da ie to prvi nastop, kjer so nastopile članice popolnoma samostojno brez vsake pomoči s strani moškega vaditeliskega zbora. Po kratkem odmoru pričel se je v dvorani animiran ples, ki ie trajal do druge ure po polnoči. Pri celi prireditvi je s svojo priznano neumornostio sodeloval orkester Sokola I. pod spretnim vodstvom brata L. Pahorja, čigar najnovejša skladba, lep valček sestavljen iz narodnih motivov, se ie na tej prireditvi prvikrat izvajal ter žel občo pohvalo. — Zanimivo je dejstvo, da v letošnji pustni sezoni resnejše prireditve kakor Je n. pr. telovadna akademija ne tvorijo take privlačnosti kakor razni plesi, člilh obisk Je naravnost ogromen, zato M bilo želeti v interesu, tako ženskega krožka, kakor tudi društva Sokola L da se ta akademija po minuli plesni sezoni ponovi, v katerem slučaja smo prepričani, dm bo tvorila ono privlačnost, ki ji po vsej pravici prl-stoja. B V. Sokolsko društvo v Kranja vabi na svojo društveno maska rad o, ki se vrši na pustno soboto, dne 14. februaria v lastnih prostorih. Vstopnina 6 K za osebo, vstop le proti izkazu vabila. -------------------------------- -~~~---------------■———^—.---------------------------------------------------------------------, Spominjajte se zaklada „Slov. sokolske zveze11. Društvene vesti in prireditve. — Ceska obec pofada pro sve členy a jimi uvedene hostv dne L mora ve Veliki dvorane) Nirod.* dom »PFitelsky večirek spojenv s tancem, Začatek ob 20 hod. — Organizacija natakarjev H fct-te!sk|h uslužbencev priredi v sredo dne II. februarja ob 20 uri plesni venček. Podprotektorat gospod Josip IvanCifc, kavamar. Svirala bo godba dravske divizije. K obilni udeležbi uljudno vani odbor. Zveza poštnih organizacij v LlaMinaf vabi na širio odborovo sejo, Id se vrši v sredo, dne 11. februarja ob pol 20. v pt-smonoški dvorani na glavni poiH. Tnđl Steni, ki niso odborniki, se vabijo k tej seji Pridite vsi polnoštevilno. — Odbor. Draštvo Jugoslovenskth poštnih nslni-bencev v Mariboru priredi dne 15. februarja 1020 veliko plesno prireditev ob 39« uri v prostorih bivše kazine v prid društvenemu podpornemu skladu. Vstopnina za člane 10 kron, za nečlane 20 kron. — Žel se priorosta obleka. Ufitninskl uslužbenci v Slovenci! Vsi na redni občni zbor društva, ki se vrši dna 15. februarja 1920 ob 13. uri v prostorft gostilne g. Angele Češnovar, LJubljana, Ke-lod 'orska ulica 33. Odborova seja ob 10» do»>oldne. — Odbor. — Slovensko pevsko droitvo v Ptnfu ima svoj redni občni zbor v četrtek, 12. februarja t. I. ob 20. zvečer v dvorani Ptujske čitalnice. Aprovizacija- r+ Telečje meso. Jutri v torek 10. februaria se bo prodajalo na stojnici Frana Zajca v Šolskem drevoredu telečje meso po K 17 prve vrste in K 16 dmere vrste. t Cene mesu. Odsek za določanle eea je sklenil v seji dne 31. januarja 1°20, povišati cene mesu provizorično na meso T. vrste 22 K In TI. vrste 20 K, In sicer dotle!, da odloči o tem definitivno deželna vlada. Vsled rastočrh cen flvlni ie deželna vlada po vsestranskem preudarku uvidela, da je cena naintfja, ki jo sploh more mesar zahtevati pri današnjih Živinskih cenah. In Je sklepa pritrdila. Poizvedba, Nafel se |e v soboto na Resi je vi cesti majhen ključek z listkom: »Kleiner bran-ner Kofferc. Dobi se v uredništvu *SIov. Naroda*. Našla se i« v soboto v gle- dalKč« ročna torbica. Dobi se Jo v Gledališki ulici št 9, II. nadstropje, vrata 9. m ■ ■ ■ ■« ■ ■ II — — Ste preveč občutljivi za mrzflj zrak? Vsakovrstne bolečine se takof pojavljajo? Slabost? OJ, kako tu ubla-j žujefo botečine in ntriuiejo telo masaže s Feflerievim pravim Elza - fluidom! 6 dvojnatfb ah" 2 veliki Specijalni sta-* klenici 24 K. Potrebovali b\ od vala Joče, Žefodea oVrepčtifoCe sredstvo? Poslužite se !e Fellerjevih pravih Elza - krogljic, m Škatljic 12 K. Omot in poštnina posebej, a naiceneje. — En gen V. Feller,, SfcSica donia, Elzatrg, it. 238. HrV ■ Glavni urednik: Rasto PustoslemšeL Odgovorni urednik: Ro^frlnr V n rl <* h i«6F~ RonfBr'stieia u wm pri tvrdaj Jsaet Zormaa, Sp. Šiška 91 *gl*s'tev od 1—?. 1^06 flnrava n snafno sodo 5eS? p ■. ru Mn a se proda. Naslov pove uprav. Slov. Naroda lOOl Mimmi m m%s&?& ti pod .ZađovaiUt IS03" na upravo St r, Slov. Naroda. 1003 Molet ište stannnii s hrano. Ponudbe pod »Visokošolec 999" na upr. Slo*. Naroda. ' 999 toSlštMer) "SrS? Avb, vinorejstva in vrtnarstva, ki b< pomagal tudi pri po iedfIskem delu se sprejme pri Eđ, Ssppasi, Prisio**, 1005 i SoHc taforla In kandidata z. M* notar Bil v Cil«.________987 MIH iife miHnao «09. Ponudbe pod .Prett? W4* na upravn. Slcv. Narodi. 984 P-nifatalna uvoje skladišč in sta no lllii- UllUt vanje se odda pod ugodnimi pogoji v najem za dobo 5 let. Reflek'anti naj se zglase tekom B dni pri Irana Majcen. Šl. Jao2. Dslesjske. 983 Trati se e w hrvatskem Zagorju, koti imel alu'bo ali boliSo obrt. Vdovec ni izključen. Le resne ponudbe če mogoče s sliko ki se vrne, na upraviiBtvo pod .Vesela aaalad »80*___________ »SO V najem aa liea aalten GOSTILNA v prometnem kraju aH bližini meeta. Ponudbe pod .laaaaljlf gselUnKar •»• na upravnistvo slov. Hm odi. »I« »te n \m mm zzpi vrstna moč. vešč vseh naprav Ml pO-oravil ia ravnotak» zmožen elektricntn napra/. Piednost imajo oni z vedeno prakso V lej stroki. Prost« atan»vanje in dobra nlaca Nastop takoj Ponudbe nm upiavniitvo •Slovtnskofa Narom' pod »ItMa* Ml* »» ----------------------------A fj-nj Infa-t* sta bn- stroke. Klovaaec U |II. Hiti II M Irt star, ranjen. me< v>|no taktično dc ova', 'Sče mesti t-»di 2 d^n^r-^o udeležbo! Ponudbe po« .Eaenričaa 001" na upravnlitvo Slo« Naroda". 95 2000 K nagrade za stanovanje, obstoječe Is treh sab ir priHUlin. te možno z električna raz >vetljavo. Ponudbe no upravniM^r Sinv. Nar. pod .(fagrada #44". 94^ Motorno kolo s Drikiopntm vozom ali brez njega, novejšega sistema, se kuni. Ponudbe n« upr." SI. Nar rod *irro •«Mar/t«I«. 96: laiku niliie SSS 5& d os t pnem kraja Slovenije karatna ali aaaaaa|aaa zan:o svelo od boo biSi z osmimi sobami In vrtiće« v V inji koti. Ugodna Icltsoifka zveia z Ljubljano. Pismene ponudbe na naa'ov : 1*< Vttnian, podla Tifarfa gara. 961 Banan9 Me, zmlete. Iz Neaačije, rinfazo (nasipana Ima vreč), franko Maribor s carino vred kg K 3.95 je dobavna v aaikraiiem roku. Po* nodbe na aTMal atfvpokf Moti Nr afoajfiptal »U tU «■ Objava« Voelfj atavMIaa v IJnblJani za stadbo aMfivnientalncga po« slopja za kr. poMno ravnalelptvo ličrmo. — NatanCne ponudbe z navedbo cene ia ms, načrti i-t.d pošljite postnemu ravnateljstva v Ljubljani najtenejt «o 12. ie-braarja 1920. 1007 aVMIaVMtllannan^im Um % lafil Hi ^ov?nunK,en nove upravnistvo Slov. Naroda, 54* Da rmitijn liiliiiifrija .K trg Sped. In kom. d. d. podružnica, tu Predtoi* naj ae pismene proinie z na-tedbo dosedanje prakse. Nastop takoj. 910 Habriai aaaVariea «e apreime več par. Umni IpTiint! tli ari Kranjski slav-bni družbi v Ljnbljant, Levstikova ul. Štev. 19. 939 tnafa iaira v originalnih zaboith po IfClI Pil 1440 komadov po K 150 komad. — Ponudba na Cm.Sapaac v taffatcn. (Slav. tU arska). 544 Dve modistinji (prve močO K sprejmeta takoj. Mmrlfn toetal, modial salon fctatMlnan, ta«nv^atn nlloa 8» BobronaiciimiiiopUčain za t aH 2 prostota (bodisi sobe, lokale ali ilrladniaK nt M ae dala vporabitJ za pisarno. Najrajši v sredini mesta. Zeli ae poseban vhod Ia eieMrttea mzave-tfjava. I^aandae na narav, tega Usta nad „Dobej najaandaa/ftr. Kupujem po najviijik otnah hlode, rezan in tesan jetov kakor trd les ter vsakovrstna drva sa knrlvo. — VIKTOR OLASER, tesna trgovina, Ruse pri Maribora. 9919 DRVA n*bka in trda dobstri in pripelje no dom« V« Sondnjoialf parna iaga aa drtavniin amwdjvajf0ai* anaa Vetla množina štedilnikov :e naprodaj. Pojzve se: Jeranova u v Številka 11. 10424 -' ■ ■-1——^—»»—.——»—^—_ 4fa#9f!i isee n takoj Kranjska tvor-ICMIle niča željezne in bravarska robe, Kamnik. 9 6 ^aj»«««MMWHIHt4«lMW»>WtMHIMMWMIMItlHM»MIM«I^L i Prlporota an si. občinstvo j I Ivan Carman izdelovale]) asajatto dokolenic j Zaj. Slika It. 42. nwMti>miH»i«wwy Karine posode (bobne), pločevinaste kapale v vsaki mnelinl ter no naivISil ceni tvrd k a aVeaalk da rrltsaat, tnj aviaa i lelezoa Ljamiaaa. Cankarjeva aakrcsjt It I. «7 Kolesa rabljena, kupuje j. goreč, Ljubljana, Oosposvetska cesta 14. Lndl M Lovd! strihnin Mi paaaaaaaaaja ranaaia. m ^ADRIA" sandL djunaaili Ia avadala ftraaav a ĆTANČARA. inatlMUin Idialmfinu ■! 1 fdf #%|^«p se Išče. Htana in stano-e\fa?lCl« ranjc v hi.t. Pla:a t>9 dogovora Oelasit« se je Centa na Ko« deljevo St 8. Ljubljana. 914 Tliiiiii za dopisovanje v slovenskem (srbo- hrvatske m) in nemškem jeziku sprejme čim preje v službo Jurila grofa Thtrrrrskega jeklarna aa Ravnah (GuStani - Ravne, KoroikaJ Ponudbe z navedbo točnih po« datkov o dosedanjem službovanja in o jezikovni in strokovni usposobljenosti ponudnikovi naj sa vpošljejo ravnateljstvu do 15. februarja 1920; prilože naj se prepisi izpričeval. 816 pilil (gumJ) J Pirati! i Mlchelln Gvodrich ____. nar* dobavlja takoj "M J. Goreč, mm Stran 6« .SLOVENSKI NAROP« «m Ift k*nm» tMO. Jtev. »2. ke, specijalist, z dobrim spričevalom za rrvo moč Istotam se sprejme prodajalka te stroke. Ponudbe na pošt" predal 57 glavna pošta. 943 tuku in hranu 'šče P" solidni družin »ODU ID UlOllU ur?dr ik akademične izobrazbe. Cenjene ponudbe pod &ifio: .Soba ia hrana §49" na upravo Slov. Naroda. ! 49 POSESTVO: 'ŠEST prijaznem kraju kup n. Kdo. pove up* Slov. Naroda. c60 Vmti ti vaaJca množina poflitrskth IIIIPI « steklenic za p vo. Ponudbe na Aaancni tavad Draga Reseljak. Ljab-Ijana. Cankarjevo nanr 5 94 lepo ton m ŽS/ŠŽTS _____________940_______________ Diinim dobro ohranjen d^ koraci iski dl-i\tl|liui van v zelenem pliiu. Naslov pove unravniStvo S'ov, Naroda. 942 IfinnUtrliin veSca nemškega, francos-V/IJU lltl'lld k, pa. an*le*k-ga In ita 1-an ke^a je ika, išče me«ta, Ponudbe rod „R S 1886* na Podrnžnico Sloven skega Naroda v Mariooru, zastopnik I SaSnik. 995 ■ Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, nrifateljem n znancem tužno vest, da je naš r-rčno liubljeni soprog, papa, ast in stan oče sospod SIMON C¥HHTE Šolski ravnatelj pri Mali Nedelji po dolgi, mučni bolezni danes 7. februara 192). v 66 ietu svoje staresti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v torek, dne in. februarja ob 11. uri dap. iz hiše Žalosti na domače pokopališče Mala Nedelja^ dne 7. svečana 1920. Zvarita Crahte roj. TrlUnr, soproga, - Olga Cvaht?, soc. oskrbe uradnica hči. — Mirko Calite oroi kapetan t raz . .in. Aloizii Cvahie, posestnik brat — Ghza Cvahte roj. Schauta, sinaba, Simona C»*hte vnukinja. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža ostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mama in hč;, gospa Anka Cus roj. Grozen danes 8. februarja t. L ob pol 12. uri dopoldne po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage ramice se bo vršil v torek, dne 10. .brtiarja ob 3. uri popoldne iz mrtvaščnice javne bolnice v Ce* j na oko-iško pakoparšče. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V CELJU, dne 8. februarja 1920. Žalnjoii nm hl-Mm. PUH III D HJ. blaga xaode]t 4 m rjavega sukni. 2 m rdeče kiobtt* če vine in 3 aa Maca sa cevi arje Naslov pove oprav. Slov. Naroda" 996 Izjava. FeJptflamt ftafnailean a tena, aa mi reeeiee ianna aaaa iaHtl aamri-o Lanitoreefc is Besani dalima, ter realan ednanOapJa. Jar—i Ćaiiana. Modru galicu, afju la, majungu. sumpor fžverto). d)rteiin-i 'detelio). ra^ar diell, kavu an'os pr ina. ios ne. ca«, kas ju. t cenu k-elinu 80°/o, u-oliene ■ rdele. itd. rtu ia najieff,ni|e: aaa>rtaaPl4Mam—aauttj Zagreb, Brzojavi: Metcatar Pa tavaiea: Ilica 71 telefea nter brej 277. «93. Mirt' rtortr Hf! tfotrcga IvlolnM -volltella. Dobra plača, nastop takoj. Po nudbe pod šifro „Salona*! ar* eate^sa*1 na uprav, tega lista. HHU 1«. a« m 7-» da t m dol-t*. 1 tnvt in 9 °o proda ro t'for'n'h dre* nI ctnrb Frrn »njrfao*. franrvea. Starinar. 9 i |»aiaafai TJ kompletne led Inica ■/- • z-4|l9H " Mane rrastovin'-. * • e r.•■-ske preproge i rjava koniska h?7^ asi v ro>/e urr. Slov. Nar da 87■' Pni a nrthi 35S£$ a (Grlrockanzun,) za sredn] o-> ta^o tn le bkoro orav n C* noirna Dalie ča-stnifi^l skomtl, 1 kaste In dru^r častniške monurr in drueo. Vrra*atl »ne 14. in IS ur ob delavnik h na BI i weian»» cest* 25 I. a»i«tr. 854 : Semena: obra in zanesljiva — prodaja Jo sin UrfcanJe, t'govina s semeni v Liubtjnnt, Mikioš čeva cesta 8. Cenik na razpolago. «41 Zahvala. j Za obile izraze iskrenega sočutja, za darovano etetje ter udeležbo pri pogrebu naše b*age sestre, ozir. svakinje in tete> gospodične Josipin© &mmmm poStne a^iunHtinie izrekamo najpresrčnejšo zahvalo. V LJUBUANI, dne 8. februarja 1920. MM: DbIictm. KBTCfir, Letar ti RevivL Zahvala^ Za tolažilne obiske, izražena so2alja, udeležbo pri pogrebu naše srčno ljubljene hčerke, sestre, tete in svakinje, gospodične Marije Vavpotic nčttel?!ce se srčno zahva!jujemo, zlasti še gospodu dr Volavšku za njegov požrtvovalni trud in laj*ane težkih ur brezni. Naj bo vsem stotero povrn eno. Žaluiočl ostali. § Franc Cepon posestnik in gostilničar Francka Čcpon roj. Grdadolnik poročena Sjmotorica HorjuL Kosnlalta „BALFAM" LfuMlasa, nudi večajo množino rozin, cveb, rožlčev In kave po nizkih cenah. Prodaia se samo na debelo. Tmino z me*anfm blagom ali špecerijo, ozlr. tudi prazne trgovske prostore s primernim stanovanjem v prometnem kraju Slovenije išče v najem aH m kun reelen t-^ovec. Dopisi pod .Selitev maj 1<*20V Naslov reflektanta pove upravništvo .Slovenskega Naroda* 85^ Ribje olje = pristno norveško je sveže došlo. Drogerija »SANiTAS' Celje. Pozor!! Eternit!! Proda se takoj 200 m* eternita po zelo ugodni ceni. — Ponudbe prosim na O. BERttA, Brezovica 17 pri Ljubljani. 1002 Dumić, Glivic & Pitarevič trgovaiko druitvo za uvoz i Izvoz Zagreb Zrinfevac 15. Braitao, ftietiictj, amViartaz« iob I oatale žitarice, ti« bSce, avieto, sapun, kavu I oatalai kolonljainu robu na veliko nudi uz na|povoifil|o uv|ete. 998 3fe danski frimti SS ".- i op t^koj ali po dogovoru. Plača 900 1 i 400 kron. Hrana *tan In odstotki. R. Bosarićek Bjelovar (Hrvatska) 888 Domovina iHala oal anavanja lata maarej tri* »mri na talne n sicer ob aeneieljaili, sreeak in netkni Trikrat nosljana stane a^naa S S. Uprava „DOMOVINE- je preakr->ela, da bo pr*omt>an«ju. gar^nciia vilo dobre. — Reflektantt neka se izvole obratiti za bliže izvesća u admim- ^traciil »SI »venskog Na ndna.___________________946 KriSt3lil3 S0Q3. Radi doMih surovin se prične z odpoSiliatvtjo kristalne sode v približno des< tili dneh. Blagohotne naTočbe rid tvornico mila in sode IGMftg FOCK v Kranju. OGLAS. Potrebujemo raz ičiti materijal za pogon i uzdržavanje željeznica te pozivijemo sve one koji bi bili voljni da nam tog materijala pribave neka do 20. februara o. g. podnesu oferte za materijal ko:om razpolažu. Ako ponudu u cjelosti ili djelomično prihvatimo, odgovo-rićemo do 25. februara. Vrst i količ nn potrebnog materijala sabrani su u posebnom iskazu koji s^ može dobiti u našem ekonomskem odelenju (G) ove Direkcije. O ZABiEBU dne 1. veljače 1920. 969 Direkcija državnih željeznica. Konkurs. Opština grada Beograda, prema rešenju Opštinskog Odbora od 17. t. m. namerna je, da da koncesiju za vožnju po varoSi sa avtomobilima i toga radi raspisuje ovaj konkurs, na koji poziva za-interesovane, Saobraćaj se ima vrSiti: 1. kolima zvani »Taksi«, 2. kolima zvani »OtobisU (omnibusi), 3. kolima zvani »Kamioni« (teretni). Saobraćaj se ima vršiti pod sledećim uslovima: 1. Da koncesionar da dovoljan broj »taksi« u svima stanicama odredjenim za stajanje fijakara kao i na željezničkoj i parobrodskoj stanici.Koncesionar ima označiti okupan broj ovih kola za početak rada u 1920. godini kao i njihovo povećanje u idućim godinama. Sva ova kola moraju biti snabdevena sa ispravnim taksi-metroma, uslovljava se vožnj?. danja i noću. 2. Saobraćaj Otobisima ima se otpočeti najdalje od 1. avgusta tek. godine u ovim pravcima: n) Prstenastom linijom (Slavija, ulicama: Beogradskom, Vi-dinskom, Dušanovom, knez Mihajlovim vencom Karadjordjevom i Nemanjinom do Slavije) b) Klanicu - Čukarica (do fabrike šećera) v) Pozorište - Klanica g) Pozorište - Novo groblje (Poincareva, Svetogorska, Ratarska i Grobljanska: d) Slavija - Voždova crkva; i dj) Trkalište (kod tramvajske raskrsnice za groblje) — Sme-derevska trošarinska stanica; Za saobraćaj pod a i b koncesionar mora imati najmanje po četiri otobisa a za ostale linije po dva u 1920. godini. U idućim godinama ovaj broj povećavati. Broj sedista u ovim otobisima mora biti najmanje 16—20 sa podelom u dve klase. Koncesionar se ima pokoravati naredbama Opštine u pogledu takse za prevoz publike, kao i drugim u pogledu saobraćaja. 3. Saobraćaj sa kamionoma (teretnim kolima) ostavlja se kon-cesionaru po volji, s tim da celokupan teret sa težinom kamiona ne prelazi težinu 2500 kgr. Zabranjuje se saobraćaj u ulicama sa drvenom kaldrmom sem u slučaju prilaza u ove radi istovara. Koncesionari imaju označiti u svojim ponudama rok trajarja koncesije da mogu upražnjavatl ovu radnju u Beogradu. Od koncesionara se zahteva da u Beogradu podignu jeduu modemu garažu sa dobrim mehaničara i alatima radi opravke i privatnih avtomobila u Beogradu. Koncesionar ne može upotrebiti ni jedna kola od napred navedenih bez predhodnog odobrenja Opštine Beogradske koja ima da Ispita i odobri njihovu ispravnost, kako u pogledu motora tako i pogledu Tehničko-Saobraćajnih propisa. Ponude imaju se predati odredjenoj komisiji u Tehničkoj Upravi (Jugovićeva ul. Br. 1.) na dan 20. marta u 10 časova pr<* podne. Iz Tehničke uprave građa Beograda 28. Januara 1920 god. Br. 357. aneannnaananann------—~-----------------1----------------"~^—■-----------------■-------ni— ' "' ~~~~^——a———^—^— ----------rm^—r i -■ ■ . ,■-, tu * Jadransko hotelsko in RupnliJno dion. tiruStvo SuSak-Reka, Zvonimirova ulica Stev. 102. par Laatnik aledeftih hotelov in aanatariflav: ""»■ Hotel Ptnaion ..amama« rUFim'aV'* eeeiita. Holel«Pensi"n in n>orsk konaliftfe JMUT MaVMi T l*»fon n* ru»b 2-14. Hotei-Pens o^ i" ntorsk« kopali««* .JABBAJT Bakar. sanatorij in veliko morsko kopališče „TEatAPPAu Crlk^eaica. Vs hoteli in sanatoriji o i aimoderneie ^ vsem konfortom ure eni. — O-krba izvrsna. — Otvor-jeni skozi celo leto. — Vse naročbe prejema ir daie rolasntla za Crikvenico: uprava hotela .Mlramare* v Crikventci: za Novi: uprava hotela .San-Marino* v Novom: za Sušak; Središnji čred dra-irta, Sni^k-Reka. Naslov za brzojave Jadran cearrMa a**nk-Eelm, hltrafii jjjjjg flrt. Mj. Palače-Hote. JnlUVABS« Crikvenica Tnt'n rtttnrrb. 11 Hotel- en^ion M8AK-MAHINO < Ini finiolrti Tr1. httrtt, S. Hotel-Peasioa in veliko ■oraka kopališče •LISAM* davi Vinndoliki Podružnica Ljubljana. JADRANSKA BANKA Podružnica Ljubljana. DelniSka glavnica: K 30,000.000. Reierve: o kron H 10,000.000.-. SPREJEMA: Vloge na kaUftle« Vlog« m tekofcl Ia far« raiaa trati MjafsaMfleani obrestovanju. Dvipi se labko vsak 4aa brei atfoa aa sara-torij. Rentni davek plača banka iz svajega. SDPUJE Bi PBOnaja: Devize, valute, vredaastae papirje M. aaaaaaaaaafaaal naaiaaTanka ■*---------* "— Saaaaaat mm m SS nam aaaaWaVTBaaa.i rHcaicc, devize, vrednostne papirje itd. HMJaVt Ceke9 nakaznice in akreditive na vsa ta- in inozemska mesta. ■M ntOVSn OUITI pod najugodnejšimi pogoji« ■nUnl PUaVOIMI na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih _________ skltdittih. PMVUalaai Rorfaa naročila ia iih iivrfuje naikolantneie. Brzojavni naslova JADRAMSIUla Telefon M. 287. LaBtak* in tisk »Narodna ttakMrv**r~ Za iawatal dd odgovoren VaicaUn Kopl tai