34. ftevflm.
i umom. • aMi ii mm m
IUIL leto.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen
celo leto......K 24 —
pol leta........ 12 —
četrt leta.......,   6-—
na mesec.......•  2'—
v upravniStvu prejemam celo leto......K
22-
pol let«........n*—
Četrt leta
550
na mesec........ 190
Dopisi   naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Kosflovi nllca št 5, (1. nadstropje levo), telet—
ŠL 34.
tafta!« vsak eaa zvečer tzvzeaUl acaelf« te praaalka.
Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Pomnu sttrilka vatja i§ *rtma*ia*#. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine Karodaa Unitarna telefon *L 85.
ne ozn a.
.Slovenski Narod" velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto.......K 25—      celo leto.......K 28*—»
četrt idi *****               g.^Q   j     za Ameriko in vse druge dežele: na mesecI   2 30   '   celo leto.......K 30*—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Vpravaistvo: Knafleva nllca M. 5. (spodaj, dvorišče levo), telefon it 85.
Pa zasedanja deželneja zb:ra hranjskeiii.
m.
Kaši klerikalni poslanci so v deželnem zboru spuščali g-ovoranee, ki so bile tako zmeaene in koufuzne. obenem pa toli neverjetno neresničue in lažnive, da smo imeli zmeraj občutek, kakor bi poslušali sanjarje nje nezavednep-a. v hudobni sugestiji .-»ecljainčcgn omamljene«. Govorili so i-tvari, ki jih, č-» jih trezni in pri niir-ui zavesti premišljujejo, sami ne verjamejo, ker so brez vsake istinite podlage, doceli izmišljen*1 in naravnost zlagrane. Govorili so, kakor go-\ >n -labi igralci slabo memorirane oge: slišali smo glasove, a prihaja-so le iz trebuha, srce in duša pa tje nista vedela, in njih razum njih oed ni spremljal. Ali je bila to nevednost, popolna neinformiranost, diletantska retorika, hinavščina ali pa '•rezmejna zlobnosti
Tako   je politični TVnjamin — ir. J are, še pred kratkim docela neznani profesorek ponižna ;n neslavne kranjske   gimnazije — kar   čez noč hotel postati silna politična potenca. Ta po milosti   dr. Šustersiča   in povsem neumnega   slučaja novopečeni I i želni odbornik je posta* mahoma toli neznansko ošaben, da       je gert-ral kakor bi bil naš   najvišji sodnik in strah in grozo razširjajoč gremov-nik. In mož je sedel z nedosežno domišljavostjo   na   sodni   stol   ter si rini, da drži v svoji roki stra-en meč, s katerim poseka za vse več-se ves ugled narodnonapredne->činskega   sveta ljubljanskega da — ojoj!   mi   nismo   videli na stolčka nikakega iniponujočejra gromovnika z mečem, temveč čisto neznatnega jarca, ki drži okoren muhal-Mk.   In smejali smo se mu. ker lah. zelo slab komedijant, slabši kot ; [slabši   češki »importiranec. Ta puhli gromek na je ropotal med drugim   tudi   na   ljubljansko šolstvo tako-le:
Kako pa skrbi ljubljanski občinski svet za šolstvo? Deželni šolski svet je pritiski! na ljubljansko občino, naj se vendarle enkrat že sezida na Poljanah dekliška in v kolodvorskem okraju druga deška ljudska Šola. Občinski svet je pa sklenil, da se Tgradi ena šola na Pmlah, ker jo ho-
LISTEK.
MerUo, LuKa m Dlani?.
Spisal Ivan Cankar.
Xeki oče ie imel troje sinov. Prvemu je bilo Marko ime, drugemu Luka, najmlajšemu pa Dioniz. Ko so dorasli, jih je poklical ter jim je rc
kri:
;,Stari in pametni ste dovolj, da ravnate sami! Pojdite v svet ter si ustvarite življenje, vsaki po avoji inoči in po svojem daru. Kadar se povrnete, izročim dom tistemu, ki ga bo najbolj vreden.«
Odštel jim je doto, blagoslov51 jih je, sinovi pa so se napotili v svet, vsak po svoji cesti. Trdo i p počasi je stopal Marko, kakor da bi nog-e ir zemlje rval; priljudno in gosposko je bodil Luka, vsak korak mn je bil poklon; Dioniz je poskakoval ter prepeval.
Cez dolgih devet let so se povrnili na rodni dom. Oče jih je vprašal:
»Sinovi, kako ste se ravnali in kaj StaTi dosegli!«
Moško je stal Marko pred njim. Višji je bil skoraj od očeta samega; kakor je bil mlad, se mu je valila temna brada ni široke Drsi.
če tu imeti ol»cinski svetnik Likozar iz političnotaktičnih razlogov. V to svrho bodo morali hodi i i otroci z Opekarske ceste z ovinkom čez šentjakobski mosi. Veliko bo'j curina je pa še razbremenitev šole na Ledini. V šolo na Graben bodo morali hoditi v tem mrazu otroci iz Linhartove ulice, iz Pokopališke ulice in iz his za Bežigradom! (Bački kriče: Cujte! Cujte!) Xa Ledini hočejo zgraditi dekliško šolo. V bližini je plinarna, elektrarna, Binderjeva in Bonačeva tvornica in hiralnica, kjer so nor* i (!! c. kr. profesor psuje bed- • umobolnike z »norci«! Kako plemenito! Kako evropski omikano!), in zato trpi tudi pouk na že obstoječi ljudski šoli na Ledini. Tako rešujeie vi iz političnih ozirov šolsko vprašanje v Ljubljani . . .«
Tako je izkušal prof. Jarc vzbuditi vtisk, kakor da se ljubljanski ob činski svet z vso silo otepa novih šrl in da ga mora c. kr. deželni šolski svet šele z najostrejšo hrenovko silit . da začne polagoma razmišljati, kako bi se zgradila kaka majhna zakotna šolica v sredi med »norci« in botaniki, sedi smradu po plinu in lepu. Ta slovenski narodnonapredni ljubljanski občinski svet je — po pro.\ Jarčevih izvajanjih — največji sovražnik modernega šolstva, ter je zato ljubljansko šolstvo zanikamo in zanemarjeno hu.je, kakor v dolenjski!: Gorjancih, v prelični domovini sl«>-vonskega nadpedagoga. A kakšna je istina I
Sedanji občinski sv*** je po nemški eri prevzel edinole r-et razredno deško ljudsko šolo na Grabnu, ki je vsaj deloma ustrezala modernejšim zahtevam Šolskega poslopju. Vsa dni ga šolska bivališča so bila — ne učilnice, nego mučilnice. A tudi Graben-ska šola se je pod sedanjim občinskim svetom temeljito adaptovala, vsestransko izboljšala ter razširila v osemrazrednieo s 7 parahdkami. Prva deška ljudska šola pa se je rešila iz mokrih, pritličnih, hlevu sličnih prostorov nekdanje stare gimnazije ter se je zanjo zgradilo povsem novo, docela moderno šolsko poslopje na Ledini za okroglo 300.000 K. Ko se je ta krasna šola otvorila, ni l ilo v njeni okolici ne elektiame in ne tvornic; da, niti >uorcevv (ki -padajo itak v deželno, škanditloznr. premajhno blaznico!) takrat še ni bilo. Vse te naprave so nastale šele v zadnjem času ter so od šole še vedno to-
liko oddaljen**, da ne doseže šolskih otrok ni kak .-:iirad. Ali pa morda zahteva prof. Jarc, da naj da občinski svet zdaj to š<do na amerieanski način ob temeljih odžagati hi na kolesih prepeljati tja ven kaj /.a Bežigrad ali pa za Zeleno jamo! — Zti in pre<l šolo na Ledini je še danes širok odprt trg, na desni je široka cesta in na levi širok vrt; potemtakem ima šoki danes v popolni meri dovolj luči in dovolj zraka t. r ji ni možno prav ničesar očitati. Po \ seh mestih so šole stisnjene med bise; na Dunaju in v Pragi in v Zagrebu so šole celo zagozdene med dnt-^a poslopja. Seveda za Ljubljano pa zahteva proi. Jarc, naj bi stale vse šole sredi obš'rnega parka smrek in hoj, skozi kav-re ne more prodreti nikak šum in nikak pisk!
Za mesiro slovensko dekliško osemrazrednieo je sedanji občinski svet dal po potresu zgraditi veliko, vsestransko vzorno šolsko poslopje na Sv. Jakoba trgu ter je zanjo žrtvoval okoli 356.000 K. Kjf; na vsem Kranjskem poznato enako krasno šolo"? Tudi to šolo je rešil sedanji občin-ki svet. iz prejšnjih žalostnih lukem stare, trhle Rednte ter jo je 1. 1901 izpremenil v palačo, polno luči in zraka.
Za obe nemški ljudski šoli je ta-kisto s-danji narodnonapredni občiu-• ki svet poskrbel zadostne in primerne, svetla in zračne prostore v dveh -lovih hi^«h ob Erjavčev'. ecs**h. Ako e spo!.ii?ijate prejšnjih nemških uči1-i :c v stari, :rnazani, smrdljivi »krokiji" ter v nekdanji ozki, nizki in temni »g'lavni stražnici« ter jih pri merjate z današnjimi šolskimi sobani, morate priznati, da se je okužen : kmečka koča izpremenila v elegant no vilo!
In za šolske otroke na Barju se je tudi zsrradiia najlepša nova šola sredi velikega Šolskega vrta, medtem ko so tičali poprej barjanski šolski otroci v neki adaptovani šupi privatne hiše »št. 1.« na Ižanski cesti.
Za predšolsko mladino je otvoril narodnonaprertiii občinski svet oba mestna slovenska otroška vrtca s 1 vrtnaficami Icr je s tem rešil slovensko mladež nastavljenim mrežam ljubljanskega nemštva. Zdaj pa se snuje za Vod tu it 3. otroški vrtec.
Toli protisolski občinski svet pa je povzročil tudi otvoritev (1901) nove III. mestne deške ljudske Šole na Erjavčevi cesti ter jo je mahoma, kakor vse prejšnje, opremil z najmoder-
nejšimi učili. Za to novo šolo je najel hišo Kranjsko stavbne družbe.
In kdo je zgradil in odprl vsemu slovenskemu narodu prekrasno višjo dekliško šolo, ki se preosnavlja polagoma že v dekliški licej ? Kdo je postavil ob Bler.veisovi cesti impozantno poslopje po vzornih načrtih speei-jalista-arhitekta prof. dr. M. Fabiani-j*1 AH so to mar storili \emci ali klerikalci? Okoli 300.000 K je stala že doslej ta idealna šolska stavba, v kateri se v posebnem pedagoškem tečaju pripravljajo absolventke mest-i višje dekliške šole že par let celo za učiteljski ^okJic ter se vzgajajo v drugem, trgrovskem tečaju slovenska dekleta za trgovske stroke! Ali vsega t*ga prof. Jare ne ve ali pa noče ve deti?! Najzabitejši ljubljanski fil"»-ster pozna velike zasluge občinskega sveta za izredno nagli in lepi razvoj ljubljanskega šolstva, vsak človek vidi vse te razne nove šolske zgradba ter mu je znano, kako rapidno se po vseh teh šolah množe razredi in kako jim od leta do leta priraščajo nove vzporednice. Le proi". Jarc še — iz nevednosti ali zlobe, se vprašujemo vnovič — beseduje brez sramu in pošte ? ja v javni seji deželnega zbora, do Tjubljanski občinski svet za šolstvo ne skrbi! Resnično, quem Dii odere. m a 1 u m paedag-ofrum focere! Zakaj ze!o slab pedaurog je, kdor javno taji vsakomur očividno istino, ali kdor sr sam ne more ničesar naučiti, pa uči d nage laži!
Prof. Jarc se je drznil trditi, de je c. kr. deželni šolski svet pritiskal na občinski svet zaradi zgradbe novih šol. Zakaj mož ni preči tal aktov, ki so mu izvest no na razpolago, da h ne zagrešil tako grde neresnice! Ljub ljanski občinski svet je že leta 190*? (prosimo, danes je že L 1910!) sklenil, da se zgradi na Poljanski cesti novo veliko šolsko poslopje za II slo vensko dekliško osemrazrednieo in za III. slovensko deško petrazrednico. Se L 1903 je nakupil bivši Gestrinov svet od Slovenskega pisateljskega društva ter je nemudoma i »overil arhitektu prof. dr. M. Fabianiju nalo-g*o, da izdela načrte za to veliko šolsko stavbo. G. Fabiani j*s to nalogo sijajno izvršil ter je izdelal tudi proračun, ki je izkazoval okroglo 711.000 kron troškov. Občinski svet je hrepenel za tem, da se začne z zidanjem čim najhitreje, toda glej, deželni zbor zaradi klerikalne objestnosti ni zboroval. 2e leta 1905 je hotel ljubljan-
Marko je govoril:
»Najprej je Bog zemljo ustvaril, nato pa človeka, da g-osp'>dari. Prvo je zemlja, zemlja je vse. Kdor gospodari nji, gospodari ljudem. Osvajal sem si jo, ped za ped jo, korak za korakom. Na zemljo sem gledal, nikamor drugam. Suval sem jih v jan Iv, če so padali pred moja ko j ena; kdor mi je zastratil pot, se je zgrudil. I*e pesem zemlje sem poslušal, ničesar drugega; ne prošenj nisem slišal, ne kletev, ne joka, ne hropenja umirajočih. Bogata in rodovitna ;*e moja zemlja, zakaj s krvjo je pognojena. Zdaj raste sama in se širi; le z očmi premerim mejo, le z roko ji ukažern — pa se odmika v daljavo preko njiv in senožeti. Tako je rodila moja dota de vetkratno; in vsako leto bo žetev d*?-vetkratna!«
Oče se je ozrl na Luko.
Gosposko je stal Luka pred njim in se je smehljal. Oblečen je bil po mestno; ves lep, gladek in počesan je bil.
Luka je govoril:
»Nisem kupoval njiv, senožeti in gozdov; k upa val sem najdragocenejše in naj plodov i te jše blago: ljudi sem kupaval. Dragoceno blago, ali »a pametnega kupca najcenejše! Videl sem jih, kako so prišli na semenj s praznimi rokami, cigani in postopači; ko so ae vračali so bili graačaki. Sladka beseda, mehka roka, alata obljuba, lep smehljaj — to je naš kovan
denar. Tisti, ki tega denarja nimajo, nam očitajo, da aleparimo ljudstvo, da smo hinavci m liceioerei, da si stavimo graščine na svetu >eiganjenih siromakov. Xj:h očitki pa so gola zavist. Xespameten kupec, ki bi govoril: No, prijatelj — cena, ki si jo rekel, je preskromna; plačam ti devetkrat toliko! — Nikjer ni ukazano, da bi zdravil slepce in glušee, da bi lahkovernim vero izganjal, neumnim pamrt delil. IToče se jim sladkih t>c-sed, zlatih obljub in lepih smehljajev — nate jih, na izbiro, v izobilici' Varčeval nisem s tem svojim kovanim denarjem, pa mi je rodila dota devetkraten sad. Ceščeno je moje ime. brez števila je mojih udanih sužnjev, ki radovoljno vlečejo v klanec moj zlati voz!«
Tako je govoril Luka; oče pa se je ozrl na Dioniza, svojega najmlajšega sina.
Dionoz je stel pred njim ves ku-štrav in siromašen. Podoben jc bil popotnemu godcu; majhen, droben, bos, golorok; o&i pa so bile svetle tn so se veselo smejale.
»Kaj si napravil s svojo doto?« ga je vprašal oce
Dionoz je govoril:
»Kaj da tem a doto napravil t Komaj se vem, da aem jo imel t Morda sem jo na beli cesti izgubil, morda sem jo po spomladanskem polju raztrosil, morda sem jo v krčmi sapi!. Kaj mi dota? Nisem kupaval* pruda-
jal sem! Prodajal vernim kupcem veselje in bridkost, hrepenenje in zadoščenje; časih so jemali in so bili hvaležni, časih pa so me sredi ceste pretepli. Kaj tisto — plačilo je plačilo, pa bodi cekin ali gor jača! Mnogokdaj sem bil žejen in lačen, malokdaj napo jen in nasičen. Kaj tisto — ♦ no sobice sije lačnim in sitim! Zdaj le, recimo, zdajle sem hudo lačen. Oče, pridajte doti še kos črnega kruha!«
Tako je govoril Dioniz. Oče pa je razsodil:
»Tvoj, Marko, bodi očetni dom! Zemljo, komur je zemlja mati in sestra in ljubica! Gospodaril boš telesom, močan in teman gospodar .. • Tebi, Luka, ni treba zemlje, večji jc tvoj blagor: gospodaril boš dušam, sam brez dude! Ne boš jih videl, Marko, ko bodo umirali pod tvojimi težkimi koraki; smejal se jim boš, Luka. ko bodo preklinjali tvojo ime!... Kje pa je tvoje kraljestvo, o Dioniz, najmlajši otrok moj t Tvoje kraljestvo je onkraj življenja, onkraj tele« in onkraj duš! Zapravil si posvetno življenje, zato boš večnega deležen — največji je tvoj blagor, o Dioniz! Doto pa sem vam bil odštel vsem po pravici in vsakemu enako; ne primaknem več niti drobtine črnega kruha. Sam si gledal, sam glej!«
Tako je razsodil pravični oče ter je nmrL _
6ki občinski svet dobiti pooblastilo, da si za zgradbo že opetovano omenjene šole najame posojilo, toda brez pritrdila deželnega zbora se to ni moglo zgoditi. In tako *o načrti 8 proračunom vred čakali in čakali .. * lepših vremen . . .
Med tem pa so se razmere izpre-menile. Prvotno na Prulah projekto-vana državna obrtna šola se zgradi na Mirju in s tem izgubi šentjakobski okraj izdaten vir dohodkov Ker je ta okraj že izgubil Zabjak, bi bila zanj še nova izguba, namreč izguba državne obrtne šole, morda usoden gospodarski udarec. Ne pozabljajte, da bi bil ta udarec bolel stanovnike šentjakobskega okraja vseh strank ter da bi bili klerikalni hišni posestniki, trgovci, obrtniki i. dr. prav tako prizadeti, kakor pristaši narodno-napredne strake. A ne le ta razlog je bil merodajen, ko se je sklenilo, da se zgradi nova deška ljudska šola v šentjakobskem okraju, na Prulah. Dognano je namreč, da zahaja iz šentjakobskega okraja okoli 300 dečkov na oddaljeni Graben. Ker se zvežejo Prule vrhu tega še z novim mostom z Opekarsko cesto, bode nova deška ljudska šola na Prulah imela takoj več ko preveč učencev; zdaj že prenapolnjena Grabenska šola pa se izdatno razbremeni. — Prof. Jarc j«s torej izustil največjo nesmisel, ko je trdil, da bodo morali hoditi otroci z Opekarske ceste z ovinkom čez šentjakobski most, zakaj nobenemu otre-ku ne bo treba hoditi čez šentjakobski most, pač pa čez novi most z Opekarske ceste po najbližnji poti na Prule. Dečki iz Pokopališke ulice in "z hiš za Beži gradom so že od nekdaj všolani na Ledino, v bodoče pa bodo /.ahajale deklice iz navedenih strani v novo dekliško šolo, ki se zgradi na >glu Čopove in Pristavske ulice. Šoli na Prulah in Čopovi ulici se zgradita še letos, ker so načrti že odobrenL Zavlačevanja je kriv edinole deželni zbor in odbor, ker le ta dva sta že davno zrele načrte občinskega svet** v izvršitvi zavirala. Ako bi ne bilo objestnosti klerikalcev, bi stala na Poljanski cesti že več let krasna šolska palača in danes bi mogel občinski svet misliti že na nove šole. Le deželni zbor je torej zakrivil, da nima Ljubljana že danes dveh zelo nujno potrebnih ljudskih šol, — občinski svet pa je brez deželnega zbora vendarle storil kar je mogel « tem, da je otvoril v zadnjih dveh letih vsaj de-
Sol m ti pravilo!
(Konec.)
»Ti punca, ti! Ti si bila na božji poti, da! Seveda, le na kakšni! To bi rada vedela! Saj si vsa pijana, ali si se v cerkvi napila, pri svetemu Valentinu?«
Mati je kregala svojo hčer, ki as je pravkar tiho vrnila, vsa zbegana in plašna. Njene oči so se iskrile in kot razpaljene so bile njene zenice. Lica so ji bila zaripljena, in pod očmi sta se vila temna, plavkasta kolobarč-ka.   Sedela je na postelji in molčala.
»Ali ti je dal svetnik vina, ali pa si pijana od molitve t Oh, dekle, še cerkve videla nisi od znotraj. Saj vidim kakšna si! Kaj pa ti je t Tina, saj si vsa omamljena in zmočena! No, kaj so pa pridigali v cerkvi, če si bila t«
Deklica je bila tiho nekaj Časa in nato je spregovorila:
»Od svetega Valentina.«
»Seveda, od svetega Valentina, Če je pa danes njegov god, in če je njegova cerkev. Ali naj piidigajo od svetega Kiju k ca aH od svetega Pavline ali od Stempiharjat Vidiš jo, da nič ne veš!«
Tinica je vzela robec Is lepa is ga pritisnila na oči.
»No, kaj so pa povedali od svetega Valentina! Povej, če ai kaj ali« šala!«
aai.
klisko pnpravljalnico »Mladike«. S to pripravljaluico, ki je jako srečno situvirana, je prav dobro nadomesti! n^dostaiaiočo II. slovensko dekliško ljudsko solo.
Taka je torej istina, in naa ni sram, da se z besedami poštenjaka prof. Jarca niti izdaleka ne krije. Toda Jarc menda misli: »Reci, da ti ne poreče«, ter bije po obč. svetu, ker se je bai za — lastui nos.
Velika }e nesramnost, s katero si upajo Jarci m jarčki blatiti narod-no-napredno stranko, da bi odvrnili pozornost od svoje kulturne sterilnosti in prosvetne impotcntnosti. Toda gospoda se je motila, ako je priče,, kovala, da njih početja ne bomo znali razkrinkati. V hiši obešonca naj se ne govori o vrvi! Stranka ki je odrekla vsako podporo dežele slovenskemu gledališču. Slovenski Filharmoniji in Glasbeni Matici, stranka, ki je iz gole sovražnosti do šolstva in učite)jstva pr* prečila regulacijo učiteljskih plač, — stranka, ki je odrek la podporo mastni višji dekliški in državni obrtni šoli ter je mestni oblini preprečila projektovani prizidek k dekliškemu liceju, — taka stranka ni kulturna in življenja ni sposobna. Ubila bode sama sebe. Terorizem in podkupovanje sta namreč orožji, ki se skrhata najhitreje, tem bolj, če sta oprta le na laž in utajevanje. Zato pa se prav nič ne bojimo bodočnosti, ki je neizbežno naša ter stopamo mirno dalje in naprej. Saj slovenska domovina ne leži kakor otoček sredi At lantskega morja, nego nas obdaja okoli in okoh Evropa s svojo z vsakim dnem silnejšo, velikolepeejšo kultnro. Celo Kitajski zid ima že ogromne vrzeli in predore*. Pa da bi bili Slovenci slibši od reakcionarnih kitonoseev?
Cato.
AH so MerlKcIii! jleporj! v resnici vsegsm j fm?
Pravo čudo dvajsetega stoletja so priprave za občinske volitve v Železnikih. Že 20. novembra lanskega leta je potekla doba sedanjega od bora in je županstvo, prisiljeno po e. kr. okrajnem glavarstvu razgrnilo 19. decembra 1. 1. imenik voli cev v vpogled. Zgodovina imenika je pa taka: Zupan je prejel dne 3. decembra izkaz volilcev. na račun občine od c. kr. davkarije v JSkofji Loki, nakar ga je nesel v delavnico najnovejšega »kovača« župnika Valentina Marčiča, kateri je po šestnajstih dneh izdelal iz tega izkaza karikaturo, po kateri bi mogli pri teh volitvah klerikalci zmagati vsaj v dveh razredih, nadejajoč se. da volilci narodno - napredne stranke ne bodo prišli na sled temu sleparstvu.
Ko pa je došlo županstvu toliko reklamacij proti temu imeniku, da so mogli izvršilni organi svete katoliške stvari spoznati, da s tem sle-parstvom ne morejo ničesar doseči, — pa so hoteli pri seji dne 7. januarja t. 1. vtihotapiti štiri častne občane, kateri bi jim odločili zmago v prvem razredu. — Javnost naj izve, kako se je vršila ta seja radi častnih občanov! Vsakega imenujem že naprej lažnika, kdor bi proti temu poročilu hotel pod imuniteto »Domo-Ijubovega« nrednika to dejstvo zanikati.
Pri tej seji je bilo uvne-Hh s županom enajst odbornikov. Vseh skupaj je 12.
Ko župan predlaga, naj ae izvoli nekatere za občino zaslužne!!!f može za častne občane, predlaga svetovalec H valček, da se izvolijo g.: »Ivan Krek, Ivan šuštaršič, Franc Demšar in Evgen Jare. Nato so napredni odborniki zahtevali kakor en mož, naj jim predlagatelj oziroma župan pojasnita, kake aaalnge imajo . ti zagrizeni nasprotniki naše občine Nihče nI vedel dati na to odgovora. So se pač premalo sporazumeli! Ampak samozavestno je predlagatelj vstal in zahteval, naj se o njegovem prdlogu glasuje, nakar so jo napredni odborniki med hrupno njim namenjeno ovacljo navzočih občanov pravočasno odkurlli in s tem te (po dr. Trillerjo) nečastne občane skozi klobuk pihnili. Ostali kler.odborniki bili so kakor politi cucki in vsled nesklepčnosti seje ne pisali, niti podpisali zapisnika.
Po tej seji pa prične raznašati župnikov jjubljenec, občinski svetovalec Štrajner, da so častni občani izvoljeni in je tudi resnično župan pri naslednji seji 12. januarja hotel tozadevni zapisnik prečitati, kate-rejra pa dan poprej niti ni še imel. Eden odbornikov je izjavil, da, ker se vrše taka sleparstva in lumparije, pošteni ljudje ne morejo sodelovati in je tudi v resnici vseh pet odšlo.
Ko so ti sleparji spoznali, da jim bode tudi s častnimi občani šlo vse njihovo prizadevanje tja, kamor spada, pa je župan kar samovoljno ustavil vse volilne priprave. Naj se nihče ne vara, da bi bi; on sam temu zmožen, a pustil je javno nabiti, da se volilno postopanje prične na novo in vsled tega. ker je pomotoma prišlo v imenik več davkoplačevalcev, ki niso več volilci! Naše občinstvo, ki je v resnici vsled zavlačevanja volitev že skrajno razburjeno, se je po takem postopanju odločilo, da zadevo osebno pojasni pri c. kr. okrajnem glavarstvu in se je v resnici podala deputacija 14 občanov 14. januarja tja.
Glavarstvo, upoštevajoč upravičeno razburjenje občinstva, je nato županstvu donoslao sledeči odlok:
Županstvu obči ne
Železniki.
Poslovna doba tamošnjega občinskega zastopa potekla je 20. novembra 1900 in je županstvo na tu-kajšni ukaz z dne 10. oktobra 1909. št. 24.009, tekom meseca grudna 1909 pričelo s pripravami, da se izvrše nove volitve.
Pri tem pa je g. župan postopal tako pomanjkljivo in v nasprotju s t07adevnimi zakonitimi odločbami, dri je vzbudil opravičeno ogorčenje volicev. ki so se opetovano ustmeno in pa pismeno zatekli do okrajnega glavarstva, da si osiguri postavno postonanje.
Tako je gospod župan, kakor sam priznava, opustil v $ 12. občinskega volilnega reda predpisani zaznamek volilcev.
Voiivne imenike sestavil je na podla-gi davčnega izkaza, ki mu ga je naredil c. kr. davčni urad v £kofji Loki. Pozvan, naj predloži ta i/kaz, da se bo okrajno glavarstvo vsled podanih pritožb zoper volivni in i en i k prepričalo, so se 1 i volivni imeniki pravilno po § 13. volivnega res i sestavili, se izgovarja, da era je izgubil in ga ne more predložiti, ko j poprej, in sicer dne 19. januarja 1910,
ŠL 57, poročal, da nI volilnih imenikov točno po tem izkazu sestavil, ter da je slasti izpustil osebe, ki niso več davkoplačevalci.
Ker je povsem neverjetno, da bi e. kr. nrad izkazal take osebe, ki niso davkoplačevalci, je sam, da je županstvo namenoma pri sestavi voli vnih imenikov nepravilno in svojevoljno postopalo, kaj upravičen.
Kršil pa je g. župan zakon tudi in sicer $ 17., odstavek 2. volivnega reda, ker ni razglasa o razpoložitvi volivnih imenikov javno nabil, temveč ga je dal le ustmeno razglasiti.
Skrbel pa tudi ni gospod župan, kakor je bila to njegova dolžnost, da bi bili volivni imeniki skozi vos čas razpoložitve vsakemu na vpogled, temveč je bil za časa županove odsotnosti dne 8. in 9. januarja t. 1. vpogled prekinjen in so morali ob-činci, ki so hoteli ta dva dni voiivne imenike vpogleda ti, zapustiti brezuspešno in nejevoljno občinski urad.
Skrajno pristransko postopanje gospoda župana spravilo je del občinskih odbornikov v poožaj, da so bili   prisiljeni   upreti se nadaljnim
nezakonitostim, kar je imelo posledico, da se ni mogla izvoliti v § 17., odstavek3., določena reklamaeijska komisija in je bilo s tem onemogočeno nadaljevanje volilno-pripravnega postopanja.
U v ide vsi ta položaj, je potem g. župan, ki je konečno sam prišel do prepričanja, da se je odstranil od po zakonu določene poti, iz lastnega nagiba, seveda zopet protipostvano, ker mu v to niti občinski zakon, niti občinski voivni red ne dajeta ni kakega pooblastila, razveljavil celo vo livno pripravno postopanje.
Vse te pomanjkljivosti in nezakonitosti provzročile so sicer, da so vse dosedanje voiivne priprave ni-čeve, a le nadzorovalna politična oblast jih zamore razveljaviti, kar se s tem tudi izrecno zgodi.
Ker pa je okrajno glavarstvo prišlo do spoznanja, da zahteva javna korist popolno pomirjen je vsled dosedanjega županovega postopanja skrajno vznemirjenih občincev, ter da se v dosego tega novo volivno-pripravno postopanje nikakor ne sme več poveriti županstvu, ki je dokazalo, da ni v stanu izvršiti voiivne priprave tako, kakor to zakon veleva, se ukrene, opiraje se na določbe § 57., odstavek 3. občinskeca reda za Kranjsko, da bo nove volilne priprave izvršil c. kr. okrajni komisar tega okrajnega glavarstva jro-spod Oton Merk in sicer na občinske stroške.
Pošlo vanje lega e. kr. komisarja v tamkajšnjih volivnih zadevah prične takoj in bo najprvo sestavil in razpoložil nove voiivne imenike.
Županstvu se ukaže, se po vsib njegovih volivnega postopanja se tikajoči h ukrepih strogo ravnati in mu mora biti občinska pisarna tako za razpoložitev občinskih imenikov kakor tudi za vsa druga uradovanja vsikdar na razpolago. Seveda razpolago v teh zadevah tudi čez občinske furkcijonarje. O morebitnih reklamacijah razsojeval bo samostojno ta gospod, c. kr. komisar, v drugi instanci pa okrajno glavarstvo.
Ta določba stopi takoj v veljavo in ni proti njej dovoljena nikaka pritožba, ker izvršujejo volilne posle občine le v prenesenem delokrogni in je upravna politična oblast vsikdar upravičena po izprevidu odvzeti jih občinam.
Friloieni razglas Je takoj po krajni navadi objaviti in na občinsko desko pribiti.
Tozadevno potrdilo predložiti je assnksj v teka 14 dni.
Vse predložene reklamacije, ki se bodo al očajno upoštevale pri sestavi novih volivnih imenikov, izroča se g. komisarju.
Za morebitne pritožbe zoper te imenike bo seveda določen svoj Čas nov rok in nimajo dosedanje in tn pridržane reklamacije nobene veljave, o čem naj se v zadevi morda tamkaj poprašajoče stranke obvesti.
C. kr. okrajno glavarstvo v Kr a n j n , dne 24. januarja 1910.
Ali,občinstvo je danes še veliko bolj razočarano, kajti niti županstvo ni storilo tega, kar mu naroča glavarstvo, niti glavarstvo ne tega, kar je na podlagi tega odloka primorano storiti, ako hoče, da občinstvo ne izgubi zaupanja v zakone in oblasti.
Vsa ta razočaranja so primorala nekatere občince, da so se šli informirati h gospodu okrajnemu glavarju 10. t. m. Ko je uradoval tu, se pritožili radi postopanja županstva in vprašal, zakaj da se še ni pričelo novo volilno postopanje. Gospod okrajni glavar pa je dal tak od-govor, da smo prišli do spoznanja, da je deželna vlada v Ljubljani podrejena škofu, okrajna glavarstva pa raznim župnikom. To so neovrgljiva fakta, ki jasno kažejo razmere kakor se razvijajo na podlagi tako svete katoliške vere.
U FM it. fu5tcr$ffu.
Pri debatah o novem deželnem občinskem redu in zlasti tudi pri razpravi o novem 'jubljanskem mestnem statutu so navajali govorniki S. L. S. kot najglavnejši protiargument napram razširjevainim predlogom naprednih poslancev zlasti z ozirom na uvedbo splošne in enake volilne pravice omejevalne določbe državnega občinskega, kot okvirnega zakona fte pri eni zadnjih »ljubljanskih« debat je povdarjal posl. Šusteršič v polemiki proti posl Ganglu »— — g tovariš Gangi je popolnoma prezrl — seveda on ni jurist — da eksistira neki okvirni zakon — državni zakon katerega v deželnem zboru spreminjati ne moremo, in da ta državni zakon v čl. XI. Izrecno zahteva, das Landegesetz regelt die Bildung der Gemeindevertretung durch eine \Vahlordnung mit gebuhrender Riick-sichtnahme auf Sicherung der Inte-ressen der hoher Besteuerten. Iz tega jasno sledi, da splošne in enake volilne pravice v občinah uveljavit, ne moremo, če bi jo tudi hoteli.«
Poslanec Šusteršič v tej svoji izjavi izrecno poudarja pravno možnosl oziroma nemožnost uvedbe splošne in enake volilne pravice v občinah. Na raznih shodih klerikalne stranke so se posamezni govorniki na tti državni občinski zakon tudi redno sklicevali in služil je kot glavni argument v celi »občinski kampanji«; z eno besedo* edino oviro, ki je onemogočila da privede klerikalna večina svoje demo kratične principe v zadevi občinskih volitev — v Ljubljani in na deželi — do popolne veljave, tvorijo baje nepremagljive in neprestopne določbe drž. obč. zakona.
Morda je dobro pribiti, da je ravno ta argument izmed vseh najslabši, ter z jnristienesra stališča (na
katero se je ravno posl. Šusteršič Izrecno postavil) sploh ne -»elja. Resnica je namreč, da ta državni okvirni občinski zakon navzlic svojemu čl. XI. danes ne more braniti deželnemu zakonodajstvu uvedbe splošne in enake volilne pravice v občinah. Kratek pregled ustave pravnega položaja to v polni meri in nedvomno potrjuje.
Oktobrski diplom z 1. 1860. je od-kazal »alle Gegenstande der Gesetz-gebung, welche slch *iuf Rechte Pflichten und Interesseu beziehen, die allen unseren Konigreichen und Landern gemeinsehaftlich sind« (čl. II.)državnemu zboru (svetu), druge zadeve pa spadajo pred deželne zbore, v kolikor ne nastopa kompetenca takozvanoga ožjega drž. zbora (sveta) [čl. III.]. Februarski patent z 1. 1861.. s katerim so se določbe oktobrskegr* diploma »izvršile«, vsebuje kot priloge 15 v bistvu se danes veljavnih skoraj identičnih deželnih redov in. dež. volilnih redov. § 18. teh deželnih redov našteva taksativno takozv. deželne zadeve (Landesangelegen-heiten) med njimi sub. II., 1 »die naheren Anordnungen innerhalb der Grenzen der allgemeinen Gesetze in hetreff der Gemeindegesetzgebung.« Na tej ustavopravni podlagi temelji državni okvirni občinski zakon ž dne 5. marca 1802 drž. zak. št. 18., na katerega čl. XI. (glej zgoraj) se sklicuje po6l. Šusteršič. Nedvomno pomenja ta člen neprekoračljivo mejo razširjenjai občinske volilne pravice in velja kot ab-olutna ovira splošnega in enakega volilnega prava.
Toda juria* dr. Šusteršič bi so smel sklicevati na ta okvirni zakon sicer še v letu 1866. nikakor pa ne več po decembrski ustavi oziroma državnem osnovnem zakonu z dne 21. decembra 1867. št. 141. S tem zakonom niso le derogirane do-očhe februarskega patenta, v kolikor nasprotujejo omenjeuemu drž. osn. zakonu temveč tudi v istem obsegu določbe deželnih redov, po reguli »lex poste-rior---«
§ 11. tega zakona, ki našteva zadeve spadajoče v delokrog državnega zbora taksativno, pa pridržuje od vseh občinskih zadev državnemu za* konodajstvu edino le uredbo domovinske pravice. Vse druge občinske zadeve spadajo principijelno v delo-krog deželnih zborov (§ 12. 1. c.) zlasti torej tudi vsaka reforma občinskega volilnega reda z edino v drž. osn-zak. 21. decembra 1867, št. 142, čl. 4 al. 2 izrecno določeno omejitvijo (»Allen Staatsburgern, \velche in ei-ner CJemeinde wohnen und daselbst von ihrem Kealbesitze, Ervverbe oder Einkommen Steuer entriehten, ge-biihrt das aktive und passive Wahl? reeht znr Gemeindevertretung un-ter denselben Bedingungen, wie den Gemeindeangehorigen«), ki pa gotovo ne nasprotuje splošni in enaki \ o-lilni pravici.
In ker velja tudi za razmerje med deželnim in državnim zakonom načelo »Iex posterior dero^rat priorit t. j. ker uniči mlajši deželni zakon nasprotujočo mu določbo starejšega državnega zakona, je jasno, da je mo«r!a S. L. S. z jurist i enega stališča brez vseh pravnih pomislekov v Ljubljani in na deželi privesti svoja demokratična načela ^lede reforme občinskega volilnega reda do popolne veljave — ako bi bila hotela,
Z odličnim spoštovanjem
A. K. — Praga.
»Zobje so ga radi boleli, in pod javorjem jf- le-.al. Traminca je hodil pit k Boštjanu —«
»Kaj? Dekle, ali se ti meša?«
Tinica se je vsa stresla. Kmalu bi se bila izdala, nevede je zamenjala svetnika Valentina s svojim Adolfom.
»Zobje so ga boleli? Torej ti misliš, da svernike tudi bole zobje kot nas, grešnike?« Mati je hudo pogledovala svojo hčer, in jezno nagubeno ji je bilo čelo.
»Saj nisem tako rekla. Mene no boleli zobje! Valentin je pa šel k maši in lesrel pod javor.«
»Kaj? Pod iavor je legel? In traminca je pil? Dekle, ali si res tako pregrešna, da misliš kaj takega o 6vetih možeh lm
Drhtela io Tinica in grizla robec; a dve solzi sta lezli po njenem obrazu, in se kar sproti manjšali v ognju gorečih lic.
»Ne! Ado —«
»Adolf! Kaj je z Adolfom? Ali si bila z njim? Čakaj me, ti deklina deklinasta!«
Mati je stopila k njej in jo prijela za lase.
»Zareklo se mi je le!« je hitela fn se naglas zajekala.
»No. no, j.daj pa vpije«, je rekla mati in šla iz hiše. »Bom Že zvedela, kje si hodila.«
Tinica se je oddahnila. Slekla je nedelj-ko krilo in zopet sedla. Tako polna ji je bila glava, in tako čudne in zmešane njene misli. Bilo jo je aram  samo pred seboj,   zatiskala je
oči in se grizla v jezik, misleč, da bo pozabila, kar ^e je zgodilo z njo.
»Križ-kra::'<, je ponavljala, a bliskoma so bile misli pri njenem grehu.
Videla se je pod javorom in čutila vroče in drgetajoče oči na sebi.
»Adolf, ne, ne! Samo tega ne!« Zamižala je,   stisnila zobe in začela:
»Ena, dve, tri, križ, kraž — Adolf, kaj deiaš! Pusti, pusti me — u — n — uj!«
Vrgla se ;je na   posteljo in zaih-
tela.
»Moj Bo?! Zakaj nisem šla k svetemu Valentinu! Zakaj nisem šla! Angel varuh moj, zakaj me nisi varoval !«
Mislila je, m njeno telo je drgetalo.
»Ali — bila sem tako trudna, menda me je sam vrag vlekel za noge, da nisem mogla naprej. In vroče je bilo, a pod javorom ^enca, in na mehkem mahu —«
Tinica je objemala glavo in mižala.
»Ah, kako se je kukavica smejala!« se je nenadoma domislila, iu zdaj se je sramovala gozdne tičice.
»Kako se je krohota! javor, kako je zacvilila bela breza! U — n — uj!«
Vstala je in pogledala.
»Fej, Adolf, fej, fej! Ljubeč, srček moj zlati, moja ljubezen, Adolf!«
Sklenila je roki kakor k molitvi.
»Adolf! Ti, moje solne*, moje veselje, moja žalost, moja skrb, moja
bolečina, moja nada, moja tolažba, sen   mojega   življenja,   moje vse,
vse —«
Zaihtola je in zaplakala. Zaplakala je divje jn radost in cbup je klical iz njenega glasu.
*
In ko je prišla tretja nedelja v deželo, sta šla mati in hči na sprehod. Zakaj ne bi š!i na Rožnik, je mislila skrbiprdna mati, in tako sta šli m. Rožnik. Soineno in gorko popoldne je plavalo nad zemljo, metulji bo se lovili po cvetju, in ceste no bile vse rd^če in bele od samih deklic, ki so hodile s svojimi materami ali tetami.
»Vidiš ga, vidiš ga!« je dejala Tinčina mati in pokazala za dolgim fantom, ki je izginil med pisano množico.
»Se že boji! Da le mene zagleda, pa že smukne: Smuk! In nikjer ga ni. Tina, povem ti, tale kajon ti bo še tako zaigral, da gaš boš pomnila svoj živ dan. Torej, xdaj že pravi, da je dobtar! Ti presneta bezgavka, da mu človek res ne more drugače reči! Kakšen dohtar je! To bi rada vedela! Strgan dohtar! Le poglej ga enkrat! Vse scefrane hlače nosi, in vea je oguljen ter umazan. Ta kajon! Pa gre in te takole zmoti, da ponoči še spati ne moreš.«
T'n;ca je molče poslušala in časih lahko vzdibnila.
»Veš, on je toliko dohtar, kakor moj čižem. Plašar je in neoridiprav; om bodo že hudoba rji vlačili za lasa no peklu in s gorečo smolo mi bodo zalili tasta Utajiva usta, kajonu!«
Šli sta, i u ko tako mati govori j in misli sama s seboj, jo srtča prijate- ' ljica Notburga.
»Dober dan, dober dan, o, o, kam pa vid ve, dobvr dan, o, o? Ali gresta na kofetka, pa na žemljice? Tam-le pri Tomažu imajo zelo dobre. Dober dan, dober dan, gospodična, o, o, kako pa kaj?« Sladko je govorila in se priklanjala. Z rokami je mencala, in mil in nadvse ljubezniv je bil smeh njenih tenkih usten in širokih ust.
»I, pa pojdi z nama, Notburera«, jo je povabila mati. »Boš povedala, kako je bilo pri misijonarjih.«
»O, to pa to, o — o! Lepo, na vsakem oltarju j'* gorelo po osemdeset sveč in vse lustre so prižcrali. O —o! Grem pa z vama na kofetka. He — he, saj nimam drobiža, pa ga le rada pijem.«
In tako jo šla Notburga z njima ter pripovedovala o svetem misijonu-Pet misijonarjev je spovedovalo, in Notbnnra je nalašč vsak večer zaklala: »Ti predrt zlomek«, in potem je šla k vsem petim gospodom k izpovedi. Stari ženici sta bili hudo zaverovani v svoj pomenek, in tako nista opazili, kdaj se ie Tinica izgubila.
Kar pri belem dnevu se je izgubila. Sredi boste, kakor da se je stegnil kpk razbojnik izza jelke in zgrabil deklico za vrat. Notburra je pripovedovala o misiionn, Tinica je pa tekla k javorju. Tam je našla svojega Adolfa. Tn zopet je kukavica kukala is zelenja m se smejala .devieia* bresa je strmela v nebo in san jala balo sanje, a Javor ae je lakrohotal
pod večer, ko se je luna zableščala na nebesu in je £la sova ua svoj nočni plen.
»Na, sedaj pa imaš! Ali ti niserr«: pravila? Ali ti nisem rekla, da ti bo pokazal vraga, potlej pa izginil. Na. sedaj pa imaš!«
Mati je sedela za mizo in brala levite svoji hčerki, ki je ležala v postelji in strmela predse z vodenimi plahimi očmi.
»Da, da! Z doktorjem v korupa niji, se je lagal.« Zdaj pa vidimo, s kakšnim doktorjem! S satanom je bil v kompaniji, zapeljal te je in jo po brisal, da ni več ne sledu o njem. Tudi on je šel menda na Nemško, kakor Marijankin hlačman. Saj sem ti rekla, da sta oba enaka, da so vsi mošk* enaki, da so vsi gumpci m kajon. Zdaj se pa le glej, kaj boš Z otrokom! Ali je bilo tega treba? Ali je bilo tega nama treba? Poglej, kako bi zdaj lahko živeli! Na, zdaj je pa prišla i>o-kora na svet, in nič več se je ne izne-biš. Saj sem ti pravila, zakaj me pa nisi poslušala! Na, kdaj je bilo? Pod Rožnikom sva sedeli, in ti si silila v les. Zakaj si silila! Vidiš, sam budi? te je zmotil. Saj sem videla tvojega Adolfa, tistega Adolfa, ki je že visel na vislicah, in ki ga bodo gotovo še hndobarji dobili v pesti. Na, sedaj imaš pa, kar si iskala.«
Tinica je zatisnila oči in tiLo jokala.
•_ C Oolar
Nfldfln jotom.
I Deželni zbor kranjski je v sto j i 1(1. seji dne 26. januarja t 1. na pred-|jog upravnega odseka glede ustano-I vit ve zakona »o postavljanju »iiejni-|kov in pregledovanju občinskih in I lastninskih mej pri zemljiščih/ skle-luii:
I »Z oziroin na nujno potrebo, da |§c ugotove in varujejo fizične meje
■ zemljiških posestev, se naproša c. kr. I vlada, da čirupreje predloži držav-
■ nemu zboru načrt v obliki okvirnega
■ drž. zakona o mejničenju in reviziji
■ lastninskih mej pri zemljiščih in I stabiliziranju in reviziji katasterskin
■ oarskih točk.«
j Poročevalec poslanca S c h o 11 -Ima ver - Lichtenberg je oh-I tirno utemeljeval potrebo takega Balkona, o katerem se je govorilo tudi I ze v državnem zboru, ter prepušča I »mejit ve kat. cblastvom, razvidnost-
■ um zemljemereem. Ustanovil naj bi I se okvirni državni zakon, na podstavi I katerega bi <-e potem izdali deželni I zakoni.
I Posl. P i l>e r zahteva, da 3e vse I selo prepusti deželni komisiji za lagrarske operacije. I Posl. Višnikar pozdravlja I predlog upravnega odseka, izjavlja I pa. da se glede pristojnosti oblastev I se strinja povsem z izvajanji poroče-I talca, ter potoni nadaljuje približno I takole:
I Kdor ima količkaj izkušnje v tej Ifttvari, mi bode priznal, da je zako:t. Ifcakor ga predlaga upravni odsek, želio umesten in potreben. Pravde zara-Idi zemljiških mej, zaradi lastnine, so i* vndno najbolj strastne in mnogrv jj.rat zelo drage. Posebnost takih I pravd je. da so toliko težje, čim I manjši je predmet tožbi. To je popol-Inoma naravno, ker so pri malenkost-lnib stvareh dokazi težavnejši. Mnogo-Ikrat gre boj meo* katastersko in po-Ifstno mejo, a niti eno niti drugo ni I zanesljivo. Gre se večkrat za par pas I cev zemlje, kjer je izid pravde čisto I negotov, ako se stranke ne poravnajo.
Najbolj nezanesljive in negotove I so pa gozdne meje, katere se najložje I za rase jo in po izgube, ker se gozdi na-Ivadno ne uživajo vsako leto. To volja I zlasti pri jelovini. V prejšnjih časih, It.-. 90 bili gozdi malo vredni, se na
■ meje ni toliko pazilo in ta&o so izgi-|uile. Poleg tega so se mejna zname-|rija. takozvane za?ise ali ttšnje, de-llale navadno samo na drevju in vee-Ikrat daleč narazen, kar je neprak-I lično in provzroča pogostne prepire. I Ko se poseka zaliseno drevo, izgine I ž njim tudi mejno znamenje. Večkrat Iv delajo taki zalise enostransko v I nenavzočnosti me jaše v ter so brez I veljave. Posestniki se sklicujejo na I svoje očete, ki so pa tako malo razlo-I" vali, kaj je moje in tvoje, kakor at-
novi. Nastanejo kaotične razmere. I Mapa je nezanesljiva, posest se ne da i n kazati, mejniki so se odstranili, in Itako sodnik večkrat pri najboljši \o-
Iji ne more pomagati. Tožnik, ki ie I dokaže, propade.
Akoravno nekaterim ne ugajajo
■ jasne meje, ker je !ožje v motnem ri-I bari ti, moram vendar priznati, da j «mna večina posestnikov želi j     ti jasm 'a vidne meje.
Sedanje ovire obnovitev mej s< I ire določbe §§ 350. do 853.
I d. z., »omanjkanje izvedencev in I      bilni stroški.
i § 850. d. z. določa: />Ako so se i znamenja na katerikoli način
Itako pokvarila, da postanejo   i ah k o |r*»polnoma nej>oznata, ima vsak ude-I     nec pravico zahtevati skupno Inovitev mej ... Stroški se   dele po |r zmeri mejnih ert.e
Zakon tedaj zahteva tn že beseda ■»obnovitev« nuj kaže na to, da so melje nekdaj obstale, da so se pa samo okvarile in da je nevarnost, da sča-p in popolnoma izginejo. Težava na-Ifitane, ako mej ni več poznati :n ako I* ne da dognati, da so bile kdaj za Iznamovanc. Sodna praksa je v tem z ru različna. O zahtevah za obne-Ivitev mej se razpravlja pri sodiščih Iv nespornem postopanju. Ako stran-[ke niso edine, ako ugovarjajo obno-hitvi ter se sklicujejo na priposesto-jvanje in dozdevne stare meje, kar se I gostoma godi, je sodniku težko po-liiiagati v nespornem postopanju ter zavrne stranke na pravno pot.
Druga tezkoča, ako se stranke ne [poravnajo, je, da nam primanjkuje lizvedeneev —   zcmljcmercev. Evi-Henčnih geometrov je   premalo trr tudi neradi intervenirajo, ker imajo dovolj drugega dela v svojem delokrogu ter jim država še malih komi-Inijskih pristojbin ne privošči. Geo-nieter mora iržavi povrniti na dotični dan spada joči del plače ali dneven ino, tako da mn za večkrat truda-J>o!no delo ničesar ne ostane. To je malenkostno stališče, katero le škoduje dobri stvari. Privatni zemlje-nierei so dragi ter jih je   tudi težko dobiti.
Povrnitev dnevščine državnih »emljemercev naj se tedaj odpravi. 2e mala sprememba f 850 d. s* v tem
i amialn, da vsak lastnik »stnljieča, čt I gar meje niso razvidne ter so negotove, lahko zahteva, da ae meje določijo in markirajo. Evidenčni g« sen g tri naj bi ae nastavili na sedeža vsakega okrajnega aodKea, ker je njihov glavni posel pomagati sodiščem,   da se spravi zemljiška knjiga v soglasje s I katastrom. Z   okrajnimi glavarstvi ' nimajo skoro ničesar opraviti, s sodišči in davčnimi uradi, kateri so na istem kraju,   so pa v   vedni stik*. Zemljemerci manjših okrajev bi lah-! ko pomagali sosedom večjih sodnih okrajev. Tem zemljemereem naj bi se izročile tudi obnovitve mej v navadnih slučajih. Kjer je treba, s posredo-. vanjem sodišč, omejitve večjih kom-j pkksov, skupnih zemljišč, zlasti večjih gozdov in pašnikov, pa naj bi se prepustile deželni komisiji za agrar« ske operacije, katera že deluje v tem smislu pri razdelbah in zložbah zemljišč, in kadar se gre za kake melioracije.
Potreba zakona, s katerim se odpravijo obstoječe   nedostatnosti, je
Ipriznana.   S tem vprašanjem so se bavili že deželni zbori na Dolenjem ! in Gorenjem Avstrijskem in v Gorici.
Poslanci dr. Gessmann in tovariši so predložili leta 1901. (pril. 129 stenog. zap.) v državnem zboru načrt zakona *ob izvensodnem postopanju pri omejičenju lastninskih zemljiških mej, o perijodnični reviziji občinskih in lastninskih mej in o ! stabiliziranju in reviziji trigonometričnih in poligonometričnih kata-sterskih točk. < Ta iz 62 paragrafov obstoječi načrt je tako obširen in kompliciran, da se za nn^e razmeos ne more priporočati. Da utemeljim svojo trditev, hočem navesti le nekatere določbe tega načrta. Opozarjam posebno na S§ 1. 2, 6, 7, 10, 11, 15, !♦), 18. 21, 22, 26, 27, 28, 34, 35, 40 itd.
Pristojna so v prvi instanci katastarsko oblastvo (razvidnost ti: zemljemerec), v drugi »deželna k<»-misija za mejniške zadive« pri dež I-ni vladi in v tretji instanci »ministe-rijalna komisija v finančnem ministrstvu.«
Načrt obširno razlaga (§ 2.), kako je sestaviti predlog za omejitev. V predlogu «*e mora polmer pare. številke in obdelavne vrste aatesti tudi obseff dotične in sosedni)) parcel. Čemu vse to, ne vem. Predlog- za obnovitev mej je čisto enostaven. Stavi se lahko pri okrajnem sodišču. Sodnih zasHši stranke in ako ni zadržkov, izroči izvršitev zernljemercu Ako je I tr^ba iaatiiati priče in izvedence, intervenira tudi sodnik. Predlog obsega i lahko več vrst ali kompleksen- zemljišč. Pn načrtu mora biti zemlji-ki i kompVk* po železnicah, cestah, stal- i nih potih, vodnih napravah, odtokih, jezerih, močvirjih, ribnikih, gozdih, vrtih, vinogradih drevoredih, ojcrraie-j nih zemljiščih (oeradah), poslopjih in drugih stavbah aH sieer omejen po ostro markiranih zemljiščih! Kjer obstoje take markacije zemljiških kompleksov, lam pač ni tn ba obnovitve mej.
Po § 10. naj obstoji deželna kond-sija iz dež. predsednika oziroma fi nančnega ravnatelja kot njegovega namestnika^ višjega zemliemerskefra nrndnka kot referenta, š^.4 sodnikov,, 1 člana dež. odl>ora in 2 višjh zemljemerskih uradnikov, tedaj 11 o*eh! Minist* rijalna komisija bi obstala iz 12 oseb: iz finančnega ministra ' 'i njeorovega namestnika kot predsednika, iz poročevalca, 6 sodnikov, 1 za-topnika jnstičnoga ministrstva, 1 višjeg-a uradnika in 2 višjih zemljemerskih uradnikov fin. iriHstrstva. Enajst oziroma dvanajst visiih uradnikov naj bi tedaj v eremiialnih sejah razsojalo o tem, ako naj se komu postavijo mejniki in kako naj se odmerijo stroški! In od kod caj se iem-lj" toliko sodnikov* Tudi v prvi instanci naj se k obravnavam in omejitvam noleg zemljemerca in strank povabijo tudi žugati občine, dva zi-?inr>ika in naj 11 asi 1 dva posestnika iz občine kot nriei. katere 1 f^ebe imajo pravico do odškodnine.
Taki drairi aparati in nova obla-stva niso potrebna. Kon;p-tenco i»i delokrog naj določita oziroma delita tako, da tega ne bode treba in da se bode delo izvrševalo hitro in poceni.
Omejitev velikih kompleksov, celih ali večjih katasterskih občin, občinskih pašnikov in gozdov naj se prepusti d< ž. komisijam za ajrrar kc operacije, ki »majo že potrebno in i*-vežbano tehnično osobje in katerim naj se strogo naloži, da se pri ajimr-skih operacijah vselej postavijo tudi mejniki. To naj velja tudi za evidenčne uradnike pri novih meritvah.
Imamo pa na tisoče malih in enostavnih slučajev, v katerih se gre za določitev in markacijo med nc-aameznimi parcelami. Taki slučaji kjer agrarsko oblastvo navadno ni pristopno in bi bilo tudi neprimerno drago, naj se ko kor do sedaj, prepuščajo sodiščem, katerim naj se da na razpolago evidenčni geometar. Kjer ni ugovorov, lahko geometar ie po
nakana a dno 23. maja IMS omejitev sam opravi, kar je najceneje. Kar je potrebno, je edino poni nosite v ge-oasetrov. Sodnikom bi bilo celo olajšano, ker bi odpadlo mnogo lastninskih pravd. Kadar je stvar sporna., naj sodnik izreče dopustnost obnovitve mej v nespornem postopanju.
V daljno nadrobno kritiko drž. zboru predloženega postavnega na-črta se ne bodem spuščal. Poudarjam še, da po mojem mnenju finančno ministrstvo ni poklicano za to, da bi razsojalo o lastnini in v gospodarskih vprašanjih. Taka vprašanja spadajo pod justico oziroma poljedelskemu ministrstvu. Zakon naj bode praktičen, ozira naj se na dejanske razmere in na že obstoječa oblast va. Ustanavljati nova oblast va in nove instance ni priporočati. Delo naj se razdeli med že obstoječe.
Pozdravljati pa je predlog, da se uvedejo periodične revizije občinskih in zasebnih lastninskih mej po občinah. Kolike vrednosti so jasne in vidne meje, se najbolje kaže pri graščinah, katere imajo mnogo gozda, a prav malo mejnih prepirov. Ako so že na Dol. Avstrijskem poslanci spo znali potrebo obnovitve in revizije mej, kolikor bolj potrebna so taka le la za našo deželo, kjer so zemljišča mnogo bolj razkosana, posebno na Dolenjskem in Notranjskem.
V tem smislu tedaj priporočam prav umestni »n važni predlog upravnega odseka '< r želim, da se čimpreje uresniči.
RIMO V3910.
(»Slovencu« v odgovor.)
Z Jesenic.
Nedeljo za nedeljo v pri zarja jeseniška čukarija in   ajmoLtarija v svojem    dela v-k* m   dom p, refngijn vseh pijancev in dvomljivih eksistenc velikanske »drame« svetovnega pro blema. kakor: »Fižol v ptskrn«, »A.i I mr.ht pri voiiTvah«ete., katerih pisa telji se sami sramujejo -vojega kon-! fuznega dela; zato se tndi ne podpiše-I jo. Koliko vrednosti imajo te in slič-j ne prireditve, je razvidno že iz leta ! kov. Pomislite vendar, ljudje božj:. j če v enem    večeru    vprizore osen; i »dram«, mod  temi celo tridejank«*. potem ve lahko ves božji svet, da so naši čuki tako talentirani in imajo toliko pameti, kot ona žival, ki jo re de revni ljudje radi mleka   in ima brado. Osem -vetovnih del v enem večeru! Ce   primerjamo Markotove-ga osla z glavnim režiserjem, dva kratnim čukom — o   dramatiki m umetnosti ima prvi boljše pojme — |K>tem ne bi našli razlike. Pač! Mar-kotov ose!, ko je prebral letak, je pričel tako prisrčno ribati, da se je vse ba-o, da ne ho ta plemenita ž:val od smeha počila: on. glavni režiser, je pa moško stopical pr^d odrom s po-vzd i hijeno glavo in ni zapazil iro-'Mčnrcra nasmeha s telečje srlave ču kovskejra debohkožoa. a1; pa pohotnega pogleda vč^ste Marijine hčerke«, ki bi bila še popolnoma nedolžna, če bi ne imela že par nezakonskih otrol..
Svetovni dela. ki se \priznrjajo v sevsk m ajmohtarskem domu, *o postala binoma znamenita za celo Gorenjsko. Po vsej pravici lahko zavida ravnateljstvo dvornega gledališčo na Dunaju j-s»miške čuke, ker le isto nima takih duhov in talentov angažiranih! Duhov imajo naši Čuki veliko, to je že res, nosebno po gotovom dnevu v tednu! nima *mča v koruzi več smisla za predstave, če ni svinja v svinjaku večja umetnica v telovadbi kot naša čukulada, potem je tudi vsaka prosta dama v gotovih hišah čiste i^a m nedolžnejša od naj krepkosTneiSe člannriee >Mariave-re^na«. O b^atror vam v sobotah in nedeljah duhoviti čuki. ker postali ste vzor vsem propalieam celega sveta!
In v »Slovencu« s« tn čukuledn baba, det so prireditve v »Delavskem domu" v čast igralcem, da so »umetniške^. Ako je to umetniško, potoni je tndi kozel v štrli umetnik: kai vtaknite mu v podbradek kist in č-»-pič ter sedite poleg njega in ga obču-I dujte!
I        Čudili bi se, ako bi ne poznal: 1 čukov, da morejo kar tako vsakega I pustiti k svojim nemoralnim homoseksualnim igram. Ta sveta binav ščina! Mi smo izvedeli zanesljivo, da je vsakemu vston dovoljen in ko smo ( nrkatere otroke vprršali, kako so nri-; šli notri, smo dobili odirovor: »Prav pošteno sem se moral pridu&iti in malo »pokvantaH«, na so me spustili!«
In take pohujšljive rn nemoralne prizore zro naši ubogi otroci, gleda jo, kako snd^ujejn — kdo t — naal duhovniki! Ti imajo torej namen sramotiti vse, kar ni farškera. Ali je tako učil Kristusi Kaplan Kogej. kot »oberkapelImajster« svojega »cvi-liorkestra«, se tako ljubeznjivo trudi, da prepodi s svojim »goslanjem« vse neljube štiri noga te domače živali a dolgimi rani ia »Delavskega dossa«. oni Kogoj, čigar roino delovanja prej-
šnjih let še danes ni nosa hijeno, da bi marsikatera punca globoko vzdihnila za svojim »lepim« Francetom, oni Kogej, ki ae jo kot dijak *ako rad pasci pri mizah naprednjakov, oni Kogej, ki je svoje čase bil ateist — kaj je danes? —ki je tako vneto tajil vero v Boga, oni Kogej, ki se je na Je senicah »Na pošti« tako sveto pridu-Šal, da ne postane nikdar far, oni Kogej, ki ga je bilo svoj čas videti na vseh liberalnih diletantskih odrih (Krjavelj!), oni Kogej, ki je bil du ševuo na tako nizkem niveau-u, da ni mogel prebiti gimnazijske mature ter se le zavoljo tega zatekel v refu-gium peceatorum — v lemenat. In kaplan Čuk! Oni Cuk, katerega edino zveličavno delo tudi se danes ni pozabljeno v Smledniku. To sta torej stebra, nositelja svete vere na Jes^nt-cih. Knezoškofijskemu ordinarijatu toplo priporočimo, da jima kmalu preskrbi kanonikata, ki sta jih vsled svojega vzornega delovanja že davno zaslužila. Deželno vlado pa poživlja mo, če so pamfleti in vse nemoralne »drame« igrane v »Delavskem do mu« na Savi cenzurirane. Ce ne, stori naj svojo dolžnost! No, in kaj pa pravi k temu naše rahločutno okrajno glavarstvo v Radovljici???
Vprašamo pa tudi g. župnika Skubica, kako dolgo bo še mirno zrl, da bodo podrejeni mu duhovski oomočniki z nogami teptali ugled Kristovih namestnikov v taki družbi, v kakor^no -»o zašli sedaj I Ali bo tudi on sam imel še pogum aranžirati čukovske plese in popivati pozno v noč v konsumnem društvu? — Dokler bodo naši otroci in tudi mi videli na duhovnih posodah take vzglede in dokler bodo prihajali domov z novico, da je danes zopet na vse zgodaj v cerkvi smrdelo okrog oltarja po šnopsti, toliko časa ne bomo z mirno vestjo zaupali svojih otrok in žen duhovnikom v spovednici. Toliko časa na tud| trdimo, da ti razširjevalci boži" besede ne zaslužijo, da jim jeseniška občina izplačuje velike letne rente za drva.
fte eno stvar pri bi je m o! Moralni Čuki, zveza naikosmatejših grešnikov, se pohujšuje nad tem, če se na odru poljubi. Mi pa trdimo, da je bolje na odru. kakor pa za odrom, da se s tem ne bo noben pošten človek pohnjšal. Bolje je, da se poljubi javno, kakor ra za vogali in v temnih hodnikih »Delavskega doma«! Vseu. ie znano, kaj se doraja v noposredni bližini čukarskega doma. in vsi starši, tudi klerikalni, jako neradi poši-'jajo 6vojc otroke mimo ^Delavskeea doma«, ker tam okoli se dogajajo največje svinjarije in nemoralna dejan ia. kjer nastopajo kot glavni junaki čuki in Marijine device pod pa-tronaneo nr^še prečastite duhovščine
Vsem je znano, da se na klerikalnih odrih nočejo sprejemati igre, v katerih nastopajo moški in ženske ood pretvezo, da so tako moralni in ž^nskoboj m?i, rta bi jih postavili ženskam za vzor. To prav radi verujemo, da imajo nekateri čuki rajši moške kot ženske! — Vemo pa vsi dobro, da ni nikjer več nemoralnih puifkov kot v farški stranki. Klerikalna stranka je pribežališče vseh falotov, vseh moralno ^prijemh ijudi, vseh neznačajnežev in puhloglaveev. Vemo vsi, da je klerikalna stranka domena vseh dvomljivih eksistenc, ker ;i je vsak dolter. sr»mo da je esr*H»ti*r. Vemo tudi vsi, kakšni so voditelji te stranke. Gotovi duhovniki celo zlorabita io nedoletne otroke v svoj« svinjske nemoralne namene, zapeljv-iejo naše hčere in žene, da ni nobena ženska \*eč varna pred niimi. da bi ji ne delali sile, boteČ zadovoliiti svo-iim živalskim naconom. — Za sedaj na imamo za našo napredno stranko samo še ta poziv Ce bo še kdaj med slovenskima strankama na Jesenicah kak pogovor za skupni nastop potem mora naša stranka nu>d pogoje vzeti tudi teca, da noben far. kot nadčuki »n sploh noben čuk nikdrr ne pride do veljave in do odborniš\e«ra mesia. S tem hočemo pokazati, kaj mislimo o pohuišljivih čukih.
Vemo pa, da slovenski starši, pa naj bodejo tudi klerikalni, ne mara-
10 imeti pobnjšanih otrok. Zato na tudi priporočamo, da .ph bodo čuvali nred čuki! S tem bodo izkazali, da ie pamet in očetovska ljubezen zma-fra?« n»d strankarsko strastjo. VI vr«
11 Sokoli na no celi dHWf rn nore in nn nlan ra »ravo omiko in boj čukom — do Badnjega«
— Mi —
Korespondenca »Zentrum« z dne 11. t. m. piše: Vse kaže na to, da bo baron Bienerth med konferencami prihodnjega tedna vendarle prisiljen se spustiti v temeljito preosnovo kabineta. Kakšen bo preosnovani kabinet, o tem se ne da še ničesar povedati. Gotovo je le to, da bodo kon-ferenee glede delavnega programa pokazale nujno potrebo preornovo, in sin te ne bo aahtevala le »Slov. Enota«, temveč tndj »Poljski Klub«.
Ki izključeno, da bo še v jutrišnjem ministrskem svetu stavil baron Bienerth tozadevne predloge.
Iz parlamenta.
Včeraj so bile konference Bienerth a z nemškimi vodilnimi politiki. V teh konferencah se je govorilo samo o delavnem programu in o delavni večini. O rekonstrukciji, ozir. dopolnitvi kabineta se ni govorilo«
Hrvaško.
Socialno-demokratična stranka bo imela 14. i. m. javen ljudski shod v Zagrebu, da zavzame stališče proti novi vladi. Socialno-demokratična opozicija velja predvsem nameravani volilni reformi, ki hoče dosedanjo vo ilno pravico samo razširiti, akoravno je bila obljubljena splošna in enaka volilna pravica.
Ker je imenovan zagrebški žn pan dr. Amruš sekcijskim načelnikom, je županski sedež v Zagrebu izpraznjen. Govori se, da bo občinski svet v kratkem raznuščen in razpisane nove volitve. Zupan bi bil rad med drugimi frankovce dr. Kršnjavi, bivši sekcijski načelnik. Sabor se snide 21. t. m.
Ogrsko.
Nova vladna stranka se bo konstituirala v ponedeljek. Imena novi stranki še niso določili.
V političnih krogih že ocenjujejo šanse novih volitev. Vladna stranka ne bo slabo izšla iz volilnega boja, ker ima grof Tisza, ki podpira Khu-ena, mnogo privržencev. Na Erdelj-skem stoji stvar za Khuena dobro. V Banatu bo neodvisna stranka najbrže povsod v manjšini. Kjer si bota nasprotovala Košut in .Tusth, bo pač povsod zmagal Košut. Tudi ustavna stranka ima dobre nade. Ljudska stranka bo izgubila kak'h pet mandatov. Narodnosti bodo prišle v novo zbornico v dosedanjem številu.
i    Zeta mm,
Fran plem. Šuklje, nekdanji svobod om i slec, danes klerikalni deželni glavar kranjski, je v »Letopisu Slovenske Matice« v letniku 1877 na strani 54. zapisal   naslednje besede;
»Celo pri najbolj izobraženih ljudeh je to kaj prav navadnega, da izpreminjajo svoja načela (politična), da zapustijo svojo prijatelje in somišljenike ter sramotno pobegnejo v nasprotni tabor. To se godi iz dvojnega vzroka: Ali ni bilo pri njih onega pravega prepričanja, ka« tero izvira le iz resnega premišlje* vanja in preudarjanja, katero je nasledek temeljitih studij in muogo-vrstnih skušenj, in potem je begunstvo nasledek duševne plitvostl in površnosti; ali pa so ti uskoki predrugačili svoje mnenje le iz materijalnih razlogov, iz grde sebičnosti, j iz nizke častilakomnosti, in potem izvira njihov odpad iz podlosti in nemoralnost i.«
Tako je Fran plem. Šuklje — obsodil samega sebe.
Dnevne vesti.
-f- Novi ljubljanski statut in volilni red, ki so ga klerikalci sklenili v zadnjem zasedanju deželnega zbora in ki ga proglašajo za veliko delo in znamenit uspeh, je v merodajnih krogih na Dunaju vzbudil samo veliko — veselost. V ministrstvu notranjih del se kar smejejo nevednosti in neumnosti klerikalnih političnih žni-darjev, ki so sklepali o ljubljanskem statutu, ne da bi prizadete občine kaj vprašali in dasi v deželnem zboru sklenjeni statut še niti na Dunaj ni dospel, pripovedujejo v ministrstvu že sedaj, da ta statut ne bo sankcijo-nlran in ne more biti saukcijoniran, ker nasprotuje postavam in razsodbam upravnega sodišča. To bo lepa blamaža za fe pač silno širokoustne, a tudi ravno tako praznoglave klerikalce!
-f- Slovanski politični krogi so začeli nekoliko pisano gledati slovenske klerikalce, ker so naposled lo sprevideli, da so ti naši klerikalci zmožni vsakega izdajstva in vsake zavratnosti. »Slovenec« bi rad t-J nezaupnost, ki je v slovanskih krogih zavladala zoper slovenske klerikalce paraliziral s tem, da jo predstavlja kot uspeh naših vplivov. To je manever, ki ne bo nikogar premotil. Čehi so že sami spoznali, kako zavratni in nezanesljivi ljudje so klerikalci in so to začeli tudi javno namigavati v svojih listih, česar bi gotovo ne storili, ko bi se sami ne bili o tem prepričali. Klerikalcem dela to velike skrbi, kajti sedaj so razmere slučajno take, da se klerikalci ie ne morajo ločiti od »Slovansko Unije«.
ako nečejo obsedeti med drema atoloma. Značilno pa je, da ae v slovanskih krogih splošno računa a odpadom slovenskih klerikalcev, čim bi ti dosegli resortnega ministra.
+ »Slovcnčcva« hinavščina. Skandalozni in nad vse sramotni napad »Slovenca« na družbo sv. Cirila in Metoda, to blagoslovljeno reševal -ko slovenskih otrok, je obudil ogorčenje tudi med klerikalci, ki še narodno mislijo in narodno čutijo. Celo med duhovniki vlada nevolja na »SI o venca v< in mnogo jih j«, ki jo kar očitno kažejo jn ki proglašajo »Slovencev« napad za brezine j no infami-jo. To ve in ćuti tudi »Slovenec« in začel se je izgovarjati. Zdaj pravi, da zoper šole družbe sv. Cirila in Meto da nima nič, da pa se morajo ubiti in pokončati podružnice. Kdor ubja i»o-družnice, ta ubija tudi šole, kajti podružnice so zaslomba vse družbe, in brez njih bi družba tudi šol ne mogla vzdrževati.»Slovenčevo« čvekanje, da podružnice služijo liberalnim namenom, je samo bedasto. Kaj pa imajo liberalci od podružnic! Delo in stroške, drugega nič, korist imajo samo družbene šole, te skoz in skoz verske šole, katerim celo »Slovenec« ne more nič ugovarjati! »Slovenčevo« klevetanje na podružnice je sama hinav šcina. Po podružnicah bijt, ubil ni pa rad družbo in družbene zavode, kakor bi rad vse ubil, kar je na korist slovenskega naroda in ne služi izdajalskim in brezdomovinskim namenom klerikalnih mogotcev, ki jim je vse slovenstvo le sredstvo za osebne koristi.
— Prvi '<n drugi »trumpf« — v tretje srro rado. Naš prevzvišeni <. škof Bonaventura ima pri vseh svojih nastopih in podjetjih očitno smolo — in lahko se reče izrazit nevsp%*h! Ko je po dolgem premišljevanju izda' oni ominozni pouk »Ženinom in nevestam«, so ga njegovi prvi privrženci pustili na »cedilu« — da, c* !a stranka ga je vrela »čez krov« in c;* hotela sploh odstraniti. Govorilo se je, da mu je t den prvih voditeljev brezdomovin s k e stranke v oči povedal: »Se en tak a!i enak udarec — in stranka je ubita!« — Drugi ne?ativ-ni : trumpf« je nrpravil pod njegovim pokroviteljstvom stoječi »Sl»»-venee« s svojim nekvaliftkovauo podlim napadom na »Ciril-Metodovo* družbo. Družba bo. kakor se nam zatrjuje cd poučene strani, dala škofu in njegovemu reptilskemu časopisja tak odgovor, da ga bodo pomnili še pozni rodovi: podvoj:la bode namreč svoje od boga in dobrih ljudi blagoslovljeno delovanje in bode d os ge! obrambni sklad v kaj kratkem času številko 1000 svoj7h požrtvovalnih blagodateljev! Na tak način bode rodilo nesramno blatenje naše rreko-ristne in nujno potrebne dražbe sv. Ciril in Metoda ravno nasprotno, kar je hotel - Sir.venec« z l>rez-t:dnrin napadom dosegi! Gospod škof v imenu naše velevažne šolske družbe vas prosimo, da zankažete svojemu dnevniku, da blagovoli še naprej delati propagando, kakor jo je kaj uspešno započel s svojo št. 20. t. 1. V tretje gre rado: kar poskusite rospoda, n^-uspefa se vam prav za gotovo garantira: kajti tako neumno ni še nobeden sovražnik pokazal svojih »tumpa-«tih« rogov, kakor škofov list!
— Prizivna obravnava radi kon fiskacije narodnih   kolkov  »20. IX 1908." in »Ptuj^ bo v torek 15. t. m ob polu 5. popoldne pred tukajšnjim deželnim sodi>eem.
— Kranjska dcželra vlada ra delu. 2e davno vemo, da je naša deželna vlada ultragermanska, t^da Bledeči slučaj nam še bolj potrjuje, da je deželna vlada kranjska napram Slovencem vseprej kot uljudna. Neki praški visokošolec je poslal meseca septembra po dekanatu prošnjo, seveda pisano s oven ko, na deželno vlado, da mu podaljša njegovo sorodniŠko ustanovo tndi »nro doetorntn«. Dekan je proš nji priložil še — oj groza! čečko pisano priporočilo, ki sestoja iz par formalnih stavkov. Tu so se pa morali začeti jeziti las^e kranjskim de-želnovladnim gospodom: prosilec piše slovenski, pri poročevalec kot uradna o^eba pa češko — lili Jat nič blažene nemščine — ali ni to revolucija zoper nemški uradni iezik f Končno 60 si ti brihfni gospodje našli izhod in dali borih par čeških vrstic prevesti na nemško. Zdaj co šee pogmotali, za kaj se gre. Prošnja so začeli reševati in jo rešili z motivacijo, da je prišla v Ljubljano prepozno ter je vlada v tem času ustanovo že razpirala, za kamero so se oglasili »geeignete Bewerber«. Te nemško pisano utemeljitev, da se prošnji ne ugodi, s priloženo nemsk' prestavo priporočila češke univerze je dekan predel pred par dnevi, * čemur je nato obvestil prosilca. K temu bi bilo potreba par glos. Ustanova je čisto neznatna vsota, ter pro silen na nji tndi ni toliko ležeče. Toda gre se za način, s katerim kranjska deže na vlada postopa. Prvič je naravnost   smešno za izobraženega
uradnika n« Kranjskom, sa kar noč hočejo valjati val ti ljubljanski »kurzovei«, da si daje par čeških vratio, ki so navadna formalna zveza, uradno prestavljati in s tem prošnjo zavlačevati, ko bi vendar na prvi hip moral umeti češko prilogo, šesto ječo iz par besedi. Drugič se glasi malo ~dno, da so se oglasili sposobni prosile!, kakor da bi oni, ki je imel ustanovo skozi celo gimnazijo in univerzo, ne bil sposoben, da jo obdrži še za dobo »pro doetoratu«, ko vendar vsak ve, vsaj kdor ima pičico akademične izobrazbe, da se v tem slučaju ustanova redno podaljšuje, ako se dela pravi'no izpite iu rigo-roze, kar se je v omenjenem slučaju tudi dogajalo, ker se ta doba smatra še za dobo študij. Slednjič naj omeni-rr»o pa še paralelo med Ljubljano in Trstom. Istodobno z omenjeno prošnjo v Ljubljano se je poslalo tudi ne-k^j prošenj na nam t stilist vo v Trst. Tržaško namestništvo je vse prošnje rešilo v Štirinajstih dnevih ugodno, dočim je ljubljanska vlada čakala, prcstavlja'a in — odbila. Značilno je tudi, da se ustanova Še nI odda a, kakor vlada v dopisu sama pravi. Pa ne da bi bil to sad nemške zagrizenosti?! Pri vsaki malenkosti ram pač dajejo čutiti, da so Nemci gospodje !
-f- Tragični slučaj poštnega tajnika dr. S'e;ka, ki si je v trenotku
duševne pobitosti sam vzel življenje, govori   jasno, kako težavno stališče
imajo uradniki slovenske narodnosti, posebno pa slovenski konceptni uradniki, pri tržaški poštni direkciji. Ta slučaj kriči po — remeduri! A kora vno ima opraviti vodstvo z veliko večino slovanskega prebivalstva, vendar imamo izmed 30 konceptnih uradnikov baje s^mo enega koncept-nega uradnika Slovenca, akoravno bi nam jih šlo po številu vsaj 15 in tndi prometni uradniki sloveneke narodnosti — najboljši de'avci — se v; dno bolj odrivajo od boljših mest v Trstu. Marsikateri absolvirani jurist, Slovenec, bi rad prosil za službo konceptnega uradnika pri direkciji, pa ko izve, kaj se vse dela proti kon-ceptnemu uradniku slovenske narodnosti, da se mu zagreni živi j jne pri pošti, se vstraši ter gre reje drugam. Krko se je šikaniralo ranjcega iTbor-nega knnocptnrfra uradnika Vidmarja! Ko je nekoč ministrstvo zahtevalo, da se mu naj poš je kak uradnik iz tržaška direkcije, ki naj bi bil zmožen slovenskega ali hrvatskega jezika, se je poslalo tja dr. Czardo s priporočilom, da — zna s o venski, akoravno ni do tedaj še nikdar slovenske kpiiTe v roke prijel. Ta gospod — sedaj visok uradnik v ministrstvu — je torci dohil to službo, a raniki. prinoznan izboren uradnik — SJovcnc, je — proradel ter moral še naprej revidirati p^š'e. Pri tem si je pa nale/el kal bolezni ter nagloma — umri. Slovenec nima sre^e! Sedaj je prišel na vrsto dr. S'ejko! Tudi njesra se je vedno zapostavljalo, strogo se je gledao ra to, da ni kot Slovenec dobil not enega važnejšega mesta, kot komisar — Slovenec ni sploh nobenega, vpliva i- e!. zadnji čas je pa še moral me^to višjega poštnega komisnrp, s kte-rim mestom je bil zadovol'eu — odstopiti dr. Pajaniju, zagrizenemu sovražniku Slovencev. Ta uradivk se pri direkciji na nečuv* a način protežira, seveda ker je — Lah in slovenskim uradn kom, sosehno pa slovenskim poštarjem vse-kozi sovražen. O tem uradniku »e hoda še govorilo in morebiti več ko bode njemu — ljubo! Sicer pa ponavljamo: Slučaj dr. Slejka kriči po — remeduri pri tej poštni dirrkciu! Akoravno ima slovensko prebivalstvo veliko večino, vendar se gleda tam Slovane kot — privardrane tuj-ee. Besedo imajo samo Lahi in — Nemci! Prosimo vse slovenske poslance brez ozira strank, naj malo oreštudirajo te razmere pri tržaški direkciji, naj se ne pustiio pregovoriti od lepih besedi teh laško-nomških to^podov, marveč naj pojasnijo te kričeče razmere enkrat nt Dunaju! Vaj se oglasi zopet kak Spinčič in "omede po tem — Amrijevem hlevu. Saj je zopet poln — smradu. Vedno bolj pa na i doni klic na razdelitvi ♦ržaške poštne direkcije. Ali vseskozi pravice Slovencem ali — de-
itev!
-r   Nesramnost   »Orazcr Tag-Matta«. Dne   21. januarja   t. 1. je Grazer Tagblatt« priobčil obširno totico, v kateri poživlja na najostrej-i bojkot renomirane firme, Vaclav "T ru b y v Pragi, katera si je s svo-'imi odličnimi   učnimi pripomočki ridobila velik ugled. Pri vladajočih >ravosodnih razmerah je samo ob sc-bi umljivo, da rečeni hojkotnl poziv v »Grazer Tagldattu nI bil zaplenjen. V »Grazer Tagblattu« še ni dovolj' "a list je napravil posebne- ponatise voje bojkotu^ notice in je tako ne-ramen, da pošilja te bojkotne pozi-e tudi slovenskim profesorje as. Tu e pač vse nebo!
-f Nekaj presenetljivega. Cs.-i se res zelo spreminjajo. Kdo bi ae še
prod par lati nadejal, da bo prišel čas, ko bodo Nemci aami uvideli, da ne morejo več v Avstriji obdržati nadvlado nad Slovani in da bodo v tem spoznanju sa jali aami zavzemati sa narodno sporazum ljenje na temelja narodne samouprave Najza-grizenejši nasprotniki Slovanov in slovanskih teženj so bili (»d nekdaj štajerski Nemci in njih glasilo »Ta-gespost«. »Tagespost« je cd svojega početka pa do danes oznanjevala neizprosen boj proti slovan»tvu, borbo do iztrebljenja, naglašajoč v enomer, da ta borba ne sme preje prenehati, dokler ne bo ležalo v pianu pred Nemci vse slovanstvo in dokler ne postanejo avstrijski Slovani taki he-loti Nemcev, kakor so bili pred stoletji. In čudite se, ta stara tetka j«j kar preko noči spremenila svoje nazore. Včeraj je še oznanjevala borbo na nož slovanskim narodom, zavzemala se je za čim najdoslednejši državni centralizem z nemščino kot državnim jezikom, danes pa poje slavo narodnemu sporazumljenju in suče svoje kopje za uvedbo narodne avtonomije, ako ne gre drugače, tudi potom oktroiranja. Zares čudo golemo! Svojim očem nismo verjeli, ko smo v večernem listu »Tages)h>šte<c od pretekle srede na uvodnem mestu či tali v članku »Vorn osterreichischen Massenquartier« te-le presenetljive nazore, ki jih oismo bili dotlej vajeni slišati iz »Tagcspoštinihc. ust: »V Avstriji ne bo preje miru, dokler ne bomo z narodnimi spori na čistem. To nas nepobitno uči skušnja. A še nekaj drugega je: To vprašanje se da rešiti samo na ta način, da se na rodi med sabo sporazume ali pa tak da se možnosti medsebojnih sporov reducirajo na minimum z mogočno besedo vladarjevo .... V državi je sedaj težko prebivati in n" smelo bi se več trpeti, da se vodilni krogi s tem zadovoljujejo, da iztirjavajo na-jemščino te velike hiše od mnogoštevilnih strank, ki se sedaj v vseh iz-hah tepo za nr »štor. Treba se bo od ločiti, da se spremeni razdelitev hiše in da se strankam odkažejo udobnejša in bolj separirana stanovanja, ako s«' stranke same raje prepirajo, kakor da bi se med sabo sporazumele glede primerne razdelitve prostorov. Sicer se lahko z^odi, da ne bo več mogoče iztirjaii najemŠčine v tej hiši . . . Razvoj avstrijske zgodovine v zadnjih petdesetih letih govori dovolj glasno, da hi eotovi krogi lahko stvar razumeli in slišali. Eden izntod teh naukov, ki bi jih bilo treba uva-asvafJu j<N da spadajo historično - politične individualnosti v muzej, ne na na ulico.« — E pur si muove!
-i- Nlžjcavstrijske uč!teljcke plače. Na Dunaju je bil velik shod svobodomiselnih učiteljev zoper načrt, ki so ga klerikalci izdelali dede zvišanja učiteljskih plač. Klerikalni vodja in bivši minister dr. Ge<?smann je tendenco tega načrta karakterizi-ral z besedami: Mi hočemo učitelje dob: ti v svoj* t oke. — Klerikalci hočejo tudi uvesti erlibat za učiteljice. Vse to je seveda provzročiV velikansko razburjenje med učiteljstvom, a oomagalo ne Ih> nič, kajti pri klerr-ka'nem deželnem odboru se je nči-teljstvn reklo: Se bog v nebesih n? more nobene črke premeniti na nr. še m načrtu.
-f- Iz cerkve nas pode: Piše se nam iz Trnovega na Notranjskem. Minoh) nedeljo popoldan je imel trnovski dekan pridigo za žene. Sicer ne moremo verjeti, da bi celibatar mogel ženam kaj nametnega po veda ti, a to je postranska stvar. Bila je tort j taka pridiga in poslušat je šla to ori d igo tudi soprosra trgovca g*osp. Antona Ličana, ki je imela seboj tri-Tetnega otroka. Ko je dekan z lece za pazil gospo z otrokom, je začel kakor obseden kričati: Otrok, marš ven iz ecrkv\ Triletni otrok seveda ni vedel, kaj in čemu se dekan dere. Dekan pa je na to začel stresati svojo iezo nad ugledno gospo Ličanovo in je še njo — zapodil is cerkve. Pa pravijo, da vera peša! Kaj n° bo pešala, ko vidijo ljudje, kako duhovniki žive in kaj počenjajo. Cela zadeva pride baje pred sodišče. Somišljenike p** opozarjamo pri ti priliki, naj ee nekoliko zanimajo za te famozne pridige za žene!
+ Hvatska napredna stranka jo imela, kakor smo Že včeraj poročali, v četrtek v Zagrebu sfeod svojih zaupnikov. Zaupniki so sprejeli to-b resolucijo: »Osrednji odboi hrvatsko napredne stranke je vzel na znanje poročilo svojega predsedstva, pre-tresel vsestransko politične dogodke zadnjega časa ter se izrekel, da odo brava korake, ki jih je storila hrvatsko - srbska koalicija, da uveljavi normalne razmere v kraljevini Hrvatski. Hrvatska ljudska napredna franka, vztrajajoč v celoti na svo-i«m programu, smatra korake, ki iih je storila hrvatako • srbska koalicija, stopi vsi v sporazum, a pred-«tavitelji sedanje hrvatske vlada " svrho, da isvede zemljo i* vsestranske anarhije, v katero jo saala pod
4
prejšnjim režimom, kot zahtevek patriotske potreba. Središnji odbor nosiva svojo poslance, naj store vse, da se čim najpreje predlože zakono-dajalnemu zastopstvu in oživotvori-jo obljubljene ustavne reforme: ustanovitev upravnega sodišča, odpravr« absolutističnih patentov, razširjenje mestne avtonomije itd., pred vsem pa volilna reforma, ki se naj izvede takoj in v čim najbolj demokratski in našemu programu najbližji obliki.«
+ Iz deželnega šolskega sveta. Imenovani so: Henrik Lobe (nadučt-teljem) za Studenec; Karel Rostoha.r (nadučiteljcm) za Veliki Trn; Ti: Gerčer za Rako; Gabrijel Grilec za Studenec; Valentin Ivanuš za Veliko Dolino; Franja Bedenek za Kropo, Katarina Migiič za Sent Jur pod Kumom. Ravnatelji Čeruivec, Breznik in Fajdiga so prišli v VI. razred Anton Javoršek in Ana Moos se od-kažeta ljudski šoli v Spodnji Šiški. Franc Pire v Štr kij vcu se premesti v Knežak: J uu'z Riglar v Strugu pa v Semič. V šolskem okolišu na Pre-mu se šolske razmere za sedaj tako urede, da se ustanovi na Prem u paralel ka. Za ustanovitev šole v Celja h se bo še nadalje preiskavalo; šola v Bitinjah pa se ne bo ustanovila. Razširijo se šole: v Šmarju na štiri razrede; na Raki istotako na štiri razrede; v Velikih Laščah na štiri razrede; v Zagorju na tri razrede. V Sinko-vem turnu se nova šola ne bo ustanovila. Dvorazrednica v Muljavi je pokopana, daei je bila svajčas potrjena po deželnem šolskem svetu in ministrstvu. Sedaj se ustanovi eno-razrednica v Polju, ker sj klerikalci tako hoteli. Cela zadeva je politična, kar je gotovo obžalovati!
-f-Iz šolske službe. L'čiteljska kandidatinja gdč. Ela Nefimova je imenovana za provizorično učiteljico v Moravčah. — Mesto obolelega nadučitelja Simona Punčuha pride v Šmarje dosedanja suplentinja v Spod. Logatcu gdč. Antonija G 6 d e r e r.
— Slovennko deželno gledališče. Iz pisarne: Danes zvečer tretjič za par - abonente Jarnova dražestna opereta »Logarjeva Krista« z gdč. Hadrbolčevo in gdč. Lvovo ter z g Iličieem in g. Bohuslavom v glavnih vlogah. — V nedeljo popoldne ob ljudska igra s petjem in godbo »Rokov njačl« (izven abonemeijta; za lože par); — zvečer tretjič za nepar abonente Fallovfc elegantna, plesov bogata opereta »Ločena žena« 7 gdč. Hadrbolčevo in gdč. Lvovo ter gg Iličieem, Povhetom, Bohusla»*om in Bukšekom v glavnih vlogah. — V torek je premijera Leharjeve operete iz življenja ogrskih Slovakov »Pi-skrovezec« na korist prve subrete, gdč. Jožice Hadrbolčcve. Pred stava se vrši izven abonementa, a za lože nepar. -SI
— Družbi sv. Cirila in Metoda je poslalo »Slovensko omizje v Beljaku« 115 K 10 v; od teh je 100 K drutra polovica pokroviteljnine. — G. J os. Borce, učitelj v Čepovanu je poslal naši družbi 6 K 52 v, nabranih na ženitnini g. Fr. Bereeta v Dorn-bergu. — Železniška veselica v Št. Petru na Krasu je podprla naš > družbo s 30 K dne 5. t. m. >.ob protestu par pnvandranih železniških nemškutarjev iz Št. Petra/. Vsoto je poslal g. V. Lav renčič. Iskrena hvala!
— Družbi sv. Cirila in Metoda sta darovala kot odgovor na neznani napad v »Slovencu« pod »Cirilmeto-darijo« za obrambeni sklad gospa P a v 1 a S e i d 1 , c. kr. prof. soproga v Gorici, 200 K in Ne imenovani rodoljub papirno rento za 200 K.^__
— Zakaj se jim gre! Te dni je~^: t neki ljubljanski gosti*ni poškodoval nekdo nabiralnik »Družbe sv. Cirila in Metoda« in iz njega stremel tudi nekaj denarja. Pošteni ljudje, ki v to gostilno zahajajo, sumijo, da j« to storil najet »Slovencev«, reete Ter-seglavov junak, kakršnih žal v zadnjem času ne manjka.
— Denar jim diši. V ponedeljek sta jo mahala po Miklošičevi ees+i kaplan K. iz kranjske oko ice in neki krščanski socialec ljubljanski; pa je vprašal zadnji prvega zaradi »Slo-venčevega napada na »Družbo sv. Cirila in Metoda«. Kaplan je odgovoril tako-le: »Mi smo jo in jo bomo napadali zato, ker niso liberalci odstopili polovice odborniških mest nam in ker ima »Družba« nad 40.000 kron denarja, ki so ga tudi naši ljudje darovali, liberalci pa ga sami upravljajo in po svoje izrab'j«*jo«. — Torej klerikalci so darovali 40.000 kron! Kdo bi se ne smejali
— Redni letni občni zbor »Političnega, gospodarskega in Izobraževalnega društva ta vodmatski okraj« vrši se v soboto, dne 19. svečana t. 1. ob 8. zvečer v gostilniških prostorih gospe Ane Bnbnikove v /u lok a rje v i ulici št. 3 s sledečim dnevnim redom: I. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnikove S. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitev odbora. 6. Raznoterosti.
— Dame slovenskega akademik nega plesa v Ljubljani so nabrale za slovenske visokošolce v Gradcu 75 kron. Lepa hvala.
— Klub ljubljanskih akademl. kov se najiskrenejše zahvaljuje vele-cenjenim damam in gospicam, ki so tako pridno prihajale na njegove plesne večere, za njihovo prijaznost in požrtvovalnost, s katero so naklonile mesto buffeta na zaključnem venčku slovenskim visokošolskim podpornim društvom v naših v-euti-liščnih mestih krasni dar 350 K. — Iskrena zahvala! — Na veseio svi-denje v prihodnji sezoni!
— Ljubljansko prostovoljno ga. silno in reševalno društvo priredi danes zvečer v hotelu »Lloyd« slav-uostni večer na čast svojim članom, ki obhajajo danes 301etnico svojega delovanja na polju gasilstva. Ti člani so: Medic st., Leu'geb, Perme in Lapajner. Strojniku Tomažiču pa se ob priliki njegovega 251etneaa delovanja podeli častna kolajna. Čestitamo in želimo, da bi s avljenci vstra. jali še vnaprej pri tem dobrodelnem društvu. Na pomoč!
— Odbor slovenskega pevskega društva »Ljubljanski Zvon« obvešča tem potom brate pevce, da se pričrio pevske vaje v ponedeljek 14. t. m. ob 8. zvečer v društvenih pros/orih v »Narodnem domu«, v I. nadstropja, na desno. Obenem vabi gospode, ki čutijo veselje do petja, da se prigla-se v obilnem številu in sicer se je oglasiti iste dneve, ko se vrše pevske vaje.
-— Sapo je vzelo rdečim brateen» ?>krog »Rdečega Prapora« bistveno oojasnilo tov. Škrlja v »Slov. Narodu«, da so se šele čez osem dni zavedli ter zacvilili in fe prav bedasto razkoračili. Prosuli Tokan namreč ne more izbrisati sramotnega pečata obrekovanja s svoje strani, pa maha kakor zvezan norec, na kar se v svoji hladnokrvnosti niti ne oziramo, saj norčije in podlosti teh »boriteljev« nredobro poznamo. — Fakt pa je, da Dovč ni naš član, da ni dobil podpore od »NDO.« ter da se ni hvaliLs tem, kakor to sam zatrjuje, ter tako opovrgava laži »Rdečega Prapora«. — Fakt je pa tudi, da je stavka, v katere ste se zaleteli, nesramno izkoriščanje nezavednih sodrugov, ki trpe sedaj posledice, katere hočete ^edaj zakriti z lažmi, ki vam seve ne koristijo, ker delavstvo baš v zadnjem času v velikem številu pristopa v »NDO.« in se vpisuje v zapisnike, ki jih trmasta Tokanova glavica taji. Kar se stavke pri cestni električni železnici tiče, izjavljam, da ima Tokan to iko pojma o nji, kakor kak rdeči stavkolomec .. . Več smo dosegli, kakor vse stavke soe. demokratov na Kranjskem, a to, kar še nismo, bomo. ker zadnja beseda še ni pala, a niti ena pest teh trpinov še ni   omahnila.   Sram   vas   bodi! —
S. Šk e r 1 j.
— Muzejskega društva za Kranj sko občni zbor se je vršil včeraj zvečer v prostorih deželnega muzeja. Predsednik deželni šolski nadzornik g. Fran Le v e c povdarja v svojem pozdravnem nagovoru, da sta bili obe društveni publikaciji, »Izvestja« in »Carniola« v minulem letu zelo dobri. Temu dejstvu se je zahvaliti, da je tudi število Članov /.elo naraslo Tajnik dr. C e r k poroča, da se je odbor lansko leto konstituiral sledeče: nredsednik: deželni šolski nadzornik Fr. Leveč; podpredsednik: ravnatelj knezoškof. pisarne Viktor Steskoi tajnik: dr. Cerk; blagajidk: prof. Milan Pajk; odborniki: Luka Pin tar, dr. Gv. Sajovic, dr. Val. Šmid in dr. Jak. Žmavc; pregledovalea računov: Ivan Vrhovnik in Fran Pod krajšek. — Društvo je imelo 265 rednih, 3 Častne in 1 dopisujočega člana. Društveni glasili, slovenska »Izvestja« in nemška ^Carniola« sta prinašali vedno tako vsebino, da so bili člani lahko zadovoljni! Odbor pa je prišel do prepričanja, da se obe glasili ne moreta vzrlržati. Stroški so preogromni. Zlasti nemška »Carniola« požre velikansko svoto. — Poročilo blagajnika prof. Milana P a j-k a izkazuje 5321 K 48 v dohodkov in 7376 K 04 v izdatkov, torej je pri-mankljaja 2054 K 56 v. Podpora »Kranjske hranilnice« v znesku 500 kron je izostala. Trajalo bo nekaj let predno bo primankljaj pokrit. — Dr. Sabothv hvali delovanje bivšega ku stosa dr. Šmida, kot urednika »Car-niole« ter predlaga, da se prizna bivšemu kustosu dr. V. Smidu javna za-hvala s tem, da ga imenuje društvo svojim dopisujočim članom. Predlog je bil sprejet. — Dr. Gv. Sajovic nte melju je v daljšem govoru odborov predlog, da se obe publikaciji, »Izvestja« in »Carniola« preosnujeta v eno samo večjezično glasilo — s slo venskim značajem. Prvi Članek bi mora) biti pisan vedno v siovenpkem jeziku. Dosedanji način izdajanja jo nevzdržljiv. Nemška publikacija jo vedno dražja, v kulturnem oziru pa je nesmisel. Kdor ne pozna razmer na Kranjskem, pa dobi v roko nemško in slovensko publikacijo, mora nehote priti do prepričanja, da je v
deželi polovica Slovencev ia polovica Nemcev.   Sicer imajo pa ie tndi
vsi kulturni narodi večjezične znanstvene revije. Govornik nasteje celo vrsto publikacij, ki so navadno tro-ali celo štirijfžične. Govorilo se j^ tndi o tem, da bi izdajalo društvo koncem vsakega leta ^Jahresbe-richt«. To pa nuna noben1 ga pomena, ker »Jabresbericht« nima nobene znanstvene vrednosti. Da bi društvo izdajalo samoslovensko glasilo, bi tudi ne bilo primerno, ker bi odpadla zamena drugorodnih znanstvenih re vi j. Društvo mora stremiti za tem, da pomaga graditi pot do slovenskega vseučilišča. Skuša j m o te v znanstvu. ne ra v bratomornem boju. Nadomestimo s kulturnimi deli, kar nam manjka na številu. — G. Steski fe predlog ne vidi posebno srečen. Do macini bi poliglotično glasilo opustili, tujci bi se oa ne zanimali zanj
— Dr. Sajovic naglasa, da ima društvo že zdaj v zameni več angleških, laških, ogrskih in celo dve finski pn blikaciji. S poligloticnim glasilom b: gotovo dosegli v tem oziru še mnogo več. Ne sinemo biti tako ozkosrčni: stremiti moramo naprej in ne nazaj.
— Dr. Žmavc podpira odborov predlog, ter [rosi, da se o njem glasuj" Predlog je ^koro   soglasno sprejet, kajti samo g. Steska   neće dvigniti svoje roke. Menda se boji, da bi kdaj kak Francoz :ie napisal kake stvari za preurejeno glasilo.   Kadi imena novemu glasilu se je   vnela kratk«. debata .Zborovalei so se slednjič ae dinili na ime    »Carniola<v. Končn« prebere g. predsednik pismo župnik; Vrhovnika, v katerem se oproŠča ra di neudeležbe, obenem pa predlaga da se počasti snom in za-;1-'"nega Ivr-va Vojkarda Valvasorja s tem. da se vzida v njegovo rojstno hišo nr« Starem trgu ^t. 4 spominska plošče
primernim    slovenskim napisom. Muzejsko društvo naj izda poziv z: prostovoljne prispevke  in naj vlož* prošnjo na deželni odbor 73 podporo
— O trm predloaru bo sklepal odbor Mesto dr. V. Smida je bil izvoljci
v odbor dr. Mantuani.
— Pasji davek. Kakor se zatrjuje, nameravajo pasji davek zvišati in sicer v prvi vrsti na pse »za zabavo« in to iz zdravstvenih ozirov. Nimamo nič proti zvišanju pnsjegr davka, ali če se misli s tem izboljšati sanitarne razmere psov in ob varovati občinstvo nesreč, je to pa< izključeno; kdor ljubi svojega cuckr ali ščeneta, ga bo imel, tudi ako pla
1    par kronic več.     Da pa so ravne psi »za zahavoc najbolj negovani in v najboljšem stanju, to mora pripo znati vsak.   Na ta način je zvišanje davka ravno na to vrsto psov krivično. Tudi omejitev te vrste psov ?■ t    -iša -:em davka bo minimalna, to ej brezuspešna. Bi li ne bilo umest eje,   ako   bi   se vpeljal vsakoletm ravn -ki    pregled vseh psov, mori  na način kakor popisovanja, ir ...   i   zahtevalo par kron od lastnik.0 za pregled t! Tako bi bili obvarovani v prvi vrsti gospodarji psov sami in se občinstvo.     C. kr. okrajno gla-stvo pa naj bi resno zahtevalo od nstev, da se vpelje tudi na deželi, zlasti v najbližnji okol:ci mesta r>n.-i;  lavek, ker vse pasje bolezni za icg      v mesto   zanemarjeni in sestradani psi z dežele.
Našim gospodinjam priporočamo izvrstno Kolinsko kavino nrimes iz domače Kolinske tovarne /a kavine primesi v Ljubljani. Ko-linska kavi na primes je najbojši izdelek te vrste.
— Ilis" iz betona niso nikaka novost. 2e leta 1G32. je dobil stavbenik Tomaž Graus v Londonu patent, da srne zidati hiše tudi iz neke vrste betona — pravetra betona, kakor se dandanes izdeluje — takrat namreč še niso poznali. Leta 1833. pa je dobil angleški stavbenik \Villi-aiii Ranger patent za »izdelovanje umetnega kamna za stavbo poslopij« in dosegel je precej lepe uspehe. Cim pa je v naših dneh na-predujoča tehnika iznašla dobre stroje, omogočujoče stvarjenje tehniško dovršenih blokov iz betona, se je začel beton vse bolj porabljati za stavbo ce ih hiš. V Ameriki, na Angleškem in tudi na Nemškem so že različna velika poslopja zsrrajena zgolj iz hetona. Najnovejši sps o teh stavbah poudarja posehe. da n. pr.na velikem poslopju dekliške šole v Anstinu in na poslopju vseučiliške knjižnice v Jeni, kateri poslopji sta zgrajeni iz betona, ni bilo treba še nobenega vinarja izdati za poprave in sta obe poslopji kakor novi. Pri nas bo pač še poteklo nekaj časa, prodno bodo ljudje začeli velika poslopja zidati iz betona. A beton pridobiva tudi pri nas vse več ve jave. \rM vrste betonskih izdelkov izvršuje v Ljubljani firma Tribuč & K om p.
Ali sme duhovnik na prižnici zmerjati v cerkvi se nahajajoče vernike? Naš v prosveti dnb ko a ne i>o svoji krivdi zaostali priprosti kmetovalec kar mirno trpi in se ne gane ako njega ali pa člane   njegove dru-'
sine dnbovni pastir n lana prav ro rovtarako  ozmerja ia) ostaja časih a
priimki, koje bi si od vsakega drugega človeka gotovo kratkouialo prepovedal! — Kaj bi neki rekel naš dobrodušni kmetic, ako bi ga g. davkar, plačujočega krvavo zasluzeni denar za davke prav surovinsko ozmerjal? Toii ga lahko, ker nradnik aa mri strankam nasproti vesti »podobne tn uljudno! Ali niso naši dnini pastirji od države in vernikov plačani — uradniki? Ergo!
Alojzij Slajpak  Ia Vrlike Loke naznanja   vsem prijateljem in znancem, da se še vedno nahaja med živimi. V neki številki Žlogarjevih »Dol Novic« — glasila dolenjskih aineku-ristov — so naznanjali namreč Kristusovi nasledniki — prijatelji človeštva — moj konec ali padec ali kaj. na dan 12. prosinca. Ker je pa prete kel že cel mesec in jaz še vedno trdno in neomajano stojim in se tudi nikoli ne bom uklonil črni gardi, moram povedati tej in svojim prijate ij -m.   da se mora znani   dopisun iz brati že koga drugega, ki ga bo lož j* nodvrgel   z   grožnjami j« zuitskemu iarmu.   Pravični bog* torej ni dopu <til, da bi se uresničilo prerokovanje "anatično zagrizenih nasprotnikov in sovražnikov vsakega zemljana, ki s* Irzne odkrito misliti po svojem pre Oticanju in po tem tudi v ravnat i v»o *voje delovanje v prid našega zatiranega in od Rima zasužnjenega ljudstva. Vi pa, ki »ljubite svojetra bližnjega«,   vzemite   v roko Cankarjev; Hlapce« in videli bodete tam dobr« nadeto sliko svojega pogubnega delovanja !
Sic transit gloria mundi. Novo-
"eščnni kaj radi prirejajo izlete ]h voji prijazni okolici, posebno p; ulado dijaštvo, ki bere zgodovine voje domovine, rado obišče razvali :e kakega gradu, ki so priče nekda ije moči in siave — graščakov. N »il eden izmed zadnjih hrib Mehovo ia katerem se nahajajo zadnji ostan v i gradu Mehovo. Hrib ima stožca^ bliko in stoji osamljen pod Gorjan-•i; zaradi tega menijo mnogi, da je t* irib nekdaj bljuvajoč, a sedaj ž« 'gasel ognjenik. Pred več stoletji s< -ezidali graščaki na vrhu trden gran. u ni bil strah le podložnim kme om, ampak   udi divjim Turkom, k
0 prihajali od hrvaške   strani čez lorjance proti Novemu mestu. Bil Z1 ickdaj last goritkih    in    mogočni 1 oljskih grofov, potem so se pa me-javali lastniki, dokler ga niso popo: oma ostavili *n se je razsul. Kar j« stalo razvalin, hodo letos    pobral: ziroma že pobirajo kmetje iz far« V>dgrad in hodo iz   kamenja   zida i"
1 izje v dolini cerkvico. Tako torej iz -inja zadnja sled iz kraja nekdanv mči in slave graščakov. a spomin m okdanje čase bo še ostal v ljudsk :esedi in v draoroceni knjigi »Bajk: n povesti o Gorjancih, kje4* je zgodo ina gradu Mihovo, kakor ga imeni;
"e Trdina, njegovemu   peresu jak ri ljubi jena snov.
Živinorejski in mlekarski teča." tri redi ravnateljstvo kmetijske šol« ia Grmu v torek in sredo dne 22. it !3. februarja t. 1   Namen tečaju j« moljšanje kravje reje v r.vezi z m le carstvom. Na sporedu so sledeča pre lavanja. V torek, dne 22. februarja. )d 9. do 11. d opoldne: Važnost krav-e reje. Odbiranje molznih krav. Ra 'ia krav za pleme. Krmi j ca je krav. )d 2. do 4. popoldne:   Strežba molz-
i ih krav. Molža. Stroški kravje reje V sredo, dne 23. febr. Od 0. do 11. do >oldne: Prodfija mleka.    Ravnanju z nlekom. Las t n .isti mleka. Napake ii« pomanjkljivosti mleka. Mlečna po^r. ?a.    Popoldne   od 2. do 4. Prodaj.-metane   in surovega masiri. Posne-nanje. Naprava surovega masla. Na >ake surovega masla. Oddaja in raz-»ošiljanje    surovega masla. Pomei nlekarskih   zadrug.   Pouk se pojas uije   s praktičnim razkazovanjem. Kdor se želi tečaja udeležiti,   naj se »riglasi po dopisnici ravnateljstvu
kmetijske Šole na Grmu. Oddaljen in. ideležencem plača ravnateljstvi« troške za pot in hrano. Dotična pri-rlasila se sprejmejo do 20. t. m.
Za »Soko!ski dom« v Logatcu je larovala vrla g   Antonija Marusig
II K, katere je nabrala   ob priliki naskarade v gostilni br. Riharja v Crornjem Logatcu. Srčna hvala!
Sokolska župa v Idriji ima svoj ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 20. t. m. ob polu 3. uri popoldne \ hotelu »Kramar« v Dolenjem Logatcu.
Javna razsvetljava v Idriji prihaja sedaj prav idrijskemu »Sloven-"evemu« novičarju, da more udrihati po napredn?m občinskem gospodarstvu. V noticah »potrpežljiva Idrija « in poglavje o občinskem gospodarstvu je nakopičenih toliko laži in toliko zavijanja, da mora človek strmeti nad nesramnostjo klerikalnega dopisnika. Poglejmo stavek; »Ko so se lansko leto vpeljale nove žarnice, smo menili, da bo konec egiptovske teme, toda kom*j jo novo županstvo nastopilo, so ie tndi nove
žarnice iaginile, dani so bile eonejke in aoljše,  Ia lisnisnl Oerent je napravil prav nepotreben eksperiment s novimi   žarnieami,   ki no v nekaj dneh pregorele   in   ja   bila občina oškodovana sa najmanj €00 K. Staro žarnice so veljala po 1 krono, nove pa po 4  krvne.    Klerikalni dopisnik pa pravi, da so bile eenejše in boljše! Fej grdemu laanjivcu! Daje.   Klerikalni   dopisun pravi, dn plačuje občina sa električno razsvet-javo petkrat toliko, kakor je izdaja 'a pred leti za petrolejke in je električna   razsvetljava petkrat slabša. Ali se je zapisalo kedaj grše zavija-lje. Ni res, da je električna razsvet java petkrat dražja od prejšnje petrolejske.   In ali se sploh   more pri-nerjati električno razsvetljavo s petrolejskoj   Električnih žarnic je go tovo še enkrat toliko,   kakor je bih oetrolejskih svetilk! Pride pa še naj-'epše. Klerikalni novičar se jezi, di> >i elektrarna   oskrbela petrolejskih -veti! k v času, ko električna razsvet-java ni redno fnnkcijonii ala. Iz eno tavnega razloga ne, ker je klerikal ii gerent prodal elektrarni vse kan-lelabre za prejšnje   petrolejske sve 'ilk°. Kako naj torej elektrarna raz vetli mesto s petrolejkami,   če teli mloh   več ni!   Prav res!   Kamor s« klerikalec zaleti, trikrat nazaj odleti!
Zadruga   rokodelskih   in sorod-lih obrtov v Postojni. Občni zbor b > '0. februarja 1910   ob 3. popoldne v »bčinski pisarni v Postojni. Opozar a se, da bi udje doš!i polnoštevihn n da bi se vr>ak, ki ima kaj poročati n želi kakih pojasnil v obrtnih zade vah, gotovo udeležil občnega zbora, ver   mu bo dana   prilika vsled ude ežbe   gg. zadiužnega   instr.   dr. 11. Fllodiga in načelnika »Zadružne zve-'.e« E. Franchetija, da dobi pojasnil; v svojih zadevah.
Umrl je danes v Škof ji Loki v >2. letu ge»sp. Josip Smole, večletni marljiv Član tamošnjega »Sokola«. N. v m. p.!
Društvo   za   tujski   promet n;> Sledu je priredilo kuharski tečaj, k e trajal od 8. ian. do 11. t. m. Tečaja e je udeležilo 20 deklic, večinoma 2 >leda in Jesenic.   Poučevala je gdč rieisenauer z Dunaja. Dne 10. t. m. se ie   priredila   zaključna 6?avnostr.r »ojodina   pred   povabljenimi gosJ: x!ed dinejem je govoril   hotelir Ivai ^eternel,   kateremu   se   je v imenr nenk zahvalila   gdč. Zinka Tavčarjeva.   Krepke   napitnice sta izrek1; udi hotelir Ivan Kenda iz LjubMa e in župan ter nadučitelj Fran Ru a Bledu. ~ *
»Sokol« v Bohinjski Brstrici. TI >bčni zbor Sokola se bo vršil dne 20 . m.   Obenem   se   obrača   odbor t ljudno prošnjo   do vseh neznanil 'obrotnikov in prijateljev sokolstva. laj z obilo prostovoljnimi pri pevki ^odpirajo to društvo, ker naročilo s* ;e orodje, katero mora pa v kratkerr asu plačati, a v blag-ajni nima nit inarja,   nasprotno pa 700 K dolga Torej ne pustile,   da    razpade Sekr1 "•avno v tem kraju, v katerem je sko ■o najbolj   tKitreben na Kra niskom 'ovzne naj se kvišku Triulavcki So-col, da bodejo nasprotniki uvideli, d." rca njih gonja proti   njemu   je bila ■-aman. Darila sprejema odbor.
Z Jesenic na Gorenjskim se nau-ioroča:   Hutter,   pravijo onemu dr-.avnemu uradniku, ki se upa na iz d val ni način žaliti nas mirne tlača ie na rodni zemlj', z nošenjem vs*-lemških znakov zloglasne »Siidmar e« in »Tumvereina«. Pisalo se je 7? > tem, toda temu fantiču ne pomagr mben resen opomin. V svoji drznosf; rre ta c. kr. |>oštar   celo lako daleč 'a se upa izzivati z vsonetnškimi že-denkami na uradni mizi. Jaz mislim, r. poštar, vi pač nimate   vzroka nas zzivati, znano je vam, da vaša kla-ifikaeija   pri c. kr. poštnem ravna-eljstvu   ne   izgleda najboljše, tod^ ahko se še   poslabša   ako vam naš mom in ne bo šel k srcu.   Samo toli \0 za danes,   drugič   pa vse in brez >ardona!
Hude pritožbe se čujejo z Javor nika in Koroške Bele o tamošnji fari. Ondotno faro vodi neki že znan mpnik, k i kaže za vse drugo večjo vnemo, kakor za faro. Danes ga za-iržujejo občinski uradni posli, kakor naznanja kuharici in mežnarju, lruerič mora prirejati tombole v znani Vodičarjevi gostilni, (tukaj vpra ^amo finančno ravnateljstvo ako je znano in kdaj je prišlo dovoljenje ▼a tombolo) in se cele noči muči « Čuki, da je drugi dan od samega truda ves bolan, tretjič ga kličejo kam v kako župnišce na godovanjc, četrtič mora gospodične spremljati od asa elic domu itd. Farani pa pravijo takole: Vedno je župnik trdil, dokler ni imel kaplana, ki. k o je preobložen s delom in da vse~a ne more sam opraviti, ko je na dobil kaplanu,pa nič dc-'a nima. Škof naj pošlje kaplana kam drugam, kjer je večja potreba, žu|v-uikn naj pa dovoli, da bo ob nedelja b dvakrat maše val. Tako svetujemo *. župniku zaenkrat, drugič pa sna kaj več slišati.
fBeinnatl aradnlkl južne selea-aiaa. V nedeljo M. svečana ob 4. po« poldne so snidemo na Zidaaem mostu pri Javaačiču, da se posvetujemo, kaj nam je a ozirom na sedanji položaj storiti. Ker se ima natančno začrtati taktika za bodočnost upamo, da se bodete vsi, ki vam je mogoče priti, udeležili tega važitga zborovanja. Ako kdo pomotoma ne dobi vabiia, naj vseeno pride ter naj vsaka postaja odj»oštje vsaj enega zastopnika. Čaka nas veliko organiza-torično delo, ki ga je mogoče le te <laj uspešno započeti, ako tte vsi natančno poučeni, za kaj da se gre! Tedaj vsi na dan.
Slovensko gledališče v Maribom. Krasna narodna igra s petjem v petih dejanj h »Revček Andrejček« se vprizori 20. t. m. Vloge imajo tokrat v rokah naši najboljši diletanti, tako da bodo tudi pevske točke prav po voljne. Že to in pa igra sama, ki je *tara in priljubljena znanka gleda-išč, kaže, da bo občinstvo zadovolji no. Bil bi res naravnost greh, ako bi kateri Slovenec izpustil to predstavo.
Prodaja prebolške graščine. Pi-
^e se nam iz Sa vinske doline na Spod. Štajerskem: Tudi vaš list prinesel je iotico o prodaji nekdaj baron Ha-•kelbergove graščine Prebold pri St. r*avlu. Neki k^nsorcij namerava vse to veleposestv > kupiti rer je nje.cra nešetar, celjski mesar Grenka, m ki .e dal tozadevno 40.000 K — are. Prodajalec grof Funfkirchen pa je nenda čisto pozabil, da je za deset et dal v najern vse niive in travnike
— okoli dvajset je takih najemnikov
— ki spadajo h graščini Ut da je te I: be minulo jedva dvoje let. Zakup-liki se bodo zdaj poč zganili! — Na-">e savinske veljake pa resno opozori-;io, da imajo pazko na to, v kakšne oke   eventuvjlno   pride prebolška rraščina. Govori se namreč povsem esno,   da je pri vsej   tej   kupčiji v •zadju — »Siidmarka«. Nemogoče bi ie bilo!
Za župana v Ormožu je zopet izvoljen Kautzhammer, za podžupana oa dr. Delpin.
»Prva narodna godba v Novl-•v*asi pri Ptuju« ima v nedeljo dne •3. t. m. ustanovno zborovanje v Ptuju. Pri tej priliki že nastopi novoustanovljena godba pod vodstvom capelnika Bračiča ml.
Iz Hajdina pri Ptuju.   Naš ob-"inski   odbor je v svoji   zadnji ?eii noglasno izvolil učitelja g. Alojzija Pogrujc svojim častnim občanom. G. Pogmjc deluje pri nas 22. leto in s: 'e stekel za našo občino,   pa   tudi za •so župnijo velike zasluge, posebno ra sadjarstvo. To imenovanje mu naj bo nekako zadoščenje za vnebovpijo-'•o krivico, ki mu jo je prizadel nem-urski ptujski okrajni šob ki svet s 'em, da ga vkijub   našim   željam in zahtevam ni hotel predlagati v tei-lopredleg. ko je bila pri nas razpisala nadučiteljska služba, samo da bi Slovenec ne dobil tepa mesta. Vrle-nn učitelju Pogrnjen kličemo: De-uj tndi za na prej v prid naše občine, v' prid naše šolske mladine!
Kako napredujemo ob meji. bralno društvo pri Sv. Ani na Krembergu obhaja letos svojo 10-'etnico. Društvo ima 75 članov, do-im jih je imelo r»red 10 leti 120 Društvo je nri kTer*kalni zv^zi.
Umrl je v Trstu er. Blaž D o-bida v visoki starosti 86. let. Naj v •nirti počiva!
Garibaldinske maske areti-a^e v Tržtču. Na pustni torek so se vozili uo Tržiču (Monfalcone) razni našemljeni ljudje, večinoma pijanci, med katerimi so bi i nekateri prevlečeni v garibald;nsko obleko. Službujoči orzmki so jih pa ustavili ;n oddali v sodnijske zapore. Itali-innski listi radi te«ra shičaja irrozno kriče in se povprašujejo, od kdaj je ^renovedano biti maskiran v Gari-baldiievi obleki? — Pred 21. leti, ^»ravi »Piccolo« — je bilo videti na fržaškem korzu polno mask z Gari-bald'jevo obleko, a tedai niti na um nikomur ni prišlo, da bi jih ustavil, orecranjal ali celo zaprl. Res. huda nrede irredentistom, niti v obleki ne smejo več posnemati — Garibaldiia!
Trije poskusen! samoumorl v Trstu. V četrtek večer se je v gostilni »Al Pomo Rov^irncse« v ulici Lnzzareto veccbio v Tr6tu zastrupil *?5!etni mladenič Ivan Colombin iz Tsole, izpivši precejšnjo množino karbolne kisline. Mladeniča so v bolnišnici rešm. — 331etni Emil Revolt, stanujoč v ljudskem prenočišču via Pondares v Trstu, je imel ljubavno razmerje z neko poročeno žensko, stanu jočo na O m po S. Gia-como št. 5, ki je bila nekaj časa tudi ločena od svo^eva moža. Ker se je na dotična »ljubica« zopet »pobotala« s svoj'm možem, se je Revolt razjezil. V četrtek zvečer je šel v stanovanje »nezveste ljubiee« in pri-čeT tam tako razsajati, da je bil pravi mož prisiljen« poklicati policaji. Ko je pa Revolt videl, da se mn bližajo stražarji, je potegnil samokres in ga sprožil v celo ter ae nezavesten
zgrudil. Poklicani zdravnik je da! nesrečneža, ki je taško ranjen, prepeljati v bolnišnico, kamor sta ga spremljala tudi »ljubica« in njen mož. Stanje Revoltovo je selo opasno. — 291etna Marija M . . . ., stanu-joča v ulici Madoninna v Trstu, je bila zaljubljena v mladeniča, ki ji pa ni hotel vračati ljubezni. Radi ta trdosrčnosti ga je pa ob vsaki priliki nadlegovala, celo na javni ulici« V četrtek ga je zopet srečala in napadla na način, da je morala poseči vmes policija, ki je napos ed njo in njega peljala na policijski komisari-jat, kjer je bil najpoprei zaslišan mladenič. Med tem zasl iša vanjam je že tako in tako zelo pijana Mar ja segla v žep, izvlekla steklenico neke tekočine, jo izpila in padla kakor nezavestna na tla. Tudi njo so prepeljali v bo nišnico.
Nagla smrt na parnlku. Na ladji »Trieste«, ki prevaža razni materijal trvdke »Faccanoni«, je bil usluž-ben   kot   strojevodja   neki Franc 1 Aichholzer. — V četrtek, ko je ladja j odplula iz tržaškega piistanišča, na-I menjena v Tržič, je do tedaj ves čas zdrav in vesel strojevodja — ravno ko je na kapetanovo povelje obračal stroj na hitro vožnjo, — padel kot od strele zadet na tla in ostal na mestu mrtev. Oko i Aichholzerja so se takoj zbrali vsi na ladji se nahajajoči, hoteč mu pomagati, ali bilo je vse zaman, siromak se ni več ganil.
— Ko je ladja prispela v Tržič, je kapetan obvestil o tragičnem dogodku pristojno oblast, ki je vzela vso stvar na zapisnik in dala prenesti truplo na tamošnje pokopališče.
Požar na Llovdovcm parnikn na širokem morju. V torek je pri-plul v tržaški pristan iz Kal kute Llovdov parnik »Š ezija«, na katerem je dne 23. januarja na odprtem indijskem oceanu izbruhnil ogenj in sicer je pričelo goreti v skladišču št. 2. Parnik, ki se je v tistem trenotku nahajal v najnevarnejšem položaju, je bil prepuščen poponoma samemu sebi, kajti nahajal se je na širokem morju, kjer se z drugimi parniki le redko srečava. Da se je rešil parnik z vsemi popotniki, moštvom in blagom, kolikor ga ni uničil požar, se je zahvaliti edinole mirnemu in treznemu preudarku kapitana Radonči-ča, ki je vse tako odredil, da se je ogenj loka iziral. — Požar je bil šele drugi dan, 24. januarja, popolnoma pogašen in vdušen. — Škoda na pokvarjenem blagu — ki je pa bilo 7avarovano — je preecj velika.
— Na »Šleziji« je bilo vkrcanega preko dva milijora kron v zlatu vrednega raznega indijskega blaga. Na mestu, kjer se je primerila ta nezgoda, in bi se bila lahko zgodila grozovita nesreča, kar mrgoli morskih volkov, ki časih po cele dneve krvoočno sledijo plavajočim parni-kom.
Manjšinski odsek slov. akad. društva »Adrije« v Pragi naznanja predavanje znanega češkega strokovnjaka dr. Štrumpfa o sktuelnem vprašanju: »Prihodnje ljudsko štetje ter nrmška praksa pri zadnjem popisovanju v !^tu 1900. Prvi večer se vrši v torek, 15. t. m. ob t. zvečer v prostorih »A dri je«. Gostje dobrodošli!
Mestni   občinski svet zagrebški
bo v kratkem razpuščen in bodo razpisane nove volitve. Polovici mestnih odbornikov so namreč že pred letom potekli mandati, a sedaj je mestna uprava izgubila tudi svojega načelnika, ker je župan dr. Milan Ara ruš imenovan za oddelnega predstojnika za nauk in bogočastje.
Elcktro-Radiograf »Ideal« na Franc Jo*efovi certi št. 1, zraven glavne pošte ima od sobote, dne 12. februarja do torka, dne 15. februarja 1910 sledeči spored: Ribji lov v Severnem morju. (Po naravi.) Strahovi so!!! (Komično.) Grozovita povoden j v Parizu. Prilika je, si ogledati, kakor na icu mesta, grozovito katastrofo, katera jc napravila več milijonov frankov škode, kar se lahko sodi po tem, ker je samo francoska vlada darovala 20 milijonov frankov in vsa večja evropska mesta pa so darovala večje vsote za prvo pomoč od nesreče prizadetim. Patrijotizem. (Drama.) Komu podarim srce t (Komično.)
I epega metulja« imenovrn^ga dnevni pavlinček, je vje1 mali Mihec Koch na balkonu vile Vida. Revež je pač prekmalu prišel iz svoje hišice.
Nesreča na železnici. Ko se j* včeraj dopoldne pripeljal železniški nadsprevodnik s tovornim vlakom s Trsta v Ljubljano, mn je, ko je izstopil iz voza, spodrsnilo ter je padel tako nesrečno, da si jo v č'enkn izpah nil desno nogo. Na zdravnikovo odredbo so ga z izvoščkom prepeljali v deželno bolnišnico.
Vlom v eerkvl. Včeraj dopoldni je neki, dosedaj še neznani storilec vlomil v šentpeterski cerkvi v nabiralnik ter odnesel okoli 15 K denarja.
Tatvina* Predvčerajšnjim ja neki malopridnež vlomil v gostilni
Marije Kovačeve na Sv. Petra testi
v nabiralnik družbe sv. Cirila in Metoda in odnesel do 10 K denarja.
Is blaznice osel. Predvčerajšnjem je pobegnil iz b aznioe na Studencu 371etni umobolni Lew.
Delavsko gibanje. Včeraj se je s južnega kolodvora odpljalo v Ameriko 10 Macedont-ffv, 18 Hrvatov je šlo v Buks, 10 pa v Inomost.
Izgubljeno in najdeno. Posestnik Ivan Zaletel je izgubil v papirju zavitih 50 K. — Ana Biegantova je izgubila ročno torbico, v kateri je imela denarnico z manjšo vsoto denarja. — Delavka Rozalija Avseco-va je izgubila denarnico, v kateri je imela bankovec za tlO K. — So ski učenec Slavko Prohinar je našel Žensko žepno uro. — Amaliji Frico-va je našla manjšo vsoto denarja.
Družba za straženje in zaklepanje — važna za trgovce, tova naij\ hišne posestnike in stavberike — je sedaj pod slovenskim vodstvom, ter jo tem potom slavnemu občinstvu priporočamo. Vse podrobnosti 6^> razvidne iz današnjega inserata te družbe.
Drobne novice.
* Ivje   je bil   roj n Komrmlv?
Doslej se je vedno mislilo, da je bil rojen slavni češki pedagog Jan Amos Komenskv v Nivuiei. Zdaj pa dokazuje v »Časopisu čokeho musea, iupn.k J. Jelinek, da je bil Komen sky rojen v Ogrskem Urodu. Ote Komenskega je bil od 1. 1572 v Ogrskem Brodu in je tam tu li umrl let.* 1604. ko je Jan Amos bil star 12 let.
* Spomer,ik Danteu v Rimu Vseitalsko društvo Dani«' Alighieri je sklenilo na svojem občnem zboru v Rimu postaviti spomenik Danteju kot očetu novega italijanskega naroda. Dante, simbol ednote italske, n'ma doslej v Rimu nobenega menika.
* škandal na angleškem dvoru.
Te dni je z nokim kočijazem pob: g-nila omožena hči lorda Knollvsa. privatnega ta mika angl >kega kralja. Oče in njen zapuščeni mož *ta poslala za pobeglim parčkom najboij-šega tajnega policista. Zaljubljenca *e nahajata nekje na španskem.
* Bivši župan naročil umor. V Mondrag ni, v provinciji Oa^orta, zaprli bivšega župana, odvetnika dr. T^rrnnoto. ker je na sumu, da je naročil neki umor. Dr. Tarča nota je naj boca te j ši posestnik v celi Kampa ni ji. Njegovo premoženje znaša krog 50 mirjonov ?»r
* Ostuden umor. V pol's! »mi mestecu Caryeyua je bilo nmorjen:h pet članov družne rokodelca Sz<*zu-ke. S^zukov *in iz prvega zakona je s sek:ro uh'1 s^i oj^ura oče+a, svojo mi Čeh o in n.ienih pet otrok, ker je oče nameraval izročiti vse premožen je otrokom iz dmjrca zakona. Morilca in njegova d*a brata gimnazjca so x*»r>rM.
Kužne stvari.
* Nemška prismojenost. Zadri j T: Karlovi Vari, zdaj Club . . . Tudi v Ch bu bodo >uč*in ki očetje skleni i i. da je nen ško ime t< ga mesta »Eger« nepreložljivo. — Kaj bi m-ki svet -e-k"l, ko bi se sklenilo, da so neprekrf-ljiva imena slovenska Ljubljana, češka Praha, hrvaški Zagreb, laška R >ma. nemški Wirn itd. ^e krave b. se smejale, ravnolako kak>r sc sedaj smejejo velemodrim reprrzentantom »nrdeutsch« mest »Karlsbad^ iu »Fg r« — če se jim namreč sploh vredno zrli.
* Pap«že\a garderoba. Od vseh evropskih vladarjev ima papež Pij X. najdragocenejšo garflerobo. Oblačila, ki j h rabi pri raznih cerkvenih si a vn ost'h so pokrita z dragimi kameni in zlatom. Pantoflji, katere verniki poljubljam so umetno vezeni [mi načrtih največjih umetnikov. Prstmi so večinoma izredno kr*>si?i; vsak kamen v njh je taker"k'»č malo pre-mož-nje z°se. — In KrUt ni imel kamor bi rrdož 1 rTa' f\
* Nove per«ekuci?e v slovaški evanrcljski cerkvi. Slovaško evan-geljsko cerkev so pred dobrimi desetimi leti razdelili na dva distrik-ta, da bi bili izdani evangeljski Slovaki na milost in nemilost madžarski in madžaron-ki sili. V enem di-striktu je bil zadn"ič sprejet predlog, da sme škof črtati iz kandidatne listine duhovna, ki bi ne bil zmes jivo patriotičen (t. j. madžaron^ki). Ta sklep je s:cer generalni konvent anuliral, sedaj pa se je predlo*? r°javil tudi v d mre m distriktu, in sicer v Še slabši obliki. M-idžeronski cerkveni dostojanstveniki bi tudi radi odstranili tajnost cerkvenih volitev. Vse to samo zato, da bi počasi izsrnnli iz ceikve slednjega dobrega slovaškega duhovnika.
* Ejrfntskl kediv *e je te dni poročil z neko grofico Tonik je najnovejša evropska senzaciji, ki ;e na dvorih napravila    toliko večji
ntia, ker ja kedivova aajnovejM soproga nekam temno preteklosti. Sedanja žena kedivova je rojena Madžarka. Njen oče, inžener Puška*, si je bil pridobil vet milijonov znašajoče premoženje, a je zopet vae izgubil in je umrl v največji revščini. Njegova hči je bila vajena življenja bogate dame in ker se ni mogla drugače preživljati, je posta-a lah koži v k a po (»oklicu. Leta 1890, ko je bila stara 17 let je prišla na Dunaj in je postala me t resa takrat-uega perzijskega poslanika Meri-mauthana. Poleg tega diplomata je imela še več drugih ljut imcev in je sploh veljala sedaj ne le za najlepšo, nego tudi za najduhovit jšo vseh takratnih dunajskih kurti/an. N« ki slikar io je takrat slikal kot »ugrabljeno Cerkc in jo«, seveda golo in ves Dunaj je občudoval lepoto njenega telesa. Toda ostala je ra Dunaju le nekaj let. Ušla je najprej z nekim advokatom v Bruselj, potem pa živela z različnimi ljubimci v Pari« /u, v Londonu, v Niči in drugod. Ko je eg'ptski kediv potoval po Evropi, se je ž njim seznani a v nekem hotelu in hitro sno-nala, kak utis je nanj napravila. T^> j^ je raeotlo, is se ja oreselila v Kahiro, kjer je nastopila kot RTofica Tiirok, d:.si nima pravice do tega naslova, čeprav se j* irena mati po sn^rti svojega moža inženirji Pn» kasa poroči!a z nekim grofom Tonikom. V Fglptu si je ta gospodična Puskas, ozaroma grofica To-rok, znala pridobiti sijajna s*al š'e. Splošno se priznava, dn je izredno duhovita ženska. Tudi igra izborno kevir. viol no in čelo. govori fran-a^cr'e^k^ spanfki, nemški in naiižarski in je tak > vsestransko iz-obrržera, da se j x kediv ž rj > posvetoval o najvažnejših pol't i čn i h zadevah in se rad ravna po njenih nasvetih ki so se vse ei izkaznli j ko dobri. I kratka: K^div ni mogel brez n>e živeti, jemal j> je seboj c do ra potovanji in se sedaj 7 nio noro-<~il. T^> je rre kar;jca: iz kurti:jm-ske postelie na kaljevski pre tol!
TelefonsKa m urzojavna porodio.
»Slovanska Enota«.
Dunaj, \2. februarja, »Slovanska Enota« ima v sredo 10. t. m. ob 4. popoldne svojo plemrno s~jo. Splošno se sodi, da bodo do tistega časa ie vidljive konture one konstelacije, ki si jo želi ministrski pred sednik baron l>ien rth.
Racli bosanske ustave. Dunaj, VI. februarja. V ministrstvu zunaaj h del so imeli danes posvetovanje minister zunanjih del grof Aehientlal in oba ministrska predsednika baron Bienerth in gror' Khuen-Hedervary. Posvetovanje je veljalo bosanski ustavi. Ministri so temelj to pretresli vse posamne točke ustavnega nacrta ter se zedinili v vs h vprašanjih. Ustavni načrt pride v ponedeljek se pred ogrsi.i mini^tr ski svet in bo kmalu na to publiciran.
Proti mali rekonstrukcij!
Pracra, 12. februarja. »Venkov«, glasilo acrrarne stranke, izjnvTja. da bodo rei k i agrarci z vso o<lločr »stjo nastopali proti takozvani mali rekonstrukciji ministrstva. »Vet k>v naglasa, da bo »Slovanska Enota zahtevala temeljito spremembo ^e laj vladajočega v adnega sstema. O vses!o\anski   konferenci v Sofiji.
Sofija, 12. februarja. V vseh tr-kajšnj h  slojih  vlada  kolosalno zanimanje za v^slovancke prireditve, ki se bodo vršile meseca julija v Sofiji. Dosedaj     je osnovalo 7 priprav Ijalnih odborov,   ki bodo   skrbeli za to,   da se slavno<?ti izvrše čim nai«?i jajneje.   Osrednji   odbor bolgarskih s »kol kih dmšt v »Junaka namerava v Sofiji   sklienti   istočasno z vsesb) van ko konferenco tndi vseslovanska sokol-ki zlet. \' tem ozirn je že stopi} v zvezo z niskim i sokolski?:! i društvi, ki so < bljnbiln, da *o zM^ malotlane potnoštev ifno rdele as. Govori se tudi, da se sklice meseca julija v Sofijo tudi shod slovan^k h pevskih dru štev, vendar r>a to še ni ^otovo.
Pctrograd, 12. februaHnv Dr. Kramaf govori danes v > Klubu ob-šeestvjonih dej^Udej« o ^a^adro slovanskem vprašanju, dr. Kalif kov o Jugoslovanih. Poljak Dmowski bo raznravljal o rusko - poljskih odnosa j i h. Jutri dopoldne prirede na čast slovanskim gostom sijajen b»nk^t Dr. Kramar odpotuje v ponede jek iz Petrograda.
Pruska volPra reforma. Berolln, 12. februarja. O usodi volilne reforme so v vladnih krogih zelo pesimističnega mnenji. Cesar Viljem in kancelar Hollweg sta imela flanes dolgotrajno konferenco. Vse kaže na to, da bo deželni zbor odklonil vladni načrt voli ne reforme, ker je večina zbornice za tajno volilno pravico.
V 28. štev. prečaetitega »Aloven oa« s dne 5. februarja 1910 skušal je nekdo nahnjskati starše šoloobiaku-jočik otrok proti šoli in nadučitelju, kar se mu pa ni posrečilo, kajti tukajšnji občani znajo vse drugače ceniti šolo, kakor pa oče hujskajočegr člančiča. Ker ne vem, s kom imam opraviti, po takem skrpucalu pa n-^ morem drugače misliti, kakor da je dotični k kak mlečnik, kukaj >č v življenje, zato naj veljajo sledeče besede:
»Zapomni si dopisun če. da brez dovolj nja ne smeš nič storiti, posebno še, če ti še zadaj gleda Iz hlač kos srajce, ker drugače ti že gospodar fizikaličnim potom ogreje tisti del telesa, ki ima najgrši ime.«
Koroška Bela,   8. svečana 1910.
Ja.iko Baraga, nadučitelj.
• Zrn vsebino tega spisa Je ur^rir.lSt vo odgovorno le toliko,   kolikor do'ora zakon.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Piistoslemš k.
Darila.
Upravništvu naši ga lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila In Metoda:
G. Dev, Skofja Loka, 22JK, nabrali člani loške čitalnice, k )t odgovor ra brezvesten lopovski napad ni našo družbo. — G. Premrov Jar ko, rač. svetnik, Sarajevo 13 K 10 vin., na brani doneski za jinuar in februar tamošnjih Slovencev z geslom: Zrno do zrna v korist družbi sv. Čiri a in Metoda. — G. Luka Svetec, Litija, *J0 K. — Postojnski nnrodnjrki (15) 19 K* nabrali vsled ogorčenja nad nesramnim člankom »Cirilmetodari-ja« v umazanem listu »Slovencu« v prid tako potrebni in za slovemki narod tako važni družbi sv. Cirila in Metoda. — G. Makar Milan, Metlika, HJt Metličani kot odgovor na nesramni napad klerikalcev. — Gdč. Mirni Gnezda, Unec, 2d_K, nabrala kot delni odgovor na uvodni članek »Slovenca« »Oirilmctodarija«. — G. Vaclav A. Paleček v Gorenji vasi na Kranjskem, nabral 6. t. m. 14 K 60 vin. — Ga. Marica Kruharjeva v Čatežu ob Savi, 9 K 54 vn., nabrala ni oustni torek v gostilni gosp. Zadni-ka na Čatežu med vrlimi somišljeniki naše prekoristne družbe. — Ga. Podgornikova in g. M. Gustirt darovala 4 K za raztrgani klobuk. — »Francka«, Radovljica, l£_2w- na brala, vspodbnjena po nedosežnem članku v »Slovencu« pod naslovom »Oirilmctodarija« na odhodnici Tomaža in Stan kota z motivacijo, da je vse »glih« če se prav »Slovencu« žolč razlije. Vsi na krov! — G. F. Ks. Jelo včan v Gorenji vasi 15 K 12 vin., in scer je dal g. Jak. Jezeršek za prvi ples Frana Jelovčana pri An-žonovcu 10 K, 2 K je dal g. Fr. Je-
1 ovca n, ker je plesal g. nadučitelj L. Perko, 3 K 12 pa je nabral Fortu-nov Se m on pri Ciril - Metodovem ofro pri Jelovčanu. — SkofjeloČani nri zanimivem preda vanju 11. t. m. L5l-K. vsled »Slovencevega« nesramnega napada na ljubljeno družbo. — Neimenovana 70 vin., kot prep'ačilo Fa številke »Slovenskega Poma«. — \a Slavčevi« slanikovi pojedini pri »Auru«, nabrano med člani 3 K 32 vin. — Skupaj 1S3 K 38 vin. —- Živeli zavedni in neustrašeni darovalci in nabiralci. — Hvaia! — Na zdar!
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela m»^'ca januarja 1910 sledeče prispevke:
I. PriapevKi is nabiralnikov Grrpror    Pert-rnel,    Poljane 5 K; trg Kh"m.  tu  14  K:   Primož  2irovnik, Vok'o
2 K 07 v; Fran Zupančič, Rakovnik 4 ii 41 Fran Haf p. l.aze 1 K 07 A. Dur-av, Matenja vas 2 K 62 v: Nar. dom. Sv. Ivan 7 K 84 t: frafika K^l-steln, tu 2 K 37 v; gost. Crni ee. tu 10 K 07 v; trg. s5rhwentner, tu 2h K; gost. KrGevan, Crn-rltika 2 K 42 v; I. Leftseb, Dob 4 K 01 t, trost. Fran Gore, Vel. Loka S K 80 v; Fr. Konšek. Trojan«? 3 K: podr. Metlika I. s. Malesič 1 K 52 v. Videntk 1 K 30 ▼, Kend*
3 K 34 v. Kopinič 2 K 10     Fletechman 5 K 49 v. skupaj 13 K 75       podr. Cerklje-Ca-trž i. s. Golob 15 K,   VahčtC d K, skupaj 18 K; neimenovan 23 K 95 v;    P. Durjav škoeijan 4 K 27 v;   T. Zavrftnlk. Travnik
3 K; gost. Grahov. Bitinje 9 K; J. Maaelle, Gradac 23 K 87 v; Ivan Zaje. Poteska 5 K 66 v; M. Pipan. Kral. ViDOhraiTf 17 K 30 v; dr. J. HraAovee, Celje 4 K; Fr. Koaiek. Trojane i. s. Kolenc 16 K, Plstotnlk 50 v. Novak 1 K. skuiaj 17 K 50 v; gostilna pri Jerneju, tu 24 K; gort. pri Mačku, tu 3 K r,0 v; Lahor ig. Preval je 11 K 44 t; Leop. Kuhar. D. M. v Polju 2 K: trg. Mrhar. Dodajava*   3 K sO v;   A. Logar. Hrastnik
4 K 20 v; M. Perne. Orahovo ' a. A. Golja 12 K, A. Rutar 10 K. skupaj 22 K; gost. Upehan Jeva. Kobarid 2 K 2S »; E. Crtzold. Račje 10 K; moška podr. KrSko I. s. Pcag-neti 7 K 27 v. Rupert 6 K. skupa i 13 K 27 vin.; podr. Vfprva |. 9. Hrovatin 33 K 6S Prhavc 91 K 32 v. Petrovči« 1 K 79 v. hotel Adrija 90 K 68 v. ftt. Hrib 11 K 41 v. čltal-alca 2 K 31 v. ZsTur t K 57 /. Rudolf 2 K 70 w, TercelJ 31 K 64 v. Fabr.lj 1 K 2« v, Rovsa 12 K 20 v. skupaj 2St K 46 Kan covl rlnCkl, tu "> K 20 v; trg. Vidmar, t«
IS E; Mlaja Kree. tu I K 74 v; If. Fok, Kranj t a. nar. čitalnica 12 K. gost. Majer 4 K 41 r. skupaj IS K 41 v; gost. Dolničar. Šmartno 46 K «35 v; K. Florljan, Kranj 4 K 30 v; Fr. Zoltter, Zahomec i. sr. v enem 7 K 89 v, t drugem S K 30 v, skupaj 14 K 19 v; opt. Zaje. ta 22 K ?S v; m. podr. Kranj iz nablr. Fr. Benedikt 6 K, I. Dežela, Idrija 52 K; M. Kore*i.<an. Vrhnika b K; Vinko Berce, St. Jani i. s. Repovi I K 20 v. Majcen 2 K 85 v. Prijatelj 16 K 10 v. skup.-j 23 K 55 v; I. Zupančič, Šmarje i. s. Grad
7 K 55 v; GoBtfnčar, St. Peter 29 K 52 v. Iv. A'a'aron, Borovnica 8 K; Jos. Komlja nec, Ptuj i. s. stalnica 25 K 1»8 v, Mohorie
8 K 38 v. MurSic 4 K 11 v, Brenči« in Zv rančič 48 v, skupaj 38 K 95 v; A. Potočnik. Po I sreda i. s. Jazbar 14 K 16 v, Panek 7 K 17 P a kar 7 K 40 v, skupaj 28 K 73 v. P- Matjan, Laze 3 K 13 v; Narodni dom. Celje 15 K; dr. Koderman, Celje 15 K; Na rodri dom, Celje 13 K; Fr. Potočnik, Pli-berk 3 K 07 v; V. Ogorelc. Škofljica 15 K 60 v; Iv. Komu, Tibovije 3 K 40 v; goet. pri Kolovratarj i, tu 22 K; J. Slapar, Brdo
3 K 07 v; F. Kr. Jelovčan, Gorenjavas 5 K 63 v; Fr. Florj-nćic, St. Peter 2 K 17 v. goEt. »Star!t Graz*. Cel^e 5 K; T. Mihi Smarjeta 97 v;    M. Gombačeva, Mantova
4 K 08 v; M. Fock, Kranj i. s. ra Smarjetni gori 7 K 58 v; gost. Zanier. Hraslovče 3 K 84 v; klub slov. napr. akademikov 5 K-Span, Naklo 3 K; podr. St. Pavel Pre bol *. i. s. Vodeni k 70 v, trg. Zanier 80 v, podr. Zanier 37 v, Gojzdnikar 60 v, Sribar 32 v, Slander 50 v, Pjkl 1 K 25 Gomiljckc 50 v, skupaj 5 K 04 v; go*t. Jamrik, tu 13 K 72 v;    gopt. čonžek,    Po^rožnik 6 K
29 v;    Fr. Pečnik, Mengeš 1 K 75 v; Mici Faza'inc, OetroSno 22 K 17 v; Narodni dom Sioveiiji Gradec 14 K; gofct. Zupan, Zabrer niča 1 K; hotel Au: tria, Slov. Li-trica 4 K 50 v; go*t. Ko^ačič  Dobova, Slov. Bistrita 4 K; Mi o Grabotek, B. Bistrica 8 K 40 v goet. Bia^aj, tu 23 K 78 v; trnovsko župni sče, tu 11 K 83 v; Marica Amf, Sežana 2 K 80 v;  M. Peklaj. St. Jakob v Slov. goricah 10 K; goFt. Trutkova, ca Dobravi 9 K; gostilna Zalar M., Cekr.ica 1 K 54 v; gostilna Strgulc, Begunje 4 K 72 v; goit. fcfiligoj, Dol ra-a 10 K '8 v. hotel Triglav, Vojstra na 5 K 37 v; 1. Gasperlin. Šenčur 4 K 20 v A. Zi i laršič. Loz 6 K 50 v;    Fr. Sorn. Sv I^ovrenc, raMr. Brenči 4 K 76 v; K. Stefi:i Zi lan most 30 K;  go*t. Prelovec. Idrija 4 krone 20 v; V. £ket, II. Eistrica i. s. Tom ftftč 16 K, Ilirija 7 K 46 v, Samsa 50 K. sku paj 73 K 46 v; gott. pri Jožetu, tu 6 K 83 v, A. Kordift, Travnik 3 K 33 v;   D. Klepee. Prezid 8 K 10 v, trafika Pir&tič, tu 5 K: J. Lavrič. PodpresKa 3 K 25 v;    M. Dom! ce:j, Rakek 20 K;  gott. rStadt Graz», Celje 11 K;    Kmetska posojilnica, tu 10 K. Franjo Rus.    H rib  100 K;    Gost. Turner. Fram 15 K; J. Brin&ek, Trnovo i. s. Riba-rič 5 K 31 v, Krir.Sek 12 K 44 v, skupaj 18 k i on 35 v; pivovari, a Laski trg 9 K 68 v: gdč. I. Blumaveijeva, tu 100 K; gost. Dra? ler.   Borovnica   15  K;   Ivan   RoHč, Sežana 6 K 39 v: podr. slovenji g:a<lec 8 K 08 v gost. Lavrič,   Travnik   13 K;   trg. Gaber ficek. Gorica 11 K 58 v; Ig. Požič, Klavže
4 K; ženska podr. Trbovlje t s. PlavS<«k 10 K 50 v. Dimnik 11 K, Forte 9 K. skupaj
30 K 50 v;   hotel Au6tria,   Slov. Eistrica 2 K 60 v! J. Ster, Tržič 5 K; Lovrenc Po-lensak 6 K; moška podr. Maribor i. s. Narodni dom 61 K, pn pošti 10 K, pri Rapov cu 1 K, skupaj 72 K.
II. Pr.ioevki podružnic: Kranjsko. Zagorje 220 K: Radovljica, ženska 77 K; Vič 70 K; Cerklje - Catez 62 K; Poljane 50 K: Šiška, moška 133 K 95 v; Trojane 3 K; Krško, moška 84 K 10 vin.; Toplice 188 K; Vipava 411 K 54 v; Kranj, moška* 6a K 10 v; Ljubljana prva Ljubljanska 4 K; Mengefi SO K; Zatična 100 K; Brdo SO K; Trebnje 173 K; Moste pri Ljubljani 204 K 47 v; Cerklje. Gorenjsko 80 K 64 v; Zatfčina. SL Vid 200 K: Mengeš 36 K; skuj»aj 2325 K fO v.
Štajersko. Gornja Radgona 152 K 22 v; Ormož, moška 98 K; škof j a vas 26 K 10 v; Brežice. >.enska 16 K; Vuhred (dar posojilnice) 20 K; Ptuj, moška 5 K; Sevnica 64 K 92 v; Vuzenira 201 K 20 v; Dram Ije 85 K; Ptuj. ženska 3 K 42 r- Ribnica ra Pohorju 16 K; Hrastnik 278 K20 v; &L Le-nard 100 K; Ljutomer, moška 8 K 30 v; Slovenji gradeč 5 K 82 v; Maribor, moška 301 K 10 v; Vransko 15 K; skupaj 1306 K 28 vin.
Koroško. 0.
Primorsko. Rihenberk 100 K 35 v, Sv. Ivan pri Trstu 153 K 35 v; Cepovar 184 K; Kobaril 66 K 30 v; Šmarje 12 K: Gorica, moška 400 K; Komen 15 K; skupaj 931 K.
III. Prispevki časopisov: rSlov. Narod-, tu 387 K 75 v; »Mir*. Celovec 6 K; skupaj 3S2 K 75 v IV. Raani prispevki: B. Rane,   Voišperg,   nar. davek   1 K: nar. koroški Slovenec, Celovec po čitanju nar. lista »Korošec* 4 K; Gasilno društvo Trbovlje 8 K; občina Sodražica 10 K; K. Osvald. St. Peter, t^lrupiček na božični večer 8 K 60 v; Anton Kovač, pod »Skalo**, Ljubljana nabral 5 K 20 v;    ameriški Slovenci, novoletni '*iar 800 K; Stanko Toman, Moravče, nabral 7 K;    F. Poljšak. Zapuže
5 K; J. Coljevšček, Gorica, novoletni dar 30 K; Ant. Tušur. Pivačina. nabral na Silv večer 7 K 59 v; dr. J. Georg, imarje, novo letni dar 10 K; tamburaši v Novi vasi pri Ptuju 2 K; J. Voneina, Ljubljana, mesto venca umrlemu dr. vit. Bleiwei?u 20 K; A. Gregorič. Pulj, nabral med Puljskimi n. uradniki 17 K 20 v; Z. Cizel, Polzela, nabral na Silv. večer 3 K; A. Mlac'ič. Smarl^ mesto venca umr'emu dr. vitezu Bleiweisi 10 K; ^unaastvo. Kanal 40 K; dr. K. Jace-zič, Volosko, dar 20 K: žu^a^stvo. Radomlje 10 K; dr. Gosti. Studenec, mesto venra umrlemu dr. vit. F.jeiwelsu 10 K; čitalnica v Slov. Bistrici 8 K 60 v; đ^oU'nica v Sin Cl vasi p. St. Rupert šols. 5<TK; dr. Stojan. Ljubljana na dr. Mtillerjevem večeru 4 K: ^^f^ir* ul-ad Ljubno 10 K; Iv. Jarc, Matu-Ije, nabral 3 K iS v; župan Iv. Hribar, tu. mesto venca umrlemu grofu Harachn 25 K; Iv. Kristan Andrih 3 K; dr. Fran Novak. Ljubljana, kasanska poravnava 30 K; J. Mohorčič, Divača, nabrala 3 K; Mila To mlc, Trebnjo I. s. nabrali. Dol«, Ladko in Lojzek 5 K 25 v; Starovašnik In Vrtnik. Maribor, nabrali na venfiku 15 K; A. Koz levčar. Rakek, nabral nar. dav. 44 K; klub slov. akademikov, narodra sbirka, Celje 801 K: Janko Muha, Ajdovec 1 K; Jtfsail-nlca. Dob 50 K; A. Jeierftek, LJubljana, preostanek od sblrke za venec umrlega A L«sjaka 1 K 71 t; K. Dolenc Modllng 4 K: alovenakl dijaki, Ljubljana 1 K; noapj 11 niča. Trebajs 20 K; neimenovani. Ljubijar.i ia storjene napako 1 K SO v; Lovro Peto-var, Ivanjkovci v. veseli družbi, nabral S K
61 v; A. Mladić, Šmarje 7 K 30 v, 2 K 20 v,
7 K, S K, skupaj 21 K 50 v; iv. Smreker. Kneze 1 K 30 volilo umrlega Fr. Dekle-va, Slavina 1000 K; J. Strgukc, Begunj'* nabral na Silvestrov večer 5 K 80 v; Kh Božič, mlajši. Mala nedelja, nabral v go stilni Senčar 3 K 12 v; volilo umrlega Ivana Lokar v Mirnu 400 K; akademiško fer društvo Balkan, Trst 100 K?*"STava Pernat, Sv. Jakob, nabrala 15 K; Anton Kosi, Src dišče, nabrano v gostilni Horvala 8 K 52 r; vesela družba v gostilni Forte, TrbovV^ 20*7 K; Franc S'ant, Lača vas 6 K; županstvo Vrtojba 20 K;  Ema Sen ta k, VranslEro
8 K; J. Skubič. Črnomelj, nabrano na balu pri Pepetu fikubicu 4 K 64 v; Zdenka An-drečkova, Dunaj, nabrala 5 K; ijmjtpstvo Rajhenburg 10 K; Ant Cselman. Sv. Martin, nabral mesto venca umrlemu A. Gse! mana 8 K; r^fP' if° v Celju 200 K; žu^, panstvo Ilirska T igrica 50 K; Cvetko. Nova vas 1 K 30 v; županstvo Slavina 20 K; V.. Jarovič,  Dram Ije s" "K;   Fr.  r., LJubljani
1 K; dr. Stergar, Piemiselj, prispevek umrlega dr. Arko 50 K; A. Vodopivec, Prvact-na 4 K; Spritzej, Sv. Marjeta 2 K; A. Hu-dovernik, Ljubljana, nabral nar. davka 33 kron; gdč. Skulj. Ljubljana, najdenlna 1 K; V. Sterger 50 K 20 v; Kmetijsko bralno društvo v Rogornici pri Ptuju 2 K.
V. Prispevki za obrambeni sklad.
Omizje pri Koži, Ljubljana 100 K: Pn* svetaši, skupina I. 40 K; J. Štefan, Zagreb 5 K; J. Bregar, Maribor 3 K 40 v; A. Zurc, Črnomelj 20 K; L. Petovar, Juršinci 5 K; L. Cvetnič, Ljubljana 5 K; okrajna posojil nlca v Bovcu 50 K; dr. Fr. Preindl. Sara jevo 100 K; narodni duhovnik. Ljubljana kron; A. feturn, Maribor 3 K; J. Veras, Maribor 40 K; J. Sernec, Gornji grad 100 K, Ant. Vevlin, Kamnik 20 K; podružnici Trebnje 78 K; A. Žiberna, Trst 5 K; A. Vahtar, Volosko 10 K; 6trelski - keglarski klub. Dol - Hrastnik 50 K; Fr. 3erlec. Kan-Jija 3. K 33 v; Janko Bleweis Trsteniški i K; Miloš Roš, Hrastnik 10 K; Rus {n Zorman, Ljubljana 10 K; A. Ran tel, Gorka 20 K; neimenovana, Ljubljana 20 K; narod na čitalnica, Črnomelj 50 K; podružnica Škofljica 100 K: A. Kozlevčar, Rakek 50 K: 1r. Fr. Jurtela, Ptuj 100 K; Fr. Orohek, Moravče 3 K; slovensko društvo »Lipa.*. Zagreb 36 K; podružnica Braelovče 200 K. A. Martelanc. Bsrkovlje 5 K; cir. G. Hočevar. Bled 50 K: podružrica Bled 50 K; Fr. Stupica. St. Le::art 10 K; podružnica Ribnica na Pohorju 200 K; A. čeme, Tomaj 100 K; J. Rudež, 6L Jernej 50 K; narodnr. italnica Kanal 40 K; županstvo občine Dekani 200 K; J. Korenčan. Ljubljana 100 K; županstvo Metlika 200 K; akademično fer. društvo Balkan. Trst 400 K; M. Novak, Senožeče 12 K; Sokoliće v Mariboru 6 K 50 v; klub čitalričarjev v Dol. Vrtojbi 50 K^V.il Stangl. *mihel 10 K; dr. Jos. Malerič, Črnomelj 30 K; podružnica Slovenji gradeč 40 kron; Anton Klun, Gorica 200 K; posojilnica Maribor 600 K; dr. R. Pipuš. Maribor ?0ft K: županstvo Ilirska Bistrica 200 K; Omaožki narodnjaki, mesto venca umrlemu dr. J. Omulecu 202 K 01 v; M. Startč. Novo mcpto 10 K; dr. M. Pregl, Vuzenica 160 K; omizje Grad, Črnomelj 200 K.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 12. februarja 1910. Termin«
Pšenica za april   1910    .. za 50 kg 14 02
Pšenica za oktober 1910 .   . za 50 kg 11 17
Rž za april 1910..... z? 50 kg 944
Koruza za maj 1910    .   .   . za 50 kg 662
Oves za april 1910 .   .  .  . za 50 kg 750 Efektiv. Neizpremenjeno.
t
Rodbina Ivan Halner, mesar v Skofji Loki, naznanja žalostno vest, da je njen zvesti, dolgoletni pomočnik, gospod
Josip Smole
danes ob 3. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v starosti 32 let mirno preminil.
Pogreb se vrSi v nedeljo, dne 13. t. m. ob 5. popoldne na farno pokopališče.
Bodi mu blag spomin. 539
Škofja Loka, 12. februarja 1910.
t
Telovadno drnš'vd „Sokol«1 v Skofll Loki naznanja žalostno vest, da je preminil njega večletni Član, brat
Josip Smole
mesarski pomočnik
Pogreb bo v nedeljo, 13. t. m. ob 5. popoldne na farno pokopališke Bodi mu časten spomin. 540
škofja Loka, 12. februarja 1910.
Odbor.
se oNa j toiio mil t Bajen
Već ar »*w "»1 1» *n'  posrstnici na
traktri«*! Mstl it 4. mi
Vzemite   si.   ko »mst*- m ho«-! in str r*«r»pa«*i zn-lr en» ter t#*fl*o dr«.aviiuiiii, k*UIj Uai^ćcui, o»«<rimvć«.ni i*ćoko. Tucot mm ptmiifi 5
d H» e, Frll« rie«# flu'oj g 2 wcaia S kros
mVo »E1*«!! ii 1«. ta
Mi
imi smo, se prepričali pri bol* t n*h v pr^ih. vrata itd o njegovem £. V. Feifter v SUMo^ BUm trg 33i mm
Ženske v tajni sluiM
politike.
Ženske 8o v vseh časih in pri vseh narodih igrale že jako velike politične vloge. Se samo tiste ženske, ki jim je usoda stisnila kraljevsko tcz\o v roko ali jih spravila vsaj v bližino kakega prestola ali kake kraljevske spalnice. Tndi drujre ženske «o že globoko posegalo v zgodovino in v politiko, ji dale dostikrat eelo ..mer ali vsaj spretno služile bodisi dobrim nli slabim namenom različnih moških. Pred nekaj leti smo tudi jni mnogo Čitali o neki taki ženski. To je bila ogrska baronica Schoc-berger. Ta je bila v svo.ii mladosti lahkoživka, ki se je prodajala za denar, v zrelejših letih pa jo je takratni ogrski justični minister Polon v poslal na Dunaj kot vohunko. Bila je potem metres-i visokega dvornega dostojanstvenika ter nekaj časa do-hti uspešno izvrševala svojo nalogo. Toda kdor kofe rabiti tako dvorezen ]iož, mora biti posebno spreten. Po-lony sicer slovi kot eden največjih prekanjencev, kar jih je rodil ogrski prlobus, toda tej intrigi vendar ni bil kos, kakor tudi baronica Schonber-ger ni bila umetnica v vohunstvu, nego samo v ljubezenski razuzdanosti. Stvar je prišla na dan. minister Pol on v je moral odstopit«, baronice Sohonbergerjevo pa so iztirali z Dunaja.
Bile so pa tudi že ženske v tajni tlnžbi politiko, ki so svojo vlogo virtuozno igrale, ženske, ki so znale od-ločilno vplivati na tok zgodovine in ki so imele najmerodajnejše može mkorekoe na vrvici. Naj izpreirovo-rimo o eni takih žensk nekaj besed* Pred nokaj leti je v Parizu rmrla stara f »osušena Italijanka, ki je v svoji mladosti igrala na dvoru -arja Napoleona III. veliko vlogo in znala celo izrabljene živce teg* vladarja razburiti do skrajnosti
Ko je bila že stara, se je spričo nje govorilo v veliki družbi o vojni )• *3 1*59. in ta in oni in ir^tji so slavili cesarja Napoleona, da je z idealno zvestobo dani obljubi in podkurjen od Orsinijevih bomb sel v vojno in Italiji priboril Lombardijo.
Stara Italijanka je to nekaj časa 'iho poslušala, a ko ji je bilo govorjenja menda preveč, so je na glas ze-^mejala in je vzkliknila:
-To ni vse skopaj nič. — Napo-ne bil nik«Iar začel ti^te vojne m  obljubam, da ni bilo . . . . . tega ... iu tecra . . .t in pokaje na svoja obledela ustna, na prsi tn na svoja kolena, fa stara Italijanka je bila v svo-*ti   ;j.:ovito kra^ria. B^a ;»o fjakinja   velikega pijemontskega -tra gr«> "i Cavoorja, ki je pravi
• beni k zedinjene Italije in davno
•'leno. da je Cavour to svojo ne-i jo,  grofico Castigliono, p*>slal m nom in naročilom r Pariz, da lppoto omreži in omami ee-ja Napoleona III. in ga pridobi za zoper Avstrijo, na kar je Ca-r < ^al z vsemi sredstvi, čV*ar p* ej ni bil   mogel doseči. Grofice -ti*rJi°ne je svojo lepoto, 6vojo n*»-in svojo čast žrtvovala Na-« ovi    poJjlepnosti.    Da koristi i o narr>du ie poljubljala Napo-
- da omogoči in   pospeši zedi-Italije. je postala Napoleona
- letresa. Vse za narod in za do-ovino.
\ je začasna vlada v
-i izročila mladi lepi Poljak i -so, v kateri je med drugim Kot mož bi bili vi žrtvoval* itnovino svoje življenje, kot ž^na lahko doprinesete druge žrtve.*
flTa l^pa mlada Poljakinja, W*\--^-fc*   jo res doprinesla to »drueto ■*<w «. Napoleon T. se je   bil vanjo r,no zalinbU  V njenih rokah je bila n^oda Poljske.WaVsiaan *° ie Hol-prr Hranila, s oviemila se je takorekoč
* , Poljska in satitevala od nie. naj ^ nda ljubezenskim željam cesarje-i nn naj svoje telo žrtvuje domovini
* ea Ppljska je    takorekoč kleča'a
* WaIew^ko in s povzdisrnjeniini r kami profila: Žrtvuj se, postani i,p-sarjevii priležtiica in plamen vajine
Io i bo vst varil novo Poljsko. In Wales->ka se je vdala. Ko so
pr% ič pripeljali Napoleonu, se je še dosti viteški vedel, dmcič pa ta ko, da je Walewska omodlela. Zdai.
je bila zahtevana žrtev storjen f ia j*1  roskusila \Valewska doseči to zaradi f-esar se je žrtvovala, pa se i' >  Napoleon unrl z brutalno brezobzirnostjo. Poznal je Žensko mo* kako** $e poznal moške slabosti in se ni hote1 padi fgff ženskem o vplivu. In ker Ot prvi poskns ni posrečil,   je Wa1e* ska opala, da «e ji posrečijo poznejši in ostala je cesarjeva met resa, sr dala za korist svoje domovine ljubiti Noben madež ne pade nanjo, ker jo vedno le bila cesarjeva inetresa nr korist svoji domovini in nikdar o*» svojo korist.
Netjakinja   Cavonrjeva, lepr grofica Castiglione je bila rezljana is
Walewska je bila skromna« tiha in ni silila v javnost, grofica Castiglione pa je ljubila hi up in veselje in izvedla je svoj rafinirano zasnovani patrijoticni roman kakor da se are za kako predpustuo burko. Kot vohunka in spletkarica je bila poslana v Pariz. Cesar seveda nič ni slutil, a od prvega dne je skušala obrnili nase občno pozornost, česar se drugače vohuni bolj boje kakor ognja. Na prvem dvornem plesu je bila dekoletirana --do figovega peresa. Celo cesarica Evgeuija, ki pač ni bila krepostniea, je biia ogorčena, samo lepa italijanska gro fica, ki je bila takrat še nedolžna, se ni nič ženirala. Tudi svojega razmerja s cesarjem ni prav nič skrivala Ves Pariz je vedel, kateri dan je cesar prvič pn njej spal. klicala je takorekoč ves svet za pričo svojega početja in pri vsem tem ni živa duša slutila, da je ta tako lahkomiselna, provokantna r*zuzdanka najspretnej-ša agentinja ženijalnega Cavourja.
Sodobniki so v grofici Castiglione videli samo razuzdano žensko. Grof Viel Ca^tel piše v svojih spominih o njej s pi»seoiiini zaničevanjem, a njeno lepoto popisuje tako, kakor da je bila ta ženska nekaj čeznaravno krasnega. Ni čuda. če je pozneje* kazala na svoja kolena, na svoje. prs. in na svoja us»na. češ — te krasote s » Italiji pridobilo Lombardijo in jo sploh zedinile.
Danes je znano, da je grofica Castiglione s svojim postopanjem, vzbujajočim občno pozornost hotela samo prikriti svoje prave namene. Hotela je biti na glasu brezstidn^ ženske, da bi nihče ne uaranil, njen« naloge. Hrupno se veseleč, razkazu j s\ oje t«-ief*;;e Kia.soie k.\\ sviranju godbe je ta žen-ka plesala skozi življenje in tudi Tiajvečji prebrisanci niso slutili, da je s tem le varala ven svet...
Ljubezensko razmerje meti cesarjem Napoleonom III. in med gro-fico Castiglione je spravilo cesarja dvakrat v jako neprijeten |K>ložaj.
Enkrat je r**sar s 1 ponoči sam obiskat grofico Castiglione. Š.-I je j»eš. Na potu v neki temni ulici je bil cesar napaden Napadalci so mu slek li hlače; dva napadalca sta ga držala za roke, dva za nogo, eden pa mu jih je na zadnjo plat naštel s palieo tako srorkih, da je cesar komaj domov prišel.
Zarotniki tega pač niso storili, kajti zarotniki bi se bili poslužili drugačnega in izdatnejšega orožja Napadalci ♦udi niso bili razbojniki, ker niso cesarju ničesar vzeli. Policija, ki je takn*; cesarja rešila, je bila mnenja, da je napad povzročila kpka ljubosumna ženska, ki jo je bil cesar zapustil. A kdo ve . . . Danes se dob«-C4 !o ljudje, ki trde, da je bila grofica Castiglione sama sporazumljena s tisto palico, ki je padala ,»o cesarjevi zadnji plati . . .
Druga neprijetnost,   v katero je prišel cesar,   je bila vse nevarnejša. Napoleonovi sovražniki bo napravili zaroto in so .-k len ili, da umore renar-ja   v   predsobi   grofice Castiglione. Bden teh zarotnikov   je    pri grofici vstopil kot laKaj v službo. V>e je bilo kar naibolje   pripravljeno   in amo slučaj je bil, da sunek z bodal«»m ni zadel cesarja,   da je cesarjev sr e inje valeč ta sunek prestregel. Ta "-»irc-lek,   ki je vzbudil   takrat v Parizu velikansko senzacijo, je ie tuči dramatično    fruktificiran.    Viel i niše, kako ogorčenj" je vladalo i vseh 'vornih krogih, ko je cesar Napoleon kazal,   da se pri obravnavi zaradi tega atentata sploh ne sme imenovali me   grofice Castiglione.   Kaj bi bil ^ele rekel,   ko bi bil vedel, da j* bila •rrofiea sama zapletena v to zaroto.
Nekaj mesecev potem so počile Orsinij"ve bombe. Poljubi grofico Castiglione niso mogli pripraviti ce-sarja za vojno zoper Avstrijo; tudi ne batine; tudi ne bodalo; n ko so počile Orsinijeve bombe, tedaj ni cesar več om ago val — kocke so bi Is pad]o in kmalu je prišlo do vojne, de tiste vojne, katero je botela grofica Tasti- [ glione doseči s tem, da je samo sebe žrtvovala cesarjevi pohlepnosti.
Ljubezensko razmerje med cesarjem Napoleonom in med grofico Castiglione je vzelo konec, kakor ga vzemo običajno taki romani. Med vojno je cesar spoznal toliko drugih; lepih žensk, da je na grofico pozabil. Ko je grofica 1. 1860. po vojni zoper riši a v Pariz, ni igrala nobene večje loge več in po padcu Napoleona se je sploh umaknila iz javnosti.
Pri vseh narodih in v vseh časih je zgodilo,   da so ljudje žrtvovali lesa svojih hčera višjim namenom — grofica CuMiglinne je pa za toj klasičen izgled.
Stapilije
veea vrst as
ud.
Anton Černe
UiM!ni.Si Pttrad
Pristal krujsU
lanenooljnati /irnež Oljnate barve
▼ pesadtoaa pm % l kg kskar tndi v ***Jili paaadaJk.
fasake barve
za i&, po vzorcih.
Slikarski vzorci
ii pžpir za vzorce.
£aki
pristal angUški za vozove, za pohištva ii za pode.
Steklarski klej
(kit) priznana in sfrokevna preizkusen« n^|a«k|sl.
frn vrsti
Karbolinej
Jitavec (gips)
za poSobarji in z) stavbe«
Ca
i«3
ziSarje
-
Pomačega izdelka za ta za vsako aort
priporoma
jlMj JCauptniann
v f jabljaal
Prva kranjzka tavai allnstih barv, Une lev, Utov Ia atakiankafa kla)a.
Zaktcvajtc cuOccI
motor na . surovo oljo
najpreizkuftenejfii, najcenejši obratni motor. Konjska moč stane na uro 1 /a do 2 ■ „ vinarja. NI treba hlajenja a vodo. Nič finančne kontrole. Brez nevarnosti za eksplozijo. 289 Pojasnila in proračune daje inženirska pisarna L
Oskrbnik
samec, voiaščine prost, aa apraflM m 15. maream al) L aprilom, r/o^oji:
poštenost, pridnost, teoretično in praktično izveiban. Prošnje s prepisi izpričeval, ki se pa ne vrnejo, sprejema iz prijaznosti Ford. Tomazin, ekonom v Šmartnem
pri UtflL 496
Opreme za neveste
oprave za hotele
spomladanska novosti.
Vzorci gratis in franko.
Tkalnica S. Munk & sin Dobruška 23 (Češko).
66
179
Svoji k svojim I
Prva ia edina CbšKo - slovanska tvrtka za
||MWJ|WIT		
		
Velika razprodaja!
4 pari čevljev
za samo 6 K 75 vin.
Ker je već velikih tvornic ustavilo plačila, so mi poverili, da velik oddelek čevljev še daleč pod izdelovalnimi stroški spravim v denar. Prodajam vsakomur par moSkih in par ienskiti čevljev iz črnega ali rjavega usnja s kapicami, za zavezovanje, z močno zbitimi usnjenimi podplati, najnovejše oblike, dalje par molkih in p;>.r ženskih mednih čevljev, vele-ele&antnih, laćala in lahkih. Vsi 4 »ari za samo 6 K 75 vil. Za narečitev zadostuje dolgost. Po povzetju razpošilja  razpošiljalnica čevljev
A. &e?b, Krakov st, 332.
Zamena dovoljena ali denar nazaj, riziko torej izključen. M 3
Dragotin Puc
: tapetau&i in ereprogarski: m    mojster ■
v tvrdki Pnc 4 Koaip.
Izd^-nj^za vsa v te stroko apadajočs dela solidno in po K 78       nisk)h oenah.
LJubljana
parije herezije cssta 11.
V Ameriato m Kanado
a, eeaena Ia sasaal Iva vaaa|a
Cunard Line.
Osna« Iz aeemaćefa prlstsalssa Trsta:
Saxoniat 23 februarja 1910. Pannoma, 1. marca 'Ql«l. Carpathia, 6. marca 1910.
Is Uverp«elas 1515
Lusltanla (največji in n<ijieusi parnik s^ea)
26. februarja, 19. marca, 9 aprila, 7. tn 28. maja, 18. junija 1910
Mauretaria dne 29  januarja,   19. februarja, 12. marca, 2. in 30. aprila, 21. maja, 11. junija 191).
Pojasnila ln v« zne karte pri
HRrSTOftE
Jedilna ia aamizno orodje
Prinan HilMifls nnttm.
OK
v Maan«^l. «1esi4%ave aMee stev. ti4 poleg cerkve Srca Jezusovega
Vozna cena Tret-New York III razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K
za otroka pod 10 leti z davkom vred.
HaflopiO ObllkO, Kompletno
i prav i) tu kaaata za namizno oroollo, sklede, posoda ea omake, kavni m teinl aarvisi, namizni nastavki,
Slovenski elektrotehnik
fr. Sax
£jnbljana, gradišče 17.
Nnprednjnkl,
prlspevalte za
Narodni nklontl
Uln usastili n ins irrtri.
Svecialai tretaeti za hotele, restavracije ia kavarne ter za pensioie, ne-safe i. t i.
C ta ar. 4varal dabavltol|l
CHRIITOf LE i CIC
DnnaJ L, Opomring ii. 0.
(■eiarichssai).
Po vseh mestih mstopniki-prodajald.
Za Jamstvo pristnosti nosijo vsi izdelki poleg'stoječo tvorsioko znamko in polno ime
CHRISTOFLK
Uvaja vaskojake ■sprave, kot s ves tU, teietaaa* ti« k t al|aasvai«e os al«t*lao m aavaana   vrsta, praaanaa«aa|a
Strslsvedev, nasvete sa n) h popravo, osti oma oakrDi popravo ta sovooredbe.
Iiven Ljubljane se priporoča sa avofeale l«a> tacala
ilckt. uprav a hi ii moč.
Na razpolago dobro in zanee Ijivo blago.
in
posreduje kupovanje in prodajo novih in starih klavirjev, kakor tudi prevzema popravila vseh Sistemov klavirjev. Ufciašuje „Oiaabenl Ma* ttci'1, pyMladlkiM in drugim slovenskim zavodom. Preglasuje pa brezplačno. — Vsa v to stroko spadajoča dela izvršujemo točno in ceno
Najtopleje se priporoča
G. F. Jur^sek,
prvi kranj.-alov. nglaaevalec klavirjev
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 62 a, I. nadstr.
Krnleuneg zostopnIUo
proti proviziji idče tvornica c. kr« izkli« prlv. voznih koles
A.  Mih atsch
Moravska Ostrava«
Uradno dovoljena, že 15 let obstoječa najsiareiša ljubljanska
sintniii in mš G. Flux
Gosposka ulica štev. 6«
priporoča In namešča le boljše
kakor
privatno, trgovsko in gostilniško osobit
za Ljubljano m zunaj.
Izbira različnih slnseb, zlasti za ionske
Potnina tukaj.
Vestna in kolikor možno hitra postrežba zagotovljena.
Znaanjtn dopisom je priložiti znamko za odgovor«
Prosi se za natančni naslov. 517
Prilika za nakup
t
Prekrasna
žepna ura
verižico samo K 3*50.
30.000 komadov nakupljenih, zato razpo* siljam prekrasno 35 urno (ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebreno verižico, natančno idočo za samo S K 50 vlit. Dalje ponujam pristno pozlačeno 36urno remontoarko na sidro, veleprima švic uro s pozlač. verižico za S kron. 31etno pismeno jamstvo za vsako uro. — Po povzetju razpošilja
S. KOSME, Izvoz or f Krakova M 358.
Nebroj zahvalnih pisem in neSteto ponaročb.
Za neugajoče denar nazaj. 511
Sukno
In modno Maso zo oDleke
Karel Kocian
tnnloinnun
v Humpolcu
S23
9993
54
5
12
Na obroke! š
>rebrne remontuarke, zlate dam* ke in moške leiHlee Pristno, a rad no puncirano blago. 4 K aa mesec brez povišanja cene. —
R«*, ;* brzo in na vse kraje Zahtevajte naročilni iist. Te stroke največja razpoštljalnica na odplačila B. Leokner, Breclava At. ti.
lite aa v naletu ali aa račun
gostilna
▼ prometnem  kraju  in v bližini kolodvora.
Na«lov pove uptavništvo »Slovenskega Naroda«. 494
Mostno tehtnica
za tehtanje vorov aH živine, ki pot« gne 4000 do 5000 Ue. ie t ah I jena — aa
knpL
Ponorih© z navedbo cene spreiema Ivan   BnlC,    rre«;»r    in gostilničar.
Mirna na Dolenjskem. 510
Dobra kuharica, vajma gostilne, iŠČO majhno, dobro idočo
gostilno
v najem ali na račun.  Kupi tudi hišo.
Pismom? ponii-'hp pr»H n&tm 500"
pcšfno leteča Izubijana, le pn ti
509
V/V dobe dekleta m lese vsake sta-
MjT JJ*^« rabi|s m*jo najnovejšo
|^k^f\ aaaL Raki ac samo zunanje; edino
I   a isaesljlvo   učinkujoče sredstvo,
••^nn zajamčeno neškodljivo Cesa K 3     K B— is K 8 — Zraven spadajoče milo
60 vinarjev Prodaja jib gospa MakeHaanfc
ya>aaaaaaa»aaa>dddddddaaaea *#*!
? a. KUNST i
PRILIKA!
Brzodelnl
Jarem
nuf, fabrikat prve trste, ae iz p " - e h n i h vzrokov proda za polovico naoivilnih •♦r >*Vrow — Vprašan a pod jjL W« 81903" na opr. »Si   Nar.« 51a
J Žietovska ulio«
2 Velika zaloga obuval !
• - 2
c
s
£ Vsakrsaa aarocJta se izvršujejo tstse le S o) p* aizki ceai. Vse nerc se shranjujejo iz a> 2 zazaaaajejo. — Pri zunanjih atrocilia saj * J se blagovoli vzorce poslati.      40 J
aa^*a^a^a^aanaa^eaarararnaaan
izkazu.
Vinski zaton
ki ga mora imeti nabitega vsak gostilničar, vsak vinski trgovec in vsak vino-.\   gradnik ,\
sicer zapade siri kazni I
i Fr. P. Zajec j
! aptlk, urar In trgovec a 1 CJ* j   zlatnino in srebrn ino.
A        Stari trg 26. |—
g i    Popravila aa lsvrsalelo sočno ta ceno.
Lančast ar od .   . E 26
riobert       „ •  . „  a Sv
Pištole       n .  . „  2- —
Samokresi „ . . „  5* -
naprej. Poprave ceno Ilustrovan cenovnik
franko    Fr D UŠ 0 It,   OpOČOO 76
ob državni železnici, Ćeiko. 4310
Mi a Schaumsnna 4468
w n   jv e v svoji aaafatl nanovo zboljaana, že več nego 30 lat uve-
ifllilflnf 114 Mil dcna * Bajnsolptiail napeai, je in ostane najboljše sredstvo, I Ullllll lili lil P™" vsesa vrstam Želodčnih bolesni, črevesnih bolezni IGIUUUIII JIH >" aomsajkanla teka. Mcntrplflva je za arejanle in snivneun i«i vzartevaale dbfere prebava. Kdor se nagfblie k nnjsanln, naj takisto dvakrat na dan rabi želodčno sol. Skatlja stane K 1 50. Razpošilja se vsak dan po pošti po povzetju in sicer najmanj 2 tkatlji. Dobiva se po vseh lekarnah in drogerijah.
naa-iars. ssiulir; Manej Jaltja lohiamsnna v Stockeran pri Dunaju.
v Ljubljani
Prešernova ulica št. 7
pn 70 Tin s pošto 80 lil
en
^V<ndafck
IitzetTtjm 1814.
K6 n pnsal
Edina zaloga
Izulrnih
ameriških
čevljev.
čevljev
v Ljubljani
poleg kavarne „pri Slonu".
Pazite natančno na firmo.
Ljubljanska kreditna banka v Lilij
Podružnice v Spletu, Celovcu, Trsta in Sarajevu.
0m rtVi
C. kr avstrijske   ffjf   državne železnice
Izvleček iz voznega reda.
I|ave>aa   one*   aU oLto
Odkod Iz Llahljaao (Jna. ta L)
7*03 ajutraj. Osebni vlak v smeri: Trfič, Jesenice, Trb;f, Beljak, jui tel.. Gorico, M. tel.. Trst, c. kr. dri. tel.. Beljak ćes PodroSC" co), Celovoc
7*25 z)utr«). Osebni vlak v smeri. Grosuplje,
fefzdcilfovo, Straio-Toplice, koće rje. O 29 etosoidn«. Osebni vlak v amen: fese*
eice. Beljak, (čet Pr drcfičiCOJ. Celovec, Prago, JraJdane, Berlin
ihao aopolen«. Osebni vlak v smeri: Triic. Jesenice, Trci Beljak, jui tel, Gorico, dri tel.. Trst. c. kr dri tel., Beljak, (čez Podr šč co/, Celovec
139 popoldne Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Kudolfovo, Straža-T op lice, Kočevje,
8*2a popoldns). Osebni vlak v smeri: Triic,
Jesenice, Trbii, Beljak, jui tel., Gorico, dri. tel. Trst. c kr dri. tel.. Beljak, ćes t -\t j'v.co , Celovec C 23 ztf*>6*>r. Osebni vlak v smeri: 1 rii*, Jesenice, Trbii, Bedak, (ćes Podro*6c0), Celovec, Prago, Draiuane, Berlin
?-4O zveOer. Osebni vlak v smeri: Grosaplje, Radoltovo, Straia-Toplice, Kočevje.
19 penoOl. Osebni vlak v smeri: Jesenice
Trbii, Beljak, jui. tel . Gorico, dri. tel-Trst, c. kr. dri tel.. Beljak, jat. tel., (ćes ž*odre šć co) Prago, Draidane, Berun.
e L|abl|aan (Ivzao
7-12 tjutrsj t Osebni vlak ii Berlina, Dratoaa Prage. Beljaka, jui Sel, Trb.ia, jeseaic Gorice. Trsta, Trii en.
a>aa zlutrai: Osebni vlak is Kočevja, 5trs*>
Toplic, Kudolfufegi, Grosupi,a-11-23 deaoiono    Osebni  vlak is Berlina
Draidan, Prage, Celovca, Beliaka, jui teL Ćes PodroSĆ co in Trbii, Gorice, d« i. tel Jesenic. Trtica
3*09 poeo eno:  Osebni vlak t« Koće v**
Straie-Toptic, Kudolfovega, Grosaplis. S*ta posoidno: Osebni vlak is celjska, jnf.
tel., Trbtia, Celovca, Beljaka, t *ex Podr« -
iico). Gor ce. dri. tel..  Trsta z. kr. drt
tel., Jesenic, Tri>ća. a>s9 svoOor: Osebni vlak is Ber ina. Drsi
dan. Prage. Cs lovca, Beljaka, (ćes P odro
4Ć co , Jesenic 8*42 z«eoers Osebni vlak is Beljaka, jat
tel., Trbtia, Celovca, Beljaka (ćes Podro
ić co, Trsta, c. kr. dri. tel.. Gorice, dri
tel., Jesenic, Trtica 0-07 avooor: Osebni vlak is KoĆevia, Strate
Toplic. Kadolfovegm, Grosoplja. tt-oa poneOl: Osebni vlak is Trb«sa, Celovca
Bel)asa (ćes PodroSĆico), Trsta, C ar. ari.
tel. Gorice, dri. tel.. Jesenic
•dno« is L nbllane (drlai
7*2 t iiut a|: Osebni vlak v Kamnik. 2*oa popoldns: Osebni vlak v Kamnik. 7*10 avooor: Osebni vlak v Kamnik.
e Mnrslf ase | e>48 ajutmi: Osebni vlak lO-aa Popoldne i Osebni ato avooon Osebni vlak
ts K vlak
Caat prihoda tn odhoda so eiiopt|sk
C. kr. državno-ielemiiko ravnateljstvo ? Trata
TRUBAR
Krasna umetniška reprodukcija e SOS fcareaa
•-. znamenite Oroaaiieee slike
Primoža Trubarja
ustanovitelja slovenske književnosti
19 cm In ntlraaa 99 cm je najlepši okras vsake slovenske
hiše.  Ta reprodukcija je sploh najlepša in naj do v rte ne j ia kar »
imamo Slovenci
C«aa • poito Z 3*0.
Dobiva se v
ti
ih I
tlarođnl knjigarni
v ijOijaait Frsaaraara awa\ wL /•
Josip Stupica
jorsnonar In nedlnr
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svoja bogato zaloga najrazličnejših
koisjmkih oprav
kiksr tudi krasno opremlleae
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse družic v sedlarsko obrt spadajoče notrenh Sćino kakor tudi že obrabljene vozova In konjaka nprave.
ryfnt. Krejči tjnbljana, VMjm iL it. 5.
nalmed«ni«lUh, Mlttaeiilh
kožuhovin,
klobukov In čepic
Prevzema tndi m v to vrst« spadajoča Mpravlla proti najnižji ceni. Kupnje tndi vsakovrstne k*t« Sv {•tla* in jih najbolje placnje.
Jlago ceno in solidno.,
Spalna trgovina
ročnih del
TIHI JAGER
ŽiavOTskm
sltofis 8«
Predtiskarija
j Tamburiranje
Montiranje :<]
I Plieiranje :»:
Vabilo
na X. redni občni
ki se vrsi
dne 3. marca t L ob 11. dopoldne
s zgoraJUi bančnih prostorih
v Ljubljani, Stritarjeva ulica štev. 2.
DNEVNI RED:
Nagovor predsednika.
2. poročilo npravnrga sveta o poslovnem letu 1909 in predložitev ietne bilance k 31. decembru 1909
3. Poročilo nadzorstvenega sveta in podelitev abs^lntnrija.
4   Predi« gi upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička.
5. Predlog o pooblastilu upravnega sveta v avrho zvišanja delniške glavnice od
K 3,000.000 na K 5000 000. 6 Volitev upravnega sveta. 519 7. Volitev na< Z/rstvenrga sveta.
Opomba: H glasovanju opravičeni go-padje delničarji, ki se nameravajo udelez ti občnega zbora, se a tem vVudnO vabijo, da v ^mis'u § 12 društvenih pravil deponirajo svoje dt lnxe najpozneir do 22 februarja t. L pr» Centrali aH pa pri podružnicah v Splitu, Celovcu, Trstu in Sarajtvu.
V Ljubljani, dne 12. februarja 1910.
Upravni svet
11
Zahvala.
Ko se pa 14 letnem bivanja sa Marije Terezije cesti, kjer sem posloval kot rostavrater
„pri Novem svetu"
postavljan od tega kraja ia preselin v Ustno hišo v dmg del mesta, mi je dolžnost, da se najiskreseje zahvaljujem vsem cenj. mestnim in okoliškim gostom svoje restavracije, ki so me tako radi in v tako obilen števila posecali.
Zahvaljujem se za prijazni obisk v prvi vrsti vsem svojim osebnim prijateljem, ki sa vselej pospeševali ugled mojega podjetja, dalje vsem cenjeain strelskim klnbom In kegljaskim dražbam, vsem slavnim pevskim Ia dragim društvom Ia klubom, ki so prirejali pri meni veselice, shode, skupne obede, vsem cenj. kmetskim posestnikom iz okolice iz voznikom, ki so radi ostajali pri meal, obenem tndi vsem zakjncenim dru 1 ban itd., — sploh vsem, ki so ml ves ta (as izkazovali zaupanje. — Zadovoljnost ceaj. gostov al je bilo vselej največje zadoščenje.
* Valentin Ia Antonija Mrak.
Priporočilo.
Obenem javljam vsen svojin ceaj. dosedanjim gostom4 in dragemu oačiastva, sta otvorim a 8. ffobraarjoaa t. I. v lastni nisi
na Rimski cesti St. 4 (preje pri Zajcu)
»restaurocUo Nrok".
Kakor doslej sen točil sano aajboljsa, zajamčeno naravnopristna visa is aajsnvitcjsib vinskih goric, ki sen jih osebno nakupil narav-ssst si vinogradnikov. Točil bom pa tndi vedno svete najboljše pivo. Skrbel sen, aa ohraain sedaaji dober sloves svoje kuhinje tndi v bedeče. Okasaa gorka ia mrzla jedila se bodo dobivala vsak čas dneva. priaoroCaa se pa tudi ia abonenaent aa kosilo Ia večerjo tn iniraaatsv skapata obedov la veoerfl — vse po snernih cenah.
Sploh boo pa skrbel, da z največjo skrbaestje ter tocao in prijazno postrežbo zadovoljim vse cenj. p, a geste in si ie nadalje oeraaim sedanji dobri glas kot restavrater.
Valsana Ia Antonija Mrak.
\
3
8602
.D
30
„Dol preden .. "
Ravnatelj popularnoga gledališča Ambigii v Parizu, Chćlly, je ne samo izboren ravnatelj nego tudi odličen igralec. Ima pa eno lastnost, zaradi katere je pri svojom oeebjn skrajno nepriljubljen: skop jo d še pred uje me je od njega težko dobiti. To se p»*avi, tako je bilo se pred u^kaj tedni, kajti sedaj je Chellv te-nieljito kurirpn in daje predujme ta-korekoc z veseljem.
To k uri ran je se je zgulilo na na slednji način:
Nekega dne se je igralec Lapa-tie oglasil pri ravnatelju in zahteval rečji predujem. Chellv je po svoji navadi odrekel ;>redujem in je igralca z pisarne vrgvl.
Zvečer sta Chellv In Lapatio nastopila v igri. v kateri imata oba važen prizor. Chellv ima v igri Le-atiea ustreliti. Slučaj je nanesel, da se samokres ni sprožil. Kot rutiniran ^ralec si je Chellv seveda znal takoj pomagati. Potegnil je sabljo in vzkliknil »Ce samokres ni za nič, tu sbijem z mečem«.
Chellv je planil na Lapatiea s privzdignjenim mečem a Lapatie ^e jf okrenil in k Chellvjn — iztrgal meč iz rok. Chellv je bil v- strašni zu-tlregi. »Daj Pii meč« je siknil jezno. Daj mi prednjem« je odgovoril Lapatie mirno in se umaknil za nekaj »rakov. Chellv se je srdito zaletel v Lapatiea. da bi mu vzel meč. a Lapatie se ni dal premagati nego je zgrabil Chellvja in <ra položil na tla.
Občinstvo je kar tulilo zadovol; 5tva.
Ker Chellv ni hotel,   da bi ob-
finstvo zapazilo, kako se Je stvar zamikala, predujma pa tndi ni hotel dati, je začel boj iznova,   saj dokler n: :il Lapatie mrtev, se igra ni moq-la nadaljevati. Bojeval se je s prneica-ii. s svetilniki in s stoli, a Lapatie je vsa kopra napada obranil. »Umri, nlie. dmgaf-e te se danes iz glodali-s a vržem« se je Ijutil Chellv, a Lapatie mu je mirno odgovarjal »D;*j pr^lujem«.    Naj   je Chellv poskusil karkoli, na vse je Lapatie odgovoril-a j mi predujem. Ko je bil Lapatie vzel Chellvjn tudi zadnje   orodje iz rok, ko je občinstvo že kar norelo — eda j   ni preostalo Chellv.i u nič dru-p era kakor da je kapituliral. Oblju-il je na častno besedo,   da izplača Lapa tie u zahtevani produ jeni  in na je dal Lapatie ubiti 7. udareem pestjo na čo^o.
Od tega dne ra ni v Parizu ele i]išk"ga ravnatelja, pri katerem bi ilo tako lahho dobiti predujem, ka kor pri Chellvjn.
Pa svetu.
• »He, he, črni bacek!« Ker bo Kmalu otvor jena angleška spodnja rlmrnica s prestolnim nagovorom, s I »om in jamo svoje čitatelje na prepolni nagovor, ki ga je imel angle-•ki kralj Jurij IV. Še kot regent. Ju-
i.i   je   stavil z lordom Sheridanom tri ne j. da bodo lordi tako zamakni v njegovo osebo, da bodo po-norr:?   prezrli   ^ruisel njegovega •vora   v dokaz za 10 hoče izgovoriti >rn prav bedast stavek, ki ne v nikaki zvezi z ostalim govorom. Ako se bo kdo izgovorjenim besedam Mnejal   ali kakorkoli pokazal svojo pozornost, tedaj , izgubi Juri 100 gi-nej. Cez nekaj dni je takratni regent ■}uri  res imel svoj prestolni govor, fiovoril je bas o razmerah med Anglijo in Španijo; kar naenkrat je pa izgovoril besede:     »Be, be, črni barok!«   Zborniea je ostala popolnoma -na; opaziti ni bilo niti najmanjega začudenja. Lord Sheridan se je • -ded tega zelo jezil na svoje tovariše. »Čudil sem se,« je pravil svojim tovarišem, kako ste mogli preslišati .lurijeve besede. Ali niste ču i, ko je razločno dejal: "Be, be, orni bacek!« Seveda smo čuli,« so odgovorili lordi. Ker je pa kraljeva visokost gledala tebe,   ko je izgovoril omenjene besede, smo vsi mislili, da so besede namenjene tebi«. Zato smo bili tudi toliko diskretni, da nismo hoteli pokazati svojega začudenja«.
* Vrednost vode. Dr. \Villonghby je predaval v higijeničnem institutu v Londonu o važnosti vode v človeškem organizmu. Po njegovem prepričanju greše mnogi v tem, da pije jo premalo vode. Voda, ne samo, da ?h glavna sestavina telesa, tem ve«* tudi glavno sredstvo, ki prispeva aVo s»rr^številnih kemijskih sprememb v tkanju človeškega telesa. Čistost vodo odvaja vsemožne otrovne materije iz krvi in je vsled tega velike važ-aovti. Kor z vsakim izločanjem snov; iz človeškega telesa odhaja tudi nekaj vode, jo je treba iznova nadomestiti. Na vsakih sto oseb, ki ne pijejo preveč alkohola, jih prihaja d«--*et, ki pijejo premalo vode in trpe vsled tega na glavobolu, utrujenosti in drugih bolehnostih. Predavatelj je rekel, da ono, kar zdravi ljudi v Karlovih Var-h, ni nic drugega, nogo voda. Ta pomaga prebavi jat i. V*>-
dfa je temeljna zahteva In brana iiv-Ijenja; brca vode ni možno iiveti ia naj bi imel človek ie toliko in se tako dobrih jedil.
* Avstralski biseri. Biseri so ena najdražjih stvari na svetu, s katero se lepotici jo dandanes dame takozvanih »najvišjih« krogov. Te da~ nie pa niti ne vedo, odkod so biseri in kako minnloat imajo za seboj. Do novejega časa se je mislilo, da je njihova domovina otok Cejlon. Ali v zadnjih letih se je pridobivanje biserov v Avstraliji, zlasti v Queenslan-du, mnogo povzdignilo in večina biserov je sedaj avstralnkih. Samo v Queens!andu so je v dobi od leta 1901 do 1907 dobilo 4»;i0 ton bistu nih školjk, kateilii vrednost je znašala približno 14.tkJO.000 K. Ako je sreča podjetniku mila, je v kratkom bogataš. Ubogi potapljač pa, ki nabira na dnu morja školjke, pa zasluži za svoje težavno in nevarno delo borih 20 do 40 kron mesečno, sicer se pa doli tudi premija 400 kron za vsakih 2*) stotov. Od aprila do novembra so ribiči pri delu zunaj na morju in se vračajo domov samo vsakih ii tednov enkrat, da spopolnijo zopet hrano, drva za kurjavo itd. Kn parnik vedno spremlja flotilo ribičev. — Vsako popoldne obišče nadzori'i k domačine potapljalee in ix>bira »kolj-ke, katere na ladiji potem odpirajo. Najlepši biseri ležijo vedno bolj preti robu školjke. Pa biseri niso edini dobiček podjetnikov. Školjke same imajo tudi vednost kot takozvani »nerlmntter«. V Novi Kaledoniji že obstoja ena tovarna, ki izdeluje gumbe iz školjk, drugo tako tovarno p*». sedaj gradijo v Queens!andu.
Napitnine dajati ., jkio -amo razvada, ki ni nikjer drugje uteme-2 ma, kakor v takozvanem »bon tonu«. Značilno na je, da so bili ljudje, katerim se nikakor ne more odrekati »bon tona«, v tem ozirn ikrajte umazani. Naj navedemo nekaj takih vzgledov. — Ko je glasoviti tenorist Famagno gostoval v Moskvi, se pač nastanil v najboljšem hotelu. 1 drugem oziru je pa bil tako skop in n mazan, da Je ves čas svojega bivanja hranil sveče in jih d »-v al v omaro, in ko je odšel, jih y poklonil uslužbencem namesto napitnine. Nič manj znameniti violinist Patranini je bil ravno tako na glasa kakor »t;-skaloc. Koncert u joe v Londonu, je bil kupil v neki t. bakarni nekoliko praznih škat* Ij od boljših smodk. jih napolnil s recenzijami o svojih u^p**-hihin jih čvrsto zabil z žeblji. Ostav-ljajoe svo.ie stanovanje, zahvaljeval sejenajljubezuivejše služinčadi za izkazano mu pažnjo in poklonil je vsakemu po eno škatljo. Kako so bili začudeni in razočarani, ko ho dobili namesto smodk same stare časopise, ?d pač lahko misli vsak. Angleški slikar Uistler, splošno ekseentričen človek, je tudi dajal originalne »napitnine«. Ko je nekoč obedoval s svojimi prijat' lji, je zapazil, tla se lakaj, ki jih je poaltf^eval, volno sklanja blizu gospofle, oči vidno prislu:kuj >č vsako besedo; slikar ga j> vrlo ljubeznivo po vab J1, naj stopi bližje, aa mu ne bi ušla ena beseda. Ko je bil slednjič obod res pri kraju, med katerim se je umetnik izkazal zabavnega humorista, in ko je natakar rnne-^-el račun, je pla/-al Uistlei, kakor je bilo sapisano, zaprl denarnico in jo spustil v žen, razloživa! aatakarjn. da sme šale in smešniee en a t rat i kakor svojo lastnino. Ako jih bo uv l uporabiti pravilno, da mu lahko do nesejo lepo svotieo. Dragic, ko je umetnik zopet obedoval v ravnoisti gostilni, ga je stremel isti natakar; a zapomnil si ie bil prejšnjo lekcijo \\\ ostal jo v pristojni oddaljenosti od gospode; zato je dobil tudi pošteno napitnino. Znameniti francoski umetnik Gustav Dore je poklanjal uslužbencem kakor napitnino svoje skice, ki jih je isviSeval z veliko brzino navadno kar v gostilni, mol tem ko je pil ali jedel. Angleški apostol treznosti Jurij Krju.is^nk. računajoč, da bo uplival na nekega opitega slugo, ga je poučil o škodljivosti alkohola in mu med tem poklonil večjo, krasno izdelano sliko, ki je predstavljala smrt pijanea. Vseeno ni imela slika zaželjenega rezultata, ker je pijanec, sliko še isti dan prodal in dobljene novce pošteno zapil. Angleški prirodoslovce Franc Bjoklend se je vračal z nekega daljšega sprehoda s svojim prijateljem in je zavil v g »stiln^. da bi obedoval. Ko je bot«d plačati, je zapazil, da ima komaj toliko, da plača obed za-se in za prijatelja, a za natakarja, ki jih je postregel, ne ostane ničesar. Bjoklend«!. ki je bil navajen dajati dobre napitnine, je bilo to zelo sitno; a kar mahoma mu je padla v glavo misel: hitro je seTnil z roko v žep in izvlekel iz njega živega močerada. Naklonil ga je natakarju mesto napitnine.
aoieiti ii Slonih! ik zabite
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova Pellaaskl aastp st 8.
Reichov« hiša.
Velika
itedllnlh ognjišč.
Izvrstno ia aalidna dela.
Špiritovi sodi | 10 K na dan!
Zastopniki
od finega spitita M litrov n
mm apreimeio povsod.
264
• imerne. 1   a točno izvrftujejo. • t
ftM zalaja aa/sdu b is m?iM\l
otroških vozičkov
in navadne do aaSftaeJ&o
žime.
Gl. Pakte
» L|ubl|uL
»«1
Josip Kojina
krojač prve vrste
v lMmw& M ifev i
nasproti glavne poste
kaaliuma 1 aaise^ »tf»i ivfdLaaai i^lede finega kroja m ele-
ganu.c ir.vr>ii e.
Tvornička rđm of sf iti angl. is lisac wmM Man
: M n mimm :
«3
o
ii
r$ as
m
"mm
O
5
M o
* i
k
Najboljši kosmetiški predmeti
za olep§jnje polti in telesa sc:
^■^0 po 80 h, n cream po :: 1 S;
JU Kentnol s laB nstna voda po
sobni prašek po €0h;
za ohranitev in rast las:
^128^3 v >*!a po i s;
■n      laa£>a poaiada 1 K.
Ti izdelki ^Adja, ki so oblastveno varovani, so n pr daj lev
F h. Mr. Josip Čižmar
v Ljubljani.
Kupajte zanpno te damatc iidefk^!
OdHkovan:
Prva kranjska
imm klavirjev
Ljubljana
llilšarjeva ulica 5
Gradišče
0 O HO
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno   narejene   s)lanlf»e«   klavlrjn in harmonij« tudi saMnoIgratn«
plafila aH
Poprave in ugiasevania ae izvršujejo točno in r.tćumjo iiajcene)c
prav moćni in zane Ijivi, aa doba po nizki ceni pri tvrdki 593
M. Rosner & drag
i ajaa nin jjsjiBB mmi
Najbuljei er«ki u**ripui >ir. 2815
Kg 3'vega, dobrega, M enc^a * h ; b »}}-iraa 4 K; ,rma puib«-]ega 2 8' K; t*f it ga 4 K; r> i< j;a puh^»te0i S tO K; kj{ v* it-fin g sne |m b- i- ga ; i:! r iha, si cg. 6 K. 7 K, bciig', fin pa   O * ;   jfc fir»» ?i  p*m | un 1 & K.
aae>ean »*d 6 k» u, \>t>-\ frauko
v$\® \ m p st. !:e ^r^tr
mca 1S0 c u d 16 C u ći oRa, z vmia
aj "i aa> Ol c ad f »sca i', pote* o 2 t. ...iii aMpaak, pase stanovitnim paAwonaa pc T)vm 6 rv; u.jpoi i uh 0 K; ruh 4 K ; posiimriOt p< rnsc*- 0 K. 1 K 4 K lb K, /tf!*Vi; cc 3 K 3 50, 4 K R*/.p » ja s« po pi»v*ci)u, od 12 K naprej franko. L hko se franku zam nja « i v-iamc na*aj, za nc gaja-joCe ar trne d»t »ar - N u cenova lu griti in fr^nno.
S anftri. Ož?nc? ti 757. Um vi
FattiEgerjeva
pasja pogača
iz meznih Tlahen,
DAjidealnejše krnilo za pse vseb pasem.
Na ančni ceniki in br« šure o n d I f n t ti krmilih za pse. perutnino, fazane, ćamaće zajce, srne in ▼etje divja i*m so dubivnio z.tstonj od firrnc
H. PGLSTERER,
tvornica za rattin^erjtvo patentno pasjo pogačo iz mesnih vlaken in za krmo za perotnin« Cun. fizvo mesto (Wr.-Henstadl).
^aetopaivo v LJcLIinni:
AVGUST PUST,
Fran Grošljev nasledniki
Poljanska cesta.
Naj oglje za £oba
biznni taki trn
\e ie iz/a 60 let pn dobro preizkušeno don ače zdravilo na vseh razstavah od-bk«>vano z 'lat mi s< rtmjami Stalila
mUm f llHialla sapraiij
paaaaal. Zahi«%ajte isitcnu »BrA^v c * o ftancosko tkanje«, da ne dol iie kakega manjvrednega izdelka. 426
PoSli«t#- sv« i na<l"v na fi'mo Jak*
K6nig, Dunaj TO 3, Postamt 63.
Neprimerno
dobre slasti ar zrnata kava do po-
lovice zmešana s
ffellk prDianskl
5  Ua  ritne kave 2a  K 4 — pošilja
llntna pij
f-anko po povzetju
Mihael Valentin Schik
Dunaj VII 3, Lerchenfelderatraaaa itev. 67. 3847
Naj nihče ne zamudi poizkusiti
ttga Mita Pasini
Dišeče zdravilno vino je to, preilahtne slasti, pospešuje tckt jati in krepi. — Premnogo priznanj. Zajamčeno pristno, iz najboljših jnžnotirolskik belih vin, popolnoma ustrezajoče novemu vinskemu zakonn. Naj?išje odlike. Grand prix in zlat* svetinja v Parizu in Florend. **550 Dobi se v vseh boljš h delikatesnih trgovinah, kavarna , restavraei ah in gostilnah. Naročila je naslavljati na izdelovalca FanslO Pasle! v Tridentn (Tirolsko) ali  pa na
glavni zastop za Llaailano tn Kranjsko
Janko Iraun v £ ubijani.
Vinko Jtfajdič
vali ilii v Kranju
iT!
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano najboljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vaamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv prideiek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 28
V Ifintallanl: Podgradn, Trnovem, Eocevin, Trste Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcann, Inomostn, Tridentn, Zadro, Spljetu, Ercegnovem, Kotora, Sarajevu tn Puliu
Brzojavi: Valjčni milu, Kranj
irazn, ,
" « i
anj. j
Svdji k svojim!     JtarcSna tvrdkal
Milko Krope!
urar in trgovec
£jubljanaf JarEJcv trg stev. 3.
—   L sta o Ijeno leta i 85 . —■
Cenj občinstvu priporočam sv <r bogatu zalogo 1954
»ttnsfc h In i'pnh nr,
nh»nov, a'ataao« tn ve^t*o
Osobito sedaj ob priliki božiča tn Noveg leta, namenil sem se rrodijati dobro blago po Izredno nizki ceni.
popravila tečno in cenol
Za vsako prodano aH popravljenu uro jamčim 1 k to. tafta fckZiaias a asttitM trnti.
N O
X I
N
Dobiva se v vseh boljših trgovinah
Zaloga i ri
L l Kie nji i Ijali
Sv. P«tra oatta 2.
1Q
Revmatizem, 4511
rad pismeno zastonj sporočim, kako sem se rešil muke pol ne ga trpljenja.
Karel Bader, Mertissen, Bavarsko
Ottoman"
papir za cigarete
in cigaretne stročnice se hvalijo same,
reklamo zanje ni treba. „ m
SVETOVNO/SLAVNI
tvrdke Frateili Branca v Milanu
edine in izključne lastnice tajnosti o pripravljanju
le najuspešnejša želodčna grenčica na svetni
Neutrpljiva v vsaki drciini! - Dobiva se v LJubljani pri:
J. Buzzoliniju; Anton Staculu; slaščičarni Jak. Zalaznika.
Šte9i!n:ognjI'a trumph
2SB
v*3
Xj» — *—
• *---^^TH^fflk^
za cospo-dinjstva, ekonotri,e it J v v sali rsn »z-
pe'i a vi. Že 30 let
na Priznana fu-di kot najboljši in najtrpe*nej> uttla. Največ prihranitev goma S^eciJ-i':.:. -: Sledilna G^n;lica za holele. gosiilns, r.:.?r;7.ciie, ksvcrre L dr. Ceniki in proračuni na razpolago Glavni franko proti doposl^ni znim-i. J50u
\mm za Miaa s-rjftj J:;r::"
S. Goldschmict a sin 13,  Gorenje  /;* sliv. - "ac.
LJsrcIJana, IKesiai trg
razpošil-a 5
ure, zlatnino in srebrn ino
v-C kraj » s Obr«
nlte ae zacasljtvc na domačo slov. tvrdio J
Veliki novi
cenik zastonj! "^P nevoat!
P
'ioioala, traka, mu flikehasii lAHta-
Tf2  ra ^ kamnov, p< krov. ra nUjJl   biu  ne;o  vidno   hel«    r»ra" na Uucnu 36 t r ido**a — |py* II 4'jO. Srebrne ore od 6 kron naprej,
Vrčletr.o jamstvo. — Ako hlago ne ugaja, ne denar vrne.
Sokolsko verižico s slov. trakovi
nikelna«ta E 1*20, srebrna S
aram
i. zagrebški
tp-pril m zavod
(šola in internat)
o^r. 1, marca 1.1. glavni vini tečaj za aspiranie za  enoletno prostovoljno službo.
V zavodu poučujejo samo izvrstne moči Uspeh dosedanjih izpitov se n ora imenovati izvrsten terprpadajO mnogi učenci tega zavoda c in kr vojski kot častniki, praporščaki in enoletni prostovoljci. 397
Natančnejše m program na zahtevo pri
ramateifatva zavoda
Zagreb, Kukovićeva ulica 15.
Mito Mn litin
Gradec, Serrengasse 7, II. sadsir.
Osebni kredit in posojila ra raniir-j:.
cradnikoji^, profesorjem, v jiiellem, ural-rovljencem itd pod najavoJneji:.ni pog eventualno tudi srca porol"*v p uti enkratnemu poroštvenemu prispevki*. Bimakffc tredstroskoT. Prospekte in poja^n.la daje za Kranjske: %45
J. Kosem, Lj«f&2J3naf
Krakovski nasip šl. 22
Unec: Zlata kolajna, nf.jvleje priznanje.
^^iS&fcf ^ .H^-?J
Devin -___ Buckaia
Podružnica: Dima] HI, Ani Heamarki 21.
Premićne in nepremične polr.oparne in patentne "Tg9j3
vročeparne lokomobile^
od 10 dc- 800 konjskih sel. Kajbclj ekonomični, Ba£bo!| trpežni in zanesljivi stroji za
vse industrijelroe trs poljedelska obrate* "96
v solnem lep;*, obstoječe iz 3 >ob, ku« h nje in pnt U lin kakor tudi posebnrgj vrta  s  paviljonom   vred   SO  O d d 3 mirni stranki 47i
od 1. maja t. 1. naprej.
Po *v" b- v h^i St. 21 na Kan.
n&V* cesti pr   hišnem po>e.^miKU.
l*sar V čelom »idelaiJ^ nad 65D.000 PS. "W
aibito za streho vaiih hiš
JMedosežno
Najnovejša
ii ct j n u tr c j 9 ci g
" aiflio imia t
Elniiensko gnmasto blago sa moške. Porabno na leta. K 4*60.
Čez 2 miljena kosov prodanih v kratkem času.
Higijenska gnmaslo blago sa ženske.
(Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leia K 2*6D. Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 5J vin. več, edina prodaja
„1.     H. AUER .j,
I   tvornica za gumasto blago. I Danaj IS 2, Nnasdorlerstrasse 3—0.
J
k!rnarr!ca
CJavna zastopstvo za južne dežele s
V. JAiđACH in DRUG, Trst.
Vpr^atva na Teodorja Korna, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izdelujejo strelovodi
in krmslta dHa  i ra NCm^a t ia^<t
l
r
I.
osrsSnja nakupovalna in prodajalna zadruga v £jubljani
reg. z. z o« z.
LJuMjaz! a, J&iiez Terdino¥a ullsa štev. 8.
SkisdiSče tudi v Trstu.
Agro^Hlerkur dobavlja svojim članom vse potrebščine za gospodarstvo ali za obrt kakor poljedelske in druge stroje, nmetna gnojila (superfosfate, tomaževo žlindro, soliter, kilijevD sol itd.), molro gaiico, Kepla, krmila, poljske pridelke, vse vrste semen,  kolonijalno in špecerijsko blago itd.
Arsro-nHerkur prodaja pridelke in izdelke svojih članov.
Agro-ENerkur se posebno priporoča zi nakup b ž z e 1 j s k i h in dolenjskih, istrskih, d a ! m a t i n s k i h in g oriških jamčeno pristnih in izvrstnih vin. Cene jako nizke. Agro-Merhur ima jako obzirne in ogodne zveze; zategadelj lahko vsakomur jako dobro in hitro postreže.
še izboljšana
ustna w ©ci
„Tccr"'
povzroči prijeten hhdiien okus v u«th un'<?i nastale bakterije, odstrani slab duh, tud« pri kadilcih, i* nrnadonust-lj*0 ^^ed^tvo Zoper ZObokol| kfr s tinkturo, brei prinie>i vuUtr, i.ašičma bata v bolni £< b vi« žena, takoj om.i' boltčme.
;,Tacitolafi*
nebi amela pogrešati nobena hiša.
Podrobnejša navodila poda popis, ki je vsak steklenici pridejan.
Cena steklenici je K 1aSG.
D b      v !f*uprn^h: Borzne, M;iye Ficecii,   Trnkdtzy,   pri dri,z-ta
KanCU >n v   v>t*h  v«cph prod^ialnai
Naročila od 4 steklenic dalje se rešuje<\ poštnine prosio. 43il
minTalni in animalni, naiprez-ku-ifnejš*3, n^j/aneslnvtiše in najcenejše gn<»jilo s fosforjevo 4743 ki>l no
za vse vrste zemlje.
Vsebina strogo zajamčena. Garantira se najhitrejši učinek, največji donos.
Za spomiadnjo setev neutrpljivo.
Dalje
amonijakovi, kalijevi in solltrovl
superfosfafi.
Dobavljajo jih vse tvornice za nmetna gnojila, kmetijske družbe in društva.
Pisarna: Praga. Plftojj 17.
148J
Berbabnvisv podfosforoklsli
Zaloge skoro w vseh lekarnicah!
■erbabnvlev
cpneno železno« sirup
It 40 let zdravniško sreizkasen in priporočan arsai sirap. Razkraja slez, blaži kapelj'
pospešuje tek. Povzdiguje slast in r ditev trupla in je izb >ren za tvoritev krvi in kosti'
Steklenica 2 K 5u h, po pofti 40 h več za zavoj
-! k«,
i
jJ ti j
Sarsaparilla sirup
It SI lat nveden in Trta preizkusen. Izborno, lahko delujoče odvajilo. Odstranja zaprtje telesa in tega posledice. Pospešuje menjavanje snovi in tvori kri.
Steklenica 1 K 70 h, po pošti 40 h več za zavoj.
Edino izdelovanje in glavno razpečevališCe
Dr. Hellmanna lekarnica „Zur Barntherzigkeit" u BoiaJD IDI KaiserslrasSC 73—75.
(H ERB ABHT-j«« natUdnl k).
ZA<>z* pr» pg lekarnar,»h v Ljubljani in Novem mestu«