»pedtfcione to anboaamento postale — Podtalna plača— * latovui Leto XXIII., št. 214 Ljublfana, petek 24* septetnftra 1943 UpravoiStvo. Liubljana, Puccinijeva olica >. Telefon št. 51-22 31 23 31-24 Weraim oddelek; Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22 do 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Ralum: za Ljubljanske pokrajino pn poštno čeko. nem zavodu št 17.749, za ostale kraje Italije Seivizjo Conti Con Post. No 11-3118 Preis — Cena — Prczzo: zznt. 83 0 Ilktjt t • * k dan razen ponedeljka Naročnina znala mesečno Lir 18.—, za inozemstvo vključno » »Ponedeljskim Jutrom« Lir 36.SO. Uredništvo : tfnblfana. Puccinijeva nlica St. 5. — Telefon kev. 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. slovenske domobranske Se Femdiiciie Durchbruchsversuche vereitelt Im wurden heftige feindliche Angriffe abgewehrt drtiiche Kampfe im Siiditallen Aus d''m Fuhrer-Hauptquartier, 23. Sept. D.i5 Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: l>ie Ai>setzbevvegungen unserer Trup-l>eii nehrnen trotz der heftigen sovvjefci-sclnen Angriffe, die besonders in der M;tte der Ostfiont an Starke noch zonah men, den vorgesehenvn Verlauf. Die Sliadt P ol t a v a vvurde nach Zer-storung g. In combattimenti locali ne'3'Italia meri-dional', presso Ccntursi. e stato respinto in conitrattacco il nemico penetrato momentaneamente nelle nostre posizioni. Gontro il settore orientale del fronte, il nemico ha portato nuove forze senza pas-sare sinora all'attacco. Forze armate di proteziore della Marina da guerra in batuaglša con moiosiluran-ti inglesi danneggiavano nella notte del 23 settembre presso Le Havre un natante nemico cosi gravemente che si puo con tare sulla swa di^truzione; seno state inoltre ripetutamente colpitr tre altre motosilu-ranti. Aerei britinnici attacearono la notte seorsa alcune localita a nord-ovest del Reich. Da Hannover e da Oldenburg si hanno notizie di perdite tra la popolazione e di danni considerevoli nei quart;eri abi-tati e di edifici publici. La difesa cont.ro-aerea, secondo notizie incomplete finona a disposižione, abbateva 21 bombardieri nemici. Reparti delFaviazione tedesca attacea-vano ohietCivd nell'Ingh?!terr* meridi male e sud-orien.tale nella notte sul 23 settembre. Ugodsn odmev Nedičevega cH;vka pri Fiihrerju Beograd, 23. sept. DNB.. Poročilo o sprejemu srbskega ministrskega predsedn;ka generala Milana Nediča pri FLihrerju je v političnih krogih v Beogradu izzvalo veliko zadovoljstvo. Ministrski predsednik, ki se je v nedeljo zopet vrnil v Beograd, je dal zastopnikom tiska kratko izjavo, v kateri jih je obvestil o svojem obisku v Fiih-rerievem glavnem stanu. Ponedeljska izdaja vodilnega beograjskega dnevnika »Novo Vreme« je objavila poročilo na najvidnejšem mestu z naslovom preko šest kolon in je prmesla tudi 3Eki Fiihrerja in minietrsk. predsednika Neuspeh angleških in «?m2-'šk!h načrtov .Yew Vor*1-', 23. sept. O neuspehu anolc^ko-ameriških načrtov v Sredozemlju piše revija »Nevv Statesman«. Bitka se je preokrenila odločno v korist Nemcev takoj po begu Badogiia. po osvoboditvi Duceja in po začetku borb v južnozapadni Italiji. Nemški udar ni zagotovil Nemcem le vse Lombardije, temveč tudi najvažnejša industrijska središča v Italiji. Izdajalsko kliko Badoglia odpravlja list z besedami: Angleško-ameriško vrhovno1 poveljništvo je stavilo vse nade na Badoglia in italijanskega kralja London in Washington pa sta s tem hudo nasedla. Viktor Emanuel in Badoglio sta za Angleže in Američane mnogo bolj težka obremenitev kakor pa pomoč. Poziv poveljstva k prostovoljnemu vaU»|wi v legijo SLOVENCI! Vsled izdajstva italijanskega kralja in njegovega zahrbtnega maršala Badoglia je italijanska vojna sila prenehala obstajati. Po sramotni izdaji Badoglieve klike je nedvomno jasno: tudi naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-amerikanske plutokracije izročena boljševizmu. Na področju naše drage domovine naj bi bila po izdajalcih in boljševiških izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnila naše pridno, delavno in pobožno ljudstvo v trpljenje, na-silstvo, lakoto, rop in umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikov kot nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije. Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Fiihrerja velikonem-ška vojna sila, ki nas bo ščitila. Nemški vojak in častnik se borita pogumno in hrabro. Hrabrost, čast in zvestoba so za nju sveti pojmi. Nečastnosti in strahopetnosti ne poznata. S svojo močno borbeno silo je Nemčija edina trdnjava zoper boljševizem in kapitalizem. Pod vodstvom Nemčije bodo mladi narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem. Za obstoj naše domovine vstopajmo v borbo zoper komunistične bandite in roparje. Predsednik pokrajinske uprave, divizijski general Leon Rupnik, je v svoji proklamaciji jasno naznačil naše cilje in začrtal naše dolžnosti. Pod vodstvom naših slovenskih poveljnikov, ki nam bodo poveljevali v našem materinskem jeziku, bomo uničili boljševiške morilce in požigalce v naši deželi, kjer koli jih bomo zasegli. Nemška vojska in policija nas bosta pri tem v zvestem tovarištvu podpirali. Naša dolžnost je: vsak pošten, za borbo sposoben Slovenec od 18. do 35. leta starosti naj se prostovoljno javi za zaščito svoje domovine, za vzdrževanje in ohranjevanje reda in discipline ter za vzpostavitev razdejanih domov, v slovensko domobransko legijo. Slovenci! Javite se na Poveljstvu slovenskih domobrancev v mestni hiši, Ambrožev trg 7 v Ljubljani, na deželi pa pri pristojnih občinskih uradih. POVELJSTVO SLOVENSKIH DOMOBRANCEV. BMsglffsva prisega Nov dokaz izdaje B::dt.g.ijeve klike DNB poroča iz Stockholma: Angleška agencija Reuter je sedaj objavila posebno poročilo iz glavnega stana generala Kiscnhowra, ki nudi nov zgovoren dokaz o izdaji velikega maršala Badoglija in njcoove klike. Poročilo med drugim znova poudarja, da sta dva ameriška oficirja v uniformi prebila v Rimu dan in noč v času, ko je bilo objavljeno italijansko premirje. Tema dvema oficirjema jc Badoglio zagotovil svoje popolno sodelovanje z zavezniki in je prisegel pri svoji 55 letni službi kot vojak, da je njegova edina želja povezati se z zavez-niki. Ko sta se Američana poslovila, je Badoglio ponovil: »Mi smo« prijatelji zaveznikov, ki čakamo samo na ugcocn trenutek, da jim podamo roko.« Le po svojem značaju popolnoma pokvarjen človek, ki se kot framason v hlapčevski uda-nosti klanja židovsko-boljševiški ideologiji, more izreči takšno besedo, o kateri ve. da izroča z njo ves narod in vao deželo popolnemu uničenju. To poročilo meče čudno scnco na Badcgli-jcvG izaajstvc. Kaže nam vojaka, ki se lahkomiselno izneveri prisegi in dani besedi in se pogaja s sovražnikom v isti sapi, ko zagotavlja nemškim zaveznikom trdno voljo za sodelovanje z njimi. Kak,, vse drugačna je bila zvestoba Nemčije do Italije in kake plemenito je bilo zadižanje Berlina nasproti izdajalskemu Rimu Badcglijeva kova. Nemška zvestoba bo prav ob tem italijanskem primeru prešla v zgodovino kot ena izmed najbolj svetlih točk nemške politike v tej vejnj in visok zgled nemške značajnosti. Nasproti njej bo Badoglijevo početje za vse večne čase zabeleženo kot prxllo dejanje. Badoglio za boljšcvizacljo Ital je Milan, 22. sept. V razgovorih z italijanskimi delavci je zvedel neki nemški dopisnic, da so b'li po nastopu Badoglijevega režima 25. jul'ja nastavljeni v razr.ih italijanskih industrijskih pedjetiih boljševi šk; sti okovn'aki, da bi pospešili boljševi-zacijo Italije. »Nemci nastopajo pogumno in naglo« 1)\*B poroča :z Lizbone: Portugalski lis* » V (vp šc: Nemci imajo lastno6t, ki jim jo ni mogoče odrekati, oni ptstopajo pogumno in naglo in so najtežjim položajem kos s svojo odločnostjo. Čeprav so Nemci računali 8 ka-p:tu'acijo Badoglija, vendar niso mogli računati z okoliščinami, do katerih je prišlo. Pe*-onevni molk je bil za Angleže in Američane ve' ka prednost in do tedaj izvedena izkrcanja sr. očitno mela ramen odrezati nemške divi-z"j'. m iu?u Italije, toda nenavadna nagla nem-rcakcij:- je ta manever preprečila. Nemci ima'O namreč prav to izredno sposobnost, da nect. pajc na-!o. Nemška taktika je bHa ne-dve-^nn ta. da branijo sleherno postojanko, v ni ':e vojne proizvodnje. 2. Najcstrejša mobilizacija delo/mh sil. 3. Najtesnejše sodelovanje med vrhovn'm vojaškim in državn.r vodstven Japonski listi poročajo, da o j io v mnogo večjem obsegu kako dos .•>, pritegnjene za delo v tova.nab ženske. Osnovani bodo posebni ženski zbori. Tokio, 23 sept. Informacijska urad japonske vlad ^ objavlja uradno: Z novimi ukrepi vlade bodo prizadete /se ljudske plasti. Poleg povečanja vojne proizvodnje se bo ojačil obramba Japonsjce v zraku in na kopnem pospešil promet in poeno-stav'la državna uprava. Nadaljnji sklep japonske vlade določa v čim /50]eni obsegu pritegnitev žensk in atTojših ljudi k delu. Končno so bili tudi po i'zeti ukrepi, ki naj omogočijo, da postane.a Japonska in Mandžurija gledi uvoza živa popolnoma neodvisni. stah lahko prišle do popolnega izraza vse priznane vojaške vrline našega človeka. Poveljstvo slovenskih domobrancev s poudarkom opozarja v svojem oklScu, da sme domobranska legija pri svoji borbi za vzpostavitev reda in miru na našem ozemlju zanesljivo računati na vso podporo nemške oborožene sile. Osnovna črta nemškega vojaka in oficirja sta, poleg priznane hrabrosti in vojne veščine, tovarištvo in zvestoba. V zvestem tovarištvu bosta podpirala, v kolikor bo to potreba, tudi slovenske domobrance, da jim bo njihova naloga v korist naše pokrajine in njenega prebivalstva čim prej in čim bolje uspeia. Vzvišeni cilj, ki si ga je postavila domobranska legija: obnovitev reda in miru na domačih tleh, zagotovitev varnosti življenja in premoženja ter s tem omogočenje gospodarskega in socialnega napredka bo brez dvoma globoko odjeknil med našim ljudstvom. OkBe legi-jinega poveljstva na fante ki mlade može, naj postanejo aktivni borci za te domoljubne cilje, bo našel odziv pri vseh, ki ae zavedajo zgodovinske odgovornosti do svoje narodne skupnosti Pokrajinski vodja in državni namestnik za Koroško dr. Friderik Rainer kot vrhovni komisar za operacijsko področje »Jadransko premor je« izroča generalu Leonu Rupnika listino o njegovem imenovanju za predsednika pokrajinske UMEŠČEN JE CE NEHALA MUPNHCA Pc&temto svešmzzt v ljubljanski vladni palači Ljubljana, 23. septembra V stekleni dvorani vladne palače v Ljubljani je b lo v sredo popoldne ob 15.30, kakor smo na kratko že včeraj poročali, slovesno umešeenje novoimenovanega predsednika uprave za Ljubljansko pokrajino, generala Leona Rupnika. K temu zgodovinskemu dogodku se Je zbralo mnogo predstavnikov vojaških, civilnih in cerkvenih oblasti poleg načelnikov vseh oddelkov pokrajinske uprave ter šefov ostalih pokrajinskih uradov. Pcleg drugih od-ličrJkov so bili navzoči tudi predsednik koroške deželne vlade dr. Wolsegger, ki je zastopal vrhovnega komisarja dr. Rai-nerja, knezeškof ljubljanski dr. Gregorij Rozman, policijski general Brenner, ki je zastopal višjega policijskega vodjo in vodjo SS. polkovnik Oertel kot zastopnik poveljujočega generala Raapkeja, poveljnika nemških čet v Sloveniji in Istri, nadalje nemški generalni konzul dr. Miiller, konzul Nezavisne Države Hrvatske prof. Šalih Balj:č. podprefekt dr. David, šef kabineta dr. Bsia, predsednik Akademije dr. Vidmar, rektor univerze dr. Kes in drugi predstavniki. iseggeria Dr. Wclsr.gger, predsednik koroške deželna vlade in zastopnik vrhovnega komisarja, je novoimenovanega predsednika pokrajinske uprave generala Leona Rupnika umestil z nagovorom, v katerem je Izvajal: Ko je, kakor že često v zgodovini, pri-hrumel iz vzhodnega prostora v Srednjo Evropo barbarski liudski va'. -- tedaj so bili to Obri — je Karel Veliki 1. 799., ko je prodiral na jugu iz Furlanije in na severu vzdolž Donave, dokončno pognal ta azijski nomadski narod ncizaj na Ogrsko. Tedaj je ustanovil ta veliki cesar, ki se mu je posrečilo zeliniti vso Srednjo Evropo, krajino Furla.nijo. ki je segala od zgornje italijanske ravnine na jugu do Drave na severu Sevrmo od trd pa je ustanovil Vzhodno krajino (Marko), ki se je razprostirala do Blatnega jezera tr. do Donave. Leta 823. je bila razdeljena Furlamja v štiri krajine (Marke), od katerih je prva obsegala Gorenjsko, druga pa Dolenjsko. Zatem je bila dežela skoraj petsto let razcepljena v veliko število malih gospodstev, ki so jih upravljali grofje Andechs-Meran-ski, Eppensteinovci, Sp»annheimovci, Ba-benberžani, briksenski in brižinski škofje ter cela vrsta manjših gospodarjev. Poslednji Spannheimovec Ulrich III- je podedoval po Babenberžanih njihovo posest in se je lahko prvič in s popolno pravico imenoval gospodarja Kranjske. Ko so Spannheimovci izumrli, je Rudolf Habsburški prevzel oblast nad Kranjsko, ki jo je izročil leta 1282. svojemu sinu Albrehtu. Odtlej je Kranjska samostojno upravno področje zmerom v okviru stare rimske države nemškega naroda. To samostojno upravno področje je povzdignil Rudolf Ustanovitelj leta 1364. v vojvoiino. Od tega časa naprej je vojvodina Kranjska ostala v sestavu rimske države, dokler je slednja obstojala, tr je do 1. 1806 Potem pa je ostala v okviru podonavske države, kj j.e prevzela v tem prostoru dediščino rimsko-nemSke države, habsburške monarhije, dokler se ni končno v novi svetovni katastrofi neslutenega obsega, razbila tudi ta velika srednjeevropska država in zapustila za seboj splošen kaos. Če sem vam, dame in gospodje, poživil spomin na te zgodovinske datume, potem je to zaradi tega, da se pokaže, da je ta dežela tukaj že nad tisoč let zmerom debla. usodo Srednje Evrope in da ni nikdar spadala v svoji zgodovini k vzhodnemu prostoru ali Balkanu. Nasprotno je bila ta dežela skozi več stoletij eno najvažnejših obrambnih obzidij zapada proti zmerom znova vdirajočemu vzhodu in je zlasti v turških bojih v obrambi zapadne kulture proti vzhodnemu vdoru pretila ogromne potoke krvi in doprinesla večje žrtve kakor večina drugih obmejnih ozemelj. Sočasno pa si je pridobila ter izgradila kulturo, po kateri se odlikuje ta dežela nad številnimi drugimi deželami ev-ropkega jugovzhoda. Hočem se odpovedati temu, da bi se dotaknil dogodkov te dežele v času od 1918 do današnjega dne, saj sta ti dve desetletij samo majhen izsek iz ogromnega prevala evropske usode, prevala, ki se še ni zaključil. Včerajšnji in današnji dan uvajata «o-pet poglavje odločilne zgodovinske važnosti v pocestnico tega prostora. Z včerajšnjim dnem je bila izročena usoda Ljubljanske pokrajine zopet v roke ln odgovornost domačega prebivalstva ter je bil eden izmed sinov te dežote in slovenskega naroda imenovan za predsednika pokrajinske uprave.« haloge pskrapiasEce uprave, upadtsištva hi prebivalstva Zatem je koroški vladni predsednik pre-čital odlok, s katerim je bil divizijski general Leon Rupnik imenovan za predsednika Pokrajinske uprave v Ljubljani, nakar je naslovil na novoimenovanega predsednika sledeče besede: »Z današnjim dnem prevzemate, gospod predsednik, vodstvo poslov pokrajinske uprave. S tem prevzemate tudi veliko odgovornost v službi naroda, iz katerega ste izšli, sočasno pa tudi napram nosilcu zgodovine zapada, velikonemški državi ter njenemu Vodji. Pri vzpostavitvi miru in reda na področju Ljubljanske pokrajine na neinska država v najbližnjpm času hudi vojaško odločilno pomagala, prav tako tudi pri gospodarski obnovi te dežele. V ostalem pa bo ta pokrajina skrbela za varnost in red ter nadaljnje gospodarsko vodstvo iz lastnih moči in s svojim lastnim, domoljubnim prebivalstvom. Naš vpliv se bo omejeval le na to, da se zagotovi skupnost te dež>>le z veliko evropsko usodo. Ne mist'mo na to, da bj silili prebivalce te pokrajine k vojaškemu službovanju, ne mislimo na kakšme koli reprosallje ali zatiranje. Moramo pa zahtevati, da sodeluj;« ta pokrajina ob častni zastavitvi vseh moči pri obnovi na vnnh področjih gospodar stva, javne varnosti in uprave. Vam, gospod predsednik, pa želim k na- j logi, ki jo prevzemate z današnjim dnem, vso srečo in najboljši uspeh, saj jp vendar ta naloga najlepša, k; se lahko naloži možu, to je naloga, dvigniti domovino in s tem lastni narod iz bode in ga voditi K lepi bodočnosti. Na vas, ki ste prfpadn:kt uradništva oblastev pokrajinske uprave, na slavi Tam svečan poziv, da stojite zvesto in loj"lno za gospodom predsednikom. Po«ehna skrb pokrajinske uprave ho zagotoviti uradni-Stvu primeren življenjski ohsta'* >k, kolikor pač to dopuščajo vojne prilike. Dolžnost uraduištva pa je. dn postavi vse svoje znanje in vse svoje moči v službo "obnove lastne domovine. To. kar zahtevamo od vas. ie vzpostavitev častne, jasne in čiste uprave, ki požrtvovalno in pravično služi celoti, uprave, iz katere morajo biti in ostati neizprosno iztrebljenj do poslednjih sledov pojmi sebičnosti in korupcije, uprave, vredne tisočletne trad cije naše skupne zgodovine.« da gremo takoj na delo ter se mu brez ovir birokratske razdelitve časa in brez navajenih nepotrebnih pomislekov posvetmo popolnoma za blaginjo slovenske narodne skupnosti. Upam. da bodo tudi italijanski gospodje, ki imajo namen ostati pri nas, ravno tako zvesto vršili svoje dolžnosti kakoT sedaj Enake brige kakor za vse druge bo pokrajinska uprava po svetila tudi d jim. Čestitke nemške Ko jc novoimenovani predsednik pokrajinske uprave general Rupnik končal svoj govor, je stopil na oder zastopnik generala Raapkeja, poveljnika nemških čet v Sloveniji in Istri, polkovnik Oertrl ter je naslovil na. novoimenovanega predsednika pokrajinske uprave naslednje besede: »Gospod general! Po naročilu poveljnika nemških čet v Sloveniji in Istri, g. ge-neraJa KaapV.ja, ter v lastnem svojstvn poveljnika ljubljanskega odseka, vam sporočam čestitke nemške ol»oroženo sile. Gospod poveljnik pozdravlja v prvi vrsti dejstvo, da je g. pokrajinski vodja izbrul prav vas, gospod general. Izražam trdno upanje, da bo ob sodelovanju z odgovornimi npmškimi poveljstvi popolna izpolnitev visokih mlog, ki so vam postavljene, dosegla svoj višek v zadovoljitvi vsega slovenskega ljudstva ter v obnovitvi reda in miru.« Pomembna uniestitvenn slovesnost, k! je naredila na vse najgloblji vtis. je bila s tem zaključena. Navzoči odličnikl so novemu predsedniku pokrajinske vlade čestitali in mu želeli najlepših uspehov pri njegovem težkem in odgovornem delu. Korcški vladni predsednik dr. Wolsegger je ostal še nekaj časa v razgovoru z nekaterimi navzočimi predstavniki. Nagovor predsednika generala Enpsalka Po naaovoru koroškega vladnega predsed-n;ka je spregovoril nwoimerovani preasednik pokrajinske uprave general Leon Rupnik, ki se je najprej na kratko zahvalil za zaupanje ter poudaril naslednje misli: »Gospod vladni predsednik, gospodje! V imenu vseh mojih slovenskih rojakov vas prosim, aa sprejmete najgloblje občuteno zahvalo, ki jo blagovolite tolmačiti vrhovnemu komisarju: za dobrohotnost ter za izdatno, odkrito pomoč, ki ste jo, gospod vladni predsednik. V svojem nagovoru obljubili slovenskemu ljudstvu od strani velikonemške države. Genialnemu Vodji nemškega naroda, ki neumorno skrbi za boljšo bodočnost vseh poštenih ter obnove željnih evropskih naicdov, pa se bomo Slovenci zahvalili s tem. da bomo v svoji majhni pokrajini zastavili vse svoje moči. da se ob častnem sodelovanju nemške vojske sile rte samo materialno, temveč tudi duševno razbijeta oba bojna instrumenta židovskega sovražnika človeštva, plutokracija m boljševizem.« S tem se je novi predsednik pokrajinske uprave obrnil na vse navzočne šefe pokrajinskih uradov ter načelnike oddelkov n jih s točnimi smernicami pozval k prizadevnemu vestnemu delu v prid skupnosti. Izvajal je: Vaša Ekscelenca, gospod knezoškof! Gospodje! Iskreno Vas pozdravljam in se Vam zahvaljujem za udeležbo m pozornost pri moji ume-stetvi za predsednika pokrajinske uprave Tu navzočim predstavnikom cerkve m oblasti, predstojnikom uradov in visokim uradnikom pokrajinske uprave mi n! treba šele poudarjati pomena na ukaz Vodje velikonemške države ustanovljene lastne pokrajinske uprave. Za slovenski narod je to dejanje prvi korak k ozdravljenju vseh ran, ki so mu jh pnza-dejali sovražniki Evrope in vsesa človeštva, k obnovi strahotno razdejane armovine. Ic polaganju temeljnega kamna srečne m lepe bodočnosti, k podvigu duha v zarjo novega časa, kf je že razkrmkal sleparstvo z zlatom ter postavil pešteno delo in njegove sadove na prvo mesto, človeštvu bo pa s pravičnejšo razdelitvijo dela in tako pridobljeni aobnn naposled Omogočil srečnejše življenje j Vsi smo dolžni prizadevati si z vsemi silami za blagor našega naroda in ta^o tud za bla gmjo sosednjih nam narodov N&vodna za oo-slej bolj dinamični potek našeg? dela se bodo razvrstila po potrebi V tem snrslu vas pro sim. da svoje moč' zastavite z vso silo Za povečanje vaše storitve s primernim prvim zvišanjem uradniških prejemkov tistih uradn-kov, ki oo sedaj niso imeli dovoljn h prejemkov. sem že dobil ukaze Za najbližji čas je to povišanje samo provizor j. bo pa kmalu dokončno in pravično urejeno za vse Slovesnosti svečanega umeščen ia naše lastne pokrajinske uprave hočemo dati zraza s tem Vipssfavitev ielerai- Ifcera ta v Italiji Požrtvovalnost nemškah železniških čet DNB poroča iz Berlina: Istočasno z ukrepi, ki so bili pripravljeni proti izdaji Badoglija, kakor je to .poudarilo žc nemško uradno poro čilo z dne 15. septembra, so bile za prevzem italijanskih žcleznic takoj uporabljene nemške železniške čete z železni imi uradi. Žc pred objavo izdaje Badoglijeve k!;kc so nemški železniški pionirji in neinSke železniške čete poskrbele za odstranitev motenj zaradi sovražnih letalskih napadov, in siccr navzlic mnogim težavam, na katere so naleteli. Njihovi požrtvovalnosti se je treba zahvaliti, ako ic bilo železniško omrežje na večini odločilnih točk pred kapitulacijo Badog'ija in pn njej — nnv/.lic čim dalje bolj sovražnemu zadržanju nekaterih italijanskih vojaških in železniških krogov — vzne,stavljeno in obnovljeno za prevažanje in oskrbovanje nemških čet. Ze tretji dan po izdaji jc nenvko osebje zasedlo 20!M) km žclczn:c in jih takoj zopet spravilo v obrat, tako da je dejansko nastal le kratek zastoj zaradi odstranitve italijanskega železni; kepa oseb'a Nemški vojni železničarji in ur.idniki nemških državnih železne fo ved vodstvom voja kih uradov s takojšnjim nastopom zagotovili normalno pc kovan je te za nadrljnjc bojevanje v ilržavi tako pomembne nanravc. Predvsem jc bilo mogoče bistveno povečati v najkrajšem času tudi število za oskrbo nemških čet potrebnih v'akov. S tem jo vodstvo čet prevzelo nase veliko skrb. ki sc jc jc zavedalo v zadnjih tednih v polni meri, ker so Badogliju blizu stoječi kro«i skušah zmanjkati akcijsko sposobnost naših čet r. pomanjkljivimi dovozi Mreža nemških prevoznih uradov skrbi sedaj za popolno izkoriščanje italijanskega železniškega omrežja v službi nemške vojske. Nemški železničarji so skozi mesece kot straže in pon,čcvalci in brez opore od nenvkih čet. deloma z nevarnostjo za svoje življenje, opravljali svoje cielo na posameznih postajah in tako v pclni meri in z uspehom zastopali interese nemške vojske nasproti domačim uradom. De Va!era nsooveduie obvezno vojaško službo Berlin, 23. sept. Irski ministrski prei-sedn;k De Valera ;'e na sestanku irskih domobrancev naglas 1 potrebo, da se s pri. tegnitvijo vsega naroda deseže čim večja pripravljenost, če se to ne bo moglo doseči s prostovoljci, bo pač potrebna uvedba obvezne vojaške službe. Ferenc Kormendi: 53 Ob teh besedah se je Janko zdrznil. Izognil se je Aninemu pogledu, odvrnil se je od nje in težkih korakov šel v drugo sobo. k telefonu. Službujoči zdravnik mu je povedal, da so po četrti uri šestkrat klicali rešilno postajo, enkrat na Angyvalfold, kjer so se ljudje stepli, enkrat v Lazarjevo ulico k nekemu samomorilcu, enkrat k zlomljeni nogi v mestni park, enkrat k cestni nesreči na koncu Podgorske ulice, enkrat... Janku je obstalo srce, ni počakal, da bi zdravnik dogovoril. »Kdo je žrtev tiste cestne nesreče?« — »žalibog tega še ne vedo. niso še mogli ugotoviti imena žrtve, pre-gaženo žensko so odpeljali v brezupnem stanlu v splošno bolnišnico, bila je to neka mlada, lepo oblečena ženska. Peti in šesti slučai...« Janko je obesil slušalko. »Odhajam.« je reke Janko ln glas mu je bil hripav, da so ga komaj razumeli, ko je hitel skozi sobo. »Telefoniral vam bom, ako bi —« Tisti, ki so sedeli v sobi, nieo slišali ničesar več. že je bil zunaj, na hodniku, na vrtu. Sedel je v avto. Ana je stala ob oknu, mrtvo je strmela v temo. Gospa Waltrova si je tiščala robec na usta ln ga v razburjenju grizla. Antal Walter je bledega obraza hodil sem in tje po sobi. Potem je prišel v sobo sluga in nekaj pospravljal, šele čez dolgo časa se je oglasil, v mrtvi tišini, plaho in v zadregi: ^Gospod doktor ... se utegne še prehla-diti... Odšel je brez plašča in klobuka.« 17. Tri tedne že molčita. Strahotna, neverjetna tišina lebdi nad njima liki ogronmi orel. ki s svojimi razprostrtimi perutnicami zakriva sonce, da mora zmrzniti vse, kar pride pod njihovo senco. Misli so jima ohromele v možgan!h. njuna čustva so se lzpremenila v led. Ta tišina je globoka nezavest duše v mrzlem prividu smrti. Gospa Waltrova je še vedno v sanatoriju. Jako skrbno so jo tam negovali, šc vedno ie ni smel nihče obiskati od tistega dne. ko sta Ana in Janko — bilo je to nekaj dni po Agičinem pogrebu — prišla k njej ln je nenadoma dobila živčni napad. Antal VValter se je vidno postaral. Ne doma ne v tovarni ni mogel najti miru. Andrej se je zakopal v delo, ali vsaj dela se tako; včasi ostaja po cele noči v pisarni. Ana in Janko molčita. To molčanje, ki je zdaj dopolnilo izpre-membo Aninega razpoloženja, se je začelo tistega razburljivega večera, ko je rekel sluga, očitno v zli slutnji in razburjenju, da je Janko odšel z doma brez plašča 'in klobuka. Niti ene besede ni izpregovorila, ko je Andrej, ki je medtem prišel domov, da bi pozdravil mater, govorec po telefonu z Jankom, jedva se držeč na nogah, prišel v salon ln mrtvaško bledega obraza zajec-ljal: »Nekaj strahotnega se je zgodilo.« Molčala je, ko so še iste noči odpeljali nezavestno gospo Waltrovo v bolnišnico. Ni govorila, ko se je Janko vrnil iz bolnišnice in ostala je nema, ko sta se ob svitanju odpravljala domov. Ni imela kaj vprašati in ni imela kaj govoriti. Zavila se je v molk Gospodarstvo Nov cenik za brivske in frizerske cbrate Smatrajoč za potrebno spremeniti maksimalne cene za brivske in frizerske obrate v ljubljanski občini, je Upravna oblast za Ljubljansko pokrajino glede na naredbo s cenikom za brivske in frizerske obrate z dne 8. decembra 1941, št. 189, izdala novo naredbo s spremembami tega maksimalnega cenika, ki je objavljena v ^Službenem listu« 22. t. m. in je na ta dan stopila v veljavo. Maksimalne cene aa dela brivskih to frizerskih obratov v ljubljanski obftinl so določene takole: (prva številka ozaiačuje ceno v obratih I. kategorije, druga pa ceno v obratih H. kategorije): Cenik za brivnSce: česanje 1.30 Ure ▼ obratih I. kategorije, — 1 lira v obratih II. kategorije; britje brade 2.50—2; striženje brade 5—4; striženje las 5—4; striženje las in britje brade 6—5; striženja las jn brade 7—6; umivanje las 2.50—2; masaža lasišča 2.70—2; masaža, obram 8.80- 6.60; kodranje las 3.50—2.50; m«ntt-kiranje 5.50- 4.50; barvanje las ali brade 45—40; uporaba kreme ali alkohole, aH kolon jske vode 0.50 -0.50; abonmaji:; britje brade dvakrat na teden 16—14 Kr, britje brade trikrat na teden 20—18; britje brade štirikrat na teden 25—22, britje brade vsak delavnik 36—30, striženje laa za abonente 3.50- 3. Za postrežbo na domu znaša povišek lOOo/o. Cen'k za česalnirte: prvo striženje las 10 lir v obratih I. kategorije, — 8.80 lire v obratih II. kategorije; vsako naslednje striženje 5—4.40; umivanje las 6—4.40; umivanje in vodna ondfuLacija 15—12; železna ondulacija 6—4.40; vodna ondutecija 10—7.70; trajna ondulaciia 66—45; mani-kiranje 6 4.50; sušenje las z elektriko 2—1.50; beljenje las 40—35; barvanje las 55— -45, modna pričeska 30—20 lir. Za postrežbo na domu znaša povišek 100<»/o. V gornjih cenah je obsežena tudi odškodnina za porabljeni material in za obrabo orodja in niso dovoljeni pribitki po katerem koli naslovu. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 28. januarja 1942, št. 8, v denarju do 5000 ali z zaporom ao dveh mesecev. Vse ostale določbe naredbe z dne 8. decembra 1911, št. 189, ostanejo nepreme-njene. » Rapetan Dajan Suvajdilč f Kp je novi predsednik pokrajinske vade gosp. general Leon Rupn k v srede popoldne tik pred umeščenjem sprejel zastopnike ljubljanskega tiska, jim je po »vojem govoru sporečil pretresljivo novi-« co katero je zvedel nekoliko prej: smrtno se je ponesrečil njegov zet napetan Dejan Suvajdžič. S herojsk'm samoz-taje. vanjem globoke bolečine je g. general izjavil, da vsa njegova družina ceni Deja-novo smrt za prvo žrtev na oltar slovenske domovine ob velikem zgodovinskem •dogodku. Iz zemlje, poškropljene s srčno krvjo junaka Dejana, naj zraste Slovencem lepša in srečnejša bodočnost. Pretresljivo sporočilo je zbudilo toplo sočutje med prisotnimi, prav tako pa tudi ,po vsej Ljubljani, koder se je tragična novica naglo raznesla. Ssrrcistesnfea cei?ffca za surove kože Smatrajoč za potrebno spremeniti cene za surove kože po ceniku z dne 11. septembra 1941 je Upravna oblast za Ljubljansko pokrajino glede na naredbo z dne 11. septembra 1942 št. 102 z odločbo izdala spremembo cen:ka za surove kože Ta odločba ;'e objavljena v »Službenem 1'stu« dne 22. septembra in je stopila v veljavo na dan objave. Cene za surove kože, ki jih proizvajale! oddajajo pocblaščenim trgovcem (Centrali za keže) so določene takole: vdovske k že 15 lir za kg. kravje kože 15 lir. kože b:kcv 13 lir, telečje kože 18 lir za kg. Gospodarske ve^ti Opozorilo. £ nartclbo, ki je v prinravi za objavo, bo podaljšana veljcvnost ofcU6 lmii izkaznic (svetic.ive ln rožnate barve), izcia.i;Ui na podlagi naredbe ecl 1. XI. 194^. 61. 203 co k nca junija 1944, tako. da bo "o veljali do omsnjencga roka odrc-7ki izkaznic in da se do tega roSa iifi bodo i2.,ia'.9 nove oblačilne izkaznice. Nata io opozarja trgovs-.vo zarac:. znanja. Trgovci se morajo strogo držati predpisov giede odvz rm odrezkov oblačilnih izkaznic, ker se bo v tem oziru vrSila stroga kontro:a. — Podaljšanje veljavnosti oblačilnih izkaznic. Pokrajinski svat korporacij je pooial Združenju trgovcev v Ljubljani opozorilo, ki pravi: Vabijo združenja, naj opozorijo svoje člane, da ce tkanine, ooiaiiini predmeti, pietemne, ooutev ln vsi racioiiiram predmeti ne smejo piodajati nobeni oBtbi, brez izjeme, razen onim, ki imajo oblačilno izkaznico in le proti odvzetju pred-pisanln odrez.tov. Neizpremenjeno ostanejo v veljavi vsi predpisi, ki urejujejo razdelitev oblačilnih predmetov, kakor tudi vse naredbe, ki urejajo proizvodnjo, prodajo in potrošnjo kon-troilraiiih predmetov. Istočasno je Pokrajinski svet korporacij obvestil združenje, dH se pripravlja objava odredbe, po Kateri bo veljavnost oblačilnih izkaznic podaljšana do 3u. junija 1944. - Sprememba rcgulacije okolišu Zal. Mestna občina ljubljanska namerava na pod.agi 5§ 8., 9, in 12. gradbenega zakona spremeniti k- g slačijo zemljiškega kompleksa med Svctokrlžko cesto in Smartinsko cesto v okolišu Zal in pokopališča Sprememba je pre'.videna tako, da se kompleks med Žalsko in Smartinsko cesto, sestoj eč U 1*1 parcel, proglasi za gradilišča-^tav-bišča, zazidljiva v smislu novega regulacijskega projekta z eaonadstropnimi stavbami v vrstnem sistemu, med tem ko bi se del kompleksa uporabil za javne komunikacijske namene, -oziroma za parke in nasade: komp',eks med ŽaUko. in Svetokrlžko ce-:to (Zale), sestoječ iz 11 prrael, pa bi se določil v javne namene, za komunikacije, pr.rke ln zf pograbne in pokopaliSJne Javne naprave. Namen tc .-pvemembe je. omogočiti bolj ekonomično in balj racionalno izrabo gornjega zpmljiškeja kompteksR s povečanjem področja, ki naj se zre da, in obenem pospešiti gradbeno delavnost. Na drugi strani pa je namen, razbremeniti občino vi-oklh izdatkov za. oikupe zemljišč v javne resulacijske namene ter pospešiti izvedbo r.ačrta za smotro ter estetsko ln ar- Dejan Suvajdžič se je rodi! 27. avgusta 1906 v Subotici, kjer je tudi končal gimnazijo, nato pa je dovršil vojno akademijo v Beogradu in je leta 19i,8 postal oficir. Najprej je služboval pri letalstvu, nato pa pri planinskem polku v Bohinjski Beli in v Skcfji Loki, kjer je bil med moštvom in tovariši zelo priljubljen. Nazadnje je bil komandir izvidniške čete I planinskega polka. Z vsem srcem se je tesno priklenil na Slovence, saj je živel 12 let med nami. 15. oktobra bo minilo 5 let, odkar je postal soprog ge Ksenije, hčerke predsednika pokrajinske vlade, div. generala Leona Rupnika. Sonce druž".n'ce je bil sinček Nikec_ ki je že skoraj dopolnil 4 leta. Kapetan Dejan je bil vseskoz hrober borec za dobro ^Slovencev. Dal se jim je z dušo in telesom na razpolago, večkrat je tvegal svoje življenje za obrambo naše domovine pri organiziranju čet proti komunistom. Na dan umeščen ja svejeg-a tasta za predsednika slovenske pokrajine se je smrtno ponesrečil ra službeni poti, ko je nadzoroval straže svojih f-ntov, r.a oglu Zoiscve in Emonske ceste, iz vojašnice slovenskih domobrancev v šentjakobski šoli, kjer danes plapola žalna zastava, se je pripeljal, sedeč na zadnjem s";lezu moti r-nega kolesa, navzgor po Zoisovi cesti Ob stiku Zoisove in Emonske ceste je proti motociklu pridrvel težak zasebni avtomobil s težko prikolico. Vozač je z vl?3 brzino zavil motorno kolo v ostrem loku in sre-dobežna sila je vrgla kapetana Dej .-na s sedeža, da je priletel z glavo cb priko! co avtc-mob:la.~Obležal je z zevajočo rano nx sencih in s polomljenimi rebri. V desetih minutah je izd hnil svojo junaško dušo. Zda i leži na Žalah v kapebci sv. Nikolaja, častitljivega patrena druž ne Suvajdžičev, odkoder bo nastopil zadnjo p t danes 24. t. m. cb 17. uri k Sv. Križu. Pokojni Dejan si je z žrtvovanjem življenja zagotovil reminljiv spomin. na'bridkeje prizadeta družina pa črpa uteho v prepričanju, da terja veliki čas neizprosno svoje žrtve, še posebno tam, kjer so najbolj dragocene. hitektonskn ureditev Zal P.cgulacljskl načrt je bil z uredbo o njega b -j:.nju razgrnjen na vpogled z razglasom v Sninenem listu« 6. III. t. 1. Zupan mestne občine ljubljanske je nato osvojil spremembo regulacijskega načrta ln uredbo o njega izvajanju, kar se daje ponovno na znanje v smislu S.:. 9 in 12. grr.dbenega zakona z dostavkoni, da bo.-an spremlnjevalni regulacijski načrt in uredba o njega izvajanju na vpogled interesentom • uradnih urah od 9. do 12. dopoldne v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva (Nabrežje 20. septembra. IT. nadstropje ht. 54 — Kresifa), ln sicer rn 30 dni. pričenši s Ifi. dnem po objavi tega razglasa v rSliif.ber.em listu« fod 3. okt^brr. napreO. Interesenti Ime. i o v tem času, nalc'al.1 v 15 dneh po pret»ku roka. pravico vlo?Ki pritožbe zoper Fpr^membo regulacijskega načrta In zop°r tirptfbo. Prt tem so dopustni er'ino ugovori glede VrSenja zakonskih p^prin^ov o noslovenlu in c'rde ogrožanja Javne koristi po občinskem objastvu. ■» Seznami segel ck>raj 764 mm. Razlika me;! dnevno in njčn-> tempeiaturo f ostaja vedna manjša. V s e-co Je bila zabeležena iiajvš^i toploti 2'i.8 stop'nj, včeraj zjutraj pa je t plore- zabeleži! najnižjo toploto 15 6 stopinj Celzija. Po kmetovem in r.icščon »vem nme:-.ju :n želji js držja za potrebo dovslj, tako da bodo pozni jesenski pricVki ime i zadosti meče. Zato bi vsi radi inuli, da bi nam vsaj še do konca togi me eca. če š^ ne tud: v oktobrn, bio na tlon.eno čim več sončnih dni. u— Dve izvirni črtici sta poleg tekočega romava objavljeni v »Domov ni« tega tedna. Emil Frel'h ki izda te dni povest >Mladcletjc«, je prispeval posrečeno humoresko -Požar na vasi«, Ziravko Ocvirtc pa pretresljivo črtico iS reta«. Dal š; č!a. nek poučuje gospodinje o oskrbovan u peči in je zl st; aktualen zdaj. ko je nastopila jesen. V zdravstvenem pogledu ra je važen in poučen članek o pivi pomoči pri zastrupi jenju. — Na eno nicramo ta teden epozor ti reševalce velike križank". V mrežo križanke so 3e žal vrinle nap ke. '.ci cte:ujeio rešitev. Skoraj vsa čina po-l'a v deseti vodoravni vrsti razen prvega, so napačn- pcstavljera. Drugo čn o p lj-3 mori izo*?tati in mora b ti na niegovem mestu prazno belo polje. Tjerie, četrto, peto in šesto Črno polje je treba p:rn:ikn ti za eno mesto proti desni. Prav tako tudi polja s Številkami 65. 66 :n 67. u— D5plomSrana »ta bila na tchmčn' fakulteti univerze v Ljutlj*rl za inžen rja kemije gg. Smodiš Janko 60-l?tna žena mestnega uslužbenca Franja Zupanč čeva iz L ub. Ijane. ,J"L~7 ,N\ * moški meščanski šoli v Ljubljani frruJe) fcodo popravni izpiti za zamudnike še dne c9. ln 30. septcn.brn od 8. ure dalje. Kdor se ni vložil zadevne prošnje, ml jo prinese s seboj. Vpisovanje za rovo šolsko leto bo v dneh 1. d,- 5. oktobra od 8. do 12. ure. Za vpis potrebne iiFt.ne. rredvs?rr> davčno potrMIo za odmero šc'nine, naj si učenci preskrbe pravočasno' Podrebrofti fo ra^vlone iz objave v veži šol-ekfgT poflopja. u— Na I. mešani meščanski šoli na Viču bo vpisovanje dn? 1.. 2., 4. in 5. oktobra vsakokrat od 8. do 12. ure. Navodila za vp's so objavljena v oglasni skrinjic; ob vhodu v šolsko poslopje. u- Ni I. ženski icalni gimnaziji v Ljubljani bo vpisovanje za šolsko lato 1943-41 v Lichten-ti'rnovem zavodu j.o naslednjem rodu: 1. oktobra od 8. do 9. razredi: 8., 7., 6.; od 9. do 10 — 5 rr.zred; od 10. do 1' — 4. rozred: oi 15! do j6. — 3. razrea; od 16 do 17. - 2. razred. — 2. oktobra ob 8. dalje 1. razred, in sicer s črko A—G pri I. komisiji. H—O pri II., p_2 pri III. komisiji. 4. oiuobr od 8. do 12. ponav-ljaike, 5. oktobra od 8. do 12. učenke z drugih zavodov. — Učenke 2. do 8. razreda naj prinsso s ?«.boj zadnie šo's;'.o izpri -evalo in davčno po-trc.io ter poleg šolnine še Lir 15.20. Za vpis v 1. rtr/rr i ie mtrebr.o iznričeva'o s potrdilom o usffšno opravljen-"'! fprei—nnem izpitu, rojstni in krstni l'=t. davcr.o nnt.r-iilo in poletr šolnine Lir 15,20. Učenkam (taršev ki imajo 7 ali več otrok, ter uče^k^m j a ter ".i oče je volni invaiid. ni treJra predložit! davčnega notrdila, marveč potrdilo uiada i rojstvu 7 ali več otrok. of*"""->o -ve ovljen prenis invalidskega potidilfl. Učenke staz-ev. K.1 imaio 5 ali fi otrok. P. nnora?o pre llo.Vti pole" •javčn""la potrdila tud potrdilo župnegft ur->da o roistvu 5 aH 6 ^"r.v. Kd->r r>t-*t»jf» jinic ueluftbsnRki n«J rožen v^i^bensVeg.i nrodr^nneffi no^ene-fa rtni^e"!" direkuriC'T^ d.^vku Vnisnt' SP bo^O m«v»Ie le itčor..vp# » i^eie vse potrebne 11- s*lne In Protovi^o v rc*n. DH^iit' ce ie tn^i točno razpore za vpisovanle — ^avnare1 jrtro. »— T* —'^ji-l-j :r,\ j v fReTigrsd'* Hor>o jazredni. kontni 1n ro^ravni izpiti tudi še 2P„ 29. in 30. septembra drpol^n u— V .i mesto venca na r-rob Rvojepi doigoVt-nesa č'ana imrave in zaupnega zdravnl' a poK. dr. Antona Hrecl.la Je Vzajemni ž.avarova^^ca v Liuhljan' darovala vjncencijevi ko-iferencl v Trnovem 1000 lir. u— Ortblokiranjc srednjih valov na Vašem radio aparatu Vam izvr.M vestno in hitro tvrdka vEverest«. Prešernova 44. Ku b S" o** Razstava L-Iir^a Milana Kaf ma V začetku septembra je razstavil v Galeriji Obersnel svoja dela Milan Rad>n, arhitekt in glikar, ki je živel 15 let izven Slovenije ;n ki je s svojimi slikarskimi prizadevanji tokrat prvič stopil pred našo javnost Novomeški rojak je končal svoj arhitekturni študij v Ljubljani 1927. Naslednji dve leti je študira! slikarstvo v •ateljeju prof. Bijeliča v Beogradu, kjer je je leta 1930. udeležil skupne razstave beograjskih umetnikov. Nato je bil do vojne nameščen na tehnični srednji šoli v Novem Sadu. Radin se je intenzivneje bavil s slikarstvom deset let in je gojil v zadnjem času v glavnem portret, ki je na tej samostojni sli kari ovi razstavi najbolj številno zastopan. Razstavljenih je 30 o'j, 16 risb in akvarelov in 2 pastela. Široka in enostavna tehnika nudi slikarju podlago iinpre-sivrega oblikovanja oblik, možnosti, ki se j'h Kr.din zaenkrat !e v skromnejši meri poslužuje, dasi učinkuje barvni sestav zaradi izbrane preprostosti v celoti nepriw-iieno in deloma zakMučeno. Na pr. bela bhizn. teir;ni lasje, olivneze'snkagta krila itd.: s-tereolipnost pr-?e in prostorne kom-pc^icije naj ne izključuje nagnjenja po zgolj enkratni danosti skkarskegn do?i-vet^a po i 7 vi most i umetniške zomsli. Sli-kariev o«cbn; z^sčai -ce neoosredneie izživlja v krai n^ki in figuralni motiviki, v kn(rri je pr.kazal Radin podobno kakor mestom? v portretih debro r-orabliiv čut za ploskovno tektoniko h^rvne prednje (•••• Fr a nč' v n cerkev . »Na go^t-ln.škem vrtu«. Pri T čku na gr:čku*. >Kona!ke«), V kolikor oinprle1" ii omenjer'h kompozicijah realistične L"onces;i'e, značilne za nortreipi detajl, toliko svobodne'e se giblje slikrr v svetu s\ro-'o la«lne tvo-ne fantazije. tem bolj ie občutena realno«' no-traniih odnosov f^rme. V celoti j« želeti ksr na i v«* m^lcbljere srab:c:'? in v-trez-nega oblikovnega po1o1a. cn:h lastnosti, ki 7H-jnini glasom pozove goppocia j-a kcši.'it ne borbo. Rogovje poka, parožki kie.šcjo .'.rug ob dimgem, morebiti brizgne vTOt^a kri na bojr.o torišče. Boj je hud in dolgo neodločen, Med tem Pa zahaja mladini borca v zelje, prijazno sprejeta od neotrp*ih košut, kajti ni jim v krvi zakonika zvestoba, če pade njihov p?ša v beju al; premagan pobegi.e z doma v dalj-r.ji leo. jim jc zmagovalec mož in gospodar. Morebiti mcocc dni traja tako življenje-Po trm goz-i zopet ogi uši, jelenjad se pomi-ri in skmr z obilno pašo nalomestiti. kar ji je v^zcia ljubezen. Rogovje je zdaj odveč. Ko mine zima, se omaje in na pomlad odpade. Do> časa in potrebe zraste drT_,o, nemara še lep.še. večje in močnejše. Med tem — proti koncu maja — se košute otele z er.bn, redkeje z dvema mladičema. Ob tem času je dosti mladine v gozdu, kajti tu :i sme in lisice so že skotile, mladi jazbeci že šarijo po gošči in drugi zajčji jvkJ sc je pojavi:. Tudi mnogi ptiči so izvalili svoj sorod in vse je živo v novem zelenju. Je pač pomlad tu s svojo toploto in obletom, da bo hrane in zavetja čim dalje več. Srnjad jc šla po plemenu že poleti. Konec julija in začetek avgusta je bil čas njenega ženioovanja. Prev tačas je bilo videti tudi že samotarja j|a z b e c a, kako je v mraku spremljal svok> druž?co. Sicer je srnjak tudi je3cni nekaj voglaril in se dobrikal samicam, toda te so btfe že oplemenjene in vse skupaj je bila bolj igra iz starodavne navade brez resnosti in uspeha Prava ženitev je bila poleti. Ta-kra.t 3e je jajčece oplodilo, ss pričelo razvijati in se razvilo do reke stopnje. Nato pa je razvoj prestal in zarodek počivaj clo srede decembra. Odtlej pa jc šlo z razvojem hitro naprej in maja meseca je mladiček, morebiti ob enem z bratcem, zagledal beli dan. Da se razvoj oplojenega jajca začasno prekine, je znano le za malo živali. Več pa je takih, da samice pri paritvi dobljene semenčice obdrže v posebnih shrambah in jih porabijo pozneje, ko ležejo jajca. Primer za talce živali so nekateri črvi, med njimi zoani deževnik. Matice enih žuželk, ki z razdelitvijo opravkov žive v rojih, tudi hranijo zalogo semenčic, ki so 30 prejele, ko so rojile; zalogo štedljivo izkoriščajo v dolgem času, ko ležejo jajcou. Samice nekrsherih kožokrilcev, kakor os, čirirljev, pa tudi dvokrilcev (muh), ki na zimo ne poginejo, prezimijo že oplojene, toda jajčeca ležejo šele prihodnjo pomlad. Drže jih v sebi tako dolgo. da pride ugoden čas, ko bo za rast ličink dosti toplote in hrane na razpolago. Skoraj pri vseh živalih naše zemljepisne širine, ki žive na kopnem, opažamo, da poznajo skopo zimo in njfn mraz. zato pozimi nimajo mladičev. Med izjemami je krivokljun. ki krmi mlati oe s smrekovim semenjem, zmoh"aerm i.- golši, saj smrekovih storže v tudi najhujša zima ne vzame. S. B. Kakšno povrtnino naj sadimo? So gosnodioje, ki na trgu najrajši kupujejo velike glave chrovta, čim debelejšo repo in č?m večje vrste graha, medtem ko druge rajši kupujejo manjše sadove. Tudi vrt. narji se večkrat vprašujejo, ali je boljše saditi manjše ali večje vrste povrtnine. Znanost se ~e v zadnjem času izčrpno ba-viia s tem vprašanjem in ugotovila, da je trebi dati prednost saditvi večjih vrst povrtnino. Pri chrovtu n. pr. zahteva čiščenj? glavic 70 odstotkov več časa pri manjših vrstah kakor pri velikih, na drugi strani pa je ugotovljeno, da imajo velike glave najmanj suhih sestavin in največ čistih beljakovin in sladkorja. Tudi pri repi so se pri velikih sadovih pokazale iste prednosti. Največja in najdebelejša repa vsebuje razen tega mnogo karetina. ki ia njega izdelujejo margarino. Iz navedenih razlogov so začeli iz zjnanstvenh kakor tu. di iz prehranjevalno-tehničn'h razlogov saditi velike vrste povrtnine. Pri grahu se je pokazalo, da se s porastom velikosti povečuje tudi vsebina belia.kovtne, toda vsebina sladkorja pada skupaj s količino vitamina C. Pri sadnji graha je treba torej dajati prednost manjšim vrstam. Ant. Adamič: 24 šola v predmestju Cerkovnikov© Lisko smo poznali, ne pa sosedovih, Muhvičevih dveh krav. Lepega popoldne sta sosedi kar vdrli skozi železna vrata, pricapali sta na trato, kjer smo se valjali mlajši hrat in sestra. Mulili sta travo, mlaskalj z jezikom, da ie siganje in prhanje bratca silno prestrašilo. Kar mi je bilo moči. sem zarjul nad govedo, ki pa je zdaj ritnilo in zb t zijalo. Sestra je krknila ter se pognala v cerkev. Vedno sem bi! junak, zdaj pa je tudi men' upadel pogum. Ali naj se zatečem k sestri? Ne. ampak sem pustil bratca na cedilu ter jo ucvr! naravnost za cerkev, kjer sem bolj padel ko skočil v že opuščeno apnen;co, Tu sem bil na varnem in v tihoti, saj 'e onkraj zidu nj nihče črhnil. Ko se mi je zdelo, da sem že predolgo v jami, sem s težavo in z bolečino v kolenu zlezel iz nje Ko se priplazim pred cerkev je bilo tudi tu vse tiho. kakor bi nikdar ne bilo divjaječih krav po prer ji. Toda že drugo jutro se je jel mlajši brat nekam čudno vesti in zvirati: kar na lepem «0 ga popadli krči. da se je zval i po tleh. Dejali so, da je padavičen. Vsak dan so ga spremljali na Ledino k :olskemu slugi, ki je imel električen kolovrat. Res sc premagali božjast kajti France je pozneje služil cesarja in kot krepak kranjski Janez še v prvj svetovni moriji dvakrat preko-hali! vso Galicijo od zahoda do vzhoda. Jaz p« sem sc teden dni po kravobcubi znašel na dolgi mizi v bolnišnici, ker mi je noga bojda vidno Kronika Dr« Anton Brecelj f V srodo popoldne je na svojem domu umrl ugledni ljubljanski zdravnik in p*-patelj dr. Anton B r e c e 1 j. Ob treh se je še po stari navadi s kolesom odpeljal ordinirat, po pevratku domov pa ga le obšla slabost in kmalu nato ga je zadela srčna kap. Poklicani zdravnik ga kljub takojšnji pomoči ni mogel več cbuditi k življenju. Pokojni je že več let bolehal na astmi. Vendar ni nihče pričakoval, da jI bo tako kmalu podelegel. Saj je bil njegov rod izredno trden. Mati mu je umrla šele lani v starosti nad 80 let. Dr. Anton Brecelj se je rodil leta 1875. v žapužah v občini Šturjah pri Vipavi, študiral je gimnazijo v Ljubljani, medicino pa v Gradcu, kjer je bil tudi promovi-ran. Dve leti je nato ostal na tamošnji kliniki, nato pa se je preselil v Gorico, kjer je ostal do konca svetovne vojne in se šele leta 1920. preselil v Ljubljano. Dr. Brecelj je kmalu zaslovel kot specialist za otroške bolezni po vsem G:riškem in Vipavski dolini. V svetovni vojni je bil mobiliziran in je 7. n3 jvečjo požrtvovalnostjo pod točo bomb opravljal službo v goriški bolnišnici. Za časa svejega bivanja v Gorici pa tudi pozneje v Ljubljani jte pokojni živahno in vneto sodeloval v političnem življenju. Prisrčno prijateljstvo ga je vezalo z rajnkim dr. Krekom in je bil njegcvv politični sodelavec že v Gorici in nato tudi v Ljubljani. Prijateljstvo je dr. Breclja vezalo tudi s pesnikom Simoncm Gregorčičem, kateremu jte z vso svojo zdravniško vednostjo pomagal v bolezni. Po preselitvi v Ljubljano jc bil dr. Brecelj zasebni zdravnik. Mnogo let pa je opravljal tudi službo železniškega zdravnika. Kot sposobnega in vestnega moža so ga. poklicali v narodno vlado za Slovenijo, kjer je bdi referent za socialno politiko in narodno zdravje. Njegova velika zaslug« je, da se je na njtegovo prizadevanje ustanovilo zdravilišče na Golniku. Prav tako je sad prizadevnosti dr. Breclja kopališče na Ljubljanici, čeprav je zdravniško delo zahtevalo mnogo časa, je pokojni Se vedno našel priliko tudi za kulturno dejavnost. Zaslovel jte kot pisec poljudnih zdravstvenih knjig in kot sotrudnik »Planinskega vestnika« in dragih slovenskih revij, kjer se je najrajši podpisoval s psevdonimom Bogdan Kazak. Dr. Anton Brecelj je bil navdušen planinec, ljubitelj narave in dober sadjar. V rojstnem kraju, kamor je vedno rad zahajal, je z veliko ljubeznijo še zadnja leta vrtnaril na svojem vrtu, kjer je kot redkost gojil tudi libanonske cedre. V zasebnem življenju je bil pokojnik skromen. Največjte veselje in zadovoljstvo sta mu bila njegova številna družina in dom, obdan z vrtom, na katerem je gojil izbrano sadno drevje. Zdaj leži na mrtvaškem odru na svojem domu na Emonski cesti, pogreb pa bo v petek popoldne z Zal na pokopališče pri Sv. Križu. Naj mu bo lahka ljubljena slovenska zemlja! Rodbini izrekamo toplo sočutje! Dr« Iv® Benkovič f Danes dne 23. septembra je umrl po mučni bolezni dr. Ivo Benkovič. Bil jte znana osebnost v pravniških, političnih in zlasti gospodarskih krogih pri nas in tudi preko naše ožje domovine. Rodil se je 24. junija 1875 v Kamniku, kj ga je tako ljubil in vedno iskal le tam oddiha. Pravniškim študijam se je posvetil na Dunaju, prvi semester rom^nistiki. Odvetonikoval je najprvo v Brež'cah (1905), v Oelju (1910) in od 1. 1918 v Ljubljani, kjer je skozi dolgo vrsto let zavzemal položaj v upravnem svetu Trboveljske premogokopne družbe. že zgodaj se je posvetil v prostih urah pisateljevanju. Pod psevdonimom B e n k o je spisal dramo »Strahomir« (Gorica 1898) in prevedel prvi Manzonijevo delo »Zaročenca« (1901). V politični borbi je izdajal v 1. 1906—1908 Posavsko Stražo. Znana je njegova študija: Die Slovenen und der Landeshaushalt Steier-marks. član štajerskega deželnega zbora je bil dr. Ivo Benkovič v 1. 1911—1918. V državnem zboru je zastopal okraj Brežice od 1. 1907 do 1. 1918, ko je zapustil politično torišče in se posvetil gospodarstvu ln svojemu poklicu, kjer je postavil svojega moža. Dr. Ivo Benkovič je bil markantna o«e-ba v javnem in odvetniškem življenju in se je le prezgodaj preselil iz kroga številnih znancev in prijateljev doma in v inozemstvu. BagBBBi 11 1 1 n ...........L.J__! -1!—jft. hirala. Povezovali so mi nogo z rumenim, po bolnišnici dišečim ovojem. Tudj doma so mi jo večkrat okopali v vodi z ne vem kakšnimi rožami. Da nisem skočil v apnenico, pa bil rajši skočil po preklo, da bi krave nagnal, bi ne bilo potov ne stroškov. Se najbolj pametno je ukrenila sestra, kj se je zatekla pod božje varstvo. Šolska vrata so se odprla. Nove skrbi in nevšečnosti 9o navalile na nas Prostosti je bilo konec. Kadar nisem bil pripravljen in sem s« bal slabega reda, sem hlinil bolezen. Nekega jutra se pa res zbudim s hudo bolečino v čeljusti. Zdaj me je bolel čisto drug zob, velik kočnik na desni zgornji strani. Med javkanjem in strahem pred bridkimi urami, ki me še ča* kajo, sem se za trdno odločil, da si ga dam izdreti. Takrat sta drla zobe dva brivca: Bukov-nik v Mayerjevj hiši. zdaj As&icurazione generali, in pa Mijo Nežič pred škofijo. Kdo zna bolje in brez večjih bolečin? Vsi so trdili da Nežič in da računa otrokom do petnajstega leta samo po petnajst krajcarjev. Sprosil sem mater, ki pa mi iih je dala samo osem in še te zdihovaje. Pokrižala me je ter »rčila: »Saj ne bo nič hudega.« Pa še me je poučila: bo zahteval več, reci, da nimaš.« Ne, lagati nas ni učila. Pri brivcu sem moško sedel na stol ter pokazal na zob. — Ali naj popišem. kal«> se je udiral strop nad menoj in med zlomom in gromom sodnega dne tudi sto! pod menoj? - -Ne, bilo bi prevsakdanje. Pulež je preštel sol-de. nato je zahteval vsaj še dva. Male sem j?i oplaknil usta, premeril razdaljo do vrat, in že me ni bilo. Ves dan sem se ustil ter poveličeval svoj pogum, toda o načinu, kako sem po- * General s športnim zpakosn za invalide. Neki znan nemški general, nosilec hrastovega lista z Vteškmi križcem Železnega xriža ki je na vzhoinem bojišču izgubn levo nogo skeraj do kolena in »e je delj časa zdravil v specialnem lazaietu v Drezdenu, se je 53 let star, ket prvi general nemške vojske podvrgel športnemu izpitu in si pridob:l spfcrtri znak za invalide. Daljavo 300 metrov je preplaval v času 9>:44.8 minut, daljavo 100 metrov v času 2:51.7 ter daljavo 1 km v stoječi vodi v času 31.36.2, čeprav je za vojake z eno nogo predpisan čas 42 minut. Neutmd-ljfvo se je vežb:l v nagli hoji s protezo in je s svoja vnemo pr dobil za to vajo tudi vse ostale tovarne v lazaretu. Za daljavo 1000 metrov je potreboval samo 11 minut. * ZaSčita rudnin. V Nemčiji je priredi dobro zaščitena z državnim zakonom, kakor tudi s posebnimi pokrajinskimi določbami. Zlasti velja zašč ta planinski evetani in živani. Zdaj pa poročajo iz Solnograda, da je ondotni' državni namestnik kot najvišja oblast za zašč to pr rode cdredd. da je prepovedano na področjih Visokih Tur pobirati kakršnekoli rudnine. Pcdrofije Visokih Tur je bio že svojč;s stavljeno pod zaščito prirede. Izjeme pri nabiranju rudnin se lahko dovolijo samo v znanstvene namene. * Prevozna kirurška UPnilra. Nemški Rdeči križ je uredil posebno prevoz-o ki. rarško kliniko, ki so jo nedavni' picizku-sili v Miinchnu. .Te to velik zdravstveni voz. v katerem je prostora za zdrav.p Ka potre0.13c šicviJo ' pomočniKov m pomrc.i c ter za 18 ležečih ali 34 sedeč:h bohrkov. Opremlj*n je tud: z operacijsko rt,'zo ia vsemi potrebnimi kirurškim' prpravami. Pobudo za ureditev prevozno kir nške Klinike so daje izkušnje na področj.h, ogroženih iz zraka * Nemški matematiki na Finskem. Finski profesor matemafke E, J. Nystrom, se je nedavno mudil v Nemč ji ter je kot . gost predaval v Berlinu. Heidelbergu in ra drugih vseučiliščih. Ko se je vrnil v Hel-s;nke, je izjavil novinarjem, da pridejo te dni v goste" na Finsko razni ugledni nemški matematiki. * Zdravstvena skrb za kmečko prebivalstvo v Nemčiji. Da bi se v času vojne zagotovila zadostna zdravniška oskrba kmečkemu prebivalstvu, so po odredbi državnega zdravstvenega vedje za vsako pokrajino postavljeni posebni pokrajinski referenti z nalogo, čuvati zdravje kmečke, ga prebivalstva. Zdravnik', ki jim je dodeljena tn funkcija, morajo dobro poz~a-ti življenjske razmere kmečkega prebivalstva in morajo biti pokrajinskim upravam na razpolago kot svetovalci v vseh vprašanji ljudskega zdravja. * Jezikovni priročniki za Inozemske delavce v Nemčiji. Založba Nemške delovne fronte je izdala dva priročnika za učen e nemškega jezika, vsakega v 50.000 izvodih. Prvi teh priročnikov je namenjen nizozemskim- drugi pa flamskim delavcem, da jih uvede v sporazumevanje z Nemci ter jih seznani z najvažnejšimi strokovnimi izrazi v nemščini. * Zdravila jz oljnatega škrlljevca. Bogata najdišča oljnatega škriljavca na Le. tonrkom niso velike važnosti samo za pridobivanje pogonskih surovin, temveč tudi za proizvodnjo raznih stranških fabrika-tov. Možnost izkoriščanja tega škriljevca se je razširila tudi na pridobivanje zdravil. Tako je na znanstveni razstavi vseučilišča v Dorpatu vzbudil posebno pozornost novi, iz oljnatega škr:ljevca pridob. ljeni »Bitiol«. ki se že uspešno uporablja v zdravljenju razmh kožnih in žleznih obolenj. Sklenjeno je, da se bo »Bitiol« proizvajal v večjih količinah ter se spravil v promet. IJs LJUBLJANE u— Nova grobova. Po daljši hudi bolezni je 22 t. m. preminil g. Vladimir I. A«p. jev. K večnemu počitku dccIo poltcjnegfi 1 spremili v potek, 24. t. m., ob 15. iz ko.p -lice sv. Jakoba na Žalah na pt^pališče k Sv. Križu. — Za vedno je zapu^la svojce vdova po finančnem nadzorniku v pokoju ga. Ivana Zrimškov-a. njo žalajeja hčerka Pavla, dve Zvimškovi in VVillenpar-tova diužini Na zadnji poti fcedo nj.nko spremili v petek ©b pol 15. iz kapele sv. Janeza na Žalah nt pok~p?.lišče k Svetemu Križu. — Pokojnima naj bo ohranjen bi ig spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše irkreno soža.lje. —u Pnaznik gosjie Ems Tanko. Pred pol stolet'em se je v trdni kmečki hiši v Volčji dragi rodila sedanja ugledna ljubljanska veletrgovka gospa Ema Tarko. Begata jesen je bila takrat, letina je b la blagoslovljena, kakcr v pomeni j v znak, da bo novorejenka v življenju tesno povezana s plodovi, ki jih dajo njiva, vrtt sadovnjak in v;nograd. Po primernem iz-o-lanju se je posvetila trgovini, se naselila 1916 v Ljubljani ter začela trgovati v skromnem podjetju, ki ga je od ieta do leta razširjala in ga dvignia do današnje višine. Podjetna in mravljično pridna je delala in še dela od zore do mraka, vzorno skrbna za svojo družino in za razvoj trgov'ne z zelenjavo, sadjem in drugimi pridelki. V njenem obratu poteka poslovanje z mirno, prijazno besedo do odjemalcev in vseh uslužbencev. Tu ni živčnost!, prijetna esebnost in srčna dobrota gospodarice vplivajo blagodejno. Ne samo kot zgledna žena in mati treh sinov, marveč tudi kot dobrotnica mnogih zasluži gospa Ema Tanko sploSno spoštovanje. Ko jI toplo čestitamo, ji žel'mo Se mnogo srečnih let. u—• Jesensko deževje se je pričelo, ši pred nastopom, koledarske jeseni se je vreme nenadoma poslabšalo. Lepi sončni botal račun, nisem črhnil tudi materi nobene. V mraku sem bil spet na bradlji pn vojašnici. Vse se je ponavljalo od kraja. Na vežhali-šču ob župnijskem zidu, po travi in ob Ljubljanici so novake v manjših tropih pripravljali za vojaški stan. Llbogi hrbovci in kmetje do-linci so se učili stopati, obračati in poslušati povelja. Brcali so jih, suvali in marsikomu se je pocedila kri iz nosa Joj. kako so se norčeval' z nerodneži! A mi? Mi smo »e jim najrajši smejali in nehote kurili vaditelje. E. mladina ie po večini brezsrčna ter iim je nesreča starejš h v zabavo n naslado. Dresura je trajala do šestih, ki jo je oznanila — ne :em-peterska, nego ura s pročelja vojašnice. Ondi sta dva modro pobarvana vniaka v pomanjšani velikosti, v drži sekačev. z žatlako v gibljivih rokah, topo udaria'a po dvth dobro vidnih zvoncih. Bo