PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini f« Abb postale I gruppo
Cena 50 lir
Leto XXIII. Št. 176 (6760)
TRST, četrtek, 27. julija 1967
SELE DANES BO GOVORIL MORO
¥ poslanski zbornici obsežna razprava o vprašanju Južne Tirolske
Večina govornikov se je sklicevala na zaključke komisije «devetnajstih» Predstavnik južnotirolske manjšine je zahteval mednarodna jamstva
RIM, 26. — V poslanski zbornici se je danes ves dan nadaljevala razprava o Južni Tirolski in šele jutri bo spregovoril predsednik vlade Moro, nakar bodo sledile glasovalne izjave in končno glasovanje o zaupnici.
Med prvimi je spregovoril Pella, ki je dejal, da je treba
diskutirati na osnovi zaključkov komisije «devetnajstih», in je izrazil prepričanje, da se predlogi italijanske vlade ne bodo oddaljili od teh zaključkov. Pella je nadaljeval, da pri tem ne sme iti za rezultat mednarodnih pogajanj, temveč za notranjo akcijo.
Zanimiv govor je imel socialistični poslanec Paolo Rossi, ki je predsedoval komisiji «devetnajstih» in ki je poudaril, da je treba z dejstvi dokazati, da lahko živi nemška narodna manjšina v okviru i-talijanskih meja in da lahko pri tem ohrani svojo kulturno avtonomijo brez kakršnega koli občutka omejitve. Ta naloga ni nemogoča, saj ne gre za filonemški nacionalizem, temveč za nacionalni občutek manjšine. Povsem drugače pa se lahko razgovarjamo s teroristi, ki vidijo kot skrajni cilj razbitje
pogajanj, zavrnitev pogodbe De Ga-speri-Gruber, umaknitev veleposlanikov in proglasitev obsednega stanja na Južnem Tirolskem. Gre torej za iste zahteve, ki so jih že izrazili misini in ki imajo lahko samo negativne posledice ter zaostritev odnosov med Italijo in Avstrijo in končno sovraštvo južnotirol-skega prebivalstva do Italije.
Paolo Rossi je dejal, da je treba celotno vprašanje razdeliti na dva dela: prvič preprečiti in zatreti je treba terorizem ter istočasno zahtevati od	Avstrije,	da	spoštuje	mednarodne	obveznosti.	Drugič,	ures-
ničiti je treba zahteve manjšine v soglasju z dejanskim odnosom med številom italijanskega in avstrijskega prebivalstva. Rossi je zaključil v prepričanju, da bo demokratična Italija rešila to vprašanje.
Obsežen govor	je	imel tudi namestnik	tajnika	KD	Piccoli,	ki je
poudaril, da terorizem nima nobe-

PO VČERAJŠNJEM GLASOVANJU V SENATU
Dokončno sprejet zakon o najemninah
Senat je tudi sprejel nov zakon glede potnih listov - V petek stavka uslužbencev pivovarn
RIM, 26. — Senat je danes dokončno odobril zakonski odlok o najemninah. Zavrnili so vse poprav, ke in zakonski odlok sprejeli v celoti, kot ga je že odobrila poslanska zbornica, v
Komisija za javna dela poslanske zbornice je dokončno odobrila prehodni zakon o urbanistiki, ki ga je že prej odobril senat.
Senat je danes razpravljal tudi o novem zakonskem predlogu glede Potnih listov. Po glasovalnih izjavah je odobril novi zakon, ki pred. Videva bistvene spremembe. Predvsem gre za načelo, da potni list ni neka koncesija države, temveč 08 pravica vsakega državljana, ki taa dvajset let. Državljan mora Prejeti potni list, ko ga zahteva, po Petnajstih dnevih od vložitve prošnje. Potni list je veljaven za vse države, s katerimi ima Italija diplomatske odnose, in velja pet let. Taksa znaša tisoč lir na leto (do s?daj 2000). Zakonski predlog, ki ga je odobril senat, predvideva glede iekse številne olajšave.
držav Je obtožila Kubo, da je 8. maja vodila izkrcanje gverilcev na venezuelski obali. Današnji sestanek so sklicali, da se pogovorijo o ukrepih proti podpori, ki jo po njihovem zatrjevanju daje Kuba gverilcem v raznih državah članicah te organizacije.
Poročilo, ki ga je pripravila komisija petih članov, pravi, da je jasno, da so izkrcanje pripravili in izvedli pod vodstvom kubanske vlade in s sodelovanjem kubanskih oboroženih sil. Venezuela je protestirala pri OAD v zvezi s tem izkrcanjem. Poročilo pravi, da so pri tej akciji sodelovali skupno z devetimi Venezuelci, ki da so jih
ne zveze z avtonomističnimi zahtevami južnotirolskega prebivalstva. Opozoril je na avstrijsko odgovornost zaradi razsodbe v Linzu in zaradi dobrohotnega ravnanja organov obveščanja do voditeljev terorizma. Nato je nadaljeval, da I-talija ni nikoli hotela izvajati represalij in da gre tudi pri vetu zunanjega ministrstva glede vključitve Avstrije v evropsko gospodarsko skupnost predvsem za pravno in moralno vprašanje.
Plccold je dejal, da je trda politika, politika železne roke že bila Izvedena in da je brez vsakih dvomov sramotno propadla med fašizmom. «Mi sedaj se ne bomo vrnili nazaj in je treba tovrstne sile zavreti, obkrožiti in ustaviti, saj je neonacionalizem še bolj absurden in protizgodovlnski, kot je bil včeraj.»
Namestnik demokrlstjanskega tajnika je nato navedel več točk, ki predstavljajo po njegovem osnovo italijanske politike Tako gre pied-vsem za dokončno ureditev meje na Brenerju, kar je povezal z veljavnostjo sporazuma De Gasperi -Gruber. Nadalje gre za ugoditve želja manjšini, ki so bile izvedene na osnovi njenih zahtev po avtonomiji, istočasno pa tudi v okviru mednarodnih sporazumov. Piccoli je dejal, da gre predvsem za notranje vprašanje, ki ima predvseas pravni značaj.
Piccoli je nato govoril o avtonomiji dežele in o naslednjih predlogih, ki se nanašajo na zaključke komisije ((devetnajstih« ter o predlogih, do katerih so prišli na osnovi neposrednih razgovorov med vlado in narodno manjšino. Ugotovil je, da so deželni organizmi učinkovito delovali tudi med najbolj zapletenim in nevarnim razdobjem.
Južnotirolski poslanec Mitterdor-fer je predvsem izjavil, da je etnična skupina, ki jo predstavlja, iskreno izrazila obžalovanje in ogorčenje zaradi atentata na prelazu Flom (it. Valona) in da so južni Tirolci vecjno zavračali metode rm-silja, ki niso v skladu z njih moralnim in političnim prepričanjem. Nato je govoril o programu Volks-parteia, ki se nanaša na ustvaritev stvarne avtonomije bocenske pokrajine v okviru doslednega spoštovanja načel zakonitosti. Dejal je, da člani stranke nimajo nobenega skrivnega namena in da je zato nepravično, da se o njih sumi in da se s tem zavira odprt in konstruktiven razgovor
Južnotirolski predstavnik je nato opozoril, da je vodstvo stranice , priporočilo, da se sprejmejo itali-
janski predlogi, do česar je prišlo po daljši razpravi in kljub močni manjšini. Prišlo pa je do koraka naprej na poti k reševanju vpre ,* nja in na osnovi resnih in pogluo-ljenih proučitev komisije ((devetnajstih)).
Mitterdorfer je zaključil, da je nujno potrebno mednarodno jamstvo, da se izvede znani «paket».
Med popoldanskimi govorniki je socialist Ballardini poudaril, da vprašanja manjšin ni mogoče rešiti s silo, kot zahteva desnica. Predvsem je treba premagati terorizem in izvesti reforme. Celotno vprašanje bomo rešili v Bocnu in nikjer drugje.
WASHINGTON, 26. — Bela hiša javlja imenovanje prvega ameriškega poslanika v Budimpešti. Za poslanika je bil imenovan dosedanji svetovalec v ameriškem poslaništvu v Bonnu Martin Hillebrand.
Dogodki na Kitajskem i po velikih neredih v Detroitu
BONN. 26. — Zahodnonemški kancler Kiesinger bo 23. oktobra obiskal London, da se sestane z Wilsonom.
PEKING, 26. — «Ljudski dnevnik« daje danes razumeti, da je del področja okoli industrijskega mesta Vuhan še vedno pod nadzorstvom skupine, ki nasprotuje kulturni revoluciji in ki ji verjetno poveljuje general Cen Caj Tao. List piše med drugim, da ((čeprav sovražniki proletarske revolucije uporabljajo surove metode za zadnjo ofenzivo, ne bodo zbežali porazu in skupinica slabih voditeljev organizacije v Vuhanu ((milijon junakov« je že izolirana in zapisana porazu«. «Ce se sovražniki ne vdajo, nadaljuje list, jih bomo uničili.«
Organizacija ((milijon junakov« v Vuhanu ima svoje ime v spomin, ko je leta 1949 rdeča armada prekoračila reko Jang Ce Kjang. Po vseh zidovih v Pekingu so nalepljeni lepaki, ki napadajo to organizacijo. Značilno je, da v zvezi z Vuhanom omenja uradni tisk ((peščico voditeljev, ki so krenili na kapitalistično pot in so se vrinili v vojsko in partijo«.
Sanghajski list «Ven Huj Pao« piše, da so ((protirevolucionarni e-lementi« obkolili, zadržali, pretepli in žalili ministra za javno varnost in načelnika za propagando, ko sta obiskala Vuhan.
((Dnevnik ljudske vojske« piše, da so se elementi vojske uprli Mao-cetungovi politiki v Vuhanu. List znova poziva vojsko na zvestobo. Pri tem dodaja, da je dolžnost vojske braniti Maocetunga, Lin Piaa in postojanke proletariata. »Vojska mora uničiti vsakogar, ki se hoče upreti Maocetungu, Lin Piau in centralnemu komiteju revolucije«. Tisti, ki so zašli v ((zgrešene vrste«, se morajo takoj obrniti in priznati svoje napake.
Število žrtev naraslo na 35 v mestu je veliko razdejanje
Preteklo noč so bili novi neredi, zaradi česar so poklicali v mesto še eno skupino padalcev
DETROIT, 26. — Danes zjutraj so skupine narodne straže in policajev ob podpori kolone tankov še vedno imele opravka z demonstranti, ki so streljali s streh in po ulicah zahodnih predelov Detroita, število žrtev med incidenti je naraslo na 33. V mesto so poslali nove padalce, ki so bili od včeraj v bližnjem letalskem oporišču Selfridge.
Prizor
Detroita med neredi
...........................................................................................................................m..,,.,,,..,,.,..............................................••■■■■•.................................................
PO URADNI IZJAVI KANADSKE VLADE
De Gaulle odpovedal obisk v Ottawi in se je sinoči odpeljal v domovino
Kanadska vlada je po izredni seji objavila izjavo, v kateri pravi, da je de Gaullov sklep «v sedanjih okoliščinah razumljiv» - De Gaulle je govoril na univerzi v Montrealu, na sprejemu v občinski palači pa je izjavil, da je pravilno «iti v bistvo stvari»
OTTAWA, 26. — Francosko poslaništvo v Kanadi je sporočilo kanadski vladi, da je de Gaulle odpovedal svoj obisk v Ot-tawi, ki je bil določen za danes, in se je iz Montreala vrnil z letalom naravnost v Pariz.
De Gaulle bi moral priti v	'
Tu ugotavljajo, da je to prvikrat ližnji diploc	■—
Ottawo danes ob 23.30 po italijanskem času in bi se moral u-deležiti sprejema, ki bi ga priredil predsednik vlade Pearson. De Gaulle se je odločil za to zaradi včerajšnje izjave predsednika kanadske vlade Pearso-na.
Ko je Pearson zvedel za de Gaullov sklep, je sklical izredno sejo vlade. Po seji je objavil izjavo, ki
opremili in oborožili na Kubi.
KOMENTARJI BRITANSKEGA TISKA O DETROITU
Podtajnik ministrstva za zunanje z&deve Oliva je poudaril, da glaso-Vi*nje za ta zakon ne predstavlja zrhage nobene politične sile, in da i® prišlo v komisiji do resnih naporov za stvarno izboljšanje zakonskega predloga.
Komisija za sodstvo poslanske zbornice je danes nadaljevala raz-Pfavo o zakonu Fortune glede raz-Poroke. Govoril je demokristjanski Poslanec Lucifreddi, ki je ugotovil, b® bi bil sprejem tega zakona iz-redno škodljiv za Italijo.
Komisija za notranje zadeve podenske zbornice je na zakonodaj-nerr> zasedanju sprejela zakonski Pfedlog o novi ureditvi opernih j^dališč, pri čemer so sprejeli nekatere popravke, ki so jih zahtevali komunisti in zaradi katerih zakon
Londonska vlada napovedala ukrepe proti rasni diskriminaciji
Konservativna desnica pa zagovarja diskriminacijo
mogel biti že prej odobren v
komisiji.
°anes je bila štiriindvajseturna
ztavka uslužbencev pivovarn, ki bo-
na osnovi navodil pokrajinskih
'hdikalnih organizacij nadaljevali ^avkovno gibanje in ki bodo iz-juir* P°novno stavk0 v petek, 28.
Ukinjen vizum med SFIU in Turčijo
j.^EOGRAD, 26. — Nedavno podpi-
1'^ sporazum med Jugoslavijo in ,c‘jo o ukinitvi vizumov stopi v
_ yljavo 15. avgusta. Na podlagi te-
ga
, sporazuma bodo Jugoslovani lah n„(	-	...	■ ez vjzuma,
Jugoslavijo
a Potovali v Turčijo brez vizuma, ir, ,„r|ki državljani
no tHasno bivali v Turčiji odnos-
h-k Jllgos*av‘ji 60 dni. Za bivanje v o.60.dni pa je potreben vizum. JoEn | j® 12. država, s katero je , i,,vija sklenila sporazum o u-“ lvt vizumov.
#Moi.bc OAD Proli Kubi
- /^kUNGTON, 26. — Preiskoval-‘k misija organizacije ameriških
LONDON, 26. — Skoraj vsi britanski dnevniki so objavili komentarje o rasnih neredih v ZDA, predvsem v Detroitu, številni komentarji soglašajo, da imajo ti neredi globoke korenine v preteklosti, a da jih neposredno razvnema sovražno stališče velikega dela belega prebivalstva do črnskih zahtev.
Kongres ZDA ni hotel sprejeti za. kona o državnih subvencijah za najemnine in stanovanjsko izgradnjo v velemestnih getih. Tako je kongres sledil splošnemu razpoloženju med belimi Američani, posebno na severu, ki menijo, da so črnci postali preveč nasilni in da bi jim bilo treba pristriči peruti.
Britanski komentarji navajajo tudi statistike. Po velemestih tretjina črnskih otrok živi v nesrečnih zakonih, nezakonskih otrok med črnci je osemkrat več kot med belci, četrtino črnskih družin preživljajo ženske in tako dalje.
Za takim pisanjem britanskega tiska ne tiči samo želja, obvestiti britansko javnost o tem, kaj se do. gaja po ameriških velemestih. Čedalje bolj je čutiti strah, da se ne bi tudi v Britaniji začelo kaj podobnega. Res je, da rasno vprašanje v Britaniji ni tako obsežno in nima tako globokih korenin kakor v ZDA. Res je tudi, da je črncev v Britaniji manj: en odstotek prebivalstva, medtem ko jih je v ZDA okroglo 10 odstotkov. Toda tudi v Britaniji so črnci v glavnem zgneteni v nekaterih velikih mestih, ka-kor so London, Birmingham, Liver. pool in druga.
Tudi v Britaniji imajo svoje gete in tudi tukaj lahko pride do eksplozije.
Pravkar je Britanijo zapustil črnec Stoke Carmichael, zagovornik «čme oblasti« in nekdanji predsednik ameriškega študentskega koordinacijskega odbora za nenasilje. Bil je eden glavnih govornikov na mednarodnem kongresu o ((dialekti-
ki osvoboditve«, ki je bil v Londonu. Pred odhodom je na letališču še komentiral nerede v Detroitu. Dejal je, da ne gre samo za nasilje, ampak za prve korake upora. «Upor lahko med drugim doseže to, da se zatirano ljudstvo otrese svojih zatiralcev, medtem ko se organizira, da bi stopilo na pot osvoboditve.«
Vse kaže, da britanska policija ne bo dovolila Carmichaelu, da bi se iz Prage, kamor Je zdaj odpotoval, vrnil v Britanijo. Posebni odsek Scotland Yarda je poslal notranjemu ministru poročilo o tem črnskem voditelju.
Medtem se v javnosti nadaljuje razprava o črnskem vprašanju v Britaniji. Skrajno stališče zagovarja nekdanji minister za kolonije o konservativni vladi Duncan Sandys, ki se predvsem zaganja ob najnovejše vladne predloge za poostritev zakona, ki prepoveduje rasno zapostavljanje in ščuvanje na rasno mržnjo. Sandys trdi, da vlada postavlja britansko ljudstvo na «za-tožno klop« zaradi rasnega razliko-vanja, hkrati pa dovoljuje Carmichaelu, da Ima v Britaniji hujskaške govore. Po Sandysovem mnenju bi bilo treba popolnoma prepovedati sleherno nadaljnje priseljevanje črncev v Britanijo, celo ožjih so rodnikov tistih, ki že bivajo in delajo v deželi in so postali britanski državljani. Vsem črncem Britaniji, ki bi se hoteli vrniti ((domov«, bi morala država plačati voznino in jih še nagraditi. To bi bilo še zmeraj ceneje od stroškov, ki Jih bo- imela država z gradnjo stanovanj, šol in'bolnišnic za črnsko prebivalstvo.
Duncan Sandys seveda ni povedal, da bi lahko zaprli polovico britanskih bolnišnic in da bi se med drugim ustavila vsaj polovica vlakov na londonski podzemni železnici, če bi se črnci in drugi temnopolti priseljenci poslovili od britanskih obal.
Predstavnik notranjega ministrstva Ennals, ki je odgovoren za priseljevanje v Britanijo, je drugačnega mnenja. Napovedal Je o-strejše zakonske ukrepe proti rasizmu v Britaniji. V deželi je precej diskriminacije — je dejal — in vsi tisti, ki so temne polti, se tega dobro zavedajo. Med ZDA in Britanijo je sicer precejšen razloček, ker je v ameriški vladi in kongresu močna bela skupina, ki se bori proti «čmi oblasti«. Toda v Britaniji se vlada trudi — Je dejal — da bi odločno rešila to vprašanje. Vlada ne bo dovolila, da bi se v Britaniji zgodilo nekaj podobnega, kar se dogaja v Ameriki.
V spodnji zbornici je notranji minister Jenkins sporočil, da namerava britanska vlada po zakonodajni poti pobijati rasno diskriminacijo na področju zaposlitve, zavarovalništva, kreditnih olajšav in dajanja stanovanj.
Po poročilu, ki Je bilo predlože no pred nekaj meseci o širjenju rasne diskriminacije v Veliki Bri tanlji na raznih sektorjih, je vlada sklenila pripraviti potrebne zakonodajne ukrepe proti temu. Posvetovala se bo s sindikati, z organizacijami delodajalcev in z nacionalizirano industrijo.
Minister je izjavil, da bo morala nova zakonodaja okrepiti položaj tistih, ki želijo popolno sodelovanje med vsemi odgovornimi organizmi, da se odstranijo vse rasne, narod ne in verske pregrade in da se kaznujejo tisti, ki nočejo tega spre jeti.
Desničarski konservativec Osborne Je izjavil, da bi bilo najbolje zmanjšati prihajanje temnopoltih priseljencev. Jenkins Je odgovoril da se je dotok teh priseljencev v Veliko Britanijo zmanjšal na minimum in da večina tistih, ki prihajajo, imajo že družino v Veliki Britaniji. Pripomnil je: ((Najnevarnejša stvar bi bila prisiliti temnopolte priseljence, da živijo ločeni od ostale skupnosti.«
pravi: «Sklep generala de Gaulla, da skrajša svoj obisk, je razumljiv v sedanjih okoliščinah, toda te o-koliščine, ki jih ni povzročila kanadska vlada, povzročajo veliko obžalovanje.«
Pearson, ki je zapustil palačo, še preden so objavili to sporočilo, ni podal nobene izjave. Zvedelo se je, da je bil Pearson obveščen o de Gaullovem sklepu, takoj ko se je davi zgodaj zbudil. Ta sklep je nekaj ur prej sporočil francoski zunanji minister de Murville kanadskemu poslaniku v Franciji, ki spremlja de Gaulla. Zatrjuje se, da de Gaullova odločitev ni povzročila velikega presenečenja v Ottawi, ker so kaj takega pričakovali. Voditelj konservativne opozicije Die-fenbaker je izjavil, da je de Gaulle sklenil oditi, «ker se je zavedel reakcije, ki so jo izzvali med kanadskim ljudstvom njegovi govori«, in prav gotovo ne zaradi tega, ker bi se morda ustrašil bojazljivih pripomb Pearsona, «ki ne bi preplašile niti muhe«.
Danes Je de Gaulle nadaljeval svoj obisk v Montrealu, kjer je obiskal tamkajšnjo univerzo ter i-mel priložnostni govor.
V svojem govoru je de Gaulle poudarjal povezanost Francozov Evropi in Kanadi. Med drugim je izjavil:
»Za vas je treba storiti vse to, kar je treba storiti: najti in razde liti vire energije, ustvariti novo industrijo, graditi številne hiše, pa lače za umetnost in znanost. Ta ambicija in ta dejavnost sta za Francoze v Kanadi kakor za Francoze v Franciji bistvena za njih usodo, ker ta usoda je lahko samo napredek ali zaton.«
še prej je de Gaulle poudaril važnost univerze v Montrealu, ki »je prevzela na višji stopnji filozofije, literature in znanosti poslanstvo, da ohrani in uveljavi francosko kulturo, ki bi jo drugače po lagoma pokopala druga kultura«.
Ugotovil je »vedno tesnejše vezi med vsemi vejami francoske dejavnosti na eni in na drugi strani Atlantika« in je na koncu poudaril »to veliko in svobodno celoto misli, razuma in čustev, ki je potrebna za napredek in ravnotežje na svetu.«
Med de Gaullovim obiskom na univerzi so ga študenti navdušeno pozdravljali. Študenti, med katerimi so številni pristaši separatistične stranke »Rassemblement pour 1’independance nationale« (RIN), so predsednika navdušeno pozdravljali z vzkliki «Živel de Gaulle«. Mnogi od njih pa so vzklikali »Svoboden Quebec», «Quebec ljudstvu iz Quebeca«.
Kakor je znano, je predsednik kanadske vlade Pearson v svoji izjavi poudaril, da so de Gaullove izjave v raznih govorih »nesprejemljive«. V zvezi s sklepom de Gaulla, da prekine svoje bivanje v Kanadi, pa poudarjajo v francoskih krogih, da je de Gaulle ugotovil, da je ton kanadske izjave »nesprejemljiv«.
Novica o de Gaullovi odločitvi je .izzvala v Parizu veliko razburjenje.
v bližnji diplomatski zgodovini, kp se neki ministrski predsednik ob' regne ob nekega državnega poglavarja na obisku v njegovi državi, na drugi strani, da neki poglavar tuje države tako nenadoma prekine svoj obisk.
Nocoj se je de Gaulle udeležil sprejema v občinski palači v Montrealu, od koder je odšel na letališče, da odpotuje v Pariz. Predstavnik francoske delegacije je izjavil: «Lahko potrdim, da se je spričo stališča, ki ga je zavzel predsednik kanadske vlade, zdelo bolje odpovedati potovanje generala de Gaulla v Ottawo in takoj odpotovati v Pariz.«
Ko je de Gaulle zapuščal poslopje, je množica, ki se je zbrala, vzklikala »Živel de Gaulle« in »Svobodni Quebec». Pozivali so de Gaulla, naj govori, toda ta jih je samo pozdravil z roko. Med sprejemom je de Gaulle po pozdravnih besedah župana iz Montreala izjavil: »Med svojim potovanjem mislim, da sem mogel iti v bistvo stvari. Ko gre za usodo kanadsko-francoskega ali francosko-kanadske-ga ljudstva je pravilna politika iti v bistvo stvari. Moja želja je, da ohranite idejo, da je obisk generala de Gaulla v tem Quebecu v polnem razvoju, ki se utrjuje in postaja gospodar samega sebe, lahko prispeval k vašemu zaletu.«
V	zadnjih urah so okrepili varnostne ukrepe okoli de Gaulla. Zatrjuje se, da je v Kanadi sedem bivših pripadnikov OAS.
V	Ottawi je minister za trgovino Winters izjavil časnikarjem: »Na seji ministrskega sveta smo obžalovali, ko smo bili obveščeni o de Gaullovi odločitvi. Mogoče bo sedaj politično ozračje med dvema vladama težavnejše, toda ne predvideva vidnih sprememb v splošni politiki in prav gotovo nobene spremembe v trgovinskih odnosih.«
Minister za priseljevanje Jean Marchand pa je izjavil: »V Ottawi bi z veseljem sprejeli de Gaulla. Lahko bi razjasnili medsebojna stališča. Storil bom vse mogoče, da se obdržijo odnosi v ozračju popolne prisrčnosti.« Pravosodni minister Trudeau je obžaloval, ker de Gaulle ni prišel v Ottawo in je dodal, da so francoski ministri v vladi skušali zadevo pomiriti.
diščem trije njegovi pomagači Jugoslovani. Proces se bo nadaljeval v petek.
Italijanska spomenica avstrijski vladi
DUNAJ, 26. — Italijanski poslanik na Dunaju je izročil danes avstrijskemu zunanjemu ministru spomenico, s katero italijanska vlada zavrača trditve v avstrijski spomenici od 20. julija ter ponavlja okoliščine, ki jih je že poudarila v svoji spomenici v zvezi z incidentom 2. junija na avstrijsko-italijan-ski meji.
V italijanski spomenici se jemlje na znanje, da je avstrijska vlada v svoji spomenici od 20. julija prvikrat uradno priznala, da so tedaj avstrijski državljani prekoračili mejo.
Poveljnik padalcev, ki so prispeli v Detroit, je izjavil: ((Vzhodni del mesta je varen, zahodni del pa te pod nadzorstvom toda še nevaren.« Vzhodni del mesta je videti kakor mrtvo mesto, ki bi ga uničila vuj-na. V zahodnem delu, kjer je škoda tudi zelo velika, se še vedno cd časa do časa sliši streljanje. Računajo, da še kakih sto oseb nadaljuje streljanje proti varnostnim silam. Prosti strelci, ki se skrivajo med ruševinami in na strehah, nastopajo v skupinah po dva in po šest. Preteklo noč so v mestu nasuli novi požari.
Po ulicah zahodnega predela mesta krožijo patrulje vojakov in narodne straže, ki pregledujejo dokumente vseh ljudi. Varnostne sile uporabljajo oklepna vozila in tanke. Uradno javljajo, da je bilo med incidenti 33 mrtvih, nad tisoč ranjenih, 2500 oseb pa so aretirali.
Število mrtvih v Detroitu je zvečer naraslo na 35, toda po neuradnih poročilih bi utegnilo znašati več kot 40. V zahodnem delu mesta so prosti strelci izvršili vrsto napadov in so se med drugim približali nekemu policijskemu komisariatu ter ranili dva pripadnika narodne straže, enega policaja in enega pešca. Guverner države Michigan Romney ki si je ogledal mesto, je izjavil, da je streljanje podnevi slabše, kakor v preteklih dneh. V nekem delu mesta so policaje umaknili, zato da omogočijo tankom narodne straže, da izvedejo čistko. Zatrjuje se, da se je stanje razvilo v pravo gverilo, in bojijo se, da se bo ponoči stanje poslabšalo. Številni privatniki v vsej naglici kupujejo o-rožje. Pripadniki narodne straže so v nekaterih primerih streljali proti palačam, kjer so mislili da so prosti strelci, ne da bi prej opozorili prebivalce.
Ponoči so bili incidenti tudi v Mont Vernonu v državi New York ter v Rochestru v isti državi. Več požarov je bilo med demonstracijami tudi v Sacramentu v Kaliforniji. Prav tako so bili neredi v mestu Saginaw v državi Michigan, kjer je bilo ranjenih osem oseD.
V New Yorku so štirje znani črnski voditelji Mariin Luther King, Roy Wilklns, Philip Randolph in Whltney Young, ki so predstamikl štirih najstarješlh organizacij, ki se borijo za plemensko enakost, pozvali na povratek k miru. Med drugim pravijo: «Nobena krivca ne more opravičiti uničenja skupnosti. Umori, plenitve, požari »o zločinska dejanja in Jih Je treta v tem smislu obravnavati. Neredi ne služijo ničemur in škodujejo črnskemu prebivalstvu, stvari or-žavljansklh pravic in celotnemu prebivalstvu.«
Štirje črnski voditelji, ki obsojajo nasilje, poudarjajo, da to ne pomeni, da je treba pasivno sprejeti pogoje človeške in socialne manjvrednosti, v katerih živijo črnci. Zaradi tega morajo razsvetljeni belci in črnci podvojiti napore, da z zakonitimi sredstvi odpravijo tako stanje.

Papež se je včeraj vrnil z uradnega obiska v Turčiji
Ostra kritika nekaterih turskih časopisov - Protest študentov
Razprava na Reki proti tihotapcem
REKA, 26. — Giuseppe Dambro-sio, 50-letni lastnik krojaškega salona v Trstu, je na današnjem procesu pred okrožnim sodiščem na Reki samo delno priznal obtožbo javnega tožilca, ki ga dolži tihotapljenja blaga iz Trsta v Jugoslavijo. Po trditvah javnega tožilca Dam-brosio ni kriv samo za blago v vrednosti 20.000 novih dinarjev, ki so ga našli pri njem v trenutku a-retacije, temveč tudi za drugo blago v isti vrednosti. Dambrosio je tihotapil v Moščenice iz Trsta dežne plašče, rute, zlato in drugo blago, ki so ga njegovi jugoslovanski pomagači zatem razpečavali v drugih krajih Jugoslavije. Skupno z Dambrosiom odgovarjajo pred so-
RIM, 26. — Papež Pavel VI. je zaključil svoj obisk v Turčiji in se je nocoj ob 21.20 vrnil z letalom na letališče Fiumicino v Rimu, kjer so ga sprejeli predstavniki civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti. Z letališča je papež odšel v svojo poletno rezidenco v Castel-gandolfu.
V okviru svojega obiska je papež obiskal danes Smirno. Od tu pa Je odšel z avtomobilom v Efez, kjer si je ogledal ruševine starega mesta. Tu je v kratkem nagovoru pozdravil patriarhe, nadškofe in škofe ter patriarhe vseh vzhodnih pravoslavnih cerkva. V E-ezu si je ogledal vse kraje, ki so povezani s krščanstvom.
Ko se je vrnil v Smirno, se je na kratko ustavil v katoliški katedrali sv. Janeza in je ob tej priložnosti omenil prve cerkvene koncile, ki so bili na tem področju. Dejal je, da je bil eden od razlogov njegovega potovanja želja »pospešiti povratek k enotnosti, ki je bila v času teh koncilov«.
Turški tisk obširno piše o papeževem obisku. Neodvisni dnevnik «Millyet» poudarja papeževe besede ob prihodu v Carigrad: «Naš obisk je priča prijateljstva in spoštovanja katoliške cerkve do turškega ljudstva.«
Komentarji mnogih drugih listov pa so neugodni. Številni časopisi se zlasti ustavljajo pri dogodku, ko je papež obiskal baziliko sv. Zofije. Ko mu je ravnatelj muzeja opisoval nekatere umetnine stare bizantinske katedrale, je papež poklenkil in Je molil v latinščini. List «YenI Oazete« piše: «Za kristjane Je torej sv. Zofija še vedno cerkev in ne muzej.« Levičarsko glasilo «Aksan» pa piše poleg sli-
ke, na kateri Je papež, ki moli, poleg njega pa predsednik turške vlade in zunanji minister, naslednje: «Prizor, ki mora služiti kot nauk.«
List «Tercuman», ki Je od vsega začetka obsojal papežev obisk, piše: «Atenagoras si postavlja smo-te, da bi dosegel neko težo v svetovni politiki in da bi si predvsem zagotovil podporo kristjan-skih držav proti Turčiji. Na trdnejši podlagi hoče izvesti tisto in-vrzijo Anatolije, ki smo jo videli med leti 1919 in 1922 in ki se je zaključila z znanim porazom. Prvi smoter, ki ga je treba doseči v ta na.nen, je odprava stoletnega na-sproststva med katoliško in pravoslavno cerkvijo in uvedba federacije med papeško in patriarško o-blastjo ter začeti tesno sodelovanje. Nekateri kristjanski krogi imenujejo vse to priprave za osmo križarsko vojno. Upamo, da bodo naši politiki ocenili papežev obisk v luči vsega tega.« Nekateri časopisi opozarjajo na nevarnost kristjan-ske propagande v Turčiji.
študentovska zvez«, v Carigradu je postavila transparent na pročelje svojega sedeža z napisom: «Tur. ki, zbudite se! Danes je za vas dan žalovanja!« šti dentovska zveza je objavila tudi poročilo, v katerem protestira zaradi papeževega o-biska.
Skupina štuuentov v Carigradu je odšla danes popoldne v Sv, Sofijo, kjer so Kratko molili po muslimanskem obredu. Ta bivša krist-janska bazilika je bila spremenjena v mošejo v 15, stoletju, Ataturk pa jo je leta 1935 spremenil v muzej. Od tedaj je Turkom prepovedano moliti v » jej. Današnja gesta študentov ima torej pomen protesta proti papeževi gesti.
Enotnost arabskih držav
je dokaj razrahljana
Pred začetkom junijske vojne so bili odnosi med arabskimi državami »slabši kot v časih najhujše hladne vojne v Evropi«, kot je še tisti čas zapisal londonski «Eco-nomist». Odnosi med progresivnimi in reakcionarnim: državami so bili na najnižji stopnji, Sirci in Jordanci so imeli na meji malone toliko Incidentov kot z Izraelom, kralja Husein in Fejsal sta bila v ustih «progresistov» imperialistična lakaja, med Kairom in Al-žirom se Je komaj dobro spletla še sramežljiva nova zveza. Tunizija je zaradi svojih heretičnih stališč iz prejšnjih let še vedno bojkotirala arabsko ligo. Arabski vrh, ki bi bil moral biti lani poleti, se je razbil, še preden se je začel.
V	tednu dni pred začetkom oboroženih sovražnosti so se realacije v arabskem svetu naglo in radikalno spremenile. Husein je sklenil obrambni sporazum s Kairom; k sporazumu je pet dni pozneje pristopil Irak. Pod pokroviteljstvom Kaira so se začeli prvi o-botavljajoči stiki med Damaskom in Amanom. Libija je pod pritiskom iz Kaira privolila v skupno petrolejsko politiko; temu zgledu je sledila tudi Saudija, pa tudi Tunizija je prispevala nekaj na žrt-venik arabske enotnosti: najavila je, da ne bo več bojkotirala arabske lige. Po koncu vojne je celo prišel v Kairo tunizijski odposlanec in se dogovoril z egiptovskimi sobesedniki o obnovitvi diplomatskih odnosov med državama.
Taka stopnja enotnosti, ki se ni rodila le iz resničnega prijateljstva, marveč predvsem zaradi skupnega sovražnika in iz bojazni posameznih držav, da bi v primeru spopada ostale nevarno osamljene, je omogočala arabskemu svetu veliko obsežnejšo in učinkovitejšo koordinacijo političnih, gospodarskih in vojaških akcij, kot dotlej, žal arabske države tega u-godnega momenta niso znale, mogle ali hotele izkoristiti.
V	dneh pred vojno je bila vsekakor najaktualnejša vojaška povezava, zato ni čudno, da je bila osrednja pozornost posvečena uveljavljanju skupnega arabskega poveljstva. Toda tega poveljstva med vojno sploh ni bilo čutiti. Temu Je bilo krivih več objektivnih in subjektivnih vzrokov. Na eni strani je tudi Izrael dobro vedel, kaj pomeni »stisnjen kot v drobilcu za orehe*, kot je bil že pred časom dejal David Ben Gurion, ter je zato pospešil priprave na napad. Ta manever se mu je posrečil, zakaj ob začetku vojne je bilo skupno poveljstvo takorekoč še na papirju. V torek, 31. maja, je bil sklenjen sporaziup, pa^d Egiptom in Jordanijo. Nekaj dni kasneje je začel delovati med ZAR in Jordanijo zračni most, po katerem je prihajalo egpitovSko orožje in častniki skupnega poveljstva. Takrat je bilo seveda že pozno. Irak je pristopil k sporazumu šele dan pred vojno. O uspešnem vključevanju enot iraške vojske v skupni boj torej ni moglo biti govora.
Se teže, oziroma sploh nemogoče, je bilo vzpostaviti stike med jordansko in sirsko vojsko, saj državi takrat sploh nista imeli veleposlanikov v Damasku oziroma Amanu.
Kakorkoli ‘že, skupno poveljstvo ni dalo od sebe ničesar. Glede na to, da so bili v njem egiptovski častniki, ki si na Sinaju niso skovali slavnega spomina, najbrž od njega ne bi bilo posebnega haska če bi začelo delovati. In tako se Je vsaka vojska bojevala zase in vsaka zase je bila tudi poražena.
Takoj po koncu vojne so stopile izrazito v ospredje možnosti enotne arabske akcije na gospodarskem področju. Tu so Arabci imeli oziroma imajo na voljo štiri orožja; nafto, prekop, denar in bojkot blaga iz držav, ki so podpirale Izrael. Kot Je znano, zdaj učinkovito deluje eno samo od teh orožij; Sueški prekop, katerega delovanje Je odvisno od ene same države. Na vseh drugih področjih so nastale v spočetku enotni arabski fronti že precejšnje luknje. Na naftni fronti, ki bi utegnila biti najučinkovitejša (to so zlasti poudarjale tiste države, ki imajo malo ali nič nafte), je najprej odpovedala Saudska Arabija, ki se je o-čitno odločila, da spet prodaja nafto vsem kupcem brez izjeme. A ne le Saudiji, tudi Iraku, ki je bil sicer pobudnik ideje o prepovedi prodaje nafte, je že težko in zdaj spet dobavlja nafto prijateljskim državam. Glede na to, da prinaša nafta Iraku polovico proračuna, Saudski Arabiji 60 odstotkov, Libiji 90 odstotkov ter Kuvajtu, Qatarju in Abu Dabiju 100 odstotkov proračuna, je te težave lahko razumeti. Seveda pa je treba hkrati upoštevati, da bo ta pritisk na Zahod kljub vsemu neprijeten in drag, lahko pa ga bo zdržal mesece in mesece. Denarja iz britanskih in ameriških bank za zdaj še ni umaknil nihče. Tiste države, ki ga imajo, previdno molče in o tem naj bi ponovno spre-
govorili na sestanku v Kartumu. Tudi bojkot ameriškega, britanskega in zahodnonemškega blaga obravnavajo v različnih državah zelo različno. V Bejrutu je zelo malo Iskrenega navdušenja za tak bojkot. V Siriji pa so dosledno sestavili črno listo zahodnonemšklh, britanskih in ameriških podjetij.
Skromen uspeh na gospodarskem področju je seveda le odraz stanja v političnih odnosih. Na hitrico skovana borbena enotnost na predvečer vojne, se je začela po vojni počasi razkrajati. Na sestanku zunanjih ministrov v Kuvajtu, 17. in 18. junija, so se ministri sporazumeli «samo o tem, da so sedli v letalo in se odpeljali v New York», kot je očitajoče rekel minister jordanskega dvora Talhu-ni, ko je bil nekaj dni kasneje v Bejrutu. Obleka arabske enotnosti je začela najprej pokati po svežih šivih; prvi se je ohladil Fejsal, ki je vso vojno speljal tako, da se pravzaprav ni niti enkrat preveč zbližal s sosedi. Potem je zaškripalo na drugem koncu a-arabskega sveta: maroški kralj že govori o potrebi po priznanju Iz-, raela, Tunizija pa Je te dni sporočila. da je ne bo v Kartum.
A tudi med naprednimi državami samimi so mnenja deljena. Medtem ko vedno številnejša znamenja kažejo, da se ZAR trenutno zavzema za najzmernejša in najrealnejša stališča v zvezi z razpletom krize, so Irak, Sirija, zlasti pa Alžirija dosti bolj intran-sigentni. Alžirski predsednik Bu-medien, ki je bil v zadnjih tednih dvakrat v Moskvi, dvakrat v Kairu, enkrat v Damasku in bo kmalu šel tudi v Bagdad, je najbolj zavzet advokat nadaljevanja oboroženega boja. Zdi se, da njegovo nepopustljivo stališče nevarno slabi enotnost arabskih pozicij, ki utegne biti v razpletu krize zelo velikega pomena.
V prelivanju barv v arabskem svetu je imel posebno vlogo jordanski kralj. Husein si Je z osebno hrabrostjo in hrabrostjo svoje vojske pridobil avreolo arabskega junaka te vojne. Toda to avreolo je drago plačal. Njegove materialne in človeške izgube so daleč največje. Zaradi tega je bila njegova prva skrb po vojni, da si zagotovi pomoč. Toda njegovi goreči pozivi za sestanek na vrhu so ostali praktično brez odmeva. Ker od arabskih sosed prave pomoči ni dobil, od Sovjetske zveze pa je r.e more pričakovati, se je spet obrnil tja, odkoder je dobival pomoč dotlej: na Zahod. Hkrati pa Husein še vedno zagotavlja, da je so-
licj^ren z osti žavami. šefi žav si seveda
ih *#tosxm ut
ega‘ ne
lajo utvar — v Siriji naravnost povedo, da imajo Huseina resno na sumu, da bi rad koketiral z Izraelci — vendar čas ni primeren za to, da bi polagali drug drugemu račune, zlasti Še, ker dooro vedo, da Husein praktično ni imel drugega izhoda. Jordanski suveren je doslej dokaj uspešno Jezdil na dveh konjih, vendar se zdi, da je po nedavnem obisku v Kairu nekoliko razočaran.
Pred napovedanim sestankom zunanjih ministrov v Kartumu so torej vezi med arabskimi državami precej razrahljane. Zdi se, da spodbuja večino arabskih šefov k iskanju sodelovanja le še zavest, da morajo nekaj ukreniti, da bi spravili izraelske čete s praga. Od takega stimulansa si seveda ni mogoče kaj prida obetati, kakor tudi ni mogoče pričakovati posebnega zbližanja v arabskem svetu, dokler bodo arabsko enotnost gradili na negativni osnovi — sovraštvu do Izraela — in od zgoraj navzdol, če bi hoteli postaviti tej enotnosti trdnejše temelje, bi jo najbrž morali zastaviti tam, kjer so za to možnosti. Ker Arabce povezujejo med seboj predvsem jezik, vera, kultura ter geografsko-ekonomske podobnosti, bi morali najbrž iskati stikov najprej na gospodarskem in kulturnem področju ter na taki osnovi graditi politične stike. Toda dokler bodo na oblasti v posameznih državah tako različni režimi, dokler se bo nadaljevala oboroževalna tekma z Izraelom in med Arabci samimi, si glede arabske enotnosti ni mogoče delati iluzij — niti v arabskem svetu, še manj pa zunaj njega.
Potres v Indiji in Bolgariji
NE DELHI, 26. — To noč. so v New Delhi občutili rahel potresni sunek. Doslej ni bilo ne žrtev ne škode. Epicenter potresa je bil samo 25 kilometrov od prestolnice.
SOFIJA. 26, — Včeraj ob 10.30 so čutili v dveh bolgarskih krajih nedaleč od turške meje, v Pervo-maju in v fiirpanu, potresni sunek. Moč potresa je bila med 5. in 6. stopnjo Richterjeve lestvice, ven
SKLEP DEŽELNEGA ODBORA
Nov važen zakonski osnutek za gradnjo ljudskih stanovanj
S lem zakonom bo dežela omogočila Številnim zasebnikom, da kupijo ali sezidajo nova stanovanja
Kdor bo hotel kupiti ali si sezidati hišo, bo lahko storil to s pomočjo dežele. To je v bistvu vsebina važnega zakonskega osnutka, ki ga je pred kratkim deželni odbor odobril na predlog odbornika za javna dela Masutta. Od tega ukrepa pričakujejo, da se bo močno razvila gradnja ljudskih hiš. Znano je namreč, da je gradnja str.novanj na tem področju močno zaostala, zlasti kar se tiče zasebne pobude. Zato je bilo potreb no, da se okrepi na tržišču povpra Sevanje in ponudba novih stano vanj, tako da se preprečijo nadalj nje motnje v vsem deželnem go spodarskem sistemu.
Na sliki sta 24-letna Patrizia Bona in nekaj let starejši Gian Enzo Sperone. Gre za dva zaročenca, kar bi bilo nič posebnega, če ne bi bilo vmes čudnih, za današnje dni dokaj nenavadnih predsodkov. Patrizia, ki je doktorica psihologije ter je v službi na nekem zavodu v Švici, je hči nekega indu-strijca v Carignanu. Gian Enzo, ki je slikar, pa je sin šolskega sluge. Poznata se že iz mladih let in ko sta se pred nekaj leti spet srečala, je v njiju dozorel sklep,
da se poročita. To pa očetku Pa-trizie ni po volji in na vse načine hoče poroko preprečiti. Njegova skrb in ljubezen do — sicer polnoletne in tudi finančno samostojne — hčere gre tako daleč, da zahteva od sodišča, naj jo proglasi — za slaboumno, tako da se ne bi mogla poročiti. Verjetno bosta zaročenca našla način, da se poročita, če ne v Italiji pa morda v Švici. Tako je pač, kjer je pravosodje tako vzorno popolno (da o svobodi sploh ne govorimo).
Novi zakonski osnutek je še toliko bolj nujen, saj so se doslej vsi deželni in državni zakoni glede ljudskih hiš tikali samo najbolj nujnih primerov in bolj revnih socialnih plasti. Pri tem pa so zanemarjali veliko število delavcev in uradnikov, ki sicer razpolagajo z malim kapitalom, a niso zmogli bremena nakupa hiše na prostem tržišču. Zakonski osnutek je torej namenjen malim varčevalcem, obrtnikom, trgovcem, uradnikom bodisi, da nameravajo zgraditi hišo sami, bodisi da se v ta
polago primernih stavbišč. V malih krajih ni bilo nobenih težav, ovire pa so bile v večjih krajih, kot n. pr. v Trstu, Tržiču in Gorici. Ce izvzamemo te primere, pa bodo številne družine že letos dobile stanovanje z deželnim prispevkom na podlagi omenjenih 2 zakonov.
V Rimu sestanek za zaostala področja
Danes se sestane v Rimu odbor ministrov za jug in za zaostala področja v srednji in severni Italiji. Odbor bo določil, katera področja se morajo smatrati na podlagi zakona št. 614 iz julija 1966 in na podlagi napotkov vsedržavnega gospodarskega načrta za zaostala. V imenu naše dežele se bo udeležil seje podpredsednik deželnega odbora dr. Giacometti, ker je predsednik Ber-zanti v inozemstvu.
Predsednik deželnega odbora. Furlanije - Julijske krajine je namreč član odbora ministrov s posvetoval-
očita KPI, da so njeni predstavniki v občinskem svetu glasovali skupno z «desnico gospodarjev in nacionalistov* v vprašanju openskega tramvaja. V izjavi je rečeno, da bo Gibanje nadaljevalo borbo skupno z vsemi tistimi, ki zagovarjajo neodvisnost ((Svobodnega tržaškega ozemlja*, če je to voditeljem KPI všeč ali ne.
5 Jutri ob 20. uri bo na Trgu Čampo S. Giacomo javno zborovanje KPI o sedanjem mednarodnem političnem položaju. Občinska svetovalka Jole Burlo bo govorila zlasti o stališču indipendentistov v tržaški občini in o vprašanju najemnin.
Drugi lep koncert v miramarskem parku
nlmi pristojnostmi, ker gre pač za državno zadevo. Na seji bo podpred-T^rtn.VV de sedniK Giacometti orisal stališče av-“pomočT boZlažreUg0najemaU tonomne dežele in zahteval, da se
dar se je zrušil samo kak dimnik.
.....................I..........o..........................................................................."'""'""Ul
PO DOLGOTRAJNI VROČINI NEKOLIKO SPREMEMBE
V gornji Italiji malo hladnejše na jugu pa še vedno vročina
Reggio Calabria in Catania sta imela včeraj rekord v vročini
MILAN,
— Dež. veter in to-^ioč Milan z okoli-
je vrsta neviht, proti ravnini, ponoči pa je z močnim grmenjem in bliskanjem prišla nad mesto kot pravi orkan. Kake pol ure je med dežjem padala toča. Nekatere ceste in trgi so bili kmalu preplavljeni, ker voda ni moglo dovolj hitro odtekati. Marsikje je bil tudi prekinjen električni tok.
Gasiice so klicali r."v stotine krajev zaradi poplavljenih kleti in zidov, ki bi se lahko porušili.
Na centralnem kolodvoru v Mi-
Iz strahu, da se ne bi potresni sunki ponovili, so po potresu pred dnevi v Turčiji namestili postelje z bolniki kar na prostem
lanu ni bilo električnega toka od ene ure do tričetrt na dve. Vsi vlaki so zaradi tega štall.
Tudi nad Benetkami in notranjostjo je divjala silna nevihta, ki je povzročila škodo in nesreče. Najhujša nesreča se je zgodila med Vogliano Veneto in Maroccom, kjer je neka platana, ki jo je veter podrl, padla na «500», v katerem se je peljal neki 37-letni moški z ženo in 7-letno hčerko ter z materjo in taščo. Vsi v avtomobilu so bili ranjeni.
Danes je bilo po vsej Furlaniji precej oblačno; tu in tam je tudi deževalo. Včerajšnjo noč je bil tudi Videm deležen močne nevihte, medtem ko je nad Čedadom in oko. lico danes v zgodnjih urah padlo v kratkem času 30 mm vode.
Val neviht se je pomaknil do Bologne in Modene, kjer se je ozračje nekoliko shladilo.
Od Firenc navzdol pa Je vseh krajih mnogo požarov zaradi samovžigov. Gasilci imajo povsod dosti dela.
V	Terniju je rahel veter ustvaril občutek, da je nekoliko hladnejše, čeprav je toplomer še kazal 37-38 stopinj.
V	Rimu je bila danes temperatura nekoliko bolj prizanesljiva. V observatoriju v centru mesta so namerili 32,8, kar je skoraj za tri stopinje manj kot včeraj.
V	Neaplju in Kampaniji je še naprej velika vročina. V Beneven-tu in Avellinu je temperatura dosegla celo 41 stopinj.
Metereološka služba letalstva poroča, da je bilo ob 13. uri najbolj vroče v R. Calabria in v Ca-tanlji s 36 stopinjami, medtem ko je bilo v Ferugi in Rimu 34, v Ca-tanzaru in Piši 33, v Firencah, Bariju in S. Maria di Leuca 32, v Genovi, Fiumicinu (Rim), Campo-
bassu, Algheru in Cagliariju 31, v Neaplju in MSSSW 3Q.
Nagrade časnikarjem za članke o prometu
RIM, 26. — V okviru kampanje za varnost vožnje v poletju, je ministrstvo javnih del — generalni inšpektorat za vožnjo in promet — razpisal tudi za časnikarje nagrado za članke o ((varnosti vožnje po cestah*. Te nagrade lahko dobe profesionalni časnikarji in publicisti, ki bodo odlično napisali enega ali pa več člankov v periodičnih listih, ki so razširjeni po vsej državi ali pa so strokovno specializirani. Kdor bo dosegel prvo mesto, bo za nagrado dobil milijon lir; dva časnikarja na drugem mestu bosta prejela vsak po 500 tisoč lir; štiri nagrade po 250 tisoč pa bodo prejeli časnikarji od tretjega mesta dalje. V poštev za tekmovanje pridejo članki, ki so bili objavljeni od 15. julija dalje in bodo objavljeni do 15. septembra. Objavljene članke bo moralo tajništvo nagrade (dr. Rizzo Giovanni na ministrstvu za javna dela) prejeti do 30. septembra 1967, Zlate ali srebrne tablice z diplomami pa bodo prejeli časnikarji dnevnega in periodičnega tiska, ki so ali bodo v času od 10. julija do 31. avgusta posebno poudarili letno kampanjo za varnost na cestah.
V razsodišču bodo vodilni funkcionarji generalnega inšpektorata za vožnjo in promet, tiskovnega urada ministrstva javnih del, tiskovnega urada ACI, predstavnik FNSI ter dva časnikarja, ki jih določi sama FNSI, ter predstavnik specializiranega tiska.
posojila, med katerimi bo mogoče s prihrankom posameznikov doseči vsoto, ki bo potrebna za nakup ah za zgraditev cenenega stanovanja. Pri tem je treba upoštevati, d so bile nekoč večje omejitve pri pojmu o gospodarnem ali ljudskem stanovanju kot so sedaj, ko so začeli veljati novi zakoni. Zato je moč graditi sedaj večja in bolj udobna stanovanja z javnim prispevkom.
Dežela bo prispevala v prid gradnje in nakupa ljudskih stanovanj 6-mesečne prispevke za kritje obresti od najetih posojil pri zavodih, ki so za to pooblaščeni. Prispevek dežele bo znašal toliko, da se znižajo obresti na 4 odstotke. Na podlagi tega bodo tudi računali amortizacijo. Ta prispevek bo trajal do 20 let in se bo nanašal na vsoto, ki ne sme znašati več kot 75 odstotkov stroškov za nakup zemljišča in za zgraditev hiše ali stanovanja, oziroma ki ne bo znašal več' kakor 75 odstotkov vrednosti stanovanja, ki ga bodo posamezniki kupili. Ce bo torej stalo stanovanje 8 .milijonov, bodo lahko prizadeti zaprosili za 6 milijonov posojila pri kreditnih zavodih, ki imajo konvencije z deželno upravo. Ce pri tem upoštevamo, da znašajo obresti n. pr. 8 odstotkov, bo dežela prispevala vsak mesec približno 37.000 lir.
prizna večina deželnega ozemlja za zaostalo področje. Na ta način bo imela dežela lahko koristi od omenjenega zakona. Pri tem pa je treba poudariti, da je na zadnjem sestanku v Rimu s predsednikom Ber-zantijem minister za zaostala področja Pastore rekel, da je mnogo težkoč, ki ne dopuščajo, da M ugodili vsem zahtevam naše dežele.
V dvajsetletju 1967-1986 bo dežela dajala po 200 milijonov lir prispevka na leto, kar pomeni 4 mili Urde v omenjenem razdobju. Prispevkov pa ne dobe tisti, ki že uživajo podobne ugodnosti od države. Pričakujejo, da bodo na podlagi tega zakona sezidali več hiš, kakor so jih v triletju 1960-1962 z vsem državnim prispevkom. To pa bo pospešilo gradbeno dejavnost, ki je že več let v krizi. S tem seveda se bo tudi povečalo število zaposlenih zidarjev in drugih gradbenih delavcev. Končno bo to prispevalo k zboljšanju vsega gospodarstva.
Sicer pa je dežela že prispevala k pospeševanju gradnje ljudskih hiš. Že leta 1965 je izdala zakona štev. 12 in štev. 26. Prvi je določal podelitev prispevkov v kapitalu občinam in avtonomnim zavodom za ljudske hiše (IACP) za gradnjo stanovanj v prid osebam,
ki živijo v poslopjih, ki so nevarna, ali ki jih bodo porušili na
na,
podlagi regulacijskih načrtov ali javnokoristnih del. Z drugim zakonom pa je dežela dajala prispevke za revne družine ter zi gradbene zadruge za plačevanje obresti od posojil za gradnje ljudskih hiš. Pri tem je šlo za omejene posege, ki se niso neposredno tikali zasebnikov, marveč javnih ustanov, ki skrbijo za gradnjo ljudskih hiš. že s temi ukrepi se je pospešila gradnja cenenih stanovanj. V ta namen je dežela že prispevala nad pol milijarde lir.
Sedaj je v gradnji v vseh treh pokrajinah 426 stanovanj, ki bodo precej udobna. V kratkem bodo pripravili še nadaljnje načrte. Pri tem pa je treba upoštevati tudi zamudo zaradi birokratskega postopka pri odobritvi načrtov in pri dražbah. Težkoče so nastale tudi zaradi tega, ker ni vedno na raz-
Zadnja pot Jožeta Štruklja
Velika množica pogrebcev je vče. raj popoldne pospremila pokojnega Jožeta Štruklja, uglednega in zavednega tržaškega Slovenca, na njegovi zadnji poti. Med njo so bili posebno številni pokojnikovi prijatelji, ki si jih je pridobil s svojim vedrim in poštenim značajem.
Žalni sprevod je iz stanovanja v Alpinski ulici na Opčinah krenil z avtomobili naravnost k cerkvi na Proseku, kjer je pokojniku zapel v zadnje slovo cerkveni pevski zbor pod vodstvom M. Cibica. Po opravljenem cerkvenem obredu je sprevod, v katerem so za krsto stopali pokojnikova žena, sin in drugi sorodniki, za njimi pa številni pogrebci z Opčin, s Proseka in iz Trsta, krenil na proseško pokopališče, kjer je zbor zapel še dve ža-lostinki, nakar so krsto položili v družinsko grobnico.
Včeraj zvečer je bil v portiču miramarskega gradu drugi od Štirih koncertov, ki jih Avtonomna letoviSčarska ustanova in gledališče «Verdi» prirejata to poletju. Pripombe ob prvem koncertu seveda veljajo bolj ali manj tudi za včerajšnji koncert, čeprav je bilo ozračje skoraj proti pričakovanju dokaj mirno in je le tu pa tam veter malo popihal. Kljub neidealni akustiki pa je bil koncert vevjiar prijeten, za kar gre hvala odličnim izvajalcem.
Dirigent in skladatelj Robert Wagner, ki je Dunajčan, je imel tudi na sporedi dva rojaka. Na vrsti je bila najprej Hagdnova Simfonija v g-duru op. 92 (Oxford), pozneja pa Schubertova Nedokončana, ki sta obe dovolj lepo zazveneli. Kot solist pa je nastopil kitarist Alirio Diaz, po rodu iz Venezuele. Igral je Koncert za kitaro in orkester, katerega avtor je Mario Castelnuovo-Tedesco. Mogoče so prav nastopi solistov na takih odprtih pozornicah problematični. Mojstrstvo solista se včeraj gotovo ni tako zelo uveljavilo, kot bi se v zaprtem prostoru. Skladba
Seia pokrajinskega odbora
Vloga pokrajin pri javnem zdravstvu
.........................................iiiiiiiiiijiiiuiiiiniiiiifiitimtiiiiiiiiniiii......................................................................................................................................................m........■»■•»••••«•............................................»•.......
Ali je mogoče ujeti Martina Bormanna ?

Festival folklore
KOPER, 26. — Nocoj se je v Kopru pričel 8. festival jugoslovanske folklore, na katerem bo sodelovalo 400 članov raznih ansamblov. Na prvem večeru, posvečenem ljudski pesmi in plesom iz Bosne in Hercegovine, je 120 članov folklornih skupin prikazalo folklorno bogastvo Bosne in Hercegovine. Jutri bosta nastopila amaterska ansambla «France Marolt* iz Ljubljane in «Zora» iz Opatije, medtem ko bodo v soboto, zadnji dan festivala profesionalni ansambli «Ta-njec» iz Skopja, «Kolo» iz Beograda in «Lado» iz Zagreba prikazali ljudske plese vseh narodov Jugoslavije.
Martin Bormann je živ, živ in svoboden. Ostal bo svoboden, vse dokler ne umre naravne smrti —-nekje v južni Braziliji ali. Čilu.. Vodja dunajskega dokumentacijskega središča o žrtvah nacističnega režima ing. Simon Wiesenthal pravi, da bi se Hitlerjev namestnik, ki se mu je leta 1945 vendarle posrečilo pobegniti iz obkoljenega Berlina, mogel izdati edino — z napako. Sicer je vse zaman. Za človeka,ki se mu je posrečilo ujeti Echmana, je Martin Bormann samo »teoretičen primer*.
Neka anonimna priča mu je ponudila pred kratkim po uglednem angleškem odvetniku naslov Martina Bormanna za 15.000 funtov šterlingov (blizu 26 milijonov lir), toda ing. Wiesenthal ne ((namerava vreči tega denarja skozi okno,* kot sam pravi, čeprav verjame odvetniku in ponujenemu naslovu. «Bilo bi zaman. To ne bi pomagalo ujeti Bormanna. Celo v primeru, da med tem časom ne bi spremenil naslova!*
Vedeti za naslov v tem primeru še ne pomeni ujeti ga. Naslov nekdanjega poveljnika nacističnih koncentracijskih taborišč Sobobir in Treblinka Franza Stangla, ki so ga pred kratkim formalno izročili
in pripeljali iz Brazilije v Zvezno republiko Nemčijo, je Simon Wie-senthal poznal, kot sam pravi, celo tri leta in pol. Kupil ga Je od nekega nekdanjega gestapovca za 7000 dolarjev in vsoto izplačal v določeni banki takoj po aretaciji. Vendar ga je porabil šele po'em, ko je bil prepričan, da mu bo koristil.
* * *
To se zgodilo šele potem, ko j 3 srečal nekega brazilskega senatorja, ki mu je obljubil, da mu bo pomagal. Za »primer Stangel* je vedelo v Braziliji do aretacije samo šest ljudi. «Morali smo biti zelo previdni,* je povedal vodja dokumentacijskega središča. ((Nacisti so v Južni Ameriki zelo vplivni in imajo odlične zveze s policijo. Zato smo morali že iz priprav izključiti čimveč — policajev.*
V Brazilijo je najprej o^potivai poseben sel z gradivom in dokumenti, ki so jih o vojnem zločincu zbrali v dokumentacijskem središču na Dunaju. Drugi korak: Stangla so pričeli »neopazno sprem, ljati* Tretji: nekaj vlad, med drugimi avstrijska in zahodnonemška, je zahtevalo, naj ji zločinca izroče.
Četrti: po posredovanju brazilske-] Podobno je z drugimi tremi «ve-ga senatorja so Stangla zaprli. likimi zločinci*, ki jih išče Simon Za Bormannom pa je bilo takšno Wiesenthal, potem ko je ujel in
legalno dejanje neizvedljivo. Stan gel je namreč živel in delal v enem kraju, Bormann pa ne dela nikjer in tava iz države v državo. Edino pravilo: zadržuje se samo v krajih, kjer je primerno ozračje. Tako seveda ravnajo tudi drugi veliki nacisti. Vendar ta podatek ne more preveč pomagati tistim, katerih življenjski smoter, delo in vsebina so odkrivanje in lov nacističnih zločincev vseh vrst in različnih narodnosti ter njihovih skrivališč od Latinske Amerike do Evrope in Afrike.
«Imam tudi sliko Bormannovega psa,* pravi ing. Wiesenthal. Ima tudi sliko njegove tajnice in tajnika. Nekdanji «reichsleiter» nacistične stranke je namreč spravil v Latinsko Ameriko toliko denarja, da ne čuti finančnih skrbi. Toda z Bormannom, :i nima samo mnogo denarja, temveč tudi »mnoga prijateljev in vsaj sedem imen,* je podobno, kakor je bilo z Eich-mannom. Lahko bi ga samo ugrabili. Za to pa sedaj, kot pravi Wiesenthal, «ni čas*. Povrh vsega bi ga Zvezna republika Nemčija sprejela samo »legalno*.
izročil pravici Adolfa Eichmanna in Franza Stangla. Zloglasni zdravnik Mengele živi v glavnem v Paragvaju. Paragvajski oblasti ga ne bi izročil niti v primeru, da bi kdo uradno zahteval; vodja gestapa Mtiller in generalni inšpektor vseh nacističnih koncentracijskih taborišč Richard Glitz sta tudi v Južni Ameriki. Oba bosta verjetno o-stala za Wiesenthala samo ((teoretična primera*.
V resnici se mali urad v tretjem nadstropju stavbe številka sedem na dunajskem Rudolfsplatzu ukvarja s Sizifovim delom. Vendar ne brez uspeha. Na aktivni strani bilance je kakih 900 odkritih primerov zločincev. Pasiva pa so močnejša. Še kakih 20.000 zločincev se skriva. Toda čas beži. »Moramo pohiteti,* opozarja Wiesenthal. Morda bo Zahodna Nemčija podaljšala rok o zastaranju vojnih zločincev (trenutno velja 31. december 1. 1969. Zbiranje dokumentov pa zahteva strpnost in potrpežljivost.
Značilno je, da odpade na Avstrijo, ki je po prebivalstvu predstavljala le 8,5 odstotka «veIikonem-škega rajha*, več kot polovico na-
cističnih zločincev. Avstrija je tudi «zaostala», če upoštevamo sodne procese za ZR Nemčijo. Od 1100 osumljenih nacističnih morilcev sta v zaporu — samo dva. Vsi dugi žive mirno na svobodi. Pogostoma so zaposleni — na policiji. Njihova imena? Za inž. Wiesenthala tudi to ni skrivnost.
Na zadnji seji pokrajinskega odbora je odbornik za zdravstvo dr. Fogher sporočil, da je Zveza italijanskih pokrajin poslala pokrajinskim predsednikom in pokrajinskim odbornikom za zdravstvo prepis resolucije, ki je bila izglasovana na izredni skupščini zveze.
Skupščine, ki je bila 12. in 13. maja, sta se udeležila predsednik dr. Savona in pokrajinska svetovalka Weissova. Na njej so razpravljali o vlogi pokrajinskih u-prav na raznih področjih javnega življenja in zlasti o zdravstveni službi v deželah, pokrajinah in občinah. Odbornik Fogher je pouda ril važnost omenjene resolucije ter prečital nekaj osnovnih stavkov, ki se nanašajo predvsem na vlogo poki, jinskih uprav na področju javnega zdravstva in zlasti na področju psihiatrične oskrbe ter higienskega in zdravstvenega nadzorstva.
Resolucija nadalje poudarja potrebo, da se morajo ukrepi parlamenta in vlade glede zaščite javnega zdravstva naslanjati pred vsem na priznanje zakonodajnih in izvršilnih pristojnosti deželnih uprav, in da je treba poskrbeti, da se bodo vsi ti ukrepi izvajali preko pokrajinskih in občinskih uprav. Zato zahteva izdajo novega zakona za zaščito in oskrbo umo-bolnih na osnovi priporočil Zveze italijanskih pokrajin; da je treba takoj začeti preko pokrajinskih u-prav zdravstveno službo zlasti na področju preventivne socialne medicine; da je treba ustanoviti krajevne zdravstvene enote, ki bodo ustrezale vsem krajevnim potrebam in ki jih bodo upravljale občine skupno s pokrajinami.
Na sedežu pokrajinske uprave se je v preteklih dneh sestala prva stalna komisija pokrajinskega sveta za splošne zadeve, ki ji je predsedoval dr. Savona. Seja je bila namenjena počastitvi spomina polkovnika Giuseppeja Bellinija in poslanca Gaetana Martina.
Ni važno drveti, važno je dospeti !
je sicer pisana tako, da le redko ves orkester spremlja kitaro, včasih, zlasti v drugem stavku, pa ■skoraj bolj izstopajo kot solisti' nekateri drugi instrumenti. Ker :Q koneb-ti s soli stota kitaristom precej redki (tudi včerajšnji koncert je bil v Trstu prvič izvajan), je pravzaprav škoda, da nismo temu nastopu mojstra Diaza prisostvovali v bolj ugodnih koncertnih razmerah.
S pravo virtuoznostjo, ki je lastna godbenikom orkestra gledališča «Verdi», je za sklep orkester zaigral simfonijo iz Rossinijeve La gazza ladra.
Občinstvo, ki je skoraj popolnoma zasedlo prostore (baje so bili prodani tudi tisti, ki so bili prazni — očitno so se nekateri bali slabega vremena), je bilo s koncertom zadovoljno.
DANES IN JUTRI ZVEČER
Gvinejski balet Djoliba na gradu
Nekateri vojni zločinci žive v ZDA, predvsem nekdanji Paveličev notranji minister Artukovič. ((Mnogi mi pišejo o njem,* pravi inž. Wiesenthal. »Vprašujejo me, zakaj ničesar ne storim, da bi tega zločinca ujeli in izročili Jugoslaviji. Toda tu sem brez moči. Ne glede na dokaze, dokumente in priče. Ce krajevni sodnik noče, da bi bil Artukovič izročen — in tega ne želi — bo tudi ostal v ZDA varen in svoboden. Ima prav gotovo bogato prijatelje,* pristavlja inž. Wiesenthal.
Ali pripravlja kakšen ((senzacionalni udar*? To ne, vendar je na sledi nekcr.-.u Eichmannovemu sodelavcu, ki živi v Nemčiji pod tujim imenom, še ne ve, ali ga bo cdkril. Ime? Svet bo že izvedel, ko ga bodo ujeli. Njegove slike ne nosi s seboj. To čast je imel tri leta in pol samo Franz Stangel.
Na progi Tržaškega Lloyda
Ladja «CcIlina» prod Avstraliji
Tradicionalno potniško progo Tržaškega Lloyda do avstralske celine bodo od 1. avgusta dalje ojačili tudi s tovorno službo. Progo bo vzdrževala motorna ladja «Cellina» z nad 7 000 ton. Ladja, ki jo že na-tovarjajo v Trstu, bo tovor dopolnila v Neaplju, Livornu in Genovi. V Avstraliji bo «Cellina» pristajala v Freemantlu, Adelaldu, Melbournu, Brisbanu in Nevvcastlu. Do sedaj je na progi deloval mešani pot-niško-tovorni promet.
Izjava Gibanja za neodvisnost
Gibanje za neodvisnost STO nam
je poslalo izjavo, v kateri zavrača stališče KPI v zvezi z zadržanjem Gibanja za neodvisnost do tržaškega občinskega odbora in levega centra, ki naj bi ju — kot zatrjujejo v krogih KPI — Gibanje za neodvisnost že dvakrat rešilo, ter
Gvinejski narodni balet, ki je na turneji po Evropi, bo danes in jutri predstavil tržaškemu občinstvu v prireditvi imenovani «Djoliba» (po imenu reke Niger) folkloro, barve in okolje, skratka tradicije in obrede črne Afrike. Približno 50 plesalcev, pevcev in godbenikov nam bo v ducatu dejanj prikazalo različne teme: «Zver izvirat) (po neki ljudski legendi o žrtvovanju najlepše vaške device zveri), «Poe-zija morja» (češčenje valov v prazničnih kostumih), «Poroka najden-ca» (bogata poroka znanega pevca, ki se je po dolgem potovanju po svetu ponovno vrnil v rojstno vas), «Himna lepemu letnemu času» in po drugih nastopih zaključni zbor s pesmijo posvečeno sveti reki Djoliba, ki jo imenujejo tudi smogoč-ni Nigertt. Gre torej za prikaz razvoja in napredka črne Afrike, ki kaže znake, da se vsaj duševno čim bolj približuje razvitim narodom.
Prodaja vstopnic za današnjo in jutrišnjo predstavo, ki bo na dvorišču tržaškega grada je v pasaži Protti in od 20. ure dalje pri blagajni na gradu. Pred in po predstavi bo delovala avtobusna služba-
Patty Pravo pride v Trst
Po uspešnih nastopih Antoina «Equipe 84» z Rito Pavone bodo na dvorišču tržaškega grada zazveneli tudi glasovi Pat.ty Pravo z osebnim triom «The Cyan Three»< presenetljivega orkestra italijanske RTV «Dik Dik» in beat skupine iaditt. Letoviščarski in turistični a-stanov, se je posrečilo izvesti <•" prireditev, namenjeno mladim 177 tudi starejšim, kakor tudi gostom našega mesta, vendar za en sam večer, to je v ponedeljek ob 21Ja: Patty Pravo so odkrili šele P*-?? letom dni. 19-letno Benečanko N'" coletto Strambelli, to je njeno Pjn v o ime, so odkrili v Piperju v
mu, ko je zelo temperamentno P^e' sala shake. Njena živahnost in *5
pota sta navdušila opazovalce, "j so jo kratkomalo vprašali, če 0
hotele peti kot pleše. Patty je PrL volila in nekaj dni kasneje je PrV‘v
nastopila na odru lokala «Piper»
Viareggiu s popevko «Ragazzo ste». Uspeh je bil izreden in ‘.i ty se je čez noč znašla v skup71
najboljših pevcev.
Prireditev bo vodil znani telem zijski napredovalec Corrado. ic Rezervacije in prodaja ustopm
i danes dalie uri Pntp.rniti
od danes dalje pri Paterniti ■ ,n gi, Korzo Cavour 7, tel. 23362 a -
* _ »n
sobote od 8.30 do 12.30 in od 16 L do 19. ure, v nedeljo od 9. do 1‘-^ in v ponedeljek zvečer tudi P blagajni na gradu.
— 3 —
27. Julija 1967
ČETRTKOVA ČRTICA
HAROLD HAMILTON
Bridko
odkritje
.Pri telefonu Mike Silver, zasebni detektiv.
~ Tu Lauirence Blochman. Mi-ster Silver potrebujem vašo pomoč.
—	Vaš naslov? — je vprašal Silver.
~~ West Palisade 12.
~~ Kdaj želite, da vas obiščem?
—	Če morete okoli poldne.
V redu — je odgovoril Sil-
Ver- _ Latvrence Blochman je bil Uslužbenec majhne družbe za trgovino z avtomobilskimi gumami.
je skromen in samotarski člo-Vek- Zato pa je bila njegova dvanajst let mlajša žena zelo nemirnega duha in spremenljive nara-®e- Vsi njegovi prijatelji so veneli za številne ljubavne sestanke njegove žene Kate. Njene Ijubezen-8*e dogodivščine so bile vsakodnevne in o njih ni ničesar vedel s°mo mbogi Latvrence*, kakor 80 ga včasih imenovali.
, ” resnici pa ni bilo ravno ta-n°. Pogosto so se mu zdele razne stvari sumljive, vendar se je ,.se skupaj končalo pri sumu. Svo-™ sumničenj ni mogel nikoli pod-nfepiti z dokazi, ki bi bili določ-"*■ natančni in očitni.
Edi na uteha mu je v vsem tem 0,1 Johny, 23-letni sin iz prvega ial°na. Johny je bil dostojen in dobro vzgojen fant. Edino kar £atvrenceu pri Johnyju ni bilo Jec• je bilo to, da je zelo pogo-odhajal z doma in ostajal v mestu dolgo v noč. Če se je to 9odii0 p0ieg vsega še isti dan,
,a je šla z doma tudi Kate, se je ~'amrenče počutil doma sam kot
PUseavnik.
d°hny je imei dekle, s katero a se pogosto sestajala. Ime ji je ■ 0 Hellen. Latvrence je sicer ,e nikoli ni videl, toda po Johny-urVejn pripovedovanju o njeni do-0f0tj> jo je vzljubil kot lastnega čir •1 Kmalu bi se imela poro-p' Lauirence je bil srečen.
I^fPričan je bil, da bo Hellen naj-snaha na svetu.
"ekdo je pozvonil. Bil je Silver.
»" Vstopite, — ga je povabil dnirence in mu ponudil stol.
^7 Mister Silver. — je začel, —
'tigodba je kratka in jasna.
ZQdd me vara. želel bi, da jo ‘edujete. Zvečer odhaja z do-, d- Vaša dolžnost je, da me ob-«!‘e, kje se bo nocoj sestala s p]l7n ljubimcem.
in^dzal mu je sliko svoje žene i *afc°j plačal trideset dolarjev,
, l,kor je silver zahteval za svo-de‘0.
Priv * sedme ure zvečer je Kate tj 5!a v njegovo sobo in rekla, tak ®re ven• Nikoli prej ni čutil hnf9a veselja zaradi njenega od-bo ° ^t sedaj. Čutil je, da se b0 n°c°j vse uredilo. Silver mu tja kje je žena, on bo odšel t0 ,n ubil njenega ljubimca. Ne Im”1 samo fantazija. Popolnoma č/o”0 se je odločil. Ubil bo tega kar h’- pa nai se Potem z9°dj,
«ekn'	e' Očistiti mora svoj že
v0lvJ iet umazani ugled. Tudi re-ger Je že pripravil.
; Sk0J, kake tri ure je pozvonilo.
% J . je iz naslonjača in nestrp-:	^mil slušalko.
je >r,,}jter Blochman, ste vi? — slišal Silver jev glas.
0(j °a. — je odgovoril in drhtel __ parjenja.
nic, Ko je vaša žena odšla z do-0a’p®e je odpeljala do centralne-kitn arlca, kjer se je sestala z ne-^ mlajšim moškim.
■ "o ,e. ie sedaj? — ga je nestrp-^	Lauirence.
I 6 avt at° ie fudi moški sedel j Pe d °. - je nadaljeval Silver,
\	M	se zmenil z Latvrence-
| Po z?llrPnošt. — Napotila sta se k \\„?dnem bulvarju proti hote-Grej ,0°di!s. ki leži ob vznožju do j. .. Hilla. Zasledoval sem ju W,jme pisarne v hotelu. V ?aicoj,p° s°bo sta se vpisala kot , s <;? Johnson.
is 9ia,a 8e sedaj v hotelu? — se ^	,.n°	zadrl Latvrence.
\ a' Vzela sta sobo št. 14 v
j " fiu"?dsfr°Pj“-
~~ j a(a vam Silver, lepa hvala! j je 8 nekaj, mister Blochman, zorii L^ndaljeval Silver. — Opo-i ne 1 pas, da dobro razmislite, i *ti..	o>	napravili kake neumno-
kouirenr.
ce ga ni več poslušal.
Il|,|llt|||||,,ll,„|||||||||||),|||||||||„n,!!,,||II|||vtlnl|t|,|„,mn,IHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIII,,!,,!
’ Spustil je slušalko, preden je detektiv končal. Stopil je k mizi in vzel revolver.
Zunaj je bila čudovita noč, napolnjena s prijetnim vonjem po cvetju. Sedel je v avto in krenil. Ni se mu mudilo. Vozil je počasi, ker je_ imel za uresničenje svojega načrta na voljo vso noč. Še enkrat si je ponovil, kaj mora storiti. Neopazno se mora vtihotapiti v hotel in oditi do sobe št. 14. Če bodo vrata zaklenjena, bo šel okrog in vstopil pri balkonu. Ubil bo njenega ljubimca in se nato vrnil po isti poti. že vnaprej je užival ob misli na njen obupni krik.
Hotel je bil oddaljen kake tri kilometre. Ko je privozil do tja, je vladala popolna tišina. Preden je stopil v hotel, je še enkrat potipal revolver, ki ga je imel v stranskem žepu suknjiča.
V	vratarnici ni bilo nikogar. Verjetno se je bil vratar za trenutek oddaljil. Izkoristi je to in hitro stopil po stopnicah. Ko je prišel pred vrata sobe št. 14 v prvem nadstropju, mu je srce tako močno bilo, da se mu je zdelo, kakor da se ne bo mogel obdržati na nogah. Hitro je pritisnil na kljuko. Ni bilo zaklenjena.
Na postelji je sedela Kate v spalni srajci. Pri njej je bil moški, obrnjen s hrbtom proti vratom Lawrence je po prizoru, ki se mu je ponujal, sklepal, da je njen ljubimec. Ko je Latvrence skočil v sobo, sta se oba zdrznila in moški se je naglo obrnil proti njemu. Bil je njegov sin Johny.
Lahko bi rekli, da je bil Latvrence prav tako zmeden kot onadva. Kljub temu se je po trenutku mučne tišine, ko so se osuplo gledali, prvi zbral in spregovoril:
— Johny, je to Hellen? — je vprašal sina.
Johny je molčal.
— Johny, je to tvoje dekle, s katero si bil ob večerih? —- je kriknil kot ranjen lev.
— Hellen je izmišljena oseba. Izmislil sem si jo kot opravičilo za večerne sprehode, —- je odgovoril ,lohny, ne da bi gledat očetu m oči,	n
Verjetno bi bil še kaj rekel, pa ga je prekinil strel. Latvrence je streljal nase. Naravnost v srce. Zgrudil se je, še preden sta mu Johny in Kate lahko pomagala.
POROČILO ANGLEŠKE POLICIJE
Vedno več orožja v rokah kriminalcev
V	letnem poročilu, ki ga je načelnik angleške policije sir Erič St. Johnston predložil notranjemu ministrstvu, je jasno razvidno, da se angleški kriminalci vedno bolj poslužujejo strelnega orožja: 1966. leta je angleška policija ugotovila, da so gangsterji v 5.511 primerih uporabili za izvedbo ropov ali drugih kaznivih dejanj orožje. Prejšnje leto je bilo teh primerov 1.140.
Policijski načelnik je mnenja, da je delovanje kriminalcev sicer manjše kot pred dvema letoma, vendar dodaja, da zaradi tega položaj vseeno ni zadovoljiv. Po mnenju sira Eriča St. Johnstona predstavlja uživanje mamil, ki je zajelo že mladino, največjo nevarnost. Medtem ko so 1966. leta zabeležili 19.511 primerov, so policijski laboratoriji imeli lani opravka kar z 21.583 primeri.
Medtem ko so lani zabeležili manj primerov kršenja javnega reda, se je neverjetno zvišalo število kršiteljev prometnega zakona: teh je bilo lani štirikrat več kot 1949. leta.
Medtem ko se število agentov ni spremenilo, pa se vseeno poraja problem pomanjkanja prevoznih srestev, ki so nujno potrebna za hitri prevoz varnostnih organov na zahtevana mesta. In končno poudarja načelnik angleške policije, da se je število kršenja zakona s strani agentov znatno zmanjšalo, medtem ko se je povečalo število pohvalnih pisem s strani državljanov.
fc|VdM„(?d 21.3. do 20.4.) V svo-da k°dite potrpežljivi in ča-
dda uuu'ie potrpežljivi in ca-ča -*30 pinas^0^ va® trenutek- Pri" ao Pomirjenja med zaro-
klK
č gotovi 2XA- do 20.5.) Sreča je
iSšSftitfSi * 2..« „
i bnS ’• ki neirmd°ma nekatere prilož-. do Va se vam ponujajo. Nekdo , zelo širokosrčen.
: v^velike°dd^°6 hrfn02°2S7C)enNe kažite
HjBsV (ods®t"i bolj korektni. S.naT,?3-7-.do 22.8.) Da,
i Cto- najboli ■ do 22’8 ) Danes še
i >• rcni nadevi bodite bolj od
nfeSteC v fod 23.8. do 22.9.) Ne O ,gotov Fld neposredne koristi Pt-f;6*1- Za’nI;eprav oddaljen večji dateljstvpravdr boste neko lepo
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Kdor vas obkroža, vam danes ne bo pripravljen slediti za_ vsako ceno. Odlično vzdušje v družini.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Pazite, da bi še bolj ne povečali svojih izdatkov. Dan je primeren za vljudnostne obiske.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Dosegli boste odličen finančni uspeh. V teku večera skušajte rešiti nekatera manjša družinska vprašanja.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1. V poslovnem pogledu sledite še naprej stari poti in ne sprejemajte novih obveznosti. Ne dovolite, da bi vas kdo klevetal.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne jemljite resno obljub, ki vam jih dajejo neresni ljudje. Kdor se u-kvarja z lovom,_ bo doživel danes prijetno presenečenje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pokažite več razume- anja do sodelavcev, ki , se na delu še niso znašli. Uspešno 1 boste rešili neko osebno vprašanje.
W
jsasm
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Sodobni motivi - 12.00 Fogazzaro: «Mali stari svet» - 12.35 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Igra skupina «Musici del Friuli» - 17.20 Glasba za tran-sistornik - 18.00 Zbor «Antonio II-lersberg* - 18.15 Umetnost, književnost in prireditve - 18.30 Simfonične skladbe - 19.00 Otroci na počitnicah - 19.15 Razkuštrane pesmi - 20.00 Šport - 20.35 «Iz dneva v dan», radijska drama - 21.15 Jazzov kotiček - 21.35 Klavirski nokturni - 22.00 Ansambli - 22.30 Madrigali Luca Marenzia - 22.45 Melodije.
Koper
7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20.30 - Poročila - 8.15 Jutranja glasba 9.00 Popevke -
10.00	Pod senčnikom 10.45 Ce-lentanov klan - 11.00 Plošče - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.05 Glasba po željah - 13.45 Od melodije do melodije - 14.10 Glasbeni vložek 14.15 Pisan spored - 14.40 Orkester Hermann Hagestedt -
15.00	Glasba po željah - 16.00 Iz operetnega sveta - 16.45 Zbori osnovnih šol - 17.00 Turizem - 17.30 Mali umotvori velikih mojstrov -
18.00	Plošče - 18.15 Ritmi in melodije 18.40 Ital. narodne pesmi -
19.00	in 20.30 Prenos RL - 20.00 Chet Atkins s kitaro 23.15 Ansambel Bud Freeman.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 —
ČETRTEK, 27. JULIJA 1967
Poročila - R.30 Jutranje pesmi -9.07 Zvočni trak - 10.05 in 11.05 Ure glasbe - 12.05 Kontrapunkt -13.33 Pisan spored - 14.40 Ital. popevke - 16.00 Program za mladino
-	17.15 Roman v nadaljevanjih -
17.30	Neapeljske pesmi - 18.05 Veliki variete - 19.30 Luna park -20.20 Zabavni spored 22.15 Violinist Perlma i in pianist Bagnoli.
II program
7.30, 8.30. 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila 8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album - 10.00 Roman v nadaljevanjih 10.15 Plošča za poletje - 11.35 Zdravnikovo mnenje -11.42 Pesmi desetletja 13.00 Turistični sprehodi 14.00 Juke box
-	15.15 Violončelist Pablo Casals -
16.00	Pesmi XV. festivala v Neaplju 16.38 S transistorjem na peščini 18.50 Glasbeni aperitiv -
20.00	Ital. humoristi - 21.40 Plesna glasba.
IH. program
10.00 Schubert, Weber in Monteverdi 10.00 Portret M. Ravela -
13.00	Antologija interpretov - 14.30 Schumannova komorna glasba
15.30	Nove plošče - 16.05 llart mann in Hindemith - 17.10 Glas bene improvizacije - 18.15 Gospo darska oddaja 18.30 Lahka glas ba 18.45 Kulturne aktualnosti
20.00	Smetanova Prodana nevesta
Naši solisti v italijanskih operah
-	12.00 Turistični napotki - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Dvorakove melodije in ritmi - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Slovenske narodne
-	14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Za prijetno popoldne - 16.20 Glasbeni intermezzo - 16.40 Pojo italijanski zbori 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 četrtkov simfonični koncert - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Turistična oddaja - 20.05 Glasbene razglednice 21.00 Lahko noč, otroci! - 21.10 Domače pesmi in napevi - 22.00 Literarni večer -22.40 Glasbeni nokturno - 22.10 Iz domače komorne glasbe.
Ital. televizijo
18.15 Program za mladino 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Poročila 21.00 --Lei non si preoccu-pi» - 22.10 Dokumentarec o An tarktiki - 23.00 Dnevnik.
Slovenijo
7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30
-	Poročila - 8.05 Telesna vzgoja
-	9.05 Glasbena matineja - 10.15 Glasbena pravljica: «Pajek Jakec*
-	10.30 Baletni intermezzo - 11.15
H. kanal
18.45 Tednik «Quattrostagioni» -
21.00	Dnevnik 21.15 Perry Mason - 22.05 Igra ne pozna meja.
Jug. televizija
18.05, 21.00, 22.55 - Poročila -
13.00	Proslava dneva vstaje — prenos s Kozare 18.10 Zapojte z nami - 18.25 Slike sveta 18.55 Kratek film 19.15 Kam, kje in kako v soboto in nedeljo - 9.35 Kvintet Montenegro - 20.00 Van-drovec — humoristična oddaja -19.40 Obzornik - 20.30 Govor V. Bakariča na Kozari - 22.07 V. Hugo: Marija Tudor.
PRED VELIKIM PARTIZANSKIM SHODOM V BAZOVICI
O liku Ferda Kravanje Petra Skalarja
Naj bo v nas večno živ spomin na naše najbolj svetle zglede!
Dolgoletne borbene izkušnje, prežete z vero ustvarjalne ljudske moči so pomagale Skalarju premagovati številne težave. V sebi je poosebljal skromnost, pristno tovarištvo in neustrašenost, v danih primerih celo pretiran prezir do prežečih nevarnosti.
Hrabrega in iznajdljivega partizana Alojza Rutarja-Svečana je izbral maja 1943. leta za svojega spremljevalca. Sedemnajst mesecev ga je spremljal od sestanka do sestanka, prenašal njegovo pošto in doživljal z njim veliko razburljivih dogodkov. Po niti še živih spominov je Svečan obudil nekaj zanimivih doživljajev. S ponosnim in otožnim prizvokom v glasu je pripovedoval; «V Idrskem je krojač Karel Miklavčič sešil za Skalarja novo obleko, ki so mu jo podarile organizacije. Čez nekaj dni je prišel oblečen v novo obleko na mladinski sestanek v vas Zadlaz Ča. drg. Mladinke so ga lepo oblečenega, sicer občudovale, toda mu niso mogle prizanesti z zbadljivko: — Peter, sedaj pa si postal pravi «gospod»! Od srca se je zasmejal na prikro pripombo. Naslednjega rine je srečal komandirja kurirske postaje št. 27, Toneta Kodra. Ta je imel na sebi ponošeno in skoraj v cape razpadajočo obleko. Skalar ga je pozorno premeril od nog do glave in nato dejal: — Ko-
der, pomeri si moj suknjič in hlače, če ti gresta prav! Komandir ga je pogledal nekoliko začudeno, končno pa je le to storil. Slekel je cape in si oblekel novo obleko, ki mu je pristajala kot narejena po meri. Za slovo mu je Skalar še dejal: — Ti si bolj potreben nove obleke kot jaz. Koder ni mogel verjeti taki nenavadni radodarnosti.
«Nekoč je srečal na Mežerevcu mladega partizana. Ta je nosil razdrapane in z žico povezane čevlje, da so mu iz njih moleli prsti v sneg. Ogovoril ga je prijateljsko: — Tovariš, poizkusi, če ti gredo prav moji gojzarji! ? Bolj za šalo kot zares je sprejel mladi partizan njegov nasvet. Obul si je Skalarjeve gojzarje, on pa njegove, razdrapane. Zamenjava je bila opravljena, nato je Skalar pristavil: — Obdrži si gojzarje, saj jih potrebuješ bolj kot hrano! Poslovila sta se tovariško. Mladinec je bil vidno ganjen zavoljo nepričakovanega darila.
«Takih in podobnih jrimerov je bilo veliko, saj se Skalar zaradi svoje skromnosti ni mogel prisvojiti večjih ugodnosti kot ostali njegovi soborci.
«Maja 1943. leta sem ga spremljal na poti čez reko Nadižo na Mijo, kjer je taborila Gradnikova brigada, pri kateri se je tedaj mudil Jaka Avšič, namestnik koman-
večja HITROST večja NEVARNO
zakaj tako drviš?
Življenje je v tvojih rokah: premagovati izkušnjavo po hitrosti je dokaz spretnosti in modrosti!
Vozite vedno s preudarno hitrostjo, primerno pogojem ceste in prometa.
MINISTRSTVO ZA JAVNA DELA
Glavno nadzorništvo za vožnjo in promet
POLETNA KAMPANJA ZA VARNOST NA CESTI julij - avgust 1967
danta glavnega štaba NOV in PO Slovenije.
»Skupno z Gregorčičevo brigado sta bili obe na pohodu v Beneško Slovenijo. Nesla sva denar, namenjen za potrebe partizanov na zasedenem ozemlju. Vračala sv* se ponoči in pod vasjo Kred zašla v zasedo italijanskih alpincev. Divje so streljali za nama. Pred mano je tekel Skalar, ko sem se nenadoma pogreznil v neko močvirje. Opazil je nevarnost, v kateri sem se znašel brez moči. Vrnil se je nazaj k meni in me rešil gotove smrti.
»Nekega dne sva hodila po dolgem visečem mostu, ki pelje čez Sočo v vas Volarje. Nahajala sva se nekako na sredini mostu, ko so počile puške sovražne zasede. Skalar je urno skočil čez most na rečni prod, jaz pa v Sočo, ki me je nesla naprej nekaj sto metrov. Srečno sva si rešila glavo in prispela na Mrzli vrh, kjer je bil tedaj sedež okrožnega komiteja KPS za Tolminsko.
«0 njegovi izjemni iznajdljivosti bom povedal tale dogodek: Leta 1944 se je vračal iz Črnomlja. Prisostvoval je konferenci Rdečega križa Slovenije kot član njegovega glavnega odbora. Nekje na Vipavskem je naletel na nemško izvidnico, ki je vohljala po vasi, medtem ko so ostali Nemci v strelski vrsti opravljali obsežno očiščevalno akcijo. Napravljen je bil po «švab-sko» — nosil je kratke hlače, opa-sač, brzostrelko, daljnogled in titovko za pasom. Domislil si je ukane, da bi nastopil kot nemški oficir. V nemščini je ogovoril nekaj metrov pred njim stoječo izvid, nico, češ, naj pregleda položaj na desni strani, on pa da bo šel v nasprotno. Nemci so ga ubogali, tako se jim je hladnokrvno izmuznil iz krempljev.
»Dolgo bi trajala moja pripoved, če bi hotel nanizati podobne zgodbe. Sem majhne postave. Spominjam se dogodka, ko sva se vračala s sestanka OF na Idrskem in bredla naraslo Sočo, ki me je spodnašala z veliko silo. Skalar me je krepko držal za roko, tako sva s skupnimi močmi premagala vodno pošast.*
Posežem v spomine Marije Kendove in Ignaca Mafrede-Simona na njegovo poslednje slovo od tovarišev:
»Spominjava se, kako se je meseca oktobra 1944. leta odpravljal na pokrajinsko konferenco KPS, Bil je lep jesenski dan. Skupna kuhinja je bila pri Kosih pod Kam-breškom. Pri kosilu se nas je zbralo več kot običajno. Ko se spomniva tistega kosila, imava občutek, kot bi bilo nalašč prirejeno za slovo od Skalarja.
«Za to važno konferenco smo ga morale «zrihtati». Vse ženske smo ga obdelovale, ena mu je prišila manjkajoče gumbe na suknjiču, druga zamašila luknjo na srajci itd. Obotavljal se je in se ni mogel ločiti od nas, vsakemu je imel še kaj povedati, naročiti, stisniti roko. Tudi mi smo občutili nekakšno tesnobo, nekaj, kar nikoli prej*.
Pripravljal se je za odhod na Če-povansko. Okrožna aktivistka Majda Štihova iz Sužida in druge tovarišice so mu skrbno uredile obleko in perilo, kakor da bi slutile, da bodo storile zanj zadnje opravilo. Na pot je Peter odšel 9. oktobra 1944 z dvema spremljevalcema, eden je bil Aldo Medvešček, tedaj je bil Svečan še na okrevanju.
Prispeli sn skozi Deskle do Banj. ške planote, naprej pa niso mogli zaradi sovražnih operacij na osvobojenem ozemlju. Vrnili so se nazaj v Deskle, kjer so jim postregli z večerjo pri Zimcu. Prenočevali so na Paljevem pri družini Podbršček. Noč je mirno minila. Naslednjega dne je Skalar za mizo v Podbrščkovi kuhinji urejal svoje spise, na straži pred hišo pa sta se izmenično vrstila njegova spremljevalca do enajstih dopoldne. Skalar jima je tedaj ukazal, naj prenehata stražiti, saj nista opazila nič sumljivega. Bilo je nekaj minut čez enajsto, ko se je mudilo domače dekle pred hišo. Tedaj je zagledala v bližini plazeče se fašiste. Brž je skočila v hišo in obvestila Skalarja o nevarnosti. On je pograbil svoje spise in skupaj s spremljevalcema bliskovito zapustil hišo skozi zadnja vrata. Spremljevalca sta tekla na desno, on na levo. Počili so streli. Skalar je bil smrtno zadet in je omahnil na tla. '	VID VREMEC
(Nadaljevanje sledi)
DANES V CAMAIORE
Slovesna podelitev Oskarja simpatije
Danes bo na občinskem stadionu Camaiore (Lucca) prva izvedba prireditve «Oskar simpatije*, s katero hoče krajevna turistična ustanova nagraditi najbolj simpatične osebnosti televizije, radia, lahke glasbe, revij, orkestrov, veselega gledališča in športa.
Poseben odbor je že določil »zmagovalce* tega Oskarja Najbolj simpatični so torej bili Sergio Bernardini, Adriano Celentano, Andrea Checchi, Corrado, Alighiero Nosche-se, Feo Conti, Rocky Roberts, Ma-nsa Del Frate, Delia Scala, Anna German, Caterina Valente in pevka Sandie Shaw, ki bo prišla s posebnim letalom iz Londona na letališče v Piso.
Med večernim sporedom bodo tudi izročili »plakete simpatije* številnim orkestrom, pevki Anni Iden-tici, Lari Saint Paul itd. čisti dobiček so organizatorji namenili krajevni dobrodelni ustanovi.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27.5, najnižja 18.7, ob 19. uri 26.3 »topinje; zračni tlak 1013.2 stanoviten, vlaga 55 odst., veter 18 km na uro severovzhodnik, nebo 5 desetink po-oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura mor a 22.4 stopinje, padavine tekom noči 13.3 mm.
Tržaški dneva
Danes, ČETRTEK, 27. julija
Natalija
Sonce vzide ob 5.42 m zatone ob 20.41 Dolžina dneva 14.59. Luna vzide ob 23.27 in zatone ob 11.40.
Jutri, PETEK, 28 julija
Zmago
Umri
je
Janko Furlan
Včeraj dopoldne je v zdravilišču v Nabrežini umrl Janko Furlan, upokojeni učitelj, vzgojitelj, zaveden in napreden Slovenec, zaslužni kulturni delavec in organizator, naš dolgoletni sotrudnik. 17-mrl je mož, zares prava kraška korenina, ki je vse svoje življenje in vse svoje sposobnosti posvetil svoji družini in svojemu narodu, kateremu je ostal zvest do konca, v dobrih in slabih časih. Dolga leta je oral in sejal na naši narodni njivi, spodbujal in vzgajal nase ljudstvo, zlasti našega kmečkega človeka. V mestu in po vsem Krasu so ga dobro poznali in visoko cenili.
SPOROČILO ČLANA UPRAVNEGA SVETA BOLNIŠNIC RAMANIJA
11 milijard in 350 milijonov lir za popolno preureditev bolnišnic
Glavno bolnišnico bodo preuredili v kliniko, bolnišnica pri Magdaleni bo služila ia starčke, nova bolnišnica na Ka-tinari pa za akutne bolnike - Skupno bo na razpolago 2.300ležišč
Pokojni Janko Furlan je bil sin kraške kmečke družine. Rodil se je 9. aprila 1888 v Mavhinjah, kjer je obiskoval osnovno šolo. Po pripravnici v Sežani je odšel na slovensko učiteljišče v Kopru, kjer se je tedaj pripravljal prvi kader siovenskih učiteljev, ki so globoko zorali v ledino slovenskega šolstva in prosvete v Istri in po vsej Primorski. Prvo službeno mesto je i-mel v Stomažu na Krasu, potem v Temnici. Leta 1913 se je poročil z Natalijo Berginčevo iz Šem-polaja, ki mu je povila tri otroke: Dušana, Jelko in Vido, ki sta jih vzgojila v naprednem duhu. Po prvi svetovni vojni je dobil službeno mesto v Šempolaju, kjer je bil nekaj let tudi tajnik šempolajske občine. Razen tega pa je vodil vaški pevski zbor in dramski odsek «Ljudskega odra*. Razen pouka na šoli, kjerkoli je služboval, se je posvečal tudi prosvetnemu in političnemu delovanju. Zaradi tega so ga fašisti preganjali in mu niso dali miru. Leta 1922 so mu postavili na balkon pred stanovanjem v šoli ekrazitni _ naboj, katerega eksplozija je močno poškodovala stanovhnje in pohištvo. Toda pokojni Furlan ni bil človek, ki bi ga lahko ustrahovali, ki bi klonil nasilju. Nadaljeval je po svoji poti. Na svojo prošnjo je bil premeščen v Nadanje selo. Toda tudi tam so ga fašisti preganjali zaradi njegove dejavnosti. Zapustiti je moral šolo in si poiskati zasebno službo. Dobil jo je prt Kmetijski zadrugi v Ilirski Bistrici, kjer je deloval za utrjevanje in razvoj zadružništva. Tudi to je razburjalo fašiste, ki so zadrugi postavili ultimat: *Ali Furlana proč, ali vam pošljemo komisarja*. Septembra 1928 so ga hoteli aretirati in odpeljati na Lipari, pa jim je nekaj ur prej zbežal v Jugoslavijo. Družina je prišla za njim šele pozneje. Naselil se je v Maribor t, a zaradi svoje napredne miselnosti in delovanja ni imel miru niti v tedanji Jugoslaviji.
Upravni svet tržaških združenih bolnišnic je pripravil načrt za razna dela v vrednosti 11 milijard in 350 milijonov Ur, za kar že Ima finančno kritje. Pri tem gre za tri racionalne in sodobno urejene bolnišnice ter za naprave in opremo, ki bo služila za medicinsko fakulteto. Ta načrt se že polagoma uresničuje. zato da se bodo izpolnile zadolžitve do omenjene fakultete, ki so Jo pred dvema letoma ustanovili na tržaški univerzi.
Pri tem gre za novo bolnišn1co za akutne bolnike, ki bo na Kati-nari in bo razpolagala z 800 ležišči; za glavno bolnišnico, ki jo bodo spremenili v univerzitetno kliniko s 660 ležišči, katerim Je treba dodati še 100 ležišč onkološkega centra, ter za bolnišnico pri Magdaleni, ki bo služila samo za stare ljudi in v kateri bo od 700 do 750 ležišč. Poleg starih ljudi bo tudi nekaj ležišč za bolnike TBC. Končno bo-
do zgradili v Ulici Pletš veliko poslopje. v katerem bodo avle in la-
boratoriji za medicinsko fakulteto.
Te vesti je sporočil na skupščini članov KD pri Sv. Vidu prof. Ra-mani, ki Je član upravnega sveta združenih bolnišnic ter je kot deželni svetovalec tudi v komisiji za Trst.
Najbolj nova plat pri vsem tem, je rekel Ramani, je preobrazba glavne bolnišnice v kliniko s pomočjo sklada za Trst. Z možnostjo u-porabe tega sklada za daljšo dobo bodo lahko porabili v 5 letih 3 milijarde 250 milijonov lir za preobrazbo glavne bolnišnice v kliniko in za specializacijo bolnišnice pri Magdaleni. V odnosu do prvot-
nih načrtov je morala bolnišniška uprava uvesti nekatere spremembe, ki so nastale ravno zaradi potreb nove medicinske fakultete. S tem načrtom, iz katerega se bodo porodile 3 sodobne bolnišnice s skupno 2.300 ležišči, bo vprašanje bolnišnic za Trst urejeno za mnogo let.
Kot smo dejali, bodo znašale naložbe za ta dela 11 milijard in 350 milijonov lir. Država bo prispevala za kritje obresti od 6,5 milijarde posojil. V ta namen je že dala 4u0 milijonov. Dežela bo dala za kritje obresti 1 milijardo 200 milijonov. S tem denarjetn bodo zgradili bolnišnico na Katinari, katere idejni načrt so že odobrili, medtem ko pripravljajo izvršni načrt. Kot Je znano, je tudi že na razpolago zemljišče, saj so položili lani temeljni kamen. Za spremembo glavne Bolnišnice v kliniko in za bolnišrrco pri Magdaleni je nakazanih 3 350 milijonov, katerim je treba, dodati 400 milijonov iz sklada «Segre — Sartorlo«. Te naložbe se tičejo bodisi zidarskih del kot tehniških in znanstvenih naprav.
Da se glavna bolnišnica usposobi za potrebe univerzitetnega pouka, bodo morali skrčiti število sedanjih ležišč od 1.800 na 660, to je za dve tretjini. V bolnišnici že opravljajo razna dela z 800 milijoni nakazila iz sklada za Trst. Pri tem gre za povečanje števila raznovrstnih dvigal, za okrepitev napeljave vode, plina in elektrike, za nakup znanstvenih naprav itd. V načrtu je tudi popolna obnovitev poda, pleskanje prostorov, izboljšanje higienskih naprav itd. Končno bodo ro-
Spored mednarodnega partizanskega tabora v Bazovici 29. in 30. t. m.
iiiiiliiiiiiiii
NtiiMiiiiaiiiiiitiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit 111111111111111 m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiii
STATISTIČNI PODATKI TRGOVINSKE ZBORNICE
Promet pristanišča v juniju dosegel nad 472.191 ton blaga
polnoma obnovili sprejemni oddelek.	j
Novo poslopje za potrebe medicinske fakultete v Ulici Pleti 'bol stalo okrog poldrugo milijardo lir.
V njem bodo avle, knjižnice, labora- { loriji in dnevne sobe za študente I internata. Idejne načrte bodo pri- j pravili sporazumno z akademskimi oblastmi.
Bolnišnica pri Magdaleni bo slu-i žila samo za stare ljudi ter za »rehabilitacijo« starih bolnikov. Ta od- j delek bo imel značaj «dnevne bel-1 nišnice» po angleškem vzoru (day hospital).	-j
Sprememba glavne bolnišnice v kliniko bo pomenila tudi velik pr!-hranek, saj bi stala popolnoma no- j va klinika najmanj 8 milijard lir. I Brez nje pa ni možen pouk' na me-1 dicinski fakulteti. Prof. Ramani je j dejal, da bodo seveda zahtevali ti načrti za uresničenje več let. Bol-I nišnico na Katinari bodo dogradili v sedmi letih, bolnišnico pri Magdaleni bodo obnovili v petih letih.; Glavno bolnišnico Da bodo preuredili do konca leta 1969, leto kasneje pa bodo popolnoma obnovili sprejemni oddelek. Za univerziteno poslopje v Ulici Pietš so določili rok 1972. Glavno bolnišnico bodo praznili polagoma, vendar pa bo njena dokončna ureditev s 660 ležišči dosežena šele tedaj, ko bo začela delovati bolnišnica na Katinari. Računajo torej, da bodo tržaške bolnišnice popolnoma ureje šele leta 1974.
V REPENTABRSKI OBČINI
Tečaj za dijake s popravnimi izpili
SOBOTA, 29.
Ob 18. uri: Otvoritev umetniške razstave o odporniškem gibanju v prostorih hiše Vinka Križmančiča, Bazovica št. 71 (na razcepu ceste proti obmejnemu prehodu na Pesku)
Oh 20. uri Na prireditvenem prostoru (ob cesti, ki polje proti obmejnemu prehodu pri Lipici) koncert godb na pihala iz Trebč, s Proseka in iz Nabrežine. Nastop pevskega zbora iz Bazovice in zbora ANPI iz Reggio Emilie. Nato ljudska veselica.
NEDELJA, 30.
Ob 10. uri: Na prireditvenem prostoru koncert godbe na pihala ljudske milice iz Ljubljane.
Ob 17. uri: Pri spomeniku na bivšem strelišču polaganje vencev v počastitev spomina bazoviških žrtev in padlih partizanov.
Pozdravna nagovora predsednika pokrajinskega odbora ANPI Artura Calabrie (v italijanščini) in bivšega partizana Branka Pahorja (v slovenščini).
Uradni govor posl. Arriga Boldrinija, odlikovanca z zlato kolajno za vojaške zasluge, vsedržavnega predsednika ANPI.
Pozdravi vodij delegacij iz Jugoslavije, Avstrije itd. Koncert godbe na pihala ljudske milice iz Ljubljane (Viljem Markovič — Dramatična uvertura, Verdi — Koračnica iz Aide, Hačaturjan — Dva plesa iz Gayane). Nastop zborov s partizanskimi pesmimi: zbor ANPI iz Reggio Emilie (dir. G. Veneri); Invalidski partizanski zbor iz Ljubljane (dir. Franc Milek); zbor «Va-silij Mirk« s Proseka-Kontovela (dir. Ignacij Ota). Nato prosta zabava ob zvokih plesnega orkestra «Lo-vec» iz Ljubljane.
V prvih šestih mesecih letos je promet po morju dosegel 3.717.086 ton in je bil za okrog 600.000 ton večji od lanskega polletja
Po statističnih podatkih tržaške
trgovinske zbornice je tržaški pomorski blagovni promet v letošnjem juniju dosegel skupno v dovozih in odvozih 472.191 tor. ter j« bil za okrog 50.000 ton večji od lanskega junija, vendar za okrog 60.000 ton manjši od junija 1965.
OSTALE VESTI IZ TRŽAŠKE KRONIKE BERITE NA 2. STRANI.
resnična volja organizatorjev festi-
vala, da bi na festivalu prišla do izraza svobodna umetniška ustvarjalna moc mladine vseh narodbv tej želja mladine po pravici in miru na svetu. Razen tega svetovalec Supanclch sprašuje, zakaj niso poverili nalogo organizacije festivala mladinski konzulti, ter očita, da je bila pozno sklicana seja Konzul te in da so Ji samo nekaj sporočili ter jo postavili pred Izvršeno dejstvo.
Premestili so ga v Prekmurje, dve leti je bil v Makedoniji, vrnil se
je spet v Maribor, kjer je organiziral prvo šolsko zadrugo.
V	tržaškem pristanišču so v juniju letos izkrcali 263.853 ton blaga, vkrcali pa 203.338 ton blaga, od česar odpade 5.632 ton ton blaga za zaloge in potrebe ladijskih posadk ter 52.647 ton na nafto, ki so jo prevzeli iz rezervoarjev tržaškega naftovoda.
V	prvih šestih mesecih letošnje-
V drugem pismenem vprašanju pa svetovalec Supanclch opozarja obornika Ceschlo, da je mladinska konzul ta še brez svojega sedeža. Prve seje konzulte so bile v občinski sejni dvorani, nato v trgovinski zbornici, v prostorih velesejma, se-
daj pa v telovadnici reKreatorija “lici S
ga leta pa je tržaški pomorski pro met dosegel skupno 3.717.086 ton v primerjavi s 3.125.895 tonami v lan-
skem polletju ter s 3.033.193 tonami v predlanskem polletju. Od skupne-
Ko so Nemci zasedli Maribor, so ga že prvi dan iskali gestapovci. toda tudi njim je pravočasno prekrižal račune in zbežal v Ba-nia Luko, kjer je ustanovil in vodil odbor za pomoč slovenskim pregnancem. Takoj no končani vojni se je vrnil v Šempolaj in se navdušeno lotil dela. Bil je član PNOO, leta 1948 pa so ga povabili v Istro, kjer je organiziral in vodil kmetijske tečaje v Portorožu ter gospodarsko šolo v Kopru, ki jo je vodil dve leti, dokler ni zbolel na očeh in se dokončno vrnil na svoj Kras, v Šempolaj. A t"d< tu ni počival. Sodeloval je pri Kmečki zvezi, ki ga šteje med svoje ustanovne člane in pri kateri je bil dolgo let član glavnega nadzornega odbora. Celo vrsto let. dokler mu ni so odpovedale zadnie moči. je bil marljiv sotrudnik Primorskega dnevnika, za katerega je napisal mnogo strokovnih člankov za naše kmete, zaodovinn kraških vasi, življenjepise naših kraških korenin in dopise iz rosi iz nahrežinskeaa okoliša. ki jih je stalno obiskoval. Več let. dok'er ni zbolel, je sodeloval tudi z etnografskim odsekom študijske knnžnice, zlasti pri izdelavi etnografskega zemljevida.
Zaradi zaslug na vzgojnem področju je bil pred nekaj leti imenovan za oedagoškega svetnika pri sekretariatu za šolstvo SR Slovenije.
Kdor na je poznal, se je čudil, kje najde vri svojih letih še toliko moči. Imel je v sebi zaklad energiie in jo je delil drugim, z žiro in napisano besedo, z globoko vero v svoj narod.
Pokojni Janko Furlan je bil navdušen za zadružne oblike sodelovanja in pomoči, zlasti v kmetijstvu. Napisni je knjigo 'Danska in Danci*, ki jo je izdala Goriška matica leta 1928. nešteto njeaovih člankov va je bilo objavljenih tudi v 'Edinosti*. rNovem rodu*, •■Gospodarskem vestniku*. 'Grudi*, «Jadranskem vestniku*, v «Ljudskem tedniku*. «Jadranskem koledarju* in «Gospodarstvu». ze od leta 1919 pa je sodeloval pri «Delu», ki ga je vodil tov. Ivan Regp-t.
Janko Furlan je zdaj odložil svoje pero za vedno, ohranil pa se bo njegov spomin, njegovo delo in nauk.
Ženi, sinu Dušanu, našemu u-redniku, hčerkama Julki in Vidi naše globoko sožalje.
ga prometa v letošnjem prvem polletju odpade 2.574.030 ton na dovoze
in 1.143.056 ton na odvoze. Pri do vozih je 341.499 ton odpadlo na surovi petrolej za potrebe tržaškega naftovoda, pri odvozih pa 68.559 ton na zaloge in potrebe ladijskih posadk ter 52.647 ton na surovi petrolej, prevzet iz rezervoarjev naftovoda v Žavljah.
Železniški promet v juniju pa je v glavnem ostal na isti ravni kot v lanskem juniju, saj se ni povečal niti za 1000 ton. Letos je znašal 147.131 ton, v lanskem juniju 146.350 ton in v juniju 1965 133.917 ton. V juniju je po železnici prišlo v Trst 68.606 ton blaga, odpeljali pa so
za 78.525 ton. Skupno v prvih šestih mesecih letos je železniški pro-
v Ulici 8ette Fontane. Svetovalec Supanclch sprašuje odbornike, kaj in kdaj bo občinski odbor ukrenil, da bo mladinska konzulta dobila svoj sedež.
Šolski patronat repentabrske občine je letos organiziral tečaj za dijake srednje šole, ki imajo popravne Izpite. Tečaj se Je začel 15. julija in bo trajal do 30. avgusta. Pouk ie v prostorih osnovne šole na Colu. Poučujeta prof. Ana Marija Daneu in prof. dr. Aldo Stefančič. Tečaj obiskuje 12 dijakov, ki Imajo popravne Izpite iz nemščine, italijanščine, matematike ter zgodovine. Pouk je razdeljen po skupinah predmetov in razredih. Skupno je 11 dijakov slovenskih srednjih šol in 1 dijak italijanske srednje šole, ki ima seveda ločen
jpouk,. Pouk je štirikrat. na teden
je brezplačen.
Šolski patronat repentabrske občine je ustanovil ta tečaj, da bi pomagal dijakom iz repentabrske občine, ki so oddaljeni od mesta in bi imeli težave za posečanje podobnih tečajev v mestu. Zato je pobuda hvale vredna.
Zastrupitev s slanino
Po zaužitju fižolove juhe s slanino, se je včeraj popoldne 60-letna gospodinja Paola Sabadin por. Be-lich lz Ul Tor San Plero 8 počutila slabo. Poklicala je rešilni avto, da so jo odpeljali v bolnišnico in sprejeli na zdravljenje na drugi kirurški oddelek zaradi lažje zastrupitve s hrano. Sabadinova, ki bo okrevala v 10 dneh, pripisuje nenadno slabost slanini, ki jo je že več dni hranila v hladilniku.
Ob 18. uri: Na prireditvenem prostoru:
Vinko štrucel.j: «Fanfare na temo partizanskih pesmi narodov Jugoslavije in Italije«. Izvaja godba ljudske milice iz Ljubljane. Dirigent Jože Hribršek.
Rado Simoniti: «Bratje, le k soncu, svobodi«, pojejo združeni moški zbori: ((Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela, partizanski zbor iz Reggio Emilie, zbor p. d. ((Primorec« iz Trebč in Invalidski zbor iz Ljubljane ob spremljavi godbe ljudske milice iz Ljubljane. Dirigent Oskar Kjuder.
Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova GRAD SV. JUSTA
Danes zvečer in jutri zvečer z začetkom ob 21.15
DJOLIBA
TRADICIJE IN OBIČAJI ČRNE AFRIKE
Z NARODNIM BALETOM REPUBLIKE GVINEJE
50 nastopajočih plesalcev, pevcev, godbenikov in glumačev Predprodaja vstopnic pri glavni prodajalni (Pasaža Protti)
Poletne prireditve || Kino
3. simfonični koncert v Miramaru
V soboto ob 21.30 bo v zalivčku ml-ramarskega gradu tretji simfonični koncert, ki .lih organizirata Avtonomna letoviščarska in turistična u-stanova in gledališče Verdi. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Elio Bon-compagni, kot solist pa bo nastopila I sopranistka Siw Ericsdetter. Na pro-gramu so skladbe: Geminianl — Con-certo grosso St. 12 ((Blaznost* Arcan-gela Corellija; Beethoven — 1. simfonija op. 21; VVagner — 5 poezij Matilde VVesendenk za sopran in orkester; Mendelssohn — «Sen kresne noči«, suita za orkester.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za ta in za zadnji koncert, ki bo 2. avgusta.
* * *
Na prireditvenem prostoru bodo poslovali številni kioski s pijačami in jedili. V neposredni bližini bodo urejeni parkirni prostori za motoma vozila.

IZREDNA OBČINSKA SEJA V MILJAH
Acegat ne dobavlja dovolj vode miljskemu vodovodu
Danes se v Miljah začne mladinsko srečanje krožka «Nuove Cronache»
Sinoči je bila v Miljah Izredna] bril prispevek 1 milijon lir Odboru seja občinskega sveta, ki je med | za razvoj turizma ter prispevek po
drugim odobril številne sklepe u-1 15.000 lir za spomenike padlim v pravnega značaja. Ob začetku ščje'
je župan ornimi! 'pčfeCč vprašanje pomanjkanja vode v miljskl občini, zlasti v okoliških vaseh. In je pripomnil. da je do tega prišlo, ker tržaško občinsko podjetje Acegat ne dobavlja miljskemu vodovodu 10 tisoč kubičnih metrov dnevno, kot je dogovorjeno. Povedal je, da je
zaradi tega te dni posredoval pri vodstvu Acegat In da upa, da bo
zadeva rešena.
Med raznimi sklepi, ki jih Je odobril občinski svet, je potrditev rove delovne pogodbe za osebje občinskega podjetja ACNA. Zaradi tega bodo večji Izdatki, ki Jih bodo za letos krili s posojilom. Med diskusijo Je župan poudaril, da Je problem občinskih podjetij splošnega značaja in da ga je treba iešltl v vsedržavnem, oziroma deželnem okviru Občinski svet je tudi odo-
Ronkah in Alfonsine. Glede športnega Igrišča ln pokritega bazena je občinski svet Imenoval svetovalsko komisijo, ki bo sodelovala pri Izdelavi zadevnih načrtov.
Na seji je župan omenil mladinsko srečanje, ki se danes začne v Miljah na pobudo krožka «Nuove Cronache« pod pokroviteljstvom miljske občine. Tema srečanja je ((Mladina ln njeni problemi«. Danes ob 20.30 bodo v kino dvorani Verdi predvajali film »Novi angeli«. Jutri ob 20.30 bo v galeriji «Lo squero» mladinska tribuna, na kateri bodo sodelovali mladinci KD, KPI, PSU, PLI, PRI, PSIUP ter nekaterih krožkov, v soboto ob 20.30 pa bodo na Trgu Marconi nastop* 11 mladinski ansambli z moderno glasbo in popevkami.
Grad Sv. Justa. Danes zvečer In jutri zvečer ob 21.30 »Djoliba«, tradicije in običaji črne Afrike v izvedbi narodnega baleta republike Gvineje. 50 izvajalcev: plesalcev, pevcev, godbenikov In glumačev. Sugestivne koreografije. Rezervacije vstopnic pri centralni prodajalni v pasaži Protti.
Miramarskl park. Predstave «Luči In zvok:«. Danes ob 21.30 in ob 22.45 ((Massimiliano e Carlotta« v italijanščini.
Avtobus «M» z zvezo v Barkov-Ijah s tramvajem St. «6».
Cirkus lz Madrida. Nogometno Igrišče San Glovannl. Telefon 762705. Vsak dan po ena predstava ob 21.15. V sobotah in nedeljah po dve predstavi, ob 16.30 in ob 21.15.
Teatro Romano. V torek, 1. avgusta v organizaciji Avtonomne letovl-ščandce in turistične ustanove ter Teatra Štabi,le prva predstava Aristofa-nove antične drame «Mir» v izvedbi skupine Inštituta za antično dramo.
SPDT priredi 30. 7. 1967 Izlet v Bovec ln na Mangart. Vpisovanje od 22. do 27. t.m. v Tržaški knjigami vsak dan od 18.30 do 19.30.
• • •
Prosvetno drnStvo Prosek-Kontovel
priredi v nedeljo 30. julija izlet v
Verono in v Padovo. Vpisovanje na sedežu društva na Proseku.
Nazionale Počitek.
Excelsior Počitek.
Fenice 16.30 ((Desperado Trail« Easfr mancolor. Western. Lex Barker, Pierre Brige, Sophie Hardy.
Eden 16.00 «Nik Carter, H trifogli« rosso« Technicolor. Edi Costantinc. j ^ Ernest Valery.	i,
Grattactelo 16.00 ((Nata libera« Tecn- J nicolor. Privlačna dogodivščina v c afriških gozdovih. Virginia McKen-na, Bill Travers	:	-i
Ritz (Ulica San Francesco št. »‘"M Počitek.	:
Alabarda 16.30 »Mam dl pistolero* " Technicolor. VVestern. Glorian M'c. . land, Craig Hill.	Prepovedano m'3' j	£
dini pod 14. letom.	;	vj
Filodrammattco 17.00 «L’amore din1'
ci-le« Crnobeli film. Vittorio Gasv
man, Nino Manfredi. Prepovedan« J* mladini pod 18. letom.	pj
Moderno Danes počitek.	. pj
Cristalio Počitek od 24. 7. do 4. 8.
Capitol Počitek.
Aurora 16,30 «L'ul»tlmo tentattvo«
Crnobeli film. Steve McQueen.
Sli
Garibaldi Počitek.
Impero Počitek.	it
Vittorio Veneto 17.00	«La	morte	arrij	<•
va strisciando« Technicolor. N«e Wi-lma. Ray Barret. Prepovedan« i o mladini pod 14. letom.
Ideale Počitek.	r
Astra Počitek.	p*
Abbazia Danes počitek.	Jutri	ob	1°--'	*
«Dove la terra scotta« Technicol«/
VVestern. Gary Cooper, Lily Lon
ša
ji,, Pr
don.
uti NI KINO
Satelllte (Borgo S. Serglo, avt. -	,
fil 19. 20) Blagajna ob 20 15. za« , tek ob 21.00 «Spedy Gonzales H šjHJj personlco« Technicolor. Gatto
vestro, Spedy Gonzales ln njeg« prijatelji v izredno zabavnem 11	*
mu.	j c);
" so
vi
SOŽALJ A
Zveza vojnih invalidov NOV UJJ čp ka svojemu članu Dušanu Furlan Pl| In svojcem globoko sožalje ob kij gubi dragega očeta Janka Furlan <jp
pri je<
morskega dnevnika izrekata svoi|J
Uredniški kolektiv in uprava
mu dragemu delovnemu tovaU^J Dušanu Furlanu in vsem svoje*,.
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma za vedno zapustil naš dragi
PETER IPAVEC
Pogreb pokojnika bo danes, 27. t.m. ob 16. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
2alujoča žena, sin, mama, brat, sestra in drugo sorodstvo
j ■
iskreno sožalje ob smrti njegov^? izj očeta in svojega zvestega sout"" bj
ka Janka.

Danes je desetletnica odk*f je preminil naš ljubi mož >n oče
ZDENKO LOKAR
Spominjajo se ga žena JE^
in otroci' "MAJAT VANJA 1° ALEŠ.
Trst, 27. julija 1967
uh
sv<
šk<
1
%
Pr*
!nt
i*
•»t
POl
<111,
(iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiMiiimiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiMiMmiiiiiiiiiiiiimiiiiHmiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiliiil
ZANIMIVA PRIMERJAVA S PREJŠNJIMI LETI
Letošnji izidi maturitetnih izpitov pod povprečjem zadnjih sedem let
Od skupnega števila letošnjih 102 maturantov jih je v poletnem roku izdelalo 35, padlo 17, popravne izpite pa jih ima 50
met dosegel 1.028.668 ton, kar je za okrog 50.000 ton več kot lani in za okrog 200.000 ton več kot pred
lani. Od letošnjega železniškega prometa odpade 464.8
.817 ton na dovoze in 563.851 ton na odvoze.
Promet s tovornjaki, zabeležen na carinskih prehodih v pristanišču, pa je v juniju dosegel 109.300 ton (19 isoč 772 v dovozih in 89.637 v odvozih) v primerjavi s 133.844 tonami lani in 130.603 tonami predlani. Skupno v prvih šestih mesecih je dosegel 927.617 ton (146.103 tone v dovozih in 781.514 ton v odvozih) ter |e bil za okrog 100.000 ton večji od anskega enakega razdobja in za okrog 150.000 od predlanskega polletnega razdobja.
Vprašanje v zvezi z mladinskim festivalom
Komunistični svetovalec Dario Supanclch je te dni poslal županu pismeno vprašanje, v katerem ga sprašuje, po kakšnih kriterijih se je organiziral festival mladine, ki Je pod pokroviteljstvom občinskega odbora In organizacijskega odbora. kateremu predseduje sam žu-
pan. Omenjeni svetovalec trdi. da, kakor mu je znano, je dvomljiva
Šolsko leto 1966-67 je te za nami. Profesorji In dijaki zdaj uživajo počitnice. Zaključili so se tudi zrelostni izpiti in so bili že objavljeni Izidi. Imena kandidatov, ki so uspešno opravili maturo, smo že objavili, zdaj pa ob javljamo skupni pregle<' letošnjih izidov L. primerjave s prejšnjimi leti.
Zrelostne Izpite ,a slovenskih višjih srednjih šolah sta letos polagala skupno 102 kandidata, med temi 17 iz Gorice (9 na klasičnem liceju in 8 na učiteljišču). Uspesr.o je opravilo veliko maturo v poletnem roku skupno 35 kandidatov, popravne izpite jih ima 50, odklonjenih pa Je 17.
Na klasičnem liceju je Izdelalo maturo 12 kandidatov, 5 jih ima popravne izpite, padel ni nobeden.
Na znanstvenem liceju Je uspeš-n / opravilo maturo 8 kandidatov,
7 Jih ima popravne izpite, 3 so
padli.
Na učiteliišču so opravili matu ro 4 kandidati, 8 jih ima popravne izpite, 5 jih je padlo.
-Ta trgovski akademiji je opra-
vilo maturo 11 kandidatov, 30 ,ih Ima popravne zpite, 9 jih Je padlo.
I, gornjih podatkov Je razvidno, da Je letos uspešno opravilo maturo 34,3 odst. kandidatov, 49 odst. Jih ima popravne izpite 16,7 odst. pa jih je padlo.
Najlepše uspehe na maturi so dosegli kandidati na klasičnem 1 -
Gornji podatki se nanašajo na izide zrelostnih izpitov v poletnem roku. V jesenskem roku mno-
ceju, saj jih je uspešno opravilo maturo 70 odst., 30 odst. jih ima popravne Izpite, padel a ni nihče. Sledi znanstveni licej, na katerem Je uspešno opravilo maturo 44,4 odst. kandidatov, 38,8 odst. jih ima popravne izpite, padlo pa jih je 16,6 odst. Slabo je šlo na trgovski akademl.Ji, kjer je izdelalo maturo 22 odst., popravne izpite jih Ima kar 60 odst., odklonjenih pa je 18 odst. kandidatov. Prav tako je šlo slabo r i učiteljišču, kjer Je uspešno opravilo maturo 23,6 odst. kandidatov, popravne Izpite jih ima 47 odst., padlo pa Jih ie 29,4 odst.
Zaradi primerjave objavljamo tablico s podatki od leta 1961 naprej.
Leto	Štev. kandidatov	Izdelali	Popravne izp.	Padh
1961	125	60 ( 48	%)	58 (47	%)	7 ( 5	o/,)
1962	82	21 (25,6 «/o)	44 ( 53,65%)	17 (20,750/0)
1963	79	35 (44,3 °/o)	33 (41,7 o/„)	11 (14	%)
1964	72	23 (31,94°''-)	35 (48,6 %)	14 (19,44%)
1965	84	30 ( 35,7 “/o)	36 ( 42,8 %)	18 (21,4 o/„)
1966	118	47 (39,8 */o)	51 (43,2 »/o)	20 (16,9 o/„)
1967	102	35 (34,3 n,o)	50 (49	o/0)	17 (16,7 %)
Skupno	662	251 (37,9 %)	277 (46,3 »/o)	104 (15,7 o/o)
gi kandidati uspešno opravijo popravne izpite. Zaradi tega je dokončno število maturantov, ki r-o dokončali študij na srednjih šolah, nekoliko višje, vendar so najbolj važni izidi matur v poletnem roku ln pričajo o učnih uspehih na posameznih šolah.
V zadnjih sedmih letih smo torej imeli skupno 662 maturantov. Uspešno jih je izdelalo maturo v poletnem roku 251, to je 37,9 odst., popravne izpite Jih je imelo j07 (46,9 odst.), padlo jih Je 104 (15,7 odst).
Letošnji izidi so torej pod splošnim povprečjem. Kje so vzroki?
Nekoliko Je prav gotovo vplivala vročina v teh pasjih dneh. Morda je vplivala nekoliko tudi sestava
izpitih dosegata
klasični in znanstveni licej, naj-slabše pa učiteljišče ln trgovska akademija. Pri tem moramo seveda upoštevati predvsem material«, to
je dijake, njihovo nadarjenost in marljivost pri učenju. Toda pro-
fesorski zbori morajo proučiti vse činitelje, ki vplivajo pozitivno ali negativno na učne izide, zlasti v nekaterih učnih predmetih, ki se kot strašilo in črni maček pojavljajo skoraj vsako leto pri zrelostnih izpitih.
Če te prehitevajo, nasmehni se I
S Z odlokom župana je prepovedano parkiranje vozil v delavnikih od 8. do 17. ure pred deloviščem v Ul. Rossetti pri hišni štev. 72, dokler ne bodo končali delo.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI, POROKE
Dne 26. Julija 1967 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 15 oseb.
UMRLI SO: 59-letna Stefania Gi-voie por. Ghergona, 6 ur stara Ros-sella Montemezzo, 78-letni Giuseppe Krizmancic, 82-letni Francesco Bes-sich. 46-letni Marco VHlalta, 73-letna Maria Zetco por. Cappello, 80-letni Rodolfo Raab, 87-letna Emilia Perčič vd. Cebron, 78-letna Antonia Scopaz por. Scopaz, 83-letna Giusepplna Pe-rlch vd. Vianelli, 47-letna Gigliola Tome, 68-letni Antonio Iovlno, 84-let-na Maria Steffe vd. Minca, 66-letnl Giovanni Snldar, 78-letni Giacomo Zancola.
iAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob bridki izgubi nagega dragega
GUIDA FORAUSA
Posebna zahvala sorodnikom, mladim iz Doline, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin nepozabnega pokojnika in ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči mati in brata z družinama Dolina, 27. julija 1967	^
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Biasoletto, Ul. Roma 16: Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Sant Anna. Erta di S. An-na 10.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 11.30 do 1.30)
Davanzo, Ul. Bernlnl 4; Godina. A11TGEA, Ul. Glnnastlca 6; Al Lloyd. Ul. Orologio 6-U1. Dtaz 2; Sponza, Ul. Montorsmo 9 (Rojan).
Mali oglasi
SLOVENSKO gospodarsko združenje
v Trstu. Ul. Fllzl 8 priporoča maturantom trgovske akademije m drugih šol, da se Javijo na tajništvu zaradi možnosti zaposlitve pri članih združenja.
Darovi in prispevki


J
S
OBIŠČITE XVII. TRADICIONALNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU
NA TREH RAZSTAVIŠČIH
OD 4 DO 15 AVGUSTA 1967
..................................n:::::::::-«:::::::::::::::::::::.........................
BSiiRSHHsjutttBsinttttttntiRotfcttstatstsBUJts.............................
Namesto cvetja na grob in v počastitev spomina pok. Janka Furlana dolgoletnega sodelavca Primorskega dnevnika darujejo člani uredništva 30.000 Ur za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pokojnega strica Janka Furlana darujeta Vanja in Vlado Turina 2500 lir za Dijaško matico in 2500 lir za športno združenje Bor.
V	počastitev spomina pok. Jožeta Štruklja daruje družina Ugo Margon 2000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na dragega prijatelja Gr. Uff. odv. America Bevlglio je Argia Bombi prispevala 10.000 lir za zvezo krvodajalcev.
V	počastitev spomina pok. Jožeta Štruklja darujeta M'lla In Rafael Perko 2000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Jožeta Štruklja darujeta Aurea In Rafael Perko 2000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah.
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da Je po kratki bolezni preminil naš dragi mož,
oče ih
stari oče
JANKO FURLAN
upokojeni učitelj
Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 19 uri izpred W5e žalosti v Šempolaju štev. 40 na domače pokopališče.
2ena NATALIJA, hčerki VIDA
JELKA por. ROSBAUD z družin0
in sin DUŠAN z družino
Šempolaj, Ljubljana, Trst, 27. Julija 1967
it/
?■
ta
ta
le?
po
ta
ta
*tij
ah
S
H
Kai,
N
£
ta
Umrl Je naš ustanovni član tn dolgoletni predse' nadzornega odbora
dtoK
JANKO FURLAN
Zaslužnega moža, ki Je deloval, se zavzemal za kulturi11 socialni ln strokovni napredek našega kmečkega življa, *>oTnU ohranili v hvaležnem spominu.
KMEČKA ZVEZ*
Trst, 27. Julija 1967
■v
S,
Na vprašanja v občinskem svetu
Pojasnilo občinskega odbornika za osebje o dopolnilni pokojninski kvoti za učitelje
Odgovor občinskega odbornika za zdravstvo glede hrupa in dima, ki ga povzroča tovarna asfalta v Ulici Moreri
Med spomladanskim In polet-nim zasedanjem tržaškega obfiin-f."?6a sveta so svetovalci vseh po-™4nih skupin predložili županu in Posameznim odbornikom veliko šte-vilo vprašanj. Na mnoga od teh svetovalci niso dobili odgovora do jtonca poletnega zasedanja, ki se Jezaključilo pretekli teden. Da ne oodo svetovalci čakali na odgovore Sele na jesensko zasedanje, ko bo-oo morali župan in odborniki odgo-iih w * tudl na vPra-šanja. ki jim bodo svetovalci pismeno posla-A-jned poletnimi počitnicami, je oobor sklenil, da bodo odborniki od-
dnKo^aI1 na vPrašanja, ki so jih ooili, pismeno svetovalcem na dom, sli pa so župan in odborniki K1enili, da bodo te odgovore posla-0, {asnikom. da bo javnost sproti jProščena o mnogih važnih vpra-jjjdjh, ki se tičejo mestnega žlv-
Tako sta odbornik za osebje dr. nicoo in odbornik za zdravstvo dr. asina v preteklih dneh odgovora na zadevni vprašanji liberalca J*v: Ceccovinija in komunističnega •vjtovalca Pagliarija.
.Odvetnik Ceccovini je opozoril od-rprnika za osebie. da se 51 upokc-ie zars nske le. Tl
so vložili priziv na državni
jenihKa-7a0SebJe'
Plittvimnja. uucmsite uprave; ipn * nJlhove pokojnine. Tl upoko-
^ SO vlnži H nrlalv n n ririo vnl
vi?n učiteUev pritožuje zaradi kri-^jcncga ravnanja občinske uprave
w., w viu/jiu pitziiv na ut/javm
oj^bnski dvor proti občinskim pred-nitP® Klede višine dopolnilne pokoj-°^*na lcvot'e’ J0 mora doplačati
odbornik pojasnjuje, da 60 bili sli,|bJeni učitelji sprejeti v stalno
>.-U*bo po 1. juliju 1923 in da so bili eni p< imajo
k^jeni po 35. letih službe. Po za oh?iU lrnaJo ti učitelji pravico do j 2nas S*Ce dopolnilne pokojnine, ki Pia/4 razliko med zadnjo dobljeno OdlS in vlSino državne pokojnine. JA1 ,rnik nadalje poudarja, da mo-: n višina pokojnine, ki se nanaša j VM^^njo dobljeno plačo, ostati Po??? enaka in se zato občinski Sani lln* delež zmanjšuje s povl-2Jaem državne pokojnine.
Pravi «bčjn -1 kolik,
Ste
^fati
'avi° občinska uprava sklenila, •občii,dr- Chicco, da se zmanjša .I kAv.dški dopolnilni delež za toliko, or je znašalo 30 odstotno po-
da se ne vračunajo v dopolnila sprc-posebni dodatni dokla-
I hkrP,,e državnih pokojnin leta 1963, . Vsot pa- da se Plen?, občinskega di nbe Prl poseblu sq račun državnih pokojnin, ki vi J! , uvedene po izvirni določlt-bokojnine.
I učit0,1, smo že omenili, so prizadeti « RUuih V|°ŽH1 priziv na državni ra-, Pu k dvor proti omenjenemu skle-r, i(hu?bčinske uprave. Odbornik za-k <JnoUJe' da je občinska uprava ve-,: jenijmako ravnala z vsemi upoko-1 'esrSl u*itelji, ki spadajo v to ka-f seda,■J°. kar je razvidno tudi iz do J J odobrenih sklepov.
,» jeniVet°valec Pagliari pa Je v svo-JkZjiiJ^Vbrašanju opozoril odbornika bivSf* 8t,vo dr. Blaslno, da se prr-‘ ti v Ul. Moreri pritožujejo pro-$ uha)n ?u ln dušljivemu dimu, ki svoiV* « tovarne asfalta, ki ima obrate v omenjeni ulici, kar £*uJe tudi zdravju prebivalcev. °*Wlri Plas,na pravi v odgovoru, da 1 oddelek za zdravstvo ne-ilMjoma zasleduje dejavnost vseh kate®,trJjskih podjetij, ki lahko na Jejo 1 koli način motijo ali škodu-0rPeni ravju prebivalstva. Glede
lan, ”ene tovarne na ip ž.iinnn -že
mestllo nove naprave za gretje asfalta, ki se sedaj opravlja v ((zaprtem postopku«. Sedaj pa bo podjetje kmalu razširilo zbiralnik dima in saj ter posodobilo še druge naprave, da bodo še sedanji lažji nedostatki znatno omejeni.
Dr. Blasina nadalje zagotavlja svetovalcu, da Je občinska uprava nadzorovala tudi hrup v tem podjetju, proti kateremu se prebivalci pritožujejo. Ugotovili pa so, da hrup ne doseže tiste ostrine, ki bi opravičila uradni poseg občine. Tudi glede higienskih razmer, pravi odbornik, ni bila ugotovljena nobena nevarnost za prebivalstvo. Glede nadlege, ki jo povzroča podjetje v tem obljudenem mestnem predelu, pa odbornik pravi, da bi bilo najbolje, če bi obrate premestili na področje, ki je bolj primerno za industrijska podjetja.
ga mnenja in je dekle oprostil s formulo, da ni zagrešila kaznivega dejanja.
Dogodek, ki je Lacnovo pripeljal pred sodnika, se je pripetil 17. novembra lani ob 19.45 na Nabrežju 3. novembra. Lachova je za volanom forda taunusa vozila po Nabrežju proti Cavourjevemu korzu. Tik pred. stavbo gledališča Verdi sta s spremljevalcem Romanom Crosillom sklenila zaviti na sprehajališče ob morju, Lachova je previdno zavila v prehod med pločnikoma in ko je menila, da ni z desne nobene nevarnosti, Je počasi nadaljevala vožnjo. Ko Je bila že skoraj vzporedno s tračnicami vlaka je začutila na zadnjem delu avtomobila hud udarec. Bil Je Parovel, ki je treščil vanjo z vespo 150. Paro-vela, ki se je hudo ranil (med drugimi poškodbami so mu ugotovili tudi zlom ključnice), so odpeljali v bolnišnico, za Lachovo pa so se začele sitnosti. Najprej zasliševanja na policiji in nato pred preiskovalnim sodnikom, ki jo je napotil do pretorja. Medtem Je zavarovalnica poravnala škodo in sodnik je obtoženko oprostil vsake krivde.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trsi - (JI. it. Frančiška 20 Irlflou 61-702
J. Gradišnik:
Slovenščina za Slovence L 1900
Mlada šoferka oproščena krivde
Tržaški pretor se je včeraj znašel pred še kar zamotanim problemom. Je 20-1 etna Sonja Lach iz Ul.
Carducci 5 sredi novembra lani res izsiljevala prednost in tako povzročila trčenje, katerega posledice je Giovanni Parovel iz Ul. Settefon-tane nosil celih 35 dni? Zagovornik mlade obtoženke odv. Borgna ga je prepričal, da je obtožba nesmiselna in Je prepričljivo dokazoval, da dekle praktično ni zagrešilo med šofiranjem svojega avta nobene neprevidnosti. Tudi pretor je bil iste-
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiimiiiiiiniiiiiiinjiiiiiiiiniiiiiiimiHiiiiiiiiiimiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
OD 3. DO 10. SEPTEMBRA V TRSTU
Predsednik Saragat pokrovitelj mednarodnega mladinskega festivala
Prikaz umetniške ustvarjalnosti in športne prireditve
V organizaciji italijanskega kine- škega velesejma. Zelo zanimiv bo


"""'•um,,,,
huda
matografskega kulturnega centra bo v Trstu od 3. do 10. septembra mednarodni mladinski festival. Prva izvedba festivala, ki bo vsako leto v našem mestu, bo privabila na sto tine mladincev z vsega sveta, ki bodo prikazali svoja dela na področju kinematografije, literature, slikarstva, gledališča, kjer bodo nastopile tudi plesne skupine in folklorni ansambli, skupine lahke glasbe in športa (plavanje, veslanje in atletika).
Na področju filma, kjer režiserji ne smejo presegati starosti 30 let, nastopajoči pa 23, so prireditelji do daneS-tebrali ‘Ib dte deli: eno š<T vjetsko in eno japonsko. Literarne prispevke pa bodo poslali iz SZ, Romunije, Madžarske, ČSSR, Avstrije, V. Britanije, Švice, Izraela, Irana, Portugalske, Španije, Nizozemske, Nemčije, Belgije in Italije. Dela bo pregledala posebna komisija, ki ji predseduje pesnik Biagio Marin, najboljša pa bodo objavili v posebni izdaji festivalne revije.
Slikarska in kiparska dela (približno 500 prijav) bo pregledala komisija, ki ji načeluje kipar Mar-cello Mascherini, med festivalom pa bodo razstavljena v paviljonih trza-
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllIHIIIIIIflllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilili
NESREČA PRI BARKOVUANSKEM POKOPALIŠČU
tovarne pa je župan že
fiojfu?. Posebnim odlokom naročil ?e nH.u’ da mora namestiti ustrez-
kl bodo preprečevale )hiič'\ srnradu, dima in saj. Odbilo i* trdi, da je podjetje preure-(|| V0Je termične naprave ter na-
Avto zdrsel na mokri cesti
%
m se zaletel v drugo vozilo
bi silnem trčenju se je ena oseba hudo ranila, tri pa lažje
jezdna vožnja na spolzki ce-1 je proti Trstu šofiral 22-letni Giu-
gledališki odsek. Iz Belgije so na javili izvedbo «Alice v čudežni deželi* na beatski način. Predvidevajo tudi nastop znanega baleta Ilije Ruskaje. Prireditelji se potegujejo tudi za nastop Giannija Morandija. Ker pevec služi vojaški rok, mora njegov nastop dovoliti ministrstvo za obrambo. Izrael pa bo predstavljala tudi v Italiji znana pevka ljudskih in folklornih motivov Hana Roth.
Izredno veliko prijav je za šport ne nastope. Prireditelji so povabili atlete iz Jugoslavije, Zahodne Nem čije, Španije, Romunija, Francije, Madžarske, Avstrije, Švice, Norveške, Belgije, Nizozemske, Danske, Švedske, Poljske in Velike Britanije. Prireditvenemu odboru športnega dela festivala, v katerem so predstavniki CONI, Fidal, Fin, Fic in dva športna novinarja, predseduje odv. Sblattero.
V okviru festivala bodo tudi številne diskusije na temo «Mladina in družba*. Tržaška občina bo nudila možnost mladim udeležencem iz tujine cenene prenočitve v mladinskih domovih, kjer jih bo popolni penzion stal 1600 lir. Udeleženci bodo imeli prost dostop v vse prostore kjer bodo festivalne prireditve in sicer v gledališče Verdi, v park mi ramarskega gradu, na grad Sv. Ju sta, v bazen «B. Bianchi* in na stadion «P. Grezar*.
Te dni se je izvedelo, da je predsednik republike Saragat sprejel pokroviteljstvo nad mednarodnim mladinskim festivalom. Podrobna pojasnila pri tajništvih festivala v Rimu, Via Dalmazia 31, tel. 869797, in v Trstu, Ul. Genova 23, tel. 69138.
[Mrin Vceraj zjutraj zakrivila pro-Mi.^srečo, ki se je pripetila bltov^atskem drevoredu blizu kori l“anskega pokopališča in pri 'torihso se ranile štiri osebe, od
. &iin ,ena hud0-
!? S-jer. °krog 6. ure zjutraj, ko Gonvni ,Uradnik Alessandro Marc Mira?.'. Duca D'Aosta 23 pro-tj 32iiMaru voz*l avt° sunbean Jai d41 • v katerem se je peljal jjfttoL etni zdravnik Desiderio 50 0oč'Z' ^9r'ce. Korzo Verdi 85.
deževaliV in mokro ce-
ilvlj’enje rokah I
bilo zelo spolzko. Marc — »ar j. 0 'n n' pomislil, da
^jNa. Priv^9tkr- cestei K-e d-°
8ai "eka: jVoz'l Je na lahki ovi-
Ul 5esetin metrov pred vo-j*til0 ■ Boveto in tam se je pri-fe' *drsniiDričakovano. Njegov avto ta, Prodni P° mokrem cestišču in »SNti, ~ *a Je mogel Marc na-hai *er ,,av°zil na levo stran ce-™joči ."o treščil v nasproti pri-nat Uoo UD 120275, ki ga
seppe Lusin iz Fiumicella pri Vidmu, Ul. Matteotti 9 in v katerem se je peljala tudi Lusinova 56-letna mati Marcellina Pontoni por. Lusin.
Trčenje je bilo silovito, da se je pločevina obeh avtov povsem zmečkala in vsi štirje potniki so se ranili, najhuje pa Lusin. Marca so prepeljali v bolnišnico z zasebnim avtom, ostale pa z avti RK. Lusin se je pobil po dimljah, se ranil v jezik, po levem stopalu, nogah in rokah ter se pobil po levem sencu. Ponesrečenca so nujno sprejeli na prvi kirurški oddelek s pridržano prognozo. Na isti oddelek so sprejeli tudi Marca, ki se bo moral zdraviti 10 dni zaradi ran in udarcev po levi obrvi, nasu, čelu, zgornji dlesni, levi rami in kolenih. 0-stala dva ponesrečenca so sprejeli na ortopedski oddelek. Pontonijeva se bo morala zdraviti 50 dni, ker si je zlomila levo podlaket ter se ranila in pobila po sencih in nogah, Buttolo pa bo okreval v 40 dneh. Pri nesreči si je zlomil desno ključnico, se pobil po nosu, zgornji dlesni in levem kolenu. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije.
]ujw na intimi
a
danes, 27. t. m. ob 18. in 21.20 na prostem barvni film:
N0TTE PER M0RIRE
(NOC ZA SMRT)
TALLULAH BANKHEAD in STEFANIE FOWERS
«1R1S» PROSEK
danes, 27. t. m. ob 19.30 film:
Garcia nuziale
,	(SVATBENA KORAČNICA)
‘(rajo. TT_,	Zabavna komedija
• VGO TOGNAZZI — SHIRLEY AN N — FIELD
Mladini pod 18. letom vstop prepovedan!
Nemškemu turistu ukradli denar
Na letečem oddelku policije se je predvčerajšnjim zvečer zglasil 28 letni nemški državljan Norbert Aloisius Chrzanowisky in službujočim agentom povedal, da so neznani tatovi popoldne s pomočjo ponarejenih ključev odprli vrata njegovega avta opel kadett W-CC-250 (D), ki ga je bil pustil blizu miramarskega gradu, in iz predala v armaturni plošči pokradli 130 mark in 1100 avstrijskih šilingov. Agenti so uvedli preiskavo.
Trčenje avtov na Bazoviški cesti
Žrtev prometne nesreče je postal včeraj zjutraj 40-letni mehanik Ar-
ingelo Biondi s Trga Giarizzole 21, ki se je okrog 9. ure z avtom fiat 500 TS 11303 peljal po državni cesti iz Bazovice v Trst. Ko je prispel do mitnice nad Ključem, se je v zadnji del njegovega avta zaletel 40-letni Jugoslovan Hum-bert Markovič z Reke, ki je vozil avto fiat 1300 RI 53 66 (YU). Za radi močnega sunka je Biondi \ notranjosti svojega vozila z glavo udaril v vetrobran, se pobil po o-brazu, čelu, nosu, lobanji in levi lopatici. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico in sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 8 dni.
Motor in avto trčila med Saležem in Gorjanskim
Včeraj popoldne okrog 13. ure se je na pokrajinski cesti med Sale-zem in mejnim prehodom pri Gorjanskem pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postal 17-letni mizar Rudolf Škerk iz Saleža št. 26. Škerk se je na motorju morini TS 24713 peljal proti mejnemu pre hodu in ko je privozil do samotne hiše označene s št. 64, je prišlo do trčenja z avtom ford cortina TS 8.3878? ki ga je nasproti privozil 30-letni Kare! Grilanc iz Saleža št. ‘ škerk se je pri trčenju prevrnil motorja in se pobil in ranil po levi nogi. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico z rešilnim avtom. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti dni.
PRVA TURISTIČNA CESTA V OBČINI STEVERJAN
Včeraj zaključili asfaltiranje cestnega odseka Sovenca-Bukovje
Nadaljujejo z deli na cesti Oslavje-Števerjan ■ Slabo prevozna cesta v Grojni • V dveh letih asfaltirane glavne poti v Brdih
Včeraj opoldne so zaključili asfaltiranje občinske ceste Sovenca-Bukovje v števerjanskl občini. Cesta, ki je bila zaradi popravljalnih del zaprta skoro tri tedne, je spet prehodna in reči moramo, da je števerjan mnogo pridobil. Cesta je dolga več kot dva kilometra, delo stalo približno 14 milijonov Ur (od katerih je dežela prispevala 80 odstotkov, ostalo bo moraia plačati števerjanska občina), na cesto položili sedemcentimetrsko piast asfalta. Ker je bila že prej ta cesta precej široka, so se omejili na, položitev asfaltne plasti, ne da bi delali večje popravke.
To je prva cesta na Goriškem iz seznama cest, ki bodo popravljene In modernizirane z deželnim denarjem za turistične ceste. Denar za to cesto je bil nakazan v začetku leta 1966 in po številnih birosrat-skih zapletljajih je sedaj cesta zaključena.
Tudi na pokrajinski cesti Oslav-i — števerjan so dela v polnem teku. Tu predvideva načrt popolno modernizacijo ceste, kar seveda povzroča počasnost pri delih. Ta cesta bo stala nad 150 milijonov lir, široka bo 7,5 m. v nekaterih krajih bo imela tudi postajališča, ki bodo služila kot razgledne točke. Prva polovica del predvideva le širjenje cestišča in gradnjo opornih zidov, in na tem področju je podjetje Mattiroli, ki ima delo v zakupu, že prišlo s svojimi stroji skoro do Sovence. Marsikdo se pritožuje, da je malo delavcev na cesti in da gredo dela počasi naprej, vede-pa moramo, da so vsa dela mehanizirana in da ima vsak delavec svoj stroj. Da pa niso še pričeli z asfaltiranjem te ceste, je krivo dejstvo, da je deželna uprava, ki finansira tudi to pot iz sredstev za turistične ceste, dala svoj pristanek na nadaljnje finansiranje šele pred dvema tednoma. Gre za več kot 80 milijonov lir, katere mora sedaj odobriti računski dvor. Treba bo potem najti tudi obliko, da bo delo dobilo isto podjetje, ki gradi sedaj oporne zidove. Na pokrajinskem tehničnem uradu pa upajo, da bo do tudi na tej cesti lahko zaključili dela še letos.
Ker smo že pri števerjansklh cestah, naj omenimo, da smo pred nekaj tedni objavili pismo našega bralca, v katerem se je ta pritoževal, da je občinska cesta z Bukovja navzdol proti Grojni v obupnem stanju, polna lukenj in da asfalt povsod propada. Menda je to pismo zaleglo, da je dala števerjanska občina vsaj za silo zamašiti luknje na tej cesti, kar pa ne zadostuje niti malo za prevoznost te ceste. Lahko bi celo rekli, da je bila bolj prevozna makadamska cesta od Sovence na Bukovje, in ki so jo sedaj asfaltirali, kot pa asfaltna ce-
V torek dopoldne se je v Novi Goriici mudila delegacija Coldiretti iz Gorice, ki sta jo vodila predsednik in direktor Luigi Nardin in Er-nesto Miolato. V občinski hiši so jo sprejeli funkcionarji, katerim je delegacija prikazala nekatera vprašanja, ki se tičejo zemljišč italijan. skih državljanov v Jugoslaviji.
Sestanek se je vršil na posredovanje goriškega župana Martine, potekal je v vedrem vzdušju in tako omogočil obravnavo vrste vprašanj, ki so nerešena že dve desetletji.
Delegacija je opozorila na nevšečnosti, ki jih imajo lastniki zemljišč pri Kornu v Kromberku, kjer so pri gradnji kanala podrli dohode čez moste ter so bili odložili pri delu velike količine materiala na zemljišča, ki jih ni mogoče obdelovati.
Podrobno so se pogovarjali o občinskih cestah, ki vodijo v gozd, razlastitvah ali zamenjavah zemljišč, sistemu plačevanja odkupljenih zemljišč. Občinski predstavniki iz Nove Gorice so poslušali predloge Coltivatori diretti ter sklenili proučiti posamezne primere. Naglasili so željo po nadaljevanju do-
■iiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiliiHiimiiiiiiiiiiiiiiiliiimitiiniiiiiiiiimmiiiiiiiliilllMililiiiimiiiiiimiiiMiiimmimiiimiiiilmiiiimiiiiiiiiiiliimiimiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiin
sta od Bukovja navzdol. V Gorici pa so nam dejali, da čakajo iz dneva v dan s strani deželne kontrolne komisije odobritev sejnega sklepa o asfaltiranju ceste skozi Grojno po ozemlju goriške občine (vrednost nad 3 milijone iir) in da bodo to delo takoj dali na dražbo, tako da bo v nekaj mesecih napravljeno.
Omenimo naj še, da so na tehničnem uradu na pokrajini pričeli s podrobnim načrtovanjem za asfaltiranje ceste Bukovje — Jazbine — Moša — Kopriva, ki bo imela odcepe proti Moši (Blanchis), proti državni meji (blok Vipolže) in proti Koprivi. Cesta bo povsod široka 5 metrov (torej bo odsek z Jazbin do obmejnega bloka v smeri proti števerjanu razširjen), na Jazbinah bo šla skozi vas mimc cerkve in gostilne. Z gradnjo te ceste bodo pričeli na zimo, tako da bo prihodnje leto gotova.
Prav tako bodo na pokrajinskem tehničnem uradu pričeli s pripravo podrobnih načrtov za asfaltiranje ceste Pevma — šentmaver. Tudi ta cesta bo prihodnje leto asfaltirana.
Uspela slavka delavcev v umobolnici
Včeraj se je v pokrajinski psihiatrični bolnišnici začela 48-urna stav. ka, ki sta jo proglasili CGIL in CISL, da bi podprli mezdne in normativne zahteve delavcev. Včerajšnja stavka je popolnoma uspela, v njej so sodelovali vsi delavci razen tisti, ki so bili sporazumno določeni, da ne smejo zapustiti delovnih mest. V umobolnici je namreč o-koll 550 bolnikov, ki jih ni mogoče pustiti docela brez nadzorstva ter jim je treba zagotoviti vsaj najnujneše usluge.
Na posredovanje prefekture so poslali v kuhinjo vojake, specializiranega gasilca pa v kurilnico. Vstop vojakov je povzročil nezadovoljstvo delavcev.
Stavka se bo nadaljevala še danes.
ZARADI OBSTOJA NEKATERIH VPRAŠANJ
Delegacija kmetov iz Gorice na pogovoru v Novi Gorici
Na občini sa proučili vprašanja dostopov na njive in v gozde, zamenjavo ter plačevanje zemljišč
SEJA UPRAVNEGA ODBORA ESA
Nad tisoč obrtniškim podjetjem izplačali 1,5 milijarde prispevkov
Svetovalci določili pogoje za deželno finansiranje obrtniških podjetij, ki izpopolnjujejo svoje izdelke
Na zadnji seji upravnega sveta ESA (Ustanove za obrtniški razvoj), ki ji je predsedoval prof. Diego Di Natale, so sporočili, da je bilo doslej vloženih 1212 prošenj obrtniških podjetij naše dežele za obratne kredite, od katerih so jih sprejeli 1.190. Izplačali so skoraj 1,5 milijarde lir. od katerih znaša prispevek ESA 52 milijonov.
Proučili so vprašanja v zvezi s podporo obrtniškim podjetjem, ki bodo sodelovala na pomembnih razstavah, kot so razstava gričevnate skupnosti v Malanu, bienale kovinskih izdelkov v Gubbiu, mednarodna razstava godal v Cremo-nl, čevljev v Florenci, mednarodne razstave embalaže v Milanu itd.
Upravni svet je sklenil prirejati izpopolnjevalne tečaje za brivce in frizerke, medtem ko so sklenili prirediti tečaj za računovodstvo ter ugotavljanje proizvodnih stroškov.
Proučili so možnost neposredne finančne pomoči za ((razvoj izdelkov in tehnološke poskuse«. Ugo-
tovili so. da so takšni prispevki zlasti potrebni za podjetja, ki morajo izboljšati svoje izdelke (tudi po navodilih ali zahtevah ESA), zakaj obrtnik takšnih stroškov ponavadi sam ne zmore, vsaj ne v celoti. Za takšne primere je potreben prispevek ESA, pri tem pa je nujno upoštevati določila, po katerih je obrtnik dolžan del stroškov sam prevzeti, če bo imel koristi od tega izključno on sam. Po daljši diskusiji so odobrili splošni Hrfti-riJ glede financiranja obratov za izboljšanje proizvodov. Vse sklepe so poslali v odobritev deželnemu odborništvu za obrt.
66-letna Caterina Cavassi, por. Spi-lotti, doma iz S. Piera. Zenska se je s kolesom pripeljala z desne na državno cesto, po kateri se je v smeri proti Ronkam pripeljal šofer malega tovornjaka iz Trsta 24-letni
Smrtna nesreča v Redipuglii
Smrtna prometna nesreča se je včeraj zjutraj pripetila na državni cesti pri Foglianu. Žrtev je postala
iiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiimimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiimmiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiii
NA VPOGLED NA ŽUPANSTVU
Spremembe družinskega davka za sezname leta 1966 v Gorici
Objavljamo seznam od erke A do K z nad dva milijona uradno ugotovljenega dohodka
Bodite gospodarji, ne sužnji brzine I
Silvio Galati. Ženska se mu je pripeljala pred vozilo, ki jo je hudo poškodovalo. Potem je zaletelo ob zid na desni strani ter krenilo na nasprotno stan in se ustavilo kakšnih 15 metrov dalje. Na srečo se tskrat ni pripeljalo nasproti nobeno vozilo. Zensko so odpeljali v bolnišnico, vendar je umrla med prevozom. Nesreča se je pripetila kakšnih 100 metrov od redipuljske-ga pokopališča.
brih prijateljskih odnosov, vzpostavljenih med obema sosednjima mestoma, ter reševanju obstoječih vprašanj v duhu te politike.
Povratek otrok iz kolonij SKGZ
pri-
bi-
SKGZ sporoča, da se bodo hodnji teden vrnili otroci, ki so li na poletnih počitnicah. Ic Gori] pri Bledu se bodo pripeljali v ponedeljek 31. julija ob 14.45. iz Savudrije pa v torek 1. avgusta ob 13. url. Starši ali skrbniki naj jih pridejo ob najavljenih urah počakat na mejni prehod Rdeča hiša.
Na občinski oglasni deski Je na vpogled seznam sprememb v seznamih družinskega davka za leto 1966. ki veljajo za leto 1967. Gre za davkoplačevalce, katerim so spremembo vnesli uradno, ker se niso odzvali pozivu ali pa na obdavčljivo osnovo niso pristali. V seznamih, razobešenih pred dvema tednoma, so bili ti davkoplačevalci vpisani v začasni seznam za leto 1966. Danes objavljamo seznam davkoplačevalcev od črke A do črke K, ki so Jim uradno ugotovili dohodek nad dva milijona lir.
Andrettl Matteo, uradnik, od 1,4 na 2 milijona; Barba Giovanni Bat-tlsta, kapetan vojske, od 1 na 2,5 milijona; Barnaba Gildo, trgovec, od 2,7 na 6 milijonov: Batti Ernesta vd. Filll, od 1,2 na 3 milijone; Battista Nlcola, inšpektor INPS, od 1,3 na 2.5 milijona: Barbettl Aldo, gostilničar, od 1 na 2 milijona: Bel-linger Antonio, inženir, od 1.6 na milijone; Bernardis Ferruccio, tajnik pokrajine, od 4,5 na 5,3 milijone; Berka Egone, zobozdravnik, od 1,7 na 3 milijone; Bregant Lino. trgovec, od 1,6 na 2,5 milijona; Brezigar Mario, trgovec, od 1 na 3 milijone.
Caprara Telemaco, lndustrljec, od 2.7 na 4,5 milijona; Casella Gerar-do, trgovec, od 900.000 lir na 2,5 milijona; Castellan Luclo, avtoprevoznik, od 539.000 na 3 milijone; Castellan Serglo, avtoprevoznik, od 1 na 3 milijone; Carone Bruno, 1n-dustrijec, od 2,5 na 3.5 milijona; Chientaroli Bruno, direktor občinskih podjetij, od 3.4 na 4,5 milijona; Clgalotto Man to, avtoprevoznik, od 1,5 na 2,2 milijona; Cigalot-to Silvio, šofer, od 1,5 na 2,2 milijona; Comollt Natale, gradbenik, od 3,9 na 10 milijonov; Comollt E-mllio, gradbenik, od 4.8 na 8 milijonov; Cossi Alfonso, trgovec, od 5 na 7,5 milijona; Comellt Vittorio, trgovec, od 1,4 na 3,5 milijona: Cor-si Remlgio, gradbeni tehnik, od 500.000 na 2 milijona; Cotti Gu-glielmo, lndustrljec, od 2 na 3 milijone; Culot Francesca vd. Larise, gospodinja, od 3 na 4 milijone; Cu-
lot Damiano, lndustrljec, od 2 na
3.5	milijona; Cusulin Antonio, in-dustrijec, od 1 milijona (sporen) na 7 milijonov.
De Nicold Edgardo, lastnik javnega lokala, od 1,5 na 2,3 milijona; De Nlcolb Gaetano, lastnik javnega lokala, od 1,8 na 2,5 milijona; Destro Filippo, zdravnik, od 3,5 milijona (sporni) na 10 milijonov; Devetag Tuilio, geometer, od 600 tisoč na 2 milijona; De Rocco Vittorio, lastnik javnega lokala, od 1,7 na 3,5 milijona; Devetag Cesare, odvetnik, od 4 na 4 milijone (na osnovi prijave o spremembi zaslužka) ; Dl Maria Antonio, kirurg, od
3.2	na 3,5 milijona; Di Da to Ar-mando, trgovec, od 1 na 2 milijona; Donati Steno, imetnik, od 3,5 na 6 milijonov; Donda Ermanno, bančni uslužbenec, od 650.000 lir na
2.3	milijona.
Ferlgo Luigi, trgovec, od 1,5 na
2.5	milijona, Fornasir Serglo. inženir, od 2,5 na 4 milijone; Franco Giovanni, trgovec, od 3,2 na 4,2 milijona.
Gorjan Giuseppe, šofer, cd 1,2 na 2 milijona; Grasso Giacchino, šolski ravnatelj, od 650.000 lir na 2 milijona; Grusuvin Antonio, avtoprevoznik, od 800.000 lir na 2 milijona; Grusovin Edoardo, inženir, od 1,5 na 3 milijone, Grapulln Tito, trgovec, od 1 na 2,5 milijona: Gratton Paolo, mehanik, od 2,5 na 5 milijonov; Grion Luigi, upokojenec, od 2,5 na 5 milijonov; Grusuvin Giovanni, kirurg, od 1,4 na 2,5 milijona.
Iannd Francesoo, trgovec, od 1.6 na 2,5 milijona; Interbartolo Igna-zio, avtoprevoznik, od 1,5 na 2,8 milijona.
Kodermac Luigi, avtoprevozni a-gent, od 2 na 6 milijonov; Kocjančič Floriano, upravitelj, od 1,5 na 2,5 milijona; Krainer Glullo, trgo vec, od 1,8 na 3,5 milijona.
Nesreče v prometu in na delu
Mizarski stroj je zdrobil levo roko 44-letnemu mizarju Andreju Jugu Iz Ul. Don Bosco 157 v Gorici.
Nesreča se mu je pripetila v mizarski delavnici. Ponevedoma mu je roka zašla v stružnico, ki mu Je polomila prste. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 30 dni.
S fiatom 500 se je včeraj opoldne zaletel v varnostno ograjo v Ul. della Barca 46-letni Emilio Su-sič iz Ul. Lunga 47. Udaril se je v glavo ter se bo zdravil 8 dni. Ul. della Barca je občinska uprava razširila ter uredila tudi ovinek, da se ne bi več ponavljale nesreče. Susič se je zaletel ravno na tistem kraju. Izjavil je, da ovinka ni videl.
V Koprivi Je v torek nekaj pred 23. uro padel z motocikla dijak 18. letni Antonio Tarondi iz Ul. Fate-benefratelli. Udaril se je v bok in desni komolec ter se bo zdravil 6 dni.
Predlog pokrajinskih svetovalcev KP1 o stavki v umobolnici
Pokrajinska svetovalca Marija Selič in Renato Papais sta predložila pokrajinskemu predsedniku predlog glede zahtev delavcev pokrajinske psihiatrične bolnišnice, ki včeraj in danes stavkajo za svoje zahteve.
Svetovalca ugotavljata, da je vsaj nekaj delavskih zahtev že več let v diskusiji in da so prejeli letno doklado 60.000 lir in nočno doklado na podlagi sporazuma iz leta 1963, doseženega med vsedržavnimi sindikalnimi vodstvi ter Zvezo italijanskih pokrajin, medtem ko so v večjem številu psihiatričnih bolnišnic v Italiji skrajšali deiovni čas na 42 ur tedensko. Med delavstvom vlada nezadovoljstvo zaradi zavlačevanja revizije staleža in organič-nega pravilnika, kar so v Vidmu in v Trstu že uredilL
Ker so v umobolnici uvedli temeljite terapevtske spremembe, ki so postavile bolnišnico na prvo mesto v državi, istočasno pa zahtevajo od delavcev večjega napora, pokrajinska svetovalca obvezujeta pokrajinski odbor, da takoj prične s pogajanji s sindikalnimi organizacijami za čim hitrejšo in pravično rešitev spora.
POSLEDICE TOČE V DOBERDOBU
Včeraj smo poročali o hudi uri, ki so jo preživeli Jameljcl in Do-berdobci v ponedeljek zvečer, med katero Je toča razbila vse, kar se je razbiti dalo. Na sliki svetlobni napis v dveh jezikih «Občinska knjižnica*, ki ga je toča tako oklestila, da ga bo morala knjižnica namestiti docela na novo
Zapostavljanje slovenščine v počitniških kolonijah ODA?
Kaj se dogaja v počitniških kolonijah ODA (Opera diotesana di assistenza — škofijska podporna u-stanova) v Forni di Sopra v Kar-niji, kjer letujejo otroci iz Gorice in okolice? Baje niso učiteljice v tej koloniji dovolile, da bi slovenski otroci pisali domov pisma ali razglednice v slovenskem jeziku.
O tej prepovedi nam je pravil domačin z Vrha, ki je dejal, da njegovi hčerki niso dovolili pisati v slovenščini in da je on sam, ko je obiskal to dekletce v koloniji, povprašal o tem učitetljico. Ta naj bi odgovorila, da ne bi znala v slovenščini napisanem pismu popraviti slovnične napake.
Da ni to osamljen primer pa nam dokazuje dejstvo, da se je enako ravnalo ttidi z otroki iz Doberdoba, ki so v isti koloniji. O tem nam je nekaj povedal župan Andrej Jarc, ki je tudi dejal, da namerava o tem vprašanju razpravljati v občinskem odboru. Bojda i-ma tudi doberdobski župnik namen govoriti o lem na goriški nadškofiji.
Dogodek je zelo neprijeten. Zelo se čudimo, da je škofijska podporna ustanova izbrala za svoje kolonije take vzgojiteljice, ki so še vedno prežete s šovinističnim duhom in ki najbrž še vedno sanjarijo o tistih plakatih, ki so viseli na vseh javnit) prostorih za časa fašizma in na katerih je bilo napisano, da je le italijanščina dovoljen jezik. Z naše strani odločno obsojamo tako početje in od ODA zahtevamo, da o tej zadevi zavzame jasno stališče.
To je še bolj nedopustno, ker dobiva ODA za otroke v svojih kolonijah izdatno državno pomoč, brez katere bi svoje kolonije lahko zaprla. Privatna podporna ustanova, ki lahko deluje le z državno pomočjo, naj se torej ravna po državnih zakonih in ustavi, ki vsakemu zagotavljajo enakopravnost.
Pri tem moramo pripomniti, da nimamo na Goriškem slovenske kolonije za naše otroke razen tiste, ki jo prireja v Sloveniji SKGZ. Slovenski otroci iz Gorice in iz okoliških vasi odhajajo v hribe ali na morje skupno z otroki italijanske narodnosti. V glavnem te kolonije prirejajo cerkvene podporne organizacije. Nekateri doberdobski o-troci pa zahajajo v dnevno obmorsko kolonijo v Tržič, ki je v režiji tržiške občine.
Prejšnji teden se je v Doberdobu sestal občinski odbor, ki je sklenil preverili resničnost govoric o zapostavljanju slovenskega jezika v otroških kolonijah ODA.
Gorica
VEKIH. — Zaprto zaradi počitnic.
CORSO. 17—22: «Addio alle armi», R. Hudson in J. Jones; ameriški barvni kinemaskopski film.
MODKRNISSIMO. 16.30-22: «Ange. lica«, Michel Mercier in Robert Hossein, francoski film v barvah.
CENTRALE. Zaprt do vključno četrtka.
VITTORIA. «L’Aguato», Richard VVidmark In Tina Louise, ameriški barvni film.
Tržič
AZZURRO. 17.30—22: «La storia del dr. Wassell», Gary Cooper, v barvah.
EXCELSIOR. 18—22' «La sanguino-sa rapina«, Victor Mature in E. Marvin, v kinemaskopu in barvah.
PRINCIPE. 18—22: «1 due fuori leg-ge», Burt Lancaster ln Ivon De Carlo.
S. MICHELE. 19.30—22.30: «Giulio Cesare, il conquistatore delle Gallen, Cameron Mitchell in Rik Battaglia, v kinemaskopu in barvah.
Ronke
RIO. «Per una valigia piena dl donne«, v kinemaskopu in barvah.
DE2UKNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, telefon 28-79.
RONKE
Ves dan in ponoči Je dežurna lekarna «All'Angelo» dr. Olivetti, Ul. Roma 22, tel. 72393.
TRŽIČ
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «A1 Reden-tore», last dr. Ennerija in de Nor-disa. Ul. Fratelli Rosselli 21, telefon 72340.
ODBOR ZA EKIPNE ŠPORTE «10. JUBILEJNIH ŠPORTNIH IGER»
obvešča, da bo danes, v četrtek, 27. julija na stadionu «Prvi maj* sestanek predstavnikov nogometnih društev, ki se nameravajo udeležiti SŠI.
Nadalje odbor sporoča, da se bo poimensko vpisovanje moštev zaključilo v ponedeljek, 7. avgusta ob 22. uri.
Vpisovanje pa bo na stadionu «Prvi maj»: v četrtek, 3. avgusta — od 21. do 22. ure; v petek, 4. avgusta — od 21. do 22. ure; v ponedeljek, 7. avgusta — od 21. do 22. ure.
Upravičena Biliče v a izključite v?
Jugoslovanska kolesarska zveza hoče podrobnejših podatkov
▼ Jugoslaviji je Biličeva »nečastna« izključitev zaradi dopinga našla precejšen odmev. Sicer je povsem umevno, kajti Bilič je trenutno najboljši jugoslovanski kolesar in to svojo moč je tudi jasno dokazal v »Malem Touru«, kjer je bil do predzadnje etape solidno na osmem mestu.
Nato pa nepričakovana novica: Bilič, Mascaro, Wecx in Cavalcan-ti so zaužili doping. Posebna disciplinska komisija «Malega Toura» je brez oklevanja izključila vse štiri kolesarje. Simpsonovo vprašanje je namreč bilo preveč pekoče, da bi prireditelji lahko spregledali vsakršno prekršitev glede dopinga.
V Jugoslaviji pa bi hoteli tehtnejših dokazov za Biličevo izključitev. In zato je jugoslovanska kolesarska zveza prosila zdravstveno komisijo Malega Toura, da ji nudi točne podatke glede ugotovitve, da je Bilič zaužil doping. Kajti še vedno so v dvomu, če je jugoslovanski kolesar zaužil doping ali samo stimulativna sredstva.
Biličevo vprašanje je tem kočljivejše, ker bo jugoslovanska kolesarska zveza morala čimprej raz-
čistiti zadevo, kajti s prvim avgustom se bo začela kolesarska dirka po Jugoslaviji. Bo Bilič nastopil?
•«uiiiiiiimmiiiii»uiiuiii»iiiliiiMiiiiumiiiiiiiiiii«iiiiiiMiiiiuiinmiiiiiiiiiimiiii»iiHMiiiiiiinimiiiinil»iiiil
TUINTAM
Chionoi ohranil naslov v mušji kategoriji
BANGKOK. 26. — Chartai Chionoi, doma iz Thailandije in svetovni prvak v mušji kategoriji, je o-hranil naslov svetovnega prvaka. V Bangkoku je namreč s k.o. v tretji rundi premagal rojaka Pun-tipa Mankita.
Chionoi je lani, 30. decembra odvzel Škotu Walterju Mc Gowanu svetovni naslov. Danes pa je ohranil svoj naslov s povsem zadovoljivim nastopom.
Chionoi je s to zmago dobil obilo ponudb za razna srečanja. Vsekakor pa se bo moral najprej spoprijeti v revanžnem dvoboju s Škotom Mc Gowanom. Srečanje bo 19. septembra letos v Londonu.
FRANKFURT, 26. — Milderber-gerjevo vprašanje postaja vedno kočljivejše. Nemška boksarska federacija je namreč zagrozila, da bo odstopila iz EBU («European Bo-xing Union«), če ne bo ta vrnila naslov nemškemu prvaku težke kategorije. Vsekakor je Eberhard Schaube izjavil, da EBU ni še nič konkretnega sporočila ne Milderber-gerju kot tudi nemški boksarski federaciji ne.
Po Schaubevem mnenju zapade rok, v katerem se mora Milderber-ger, sedanji evropski prvak težke kategorije, pomeriti z rojakom Ger-hardom Zechom, šele 10. septembra letos. Torej Milderberger se bo do
tedaj lahko udobno pripravil. Vsekakor, če bi EBU uradno izjavila, da bo odvzela Milderbergerju evropski naslov, ni izključno, da bo nemška federacija odstopila od največje evropske boksarske zveze. Nedvomno bi ta odločitev imela težke posledice, kajti profesionalni boks že dlje časa čaka ugodne iskre, ki bi se spremenila v pravi požar. Interesi se namreč prepletajo.
PO OBISKI! ¥ ROVINJ« - RAZGOVOR S FILIPANČIČEM. FURLANIČEM IN MOHORČIČEM
Naši odbojkarji pridno
in vestno trenirajo
FIRENCE, 26. — V nedeljo bodo italijanski kolesarji zaposleni v dirki za državni naslov. Italijanska kolesarska zveza je tokrat izbrala prizorišče za to zahtevno dirko Toskano. «Giro detla Toscana«, zaradi svoje značline proge, bo nedvomno uveljavil najboljšega kolesarja, kajti proga je delno hribovita, ne manjka pa tudi ravnine. Torej u-veljavll se bo kolesar, ki je tako-rekoč popoln. Glavni favorit je seveda Gimondi, ki se bo skušal tako delno oddolžiti za ravno ne najsijajnejši nastop v Franciji. Vsekakor pa bo lahko prišlo do presenečenj. Mladi Basso je že dokazal, da je v sprintu posebno nevaren. Delni favoriti pa so še: Motta, Zi-lioli, Bitossi, Balmamion, Durante, Dancelli, skratka, običajni favoriti.
Rovinj: slikovito istrsko mestece, ki vsako leto privlačuje ogromno turistov. Zabave ne manjka, kopa n ja še manj: logično torej, da se okoli Rovinja razprostirajo kilome trsko dolgi kampingi. Izgubiš se v njih.
V tem gozdu šotorov so si naši odbojkarji izbrali svoje mesto, ki je že postalo običajno. Zelo blizu imajo odbojkarsko igrišče; dva koraka in so na kopanju; mesto pa je nekoliko dlje (25 minut hoda). Letos je v Rovinju kar 40 naših atletov; skratka, več kot polovica zamejske odbojke.
Obiskali smo jih.
Vtisi. Vsi se dobro počutijo (razen nekaj izjem); prijateljsko vzdušje je zajelo vse. Večina odbojkarjev se je že več let udeležila tega tečaja, torej je tako rekoč doma v Rovinju. Letos pa je precej novih, kljub temu pa so se takoj vsi razumeli. Skratka, pred seboj imaš veselo, nasmejano »družino«: tečaj je dosegel svoj smoter.
Glede priprave moramo pristaviti, da so trenerji presenečeni, kako pridno in vestno so se atleti lotili dela. Malo težave so prve dni imeli z dekleti, pač navajena niso bila s «tako» napornim delom. Na to pa vse v redu.
Udeležence tečaja so razdelili v tri skupine. Vsaka skupina ima svojega trenerja. Moške ekipe Bora, Brega in Krasa pripravlja priznani trener Fužinarja Filipančič. Mohorčič, absolvent višje šole za telesno kulturo v Ljubljani, trenira dekleta. Furlanič pa začetnike.
O delu, vtisih itd. ekip smo za mnenje vprašali kar same trenerje.
Trener Fužinarja Filipančič je že drugo leto sprejel vabilo, da vodi tečaj v Rovinju. Torej poznal je večino atletov. S tem je bil nedvomno olajšan pri delu.
Vtis o moštvu?
Filipančič: «Mislite na Bor?»
Da!
«Nedvomno je perspektivno moštvo. Tehnično precej dobro, ki pa je pomanjkljivo v odrivu. Vsekakor moram priznati velik napredek Bora. Še pred letom dni bi ga naše moštvo (Fužinar) gladko premagalo, trenutno pa ne vem, kako bi šlo.«
....tudi z Urnautom?
«Da. Tudi z njim, rezultat bi bil tvegan. Čeprav Urnaut za nas veliko pomeni. Da moštvu večjo samozavestnost.«
....kot pri Boru Jurkič?
«Da! Jurkič je za Bor neobhodno potreben. Da ekipi, ki je presenetljivo mlada, moralne moči, uravnovešenosti.«
Torej napačno menijo tisti, ki bi z Jurkičevim odstopom videli možnost uveljavitve kakega mladega?
»Gotovo. Jurkič je nedvomno tehnično najboljši element ekipe. Daleč pred vsemi. Ekipa potrebuje takega elementa«
Ekipa je mlada....
»Da! (Z Jurkičevo izjemo.) To je nedvomno izredna prednost. Žal nimam na razpolago obeh najboljših Borovih tolkačev, Walterja Veljaka in Edija Plesničarja. Tudi ta dva sta mlada. Z njima bi si lahko ustvaril popolnejšo sliko ekipe.«
Kaj pa atletsko?
«Kot sem omenil, so igralci pomanjkljivi v odrivu. Le dva igralca sta se na poskusnem treningu dvignila toliko, da sta lahko 'udobno’ videla nasprotno igrišče. Vsekakor pa naši treningi nimajo namena, da bi atletsko pripravili atlete. V Italiji se prvenstvo začne nekje v novembru, torej brezsmiselno bi bilo sedaj začeti atletsko pripravo. Od-
tehniko. S taktiko je nekoliko težje, kajti brez dveh najboljših tolkačev je težko uvesti v moštvo nove taktične spremembe.«
Bor, psihološko?
»Vsi so prijatelji, torej ni težave glede psihološke priprave. Vsekakor mislim, da je do tega prijateljstva lahko prišlo tudi glede na to, da vsi atleti občutijo problem slovenstva.«
Bi lahko na kratko posamezno označili borovce?
«To je nekoliko težje, kajti brez Plesničarja in Veljaka tudi posamezniki spremenijo svoj način igre, kajti posamezniki prilagajajo igro za vso šesterko. Vsekakor pa lahko rečem, da ima na primer Uršič odlične atletske sposobnosti, a pride nekoliko prezgodaj na žogo, morda ga pri lem vara vid. Fučka bi lahko bolje izkoristil svojo moč v nogah (pri odrivu mislim). Slišal pa sem, da meče kroglo, to ga seveda nekoliko ovira. Ima zelo mehke prste. Po mojem nosi žoge, vsekakor pa v Italiji tega ne piskajo. O Jurkiču sem rekel. Vodopivec, o katerem sem bral, da bo morda igral v mladinski državni reprezentanci, ima izreden smisel za odbojko, tudi tehnično je precej dober. Nekoliko pa je flegmatičen, vsekakor je to njegov značaj. Orel ima zelo dobro prstno tehniko. V odrivu pa je pomanjkljiv. Zelo dobro pa obeta mladi Klavdij Veljak, ki bo kmalu (za eno, dve leti največ) že prišel v poštev za prvo šesterko. Torej paziti bodo morali ostali, da jih ne bo mladi Klavdij izpodrinil.«
Kaj pa z ostalimi igralci. Z Bregom in Krasom?
»Zaostajajo. Takoj lahko opazimo, da imata ti dve ekipi različen sistem priprave od Borove ekipe.
Njuni treningi niso morda tehnično organizirani.«
Dekleta so nekoliko trudna.
Mohorčič: «Pač navajena niso bila intenzivnih treningov. Kmalu pa so se privadila.«
Torej sedaj trenirajo — vestno?
«Z neverjetno voljo.«
Kaj se vam zdijo naša dekleta?
«Tehnično so še kar dobra, atletsko: vse premalo skočijo. Precej so tudi statične. Ko se na primer razvija akcija, ena ali dve, ki sta neposredno zaposleni z akcijo, igrata, ostale pa so neverjetno statične. To napako smo tudi skušali odpraviti. Ta statičnost pa se odraža, tudi ko dekleta podajajo: prekasno pridejo pod žogo. Lepo pa me je presenetilo obvladanje čekiča. Morda tudi pretiravajo. Na primer tudi v drugič, ko bi lahko s prsti podajale, se poslužujejo čekiča.«
Pri nas so sodniki precej ostri glede prstne tehnike.
«Gotovo bo zaradi tega.«
Kakšno pa je vzdušje?
«Dobro. Solidno treniramo, v znaku prijateljstva.«
Ivan Furlanič pa je zaposlen z začetniki. »Giannijeva« naloga je torej zahtevna.
Furlanič: «Dvakrat na dan treniramo. Vsi so se z voljo lotili dela. V glavnem gojimo prstno tehniko, čekiče; skratka začetniške pojme.«
V glavnem treniraš novince v Rovinju. ali so se kmalu asimilirali z ostalimi udeleženci?
«Zaradi tega ni bilo problemov. Vsi so prijatelji, se dobro počutijo.«
DRUGO LETO DELOVANJA ŠPORTNEGA DRUŠTVA «BREG»
Odbojkarski odsek letos zelo aktiven
Društvo je v sezoni 1966 -67 razširilo svojo dejavnost z ustanovitvijo druge ženske in moške mladinske ekipe
Po kosilu na počitek. V kampingu je zavladala tišina. Nismo hoteli dalje motiti.
«Pozdravi vse v Trstu!«
— edson —
0-	3
M
1-	3 s-i; 3l 30 3-0 3-1
Prva ženska ekipa Brega: uspešen nastop v B li;;i
Odbojkarski odsek športnega društva Breg je v sezoni 1966-1967 razširi! svojo dejavnost z ustanovitvi-jo dveh novih ekip: poleg že obstoječe ženske in moške šesterke, je nastala tudi druga ženska ekipa in moška mladinska ekipa. Odsek, ki šteje 45 odbojkarjev in odbojkaric vpisanih v CONI, je bil letos zelo aktiven: v okviru uradnih obvezno sti se je tako društvo udeležilo kat štirih prvenstev (deželnega ženskega prvenstva B lige; deželnega ženskega promocijskega prvenstva: deželnega moškega promocijskega prvenstva in pokrajinskega moškega mladinskega prvenstva) s skupno 40 odigranimi tekmami. Društvo se je poleg tega udeležilo turnirjev na 9. SŠI ter odigralo veliko število prijateljskih tekem in turnirjev. Moška ekipa se je med drugimi srečala dvakrat z mornarji sovjetske ladje «Giuseppe Garibaldi«, z
llllllllltllllllllllllllllllllltllllllllllllllllilllllllllllllllMIIIIIIItlllllllMIIIIIMIIIIIIIUIIIIIIiiimHIMIIIIINIIimilllllltlllllMIItlllllllllllMIIIItllMIIIIIIIIimilllMIIIIIIIIIIlllUII
POPRAVEK
V našem članku «Bazoviška Zarja za las (1:2) klonila Ajdovščini«, z dne 25. julija, nam je ušla neljuba pomota. Enajsterica Primorca je proti ajdovskemu Primorju neodločeno zaključila srečanje z 2:2 in ni izgubila z 2:3, kot smo mi objavili, bojkarjem hočem izpiliti predvsem ,
Tudi fantje iz Kanalske doline na letošnjih Športnih igrah?
« Treba pa bo premagati predvsem psihološke ovire» Morda se bodo udeležili v nogometu in balincanju
Na 10. slovenskih športnih igiah i gotovo ni veliko zanimanja za šport.
bodo letos po vsej verjetnosti na stopili tudi fantje iz Kanalske doline. Nekateri pobudni mladeniči so že na delu, da bi zbrali vsaj eno ekipo, ki bi lahko prvič nastopila na športnih igrah. Nekateri študenti, ki so obiskovali tržaške šole, in so zato imeli priliko videti delovanje naših društev ter izreden u-speh, ki ga doživljajo Športne igre. so se po vrnitvi v Ukve, Trbiž itd. pridno lotili dela.
Naloga seveda ni lahka. Nasprotno je izredno težka, morda že nemogoča. Domači fantje se zav-da-jo, da za letos bodo lahko napravili le malo, ker morajo »pripraviti tla«, tako nam je povedal eden izmed teh pobudnikov, ki obiskujejo naše šole. «Najprej psihološka tla, nato pa še materialna. Pri nas
Nimamo niti enega slovenskega športnega društva, kar pa je še slabše, večina ljudi sploh ne pozna dosti športov. Vedo za nogomet, za kolesarstvo. Za ostalo pa je splošna tema.«
Kot vidimo, tla niso nikakor u-godna za vsakršno športno dejavnost. «Naj pristavimo še šibko zavednost, pa si lahko ustvarimo sliko, na kake ovire bomo naleteli pri sestavljanju ekipe.«
In prav zaradi tega mislimo, da je udeležitev teh fantov na športnih igrah morda največji uspeh letošnje slovenske manifestacije. Sicer pa so športne igre letos naletele na »ugodno zvezdo«; svojo udeležitev so že obljubili tudi Korošci.
V katerih panogah bodo nasto-
BOR: KOŠARKARSKI ODSEK
obvešča vse mlade, ki nameravajo gojiti košarko, da so treningi
v ponedeljek, od 9. do 11. ure; v sredo, od 17. do 19. ure; v petek, od 17. do 19. ure.
V primeru, da bi se prijavilo dovolj najmlajših (pod 16. letom), bo društvo ustanovilo tudi naraščajniško ekipo.
pili Kanalčani, je težko reči. Ker je pri njih najpriljubljenejši šport nogomet, se bodo po vsej verjetnosti predstavili z nogometnim moštvom. Toda pri njih je tudi precej razvito balincanje, ki je še posebno priljubljeno pri starejših.
Upamo!
Jurij Iršič z državnim dresom?
ekipo Partizana z Reke in drugimi domačimi šestericami; dekleta so trikrat igrala z Izolo, dvakrat s Porečem in enkrat s Partizanom z Reke;
PRVA ŽENSKA EKIPA
Trener: Vojko. Mijot Uradni spremljevalec: Pino Rojc Kapetan ekipe: Mira čuk Odbojkarice: Divna Slavec, Nevenka Slavec, Slavica Bandi, Mira čuk, Tamara Foraus, Mara Racman, Zoja Glavina, Majda Sedmak, Nadja Kriščak.
Ekipa je dosegla na prvenstvu B lige sledeče rezultate:
AGI Gorica — Breg Porzio Udine — Breg Casagrande Sadi e — Breg FARI Trst — Breg Bor Trst — Breg Breg — Casagrande Sacile Breg — FARI Trst Breg — Bor Trst Breg — AGI Gorica Breg — Porzio Udine Ekipa je na skupni lestvici dosegla tretje mesto z 10 točkami. Lahko bi dosegla še boljšo uvrstitev, vendar se je sreča le redkokdaj nasmehnila požrtvovalnim Brežan-kam. ki so klonile bolje uvrščenim ekipam vedno z zelo tesnim Izidom in po ostrem odporu. Vseeno so letos dekleta dokazala, da so žeto napredovala in je brez dvoma le zasluga njihovih nastopov v B ligi, če je danes zanimanje za odbojko v naši občini tako močno.
DRUGA ŽENSKA EKIPA Trener: prof. Ivan Zadnik Uradni spremljevalec ekipe: Boris Žerjal
Kapetan ekipe: Nadja Rapotec Odbojkarice:	Darinka Sedmak,
Sonja Petaros, Jasna Petaros, Nadja Rapotec, Tončka Petaros, Vilma Barut, Marija Kofol, Neva Žigon.
Ekipa je zabeležila na promocijskem prvenstvu sledeče rezultate: Porzio Udine B — Breg B 3-1 Breg B — Sokol	1-3
0-	3
2-	3
3-	2 3-2 3-1
1-	3 2 3 3-2 3-0 3-0
FARI Trst B — Breg B Breg B — Zarja Breg B — Corridoni Fogliano Zarja — Breg B Sokol — Breg B Breg B — FARI Trst Corridoni Fogliano — Breg B Breg B — Porzio Udine B Ekipa je zasedla predzadnje n>c'| sto s 6 točkami. Vendar moraffl® takoj pripomniti, da je bil cilj ekipe le, da bi se igralke z nastop*' njem čimveč naučile ter bi bile čiri' prej pripravljene prestopiti v prv°| ekipo.
MOŠKA ČLANSKA EKIPA
Trener: Rudi S-rinjar Kapetan ekipe: Boris Lovriha Odbojkarji: Rudi Škrinjar, Bofi* Lovriha, Stojan Prašelj, Sergij G®h li, Sergij Glavina, Aldo Jercog; vin Žerjal, Boris Žerjal. Silv*"; Klabjan, Boris Pangerc, Vojteh L0V' riha, Vladimir Žerjal.
Ekipa se je udeležila promocij skega prvenstva in je v pokrajins® fazi turnirja zasedla drugo mest11 in si priborila pravico nastopali® v deželnem finalu za promocijo '[ C ligo. Rezultati so bili naslednji: Breg — Bor
Zarja — Breg	1.
Breg — Sokol	%
Breg — CRDA Trst
(F
3-1
Sokol — Breg CRDA Trst — Breg Breg — Zarja Bor — Breg
MLADINSKA MOŠKA EKIP'
LANCIANO (Chieti), 26. — Jurij Uršič se je danes uvrstil za nadalj. nje nastope v državnem prvenstvu. Slovenski kolesar je tudi danes dokazal, da je v odlični formi. Uršič je namreč prevozil 4.000 m v času 5’00”2. Slovenski predstavnik je glavni favorit za državni dres.
ATLETIKA
7*'* mm
RIM, 26. — Italijanska atleta Silvano Simeon (disk) in Pasquale Giannattasio (100 m) bosta nastopila z evropsko reprezentanco, ki se bo 9. in 10. avgusta v Montrealu spoprijela z ZDA.
S tema atletoma bosta odpotovala v Kanado še Eddy Ottoz (110 hs) in Roberto Frinolli (400 hs), ki sta že prej dobila vabilo.
Trener: Vojko Mijot
Uradni spremljevalec: Boris I-10 ;
riha
Kapetan: Vojteh Lovriha Odbojkarji: Vojteh Lovriha. V«-ko Lovriha, Dušan Maver, DuS9 Sancin, Rado Sancin, Edvin žeri® Boris Pangerc, Mihael Glavina, V'j gen Maver, Vladimir Žerjal.
Ekipa se je udeležila pokrajin®5 ga prvenstva junlorjev ter dosel' peto mesto med šestimi nastopaj" čimi ekipami. Rezultat je sprej^ ljiv, če upoštevamo, da so mladih nastopali brez treningov zaradi P manjkanja telovadnice ln edini men nastopanja je bil, pridcF oziroma navdušiti kakega mlad“ elementa k igranju odbojke, » j smo tudi dosegli.
Prijateljske tekme:	J
Brežani so skupno odigrali 18 Tj, jateljskih tekem, ženska ekipa’ je spoprijela z naslednjimi mi: Bor, Poreč, Izola, Sokol. Bor Zarja, Partizan Reka. Moški P, Garibaldi, Sokol, Zarja, Izola Partizan Reka.
ODBOJKARSKI TURNIR NA 9. SŠI ženska ekipa:
Breg A — Cankar B Cankar A — Breg B Cankar A — Breg A Breg — Barko vi j e Moška ekipa:
Breg A — Kolarič Breg B — DOM Rojan Cankar A — Breg B Breg A — Barkovlje A
(Nadaljevanje sledi)
ji
ji
H
M
Moška odbojkarska ekipa Brega je letos odigrala več prijate
tekem
...................................................................................................................................................................... i.triiimiiiiiiiiiiilimit..........................mn....................................................

na besede, ki jih je
John
Creassy
LOBOV
PEČAT
vstopil Fred*
Day in se široko smejal.
__ Zdravo, lepotec. Tukaj si že, pa še nisi odšel?
Roger mu je prikimal in dvignil slušalko.
— Halo?... Zvežite me.
Freddy je sedel na rob mize. — Si imel veliko dela nocoj, Roger?
— Veliko...
Potlej mu je pokazal, naj molči.
— Halo! Ali si ti, Marc?	,
— Zdravo, Roger. Mislil sem, da je prav, če ti telefoniram. — Hvala Marc. Kako pa se počuti Jeanette?
— Spi kot kanon. Otroka sta pri Menzijevih; igrata se
na vrtu.
— Prav Vsaj ne bosta prebudila Jeanette.
- Poslušaj, Roger. Ne jemlji si vsega toliko k srcu. Obnašal sem se kot neumnež, ko sem ji dovolil, da je pila toliko šampanjca. Vendar zdelo se mi je, da je bila tako srečna v
teh "trenutkih počitka... Če ne bi prišel takoj za nama, bi šla spat in danes ne bi nihče več govoril o tem.
— Nisem prepričan o tem.
— Vidiš, Roger, preveč si pozoren izrekla v trenutku...
— Da...
— Potlej na svidenje!
Odložil je slušalko, vstal, odšel k oknu in nekaj časa bobnal po steklu. Vsak drug kolega ne bi ničesar pripomnil, Freddy pa ni mogel zdržati.
— Torej si se jel vojskovati s prijateljem Marcom?
— Ne. Ampak se bom začel vojskovati s svojim prijateljem Freddyjem, če ne bo zaprl gobca.
Z velikimi koraki je premeril sobo in odšel ter na vso moč zaloputnil z vrati.
Šele na hodniku se je umiril. Vrnil se je v sobo in zagledal Freddyja; še vedno je imel usta odprta od presenečenja. Roger ga je potrepljal po rami.
— Oprosti, stari moj. Živce imam prenapete. Sinoči so Billa Sloana skoraj ubili. Zelo resno je. Obvestiti moram njegovo ženo. Ce bi me kdo iskal, povej, da sem v ST. Albansu.
— Prav, Roger. Ne vem, kaj ti je pravzaprav, vendar, ali lahko kaj storim za te?
— Lahko. Ce bo telefoniral Taggart, mu povej, naj pride semkaj ob dveh.
— Prav. Je to vse?
— Ce pridejo informacije o nekem Carneyu, naj mi telefonirajo v ST. Albans, k gospe Sloan. Številka telefona je v imeniku.
— Računaj name, Roger.
— Hvala ti, Freddy. Na svidenje!
Roger je odšel. Ko je rekel, da ima živce napete, to niso bile samo besede. Res jih je imel. Vsak zdravnik bi mu svetoval, naj si malo odpočije. Vendar Lobo in njegovi niso počivali.
Sedel je za volan in pognal avto. Brž ko je bil prek meje londonskega predmestja, je pospešil. Občutil je pravcato potrebo, da hiti. Želel si je voziti Marcov avtomobil, sivi talbot.
Njegov morris, čeprav je imel naprave za super kompresijo, je hitel, vsaj tako se mu je zdelo, kakor želva.
Tega lepega dne je bila narava, kakor radostna. Roger si je prizadeval pozabiti svoje skrbi. Pes, je lajal poleg lovca, je pritegnil njegovo pozornost. To je bil mešanec, mešanec volka s šiljastim gobcem in ostrimi zobmi. Poglej no, še psa ni smel pogledati, da se ne bi spomnil na Loba...
ALEC MAC DOUGALL
Betty Sloan je stanovala pri svoji sestri, v hišici, v okolici St. Albansa poleg razvalin, ostankov rimske arene. Na zeleni travnati preprogi pred hišo so se svetili pokromani deli otroškega vozička. Roger se je približal vozičku; na blazinah je spal dojenček. Sloanova sta si zelo želela fanta. Želja se jima je izpolnila.
Roger je stopil po stezi proti vhodnim vratom. Preden je pozvonil, so se vrata odprla, in zagledal je Betty Sloan.
— Roger, je vzkliknila. — Kaj se je zgodilo? Ali ne, da se je Billu kaj zgodilo?
V očeh ji je bilo videti strah in z levo roko se je prijela za ovratnik domače halje. Roger je za njo opazil njeno sestro, ki je pravkar prišla po stopnicah.
— Ja, je rekel brez oklevanja. — Vendar ni nič nevarnega.
— Oh, ko sem vas zagledala, Roger, sem takoj vedela, da prihajate s slabimi novicami. Ali je hudo ranjen?
— Nekaj časa ne bo smel v službo. Vendar vam lahko rečem, da ni v smrtni nevarnosti.
— Ali je Lobo?
— Ja. Staknil jo je zaradi Loba. Vendar smo ujeli napadalca.
— To ni uteha. Ali ste prepričani, da ni nevarno?
— Ne bodite zaskrbljeni, Betty.
Mlada žena je jela jokati. Z rokami si je pokrila obraz in odhitela v hišo. Njena sestra je stopila k Rogeru.
Ali je res? je vprašala. Ali ste vse povedali?
— Povedal sem resnico.
— Hvala. Prepričana, sem, da se bo hitro umirila. Bettv. In tako je lepo okrevala po porodu. Najbrž bo P takoj v London. To bo dobro za Billa.
Jeanette torej ni bila edina, ki se je pritoževala, v službi je njen mož. Najbrž je tudi Betty kaj takega P žila svoji sestri.
Vstopil je v salon, kjer je bila Betty.
— Takoj moram videti Billa, je rekla skozi solze. "* me lahko odpeljete v London?	u
—■ V tem trenutku ne morem. Vendar bom naročil i**jja’ policiji, naj vam pošlje avto. Razen tega pa imam idejo. Billa bodo pripeljali semkaj, brž, ko ga bodo *8 ^
— Tako, ja, je rekla njena sestra. — Ti še dojiš, Lahko pa obiščeš Billa, preden ga bodo prepeljali seI%i
— Samo, da ne bo to preveč dolgo trajalo, je vzdi s: Betty — Bill mora biti poškodovan, da so mu dali h0* jjf To ni več življenje. Kaj, vi, Roger, nisti utrujeni žarah prekinjenega dela?	j*.
— Na koncu svojih sil sem, je priznal Roger. —
Jeanette je pa taka kot vi; pritožuje se, da sploh ne v jspO-svojega moža. Betty, zdaj pa moram, moram odditi. gjif ms kliče. Povejte mi, ali dovolite uporabiti vaše stan0 za nekaj dni?
Presenečeno ga je pogledala.
hočemo imeti pod ^
— Kajpada! Za kaj pa?
— V njem bo oseba, ki jo ___________ ______ r__
Potemtakem, če pridete danes ali jutri domov, ne bodi4® ,^ semčeni, ko boste našli mlado žensko. Kajpada pod 140 narednika in ženske policajke.
Nežno je potrepljal Betty po rami in ji rekel, P je odšel;	Lfc |
(Nadalievame $le!l
UREDNIŠTVO: TRST četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur
24 Maggio 1/1 Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV

UL monteuchi «.	SSmJR i° "j!T£SS3?'i£S	»'SLTVri STSEi
celoletna 7 700 Ur
FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur
11 5374 A
četrtletna z.zon ur,	^ačun pri Narodni banki v Ljubljani - 501 3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v sirim enega stolpca: trgovsra lau. nnaneno-upravm zon, osmrtnice iou m -	<n
SFRJ: ADJT, J2S, Ljubljana. Stari trg L (e'Gon 22-207 MR* ***	vseh dru^ Joknjln Itallje prt .Sedet* Pubbliclt* Italiana« _ Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ir tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
gortške pokrajne se naročajo pri upravi.