Političen list za slovenski narod
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta
4 gld., za on mosoc 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman vcljd: Za celo loto 12 gld., za pol leta <» gld., za četrt lota 8 gld., za en rneseo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na loto.
Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejoma opravništvo (administracija) in ekspedicija, Somoniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna peti t- vrsta: 8 kr., čo so tiska enkrat- 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., čo so .tiska trikrat. Pri vočkratnein tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nofrankovana pisma so ne sprejemajo. VredniStvo je v Semoniških ulicah b. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedolje in praznike, ob '/«()■ uri popoludne.
»tev.
V Ljubljani, v torek 4. oktobra 1887.
Letnilt XV.
Gauč in avstrijski Slovani.
Še malo časa, in vrata veličastvene zbornice poslancev, zastopajočih v njem našo državno polovico, bodo so odprla svečano dne 11. oktobra. Od raznih ministerstev, ki jih ima naša država, ni v zadnjih državnozborskih počitnicah vzbudilo toliko pozornosti, kakor ravno ministerstvo uka in bogo-častja, a tudi nobeno ministerstvo ni vzbudilo toliko nejevolje in razdraženosti med avstrijskimi Slovani, kakor ravno naučno ministerstvo.
Naučuo ministerstvo jo tako rekoč v vsaki ustavni državi čuvar kulture iu prosvete, toraj največjih in najdražjih svetinj, ki jih potrebujejo narodi za svoje duševno razvijanje. V koliko nam naše naučno ministerstvo s svojim načelnikom ministrom Gaučem čuva te svetinje, videli so naši častiti Sitatelji sami, ko je izdal ukaze, naperjene proti avstrijskim Slovanom, ukaze pravimo, kteri so se kot huda nevihta nepričakovano vsuli ua slovanske zemljo ter jim vničili mnogo klic, iu to žlahtnih klic, iz kterih poganja kultura in prosveta.
Vsakemu človeku, opazujočemu naučnega ministerstva ukaze o srodnjih šolah, zazdelo se je takoj čudno, kako je vendar to, da so ti ukazi nemilo zadeli samo slovanske narode, osobito ('oho in Slovence, to je tista dva naroda, proti kterima izliva Nemec ves srd in žolč sovraštva svojega. Znano nam je sicer, da je vse politično agitovanjo nemškega naroda naperjeno proti čehom in Slovencem, a vendar je vsakega rodoljuba osupnilo, kako jo to mogoče, da se je jeden ud zdanjega tako imenovanega pomirljivega ministerstva Taaflejevega upal so s svojimi .ostrimi ukazi tako po robu postaviti proti Slovanom, ki so bili do zdaj močna, da, jedina pomoč in podpora, da se še ni zrušilo ministerstvo Taaflbjevo.
Vsekakor je toraj minister G a u č moral dobro prevdariti slovanske razmero, prodno je potegnil take otrategične črte; moral je vendar preračuniti nasledke, ki so morali absolutno nastati vsled tega.
Zal iu stokrat žal, da se gosp. minister Gauč ni zmotil iu da se je smel zanašati na staro slovansko tradieijonalno nezlogo, ki se bodo bržkone pokazala v letošnjem državnem zboru našem.
Kaj jo minister Gauč namerjal s svojimi najnovejšimi ukazi o naših srednjih šolah, to smo že večkrat povdarjali; vendar pa mislimo, da ne bode odveč, ako isto stvar še enkrat protohtamo. Že toli ogromno povišana šolnina, ktere ue more zmagati ali pa jo jedva zmaguje oče revnega dijaka, ni bila po naših mislih zato uvedena, da b; preprečila množenje duševnega proletarijatii; i;; ' o bi tudi bila v ta namen povišana, ne bi mocj-i doseči tega namena, kajti v našo srednje šole so se vpisavali dijaki še bolj, nego poprej; nevgasna žeja za poukom gnala jih je v srednje šole ravno tako in še bolj kakor poprej. To je tudi čisto naravno, ako pomislimo, da je človek žo sam po sebi tako vstvarjen, da hrepeni po pouku in po popolnosti. Iu takih vzvišenih nagonov človeških ne bi smelo zaduševati naučno ministerstvo, pač pa bi jih moralo gojiti ter vzdrževati odgajališča, namenjena iu posvečena toli vzvišenemu namenu.
A kaj je storilo naše naučno ministerstvo? Ne da bi nam prevstrojilo naše nemške gimnazije v slovenske, kakor to zahtevajo slovensko potrebe; ne da bi nam pomnožilo slovenske paralelko in sprejelo v gimnazijo vsakega dijaka, ki se je oglasil in naredil sprejemni izpit. Ne, vse to ne, kajti mnogo nade-polnih mladenčev je moralo gimnazijsko ravnateljstvo odpraviti, a roditelji teh nesprejetih dijakov ne vedo potrtega srca kaj storiti ž njimi. Toda naučno ministerstvo je šlo še dalje. Zaprlo je letos prvi razred gimnazije v Kranji. Za tem smrtonosnim vdarcem pride še drugi, tretji iu četrti, in gimnazije v Kranji ne bode več.
Stvari so za sedaj take, a kake bodo za bodočnosti, za to ni treba imeti proroškega duha, da bi jih človek pogodil že danes. Vsakdo izprevidi, da nam naučni minister decimuje slovensko mladenče,
našo bodočo inteligencijo. Vsako leto bode manj dijakov v višjih razredih, v kterih bodo paralelke, vsaj v vsakem razredu po jodua, morale uehati, ker bo v višje razrede vsako loto dohajalo manjo slovenskih dijakov. Nasledek vsemu temu bo ta, da bodo naš narod dobival vse manj omikanih mož, ki se potezajo za narodna prava in ki takorokoč širijo kulturo ter jo vzdržujejo. To je tedaj važen faktor, in težko našemu narodu, kteri nima niti plemenit-nikov niti bogatinov, ko so mu bode zmanjševalo in krčilo od dne do dno število inteligencije, ki vsled svoje duševne supremacije vzdržuje vsaj ravnotežje proti mogočnemu sovražniku.	(Konec prih.)
t>lii in Vomoi.
(Dalje.)
Grof Hohenvvart, čigar kabinet je stopil v življenje 7. februvarija 1871, dobil je nalogo, da združi vse avstrijske narode k skupnemu delovanju na podlagi ustave. Ministerstvo se je strogo varovalo separatizma in kazalo pravi avstrijski značaj. Grof Hohenwart je hotel mnogo imenovanemu členu XIX. drž. tem. postav ne le po besedi, temveč po duhu priboriti popolno veljavo. Narodnostno vprašanje bilo je v prvi vrsti na političnem odru.
Toda nemška stranka o spravi m hotela slišati ter slavila zmage nemške armade. Dr. Herbst zabredel je tako daleč, da je trdil v državnem zboru: »Nobena moč ue more zatreti nemške narodnosti in idej modernega časa v Avstriji". Povsod vpili so Nemci: »Nemštvo je v nevarnosti!" Strup iu žveplo metali so nemški ustavoverni časniki na Cehe.
Ustavoverna stranka je odrekla budget. Grof Hohenvvart ji je po pravici očital: »Smo li rušili ustavo v najmaujši točki? Smo li kratili narodu pravice? Z dozdevnimi namerami, ktere podtikate
LISTEK.
Nekoliko misli z Lurdskega potovanja.
(Daljo)
Predragi, premili prijatelj I To razodetje se jo zgodilo na način, ki je človeški naravi najprimernejši. Človek je namreč sestavljen iz duše in telesa in sicer tako, da duhovne reči dojmo po telesnih čutih. Tako se tudi po srci človeku prodoči najprej nekaj čutnega, namreč li-zično srce, obstoječo iz mosa iu krvi. A po tom Jutnem predmetu se v njem obudi predstava čisto duhovnih, višjih resnic. Srce jo žo v naravi sedež in vir ljubezni; po njem se ta javlja. To isto veljii tudi o Srci Jezusovem, ktero jo bilo po vsem enako človeškemu. Pogled na to srce obuja v človeku spomin in misel na tisto neskončno ljubezen, s ktero nas je ljubil.
Dvesto let je toraj od toga, ko so je najsvetejše Sree svoji zvesti služabnici čudežno odprlo. »Glej to Srce" — tako je govoril Zvoličar — »glej to Brce, ki je ljudi toliko ljubilo I"
Zdaj pa gotovo pričakuješ, dragi prijatolj, da Ti nadrobno opišem svetišče, v kterem so jo ta prikazen zgodila. Dosti ti no morem o njem govoriti.
Nizko je iu nezuamenito, ozko iu temno, ter tako, rekel bi, že na zunanje izraža podobo tistega Srca, ki jo bilo ponižno in svetu skrito, znotraj pa polno uebeških zakladov. Vsa njegova slava je od znotraj — lahko rečem z besedami psalmistovimi. Vendar pa tudi vstopivši ne uglodaš koj dragocenih zakladov, ktero jo radodarnost vernikov tu nakopičila, ker po vsem notranjem prostoru jo razlita skrivnostna te-mota, ktero edino malo razganjajo žarki, ki se skoz okna vsipljejo v svetišče. Vsa svetloba prihaja pa iz svetiluic okoli altarja, v kterih gori večna luč. Toinota pomenja skrivnosti najsvetojšega Srca, večna luč pa uemiuljivost njegovo ljubezni. Vso to uepo-pisljivo vpliva na duhA ter obuja v srci čut po-božuosti.
Stopiva notri, prijatelj. Pilo je v nedeljo, v dan Gospodov, ob 6. uri zjutraj, ko sem prvikrat stopil čez prag tega svetišča, da bi tii maševal. Našel sem je že vso napolnjeno s pobožnimi verniki, ki so na kolonih klečč molili svoto skrivnosti. Od vsoh strani mi veje nasproti čoznaravni duh vero in po-božnosti, in skrivnostna tišina oznanuje mi glasno, da tu se med človekom iu Bogom razpravljajo najvišje zadeve. Od vrat kar naravnost po sredi cerkve korakam do velikega altarja, kjer se je Jezusovo Srce prikazalo. V prosbitoriji zagledam na desni nagrobni spominok, kteri krijo telesne ostanke zveste
služabnice Jezusovega Srca, Marije Alaco<|uo. Dragoceni lišp, ki se odseva v svetlobi lučic, priča dovolj, kako drag iu svot jo častilcem Jezusovega Srca spomiu blažene Marije. Vendar pa me vse to ni dosti mudilo. Skrivna moč vlekla me je k altarju ; le-tii som pokleknil, nekako na kolona vržen od višjo oblasti. Kako lahko so je duh zamaknil v nebeške reči; bilo mi je, kakor da bi zaslišal še enkrat glas, ki so je s tega altarja razlegal pred dvesto leti: »Glej to Srce, ki .je ljudi toliko ljubilo!" Pač nikdar nisem še živeje in globokeje občutil moči teh besed.
Toliko ljubil! Da, toliko, da jo iz ljubezni do nas zapustil slavo nebeško ter k nam prišel, da bi z nami živel, našo revo sam okusil, da bi za nas umrl I Toliko ljubil! Da so je pod vse ponižal, da no bi nikogar, tudi najnižjega iu najrevnejšega, od sebe no odvrnil, ampak vse k sebi privabil. In ti, neobčutljivi vek, ti no razumeš te ljubezni? Ti praviš, da ni dostojno za najvišjega Boga, toliko ljubiti! Toda, ako je bol . toliko ljubiti, ne boš se mu dal ti ljubiti? Si morda ti previsok, da Bog ni vreden te ljubiti? Ako ti to živo soluce večue ljubezni srca no more ogreti, kje so bo ogrelo? Iu vendar čim bolj se obrača naš vek od solnca, tem bolj so mu usta polna ljubezni, bratoljubja, človo-čanstva. Da, oznanuje so nam nova d6ba bratovsko
ministerstvu, praznim strahom iu lažnjivimi poročili v časnikih opravičujete svojo postopanje".
Ker Nemoi niso ničesa opravili v državnem zboru, prirejali so po deželi demonstracije. Ko jo cesarjevič Rudolf I. ISTI. potoval po roškem, vspro-jemali so ga Nemci jako mrzlo. Nemška telovadna veselica v Bruu jo bilo javno izzivanje duhov iu vlade. Povsod snovali so društva, prirejali shode, in vsa Češka je bila velik tabor.
Presvetli cesarje za Češko preklical decemborsko ustavo /. reskriptoin z dne 12. septembra 1871. V reskriptu je zahteval vladar, naj deželni /bor predloži državnemu zboru svoje predloge glede pravic češke kraljevine. Deželni zbor jo odgovoril s znanimi „fundanientalnimi členi", v kterih so Cehi stavili prevelike zahteve. Sedaj Cehi sami to priznajo. Grof ('lam-Martini«* je to povdarjal v državnem zboru, ('leni se bili žo iz taktičnih vzrokov velika napaka. Nemci so lo priliko takoj porabili, in prosili pomoči pri Madjarih. Dr. (iiskra odpeljal se jo sam v Budimpešto, kjor so ga inadjurski politiki, posebno grof Lonyay, z veseljem vsprejeli.
Tedaj je imel v rokah krmilo »ogerske državo" grot .Inlij Andrassy, ki ju poznal lundameutaluo člene prav dobro in jih ni zavrgel, še prodno so prišli na dnevni red v češkem deželnem zboru. Skupni, avstrijski in ogerski ministri so se pod predsedstvom cesarjevim posvetovali o teb členih. Večina ministrov je 20. oktobra ISTI glasovala proti členom iu Nj. Veličanstvo je potrdilo ta sklep. 26. oktobra ]e dalo lloheinvurtovo mim terslvo svojo ostavko.
Krmilo so dobili zopet liberalci v roke ua škodo avstrijske države. Osem let so gospodarili pod vodstvom Auerspen:a II. Pa tudi grof Ifeust, ki jo llohemvartu metal polena pod noge, dobil je (i. novembra višnjevo polo. Končati jo moral mnogo-vprežeui diplomat svojo nesrečno delovanje, a posledice čutimo še sedaj.
16. novembra ISTI so bile na Češkem razpisane direktne volitve v državni zbor ob enem ie prišel v Prago kot namestnik h1 M i. pl. Koller, Cehom dobro znana oseba. Narodnostni prepir med Cehi iu Neniei dobil je novo netivo. Cehi so sicer volili poslance v deželni in državni /.bor, toda izvoljenci se niso vdehvževali sej. Toliko živahnejša agitacija jo bila v društvih, časnikih in on shodih. Nemci delali so isto, vlada pa je še olje priti vala v ogenj. Celo pristaši Auersperga II. so trdili, da so bila vladna sredstva jako dvomljivo vrednosti.
Baron Koller je strogo iu pristransko postopal. Češko liste je sodilo nemško sodišči \ Hobtt, vsi nemški stranki iiepovoljui volilni oklici konservativne stranko so bili zaplenjeni. Razpustil jo roiloljubuo gospodarsko društvo, zabranjevul z vojaško silo češko tabore, češkim opozicijskim občinam nalagal vojaške kazni ter odbijal vse volitve »fevdalnih" okrajnih načelnikov. Na lak način je dobila večino v deželnem zboru ustavoverna stranka ki je. potem tudi volila poslance v državni zbor. Ooški poslanci niso izvrševali svojih mandatov, l.emvoe ostali domii Vsled sile je bil na Češkem navidezen mir, toda te razmere so bile nevarna bolezen za Avstrijo.
(Dalji? prili )
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. oktobra.
NoliTaiije
Že prod tremi todui spregovoril jo <lr. llieger besedo »opozicija" nasproti miuisterskomu predsedniku grofu Taallo-ju. Dne 29. t. m. obiskal je staročoški vodja svoj rojstni kraj Semil, kjer je pri njemu ua čast prirojenem banketu povdarjal v svojem govoru, naj češki narod zaupljivo izroči osodo svojo v roke zastopnikov, ki bodo vedno v čast in rast svoje domovino delovali, ako treba, tudi v vladi nasprotni stranki. Ta izjava Riegerjeva dokazuje, da |o razmerje med vlado in češkimi voditelji še vedno napčto.
Povodom nadzorovaluoga potovanja naučuega ministra priobčuje »Dziennik Polski" celo vrsto člankov o šolskih razmerah v Galiciji. Med vrstami teli zanimivih in objektivnih podatkov pa ni težko citati bojazni, da bo pl. Gauč tudi s poljskimi šolami tako neusmiljeno ravnal, kakor s češkimi in slovenskimi. Članki dokazujejo, da jo šolstvo na tako nizki stopnji v Galiciji, da se ni treba bati prevolicega števila »inteligentnega prole-tari.jata". Samo Bukovimi iu Dalmacija ste ua slabšem gledo šol. Izmed 0 milijonov prebivalcev zmožnih je čitanja iu pisanja le nekaj nad jeden milijon. Visokošolcev jo primeroma z drugimi državami zelo pičlo število. Eden akademik pride ua 2240 prebivalcev, oziroma na 29 štirijaških milj. Cela Galicija nima uiti ene obrtno šole, ktero bi vzdrževala država. Pri teb razmerah se pač ni bati Galiciji zloglasnih naredb naučnega ministra.
Ogerska krepko tekmuje z Bolgarijo gled«5 — roparstva. Dne 29. septembra napadlo je pot roparjev pri Marczatoeu voz, na kterem so se peljali trgovci s soninja. Vnel se je ljut boj, betijari pa so zmagali, ubili dva voznika, mučili dva trgovca tako, da je jeden izmed njih drugi dan umrl, smrtno ranili ilvo ženski ter odnesli ves denar in sploh vse. kar je imelo kako vrednost. Ogerska se v resnici krasno proevita!
V Kijt„K?j4' drfcave.
i\t/tež Leon XIII. razposlal je italijanskim školom pismo, ki ima namen spodbujati vernike k pobu/,nosti posebno meseca oktobra ua čast Marije Device. Pismo jo zanimivo tudi zaradi tega, kor se dolikit politike, (ilasi se: »Nobenega naroda nismo izključili iz te Svoje vsakdanjo skrbi, ker dobro vemo, da je Izveličar za vso prelil na križi svojo drago kri iu da je vsem prinesel kraljestvo milosti iu slave. Nikdo pa so ne more čuditi, tla smo se s posebno ljubeznijo spominjali italijanskega naroda, kei izmed vseh dolov zemljo izvolil si jo božji Učitelj Italijo sedežem svojega namestnika na zemlji, in sklep njegove previdnosti bil je ta, da jo postal Rim glavno mesto katoliškega sveta. Zaradi tega poklican je narod italijanski, da bližje biva očetu krščanske družine ter se v odlični meri vdeležuje njegovih radosti in britkosti. Zalibog pa ne manjka Italiji vzrokov, ki polnijo dušo Našo z britkostjo. Vero iu krščanske običaje, predragoceno dedščino Naših pra-iledov, ki je bila od nekdaj slava Našo domovino in italijanskih velmožev, pritirala je v nevarnost peščica ljudi. ki se trudi deloma zavrat.no in blizo da skrivno, deloma urilo in ■/. vstajnim cinizmom, da drugim iztrga iz src vero in običaje, kojih sami več nimajo, lirilkost Naša pa je tem vočja, kor Nam je nemogoče odstraniti tu velika zla z onimi sredstvi, ktore bi hoteli uporabljati iu bi imeli k temu tudi pravico; kajti Vi, čestilljivi bratje, in c,eli svet pozna položaj, v kterem moramo živeti. Iz teh vzrokov čutimo tem
živahnejše potrebo, prosili pomoči pri Bogu in varstva pri mogočni Devici Mariji."
Radikalni »Odjek" proslavlja izid srbskih volitev kot sijajno zmago vladne združeno stranko ter odločno zanikuje, da so navstale pri tem kako razprtije med radikalci iu liberalci, kakoršno so si žololi nasprotniki sedanje vlade. — Včeraj prišli so v promet novi bankovci po deset frankov.
liusko časopisje pravi, da ogerski prestolui govor ni povedal nič novega. »Petersburgskija Vjo-domosti" se izjavljajo, da bi imela trditev o zagotovljenem miru lo takrat kaj pomenu v ustih cesarja Franca Josipa, ko bi so Avstrija odpovedala svojim neopravičenim tirjatvam na Balkanu. Te kakor tudi vpliv Nemčije ua Avstrijo skrivajo v sobi pravo nevarnost evropskemu miru. Avstrija uaj prizmi ruske pravice v Bolgariji, pa bo uujložjim polom osiguran mir. - Ministerstvo izdeluje novo postavo o vsprejemu tujih državljanov, posebno Nemcev, v rusko podložuištvo.
„ Ki Ibrmi" poroča se i/, Londona, tla pričajo vsa znamenja za približanje Rusije k Angliji. Govori so celo, tiu jo dogovorjena ženitev mej neko angleško kraljičino in ruskim velikim knezom.
Bolgarski vladni krogi so zelo zadovoljni s Turčijo. Ta Bolgarijo sicer pri vsaki priložnosti opominja, tla naj vendar že plača vsaj jeden del zastalega tributu za vshotlno Kornelijo, vendar pa je proti nji vzlic temu prijazna iu dobrohotna; znano jej je, da so bolgarski knez no bo vpoguil tujemu pritisku ter ne bo zapustil dožele. V koliko so opravičeni ti optimistični nazori, pokazalo se bo najbrže že v kratkem časi. Skrajni čas bi že bil, tla st* razjasni megleno bolgarsko obuobje; k temu pa bo mogoče vendar pripomogel ruski odgovor na turško noto. ki je včeraj dospel v Carjigrad. Dne 28. sept. prikazal se je v Belovi 20 mož bro.jer ropar.sk roj, ki je oropal načelnika tainošnjo žele/.nične gradnje imenom Liiuder-ja. Oropanee rešil se je v gorovje, služabnika njegovega pa so zgrabili ter zahtevali ogromno svoto odkupnino, ker so mislili, da jo sluga kak viš|i uradnik. Poveljnika i/. Bazudjika in Ihtimaua sta hitro začela zasledovati lopove, ki so so poskrili v balkanskem skalovji ob bolgarsko-makedouski moji.
Brzojav nam je pred nekterimi dnevi poročal, da je nemška obliistniju Francoza, mladega S c h n a e b e I e j a, zgrabila in odvedla v zapor. Sodnija obsodila ga je na globo in v zapor. Med tem pa je nemški vojak KauIVniauii usmrtil in oziroma ranil tlvn francoska potlložnika. Tii glej, Schnaebelo-ja izpuste naenkrat iz zapora milostnim potom. Po vsi pravici trdijo toraj nekteri listi, da bi Sehnaobele še danes sedel v zaporu, ko bi bil Kauffnianu resnico govoril nasproti poročilom francoskega državnega pravilnika.
Ze včeraj smo naveli trditev „Rifornic", da vatikansko vprašanje ni v nikakoršni dotiki s sestankom ita! i ja nskegu nunisterskeg.i predsednika z nemškim kancelariem. Dostaviti nam jo šo nastopno. Povodom Orispijevega potovanja v bViedrirhs-rulie pisal jo »Matiu", da se bržkone hoče Bismarck potezati za papeža. Temu odgovorila je »Rilorma", kakor žo povedano, češ, sestanek je edino le jamstvo miru v srednji lOvropi. z drugimi besedami: Italijani ne bojite se, tla bi vašo sedanjo ministerstvo zasledovalo kedaj papežu prijazno politiko.
Štirje Angleži, ktero so roparji vjeli v okolici Smirnc, kupili so svojo prostost s 7500 gld. našega denarja ter so prišli nepoškodovani predvčerajšnjim v Smirno.
Turški sultan povabil je predvčerajšnjim 115 ogorskih turist,ov k banketu. Dne I. t. m. pa jo sprejel v avdijeuci princa in princ,esinjo Konaajtsu, pri kteri priložnosti jima je podari! veliki kordon osinanijovega redu ■/. briljanti, oziroma, veliki kordon nefkatovega reda.
vesoljne ljubezni, toda doba. ki ima napočiti še le, ko bodo narodi popolnoma izneverili n' temu najsvetejšemu Srcu. To dobo ljubezni priboriti nam hočejo socijalisti iu komunisti, toda pot, ki nas ima pripeljati do zmage, je pot krvi iu ognja, pot bru-tomorstva in razdejanja. Komaj sto let je, namreč od časa velike revolucije, ko so li nposteljni novega braloljubja brez Boga začeli dejan|.sko izvrševati svoje vzore, in glej, v tej kratki dolu oropali so katoliško cerkev in njeno rodove neizmernega premoženja, iz kterega so dobivali reveži vsakdanjega kruha; zatrli so starodavno ustanove v podporo lihožuim iu onemoglim; u samostane iu druge hiše javno dobrodelnosti spremenili ho v vojašnice, na mesto mirnih menihov m redovnic spravili so na nogo brezštevilne armade, ki vsako leto pogoltnejo na stotino milijonov dragega denarju, narodom pa tlru/.re dedščine niso zapustili, kakor ogromne dol-gove, ki se nikdar več ne bodo ibtli poplačati I
O zaslepljena lOvropii, tla bi žo skoro zopet otipi Iu ušesa ter poslušala glas najsvetejšega Srca, Lažnjiviin prerokom si se. dala premotiti, iu glej, oropali -o to tvojih svetinj in dragocenosti, .iu pn lili n nisi druzega, nego smeli in zvoneče fraze, s kl"iiini te e slepijo, da Mo spregleijaš in spoznaš žalostnega stanja!	(Konce prih.)
Odlični Kranjci.
(Daljo.)
36. Selca.
Megušer M i h ue I, rojen 1745, jo služil 1777 kot »subviearius", 1779 pa kot »curatus loei" pri sv. Petru v Savinjski dolini, kjer jo 1781 1783 bil farni \ikarij. potem pa do 1797 župnik. Omenjenega letu je iloliil Mo/,irsko župnijo, na ktero je bil 26. novembra 1797 investiran. Umrl jo ondi 63 Itd star za mrtiulnm 5. novembra I SOS. ')
Terpin Kilip. „Baecal. Theolog.", posvečen 1630 je I ti:i I prišel /.a kapelana na Ptuj. L. 1633 je bil \ Marijunišei v Gornjomgradu, 1636 1638 župnik omli, 1639 do maju 1643 župnik v Kranji, potem /upnik iu komisar v Braslovčah, 1655 pa župnik \ Šmartnom pri Kranji, kjer jo umrl 1684.")
:I7. S m l u d n i k.
Božič Lukež Jožof, roj. 1728, posv. 1755, je bil Ktibsidiarij ua Dobrovi, kajielan v SI. Jerneji, v Svibneni, v Polhovem Gradfi in v Naklem, od koder je šel župnikoval v Krašnjo. ')
'j .1. Orožon, II., h 2HI in III., 4:t».
,J) Uti, II , I., in IV„ t». 45.
A. Koblar, II., 90
K ode rman Antou Valentin, I 788 provizor \ Podčetrtku, polom pa tlo ,22. lehr. 1789 provizor na Planini. Omenjenega dno je bil omli kol. župnik investiran ter jo služboval tlo 1799. Dno 7. julija i. I. prevzel je župnijo sv. Ksaverju ua Stražah, ktero jo tlo svoje smrti IU. junija 1801 oskrboval.1)
St,onovie Matija »Fletlnikensis approbatus pro eooperatoro Lembergeiisi 29. Aprilis 1750." a)
ilS. Svib u j o.
Jurinan Jurij ,,de Selierflnborg tlispcnsiilionom. sup. tlofeet. nutalium liuhons", posvečen otl Lavantinskega škofu Filipa ..ad til.l. provis. niensae Nobil. dni \\ ilhelmi Hali et lieretl. snor." na kvuterno soboto: »Vonilo atlorenius" I. 1537 v subdijakona, 23. sept. i. I. v dijakona, 24. sopt. i. I. pa v uiaš||iku. Manjše redu .jo prejel „e\tra lempora e\ ludulto Legali a Lul.ere Petri 1'iiuli" nn gotl sv. Mateja 1587.»)
.1 n r m ii n Lukež »de SeherlVuberg ex speeiuli Intlullo IMi dni Petri Pauli upliee sed. Legati a lutere ele . posvečen i h I istega škofa Kilipa I 's febr. 153'l \ akolilii. lil. t, m, \ subdijukomi, na kvaterno so-
') .1 Orožen II II, 11;; iu \ l. 34:i.
,J) ('alho 1' 'ti h |i l'iiriii'li<jniui nt Cnoperitloruin.
•') /npisnii, oiilimi''ij' tiftvaiilin'<kc likollj«.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 27. soptembra. (S higijouskega kongresa.) lik seje začel. Sedel som danes v BOti sobi nove univerzo ob posvetovanjih U. sekcije od 9. do 12. in od 2. do 4. uro. Vos čas so jo razpravljala tu šola v zdravstvenem obziru. Resolucija, ki se je po peturnein posvetovanji sklonila, giblje so v teh mislih: da je državen in rodbinsk interes tak, uaj se zovejo zdravniki tudi v šolsko opravo; naj bi šola ne preprečevala, ampak pospešuje naj zdravje; naj zdravstveno nadzoruje šolo vešč, v to odločen zdravnik — sosebno še med poukom, ker takrat opazuje: ali sede, bero, pišo otroci v pravilnem tolesnem položaji: pa tudi vsacega šolskega svotovalstva stalen in glasujoč ud bodi zdravnik. Dragi bralec uvidi, da jo tii sklepalo zdrav-ništvo: kaj pa poreče k temu šolska oblast, kmalo skusimo.
V III. sekciji (kjer radi istočasuosti nikoli ne morem biti navzoč — kongres je namreč razdeljou v štiri in, če demogralično štejoš posebej v njih 5) jo danes jasno potrdilo francoskega prof. Hrouardela v slovosnostui soji izraženim nazorom govoril vojaški zdravnik Kovvalski razlagujoč vročinsko epidemijo v Klosteruouburgu pri Dunaji med vojaki. Kvantitativno namreč ne pozna od njo siloviteje zdravstvena literatura. V maji 1885. je bilo zbolelo v tamošuji vojašnici izmed 500 vojakov )! I I in umrlo 20. Nalezli so vročino iz vodo edinega rabljenega vodnjaka, kojih pa je imela vojašnica 7. Vsaj znamenja kažejo tak izvor. Ko so je pokazala bolezen preiskovali so takoj vodo tega vodnjaka in jo dobili napolnjeno tifoznih bacilov. Videli so so enaki bacili tudi v vseh truplih umrlih vojakov. Za :> četrtino leta pa ni imela ista vodnjakova voda uo eno take bacile več v sebi. — Določilo so vendar o bacilih po sedanjem kongresu ui ničesa: nenavzoči lieroliuski prof. Koeh namreč uči (menda) teorijo bacil pri vsoh nalezljivi!) boleznih (tudi jetiki); Pottenkolor iu njegova šola pa vodo znamova vzrok takim boleznim (če som prav sodil?). Torej „sul> iudico!"
Vsled ukaza svitloga vladarja je bila današnji večer nova opora izključljivo in brezplačno odprta lo samo obiskovalcem higijenskega kongresa. To je bila prva cesarjeva odlika Dunajskim higijenom tukaj navzočim z vsega sveta.
Čuditi so jo, da tolpe Dunajske tudi s cela izobraženega bivalstva pričakujejo dohajajoče iu odhajajočo higijeuo z vsem mogočim zanimanjem povsod tam, kamor je namenjen njihov prihod. In res, dobrodejno je vplivalo na-me koj nedoljo, 25. septembra, beročega v javnih glasilih: naj gostilničarji, vozniki, sploh vsak meščan naj se obzirno vode do prihajajočih ljubiteljev higijeuskih študij prav tako namreč, kakor so spodobi tem d o b r o t-ii i k o in trpečega človeštva. Vsak higijen naj bo najugodnejih vtisov do tukajšnjih bivaleev zapustil Dunaj. — Iu res, kdo naj do dobrotnika ne bo hvaležen in kdo naj ne nosi ob rokah onega, ki se — sam sotrpeč ter prenašajoč splošno človeško gorje, trpko bolezen — vendar lo' vneto žrtvuje trpečemu sobratu.
Z Notranjskega, I. oktobra. Na svetu ne najdeš ničesa stanovitnega. Vse so spreminja — tudi naša stara mati zemlja. In kaj pa šo lo stvari ua njej I Vodnim spremembam so to podvrženo. Staro izginja, novo poganja. Ljudstva, narodi se izgubljajo raz proprišče svetovno, iu nova krdela zavzemajo njihova mosta. Mogočnih nekdanjih kraljestev dauos iščeš zaman. — Peteri deli suhe naše zemljo so pro-drugačujejo, iu morja menjavajo svojo bregove. Kjer so se zibali pred tisoč in tisoč leti srobropeni morski valovi, danes stopa kuštravi zamorec za svojim grivatim voblodom po pesku pekočem. Ju kaj pa še lo v malih rečeh? To ii jo vedno vrtenje in prelivajoče življenje. Dan dnevu prinese kaj novega. Da, sleherna ura izuouadi nas s kako posebnostjo.
Nekaj novega nam je tudi okrožnica g. okr. glavarja v Logatci. Prihodnji ponedeljek, to je )i. oktobra bode posvetovanje v Logatci o ustanovitvi sodišča v dirkuiei, o prošnji za preložitev sodnije i/, (ior. Logatca v Dol. Logatec ali na Rakek. Zadeva ta dlje časa dremajoča znova je oživela. Ali vprašanje to je velikega pomena za dotično notranjsko stran. Velevažno, pravim, jo to zlasti za prebivalce Logaškega okraja, oziroma sodnije.
Dandanes povdarja se povsod vprašanje: kako pomoči kiuetskemu stanu, kako mu olajšati tako težka bremena. Leto za letom izboriti govorniki razpravljajo to v državnih zborih. Debele knjige pisane so z velikim trudom kmetu v pomoč. O tem posvetujejo se državniki, na to silijo postave, O tej zadevi razvijd programe kandidatje predstavljajoč se svojim volilcem. To prerešotujejo časniki dnevni in tedniki. Skratka: vso sile zdajci naperjeno so ua lo: kako kmetu olajšati bremena, kako mu pomagati.
Kako je v tej zadevi pri nas?
Številke naj govore.
Oirkniška lara štej'e 5700 ljudi. — Grahovo čez 1000, Unec 1225, Planina 2246. Skupaj čez 10 000 duš. Iu vsi ti (ako izvzame^ Planino) morajo k uradnijam daljne poti se posluževati na periferijo.
Roro nas krnel pri lom šilu voliko časa zapravi in pa denarja.
Skoraj ve:; dan je zgubljen, in hočeš nočeš za trdo zasluženi donar moraš so še voziti.
Vso drugače pa tii. S petieo kruha prišel bo z lahko do davkarijo k več-em zamudil bo pol dnevu iu opravi svoje reči pri sodniji.
Kje je večina? Ivje središče? Kauo bi se ljudstvu v gmotnem oziru ustreglo? Kako naj se ozira na koristi davkoplačevalcev? Kmetu pomagati — prijateljsko \ popioč mu roko podati — olajšati bremena okrajšati mu pota gledati, da pruvoč časa ue. zamudi in pri tem ne trpi škodo delo doma, gospodje, to je prava dolžnost vsakteroga resno-mislečoga in pravicoljubečer.a človeka.
Toda zadosti pravična stvar se sama zagovarja. KrgO (Niveant eonsules.
Z Gorenjskega 2K. septembra. (Poslano n o k t o r i m n o m š k i m č a s n i k o m.) Nekteri koroški, štajarski in menda i udi Dunajski nemški listi se v poslednjih hitih kaj radi pritožujejo, da se pri Fužinah (\Voissenfels) \ cerkvi nomštvo zatira. Ker sem od I. IN83. do I SNU. ondi pastiroval,
boto: „lntret" I. 1535 v dijakona in drugi dan v nedeljo „Roinoniseoro" (21. febr.) pav mašnika.') Matko Martin „de Sehurlfnberg", posvečen od Lavantinskega škofa Filipa na kvaterno soboto: »lntret" l. 1.585 v akolita, v soboto: „Sicienles" i. I. pa v subdijakona. *)
30. Š k o f j a Loka.
Dolenc Matej, „upprobutus pro eooperal.oro Lombergum Ki. Martii 1745".')
Erdntroieh Janoz, ..de biseholllagk", jo premi m» kvaterno soboto: Jntrot" I. 1510 manjšo rode. od Lavantinskega školit Lenari a. ')
Kikular Primož „de bischolllugk", posvečen od Lavantinskega škofa Lenarta na kvaterno soboto: »V oni te" I. 1515 v dijakona. 6)
Kormachor Jurij, posvečen od istega škofa Lenarta na kvaterno sobolo: „lulrol" leta I■">12 \ dijakona, v soboto: ..Sieiontes" i. I. pa v mašnika.") Gasporžič Jurij „approbatus D!. Maii 175-1 pro Vicario ud S. Goorgium suh Ruieheneg". Ttvkrui jo bil 27 let si ar.')
') iu ,J) Zapisnik ordinacij l<avanlinslu> J.l;nllj. ") <'atlialogus I' H. rurm-lioruni el ('oi>pcra!«nun 'l Zapisnik ordimicij l.aviinlliuIv šk iiiv "1 in ") Zapisnik ordinui ii I:intiiioUii .'koli -') Catlinlof.ic: P I' 1'iirci-lioriiiu ct Conporulorktm
lliilfer P avl ,.do piseliollagk", posvečen od Lavanlinskegu škofu Lenarta uit kvulerno soboto: „\ eniie I. l-il->\ subdijakona, na kvaterno soboto: „Ve;:i el usten le" i. I. v dijakona, nit kvaterno so-boto : . I iilre.;- I. I •> I ti pa \ mašnika. ')
Križaj Matej. nj. 1007, služil jo naj p rod dve loti v nek. bolnišnici na Dunaji, potom je bil pol letu \ Mulijanišči v Gornjem.- iv.ilu, od koder se je presolil \ (Vinu na Koroškem, kjer jo 7 let službo farnega vikarju ovravljal. Pozuoj jo bil 15 let vikarij v Kenl .Miliolu \ .lunski dolini, I. 105,S pa jo poslal vikarij pri sv. Martinu \ Saloški dolini, kjer jo služboval do I(iS2.s)
L o u ar t „Filitis Sini nis e.\ piseholll ,ekh", posvečen od Lavanlinskegu škola Lenarta ,,ud lit. provis. dni (-nspari l.innborger" na kvulerno soboto: ..Veni el ostiMide" I. 1512 v subdijakona, na kvaterno sobolo: „lntret" I. 1514 pa v dijakona.:1)
1'eruer Muri in ..do Rischollugkh" posvečen od istega škofa Lenarta v sob do: „Remoniscoro" i I. 1515 \ mašnika.1)
'1 Zapisnik ordiiiurii Jiuvaplinske Jkolije. »i .i. orožen, v... a»:t
•( 'i Znpisnili ordinaciji i.avautinsko Mudijo. (i »alfe prllt.)
smatram si v dolžnost o teh pritožbah enkrat odločno besedo izpregovoriti.
V Fužinskem župnom arhivu so hrani poročilo, kojo jo prod 200 leti Ljubljanskemu knezo-škofijskomu ordinarijatu poslal tadanji župnik iz Kranjske goro, kamor je tačas Fužinska cerkev spadala kot podružnica. V tem poročilu pravi župnik (ki jo bil ob enem tudi dekan), da pri Fužinah ui nikogar, ki bi ne u mol slovenski. V prejšnjem stoletji iu menda šo v začetku sedanjega se je pri Fužinah služba božja opravljala eno nedeljo v slovenskem, drugo pa v nemškem jezici. Pozneje so je do I. 1808. služba božja vršila v slovenskem jeziku vsako tretjo nedeljo. Od I. 1808. do 1882. je pa žalibog slovenščina pri službi božji popolnem utihnila. Lota 1882. jo pa moj prodnik, ki je bil le dobro leto ondi, zopet sem tor tje v cerkvi kuj malega po slovenski povedal. Ali kak vrišč je za-tegadol brž nastal po nekterih časnikih, iu slučajno som bil sam navzoč v kranjskem deželnem zboru, ko se jo vitez Guriboldi o tej zadevi pritoževal. Leta 1.H88. sem prišel jaz kot župnijski upravitelj v Kužiue. Kor mi jo bil prepir zaradi cerkvenega jezika žo dobro znan, in ker mi narodni lanatizom nikjer, najmanj pa v cerkvi ni všeč, sklenil sem posluževati so toliko časa v cerkvi edino le nemškega jezika, dokler se popolnem ue prepričam o resnični potrebi slovenskega jezika. Zato prvo tri mesece nisem nobeno slovenske zinil. A ko sem spoznal, da je ondi veliko taeih, ki nemško pridige no umejo in še več taeih, ki znajo moliti le po slovenski, sem se jel tudi slovenščine nekoliko posluževati. A koliko? Toliko, da še najskrajnejši potrebi slovenskega prebivalstva ui moglo zadostovati, namreč štirikrat na leto sem popoludne slovenski pridigoval in po pridigi po slovenski prečital ono molitve, oziroma resnice, koje mora vsak odrasli kristijan na pamet vedeti. Vso drugo službo božjo, kakor litanijo, križov pot, sem pa tudi one štirikrat, ko sem v cerkvi slovenščino javno rabil, opravljal izključljivo lo v nemškem jezici.
Ni li glede na to, da se v nekdaj slovenski
občini slovenstvo tako zgublja, tendoneijozna laž,
oziroma britka ironija, ako se trdi, da se nomštvo
zatira?	Ivan Roloe,
Imsi župnik Fužinski.
Dom;
ur novice.
(Slovesne sv. maše) povodom godu presvetlega cesarja, ktero so dauos v stolni cerkvi darovali mil. knez in škof, vdeležili so se blag. g. deželni predsednik baron Winkler in načelniki cesarskih, deželnih iu mestnih uradov.
(Farni keukurs) delajo to dni naslednji čč. gg.: Gantar Lavrouc, farni oskrbnik v (Irmošnjicah ; Grzin Matija, farni oskrbnik v Ranji Loki; (i o I major Josip, duhovni pomočnik v Mohinjski Ristrici; Kljun Janez, duh. pomočnik v Nentjurji pri Kranji: M al en šok Martin, duh. pomočnik pri sv. Potni v Ljubljani; Ogrin Peter, duh. pomočnik v Tomovem na Notranjskem.
(Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov) priredi prihodnjo nedeljo, dno 0. I. m., v proslavo iniendana Njih Veličanstva Fran Josipa I. veselico v zgornjih društvenih prostorih. Podrobni vspored objavimo pozneje.
(.lavna tombola) ni so v nedoljo vršila, marveč bo prihodnjo nedeljo din'1 0. oktobra. Glavni vzrok prestavo bilo je jutranjo neprijazno iu negotovo vreme, ki jo slabo vplivalo ua razprodajo tablic, iu tudi to, da je baš v nedeljo odšlo na Dobrovo, Rožnik itd. na tisočo Ljubljanskega občinstvu, mej kojiin je mnogo takih, ki radi podpirajo blago namene. Akoravno se je vreme popoludno zboljšalo in jo celo prijetno postalo, vendar tombola ne bi hilu povsem dosegla važnega namenu, zato jo bilo prav, da so jo izvršitev za 8 dni — do prihodnje nedeljo proslavila. Slavno občinstvo ima zdaj časa dovolj, da si preskrbi tablico, kojo prodajajo tralikantje. po-strožčki in trgovci. Ker je čisti dohodek namenjen revežem, toplo priporočamo lo podjetje.
(Lenoba jc gniloba.) Josip Rla/ič. pekovski učenec, ubegnil je svojemu moj.-d ni in kol postopač ukradel starinariei, Kranji In g lic, škornje ter popihal jo s tom obutaloni i/. Ljubljano.
(Pijanec. zaspanec) pil |e \ krčmi v Židovskih ulicah od II. ure dopoludi:" do ure »večer in plačal zapitka (i gld. Ko se jo do m za-
vesti napil, ukradel mu je nekdo znatno svoto 233 gld. 16 kr. v desetakib, petakib in srebrnih novcih. No, kdor ima preveč, ta trosi!
(Šaljivo pesem) »Revček Andrej ček" priredil je z napevom in z dotično podobo ilustrovano g. Josip Gecelj iu s tem ustregel rediteljem veselic, ki mnogokrat povprašujejo po taki tvarini. Dobiva se ta pesem pri založniku po 10 kr. komad. Kdor jih naroči deset, plača jih samo devet.
(Izgubljene reči) oglašene so pri mestnem magistratu od 1. do 30. septembra letos to-le: črna denarnica s zneskom 5 gold. 20 kr.; dva ključa; črna deuarnica s zneskom 2 gld. 50 kr.; zlata broša v podobi metulja z granatnimi kamni in srebrno kačo ozaljšana; zlata emajlirana ura za dame s kratko verižico, narejeno iz štirih srebrnih nit in obeskom korald; okrožen vozen list za II. razred; 40 gld. denarja; od rudečega usnja spletena deuarnica s zneskom 3 gld. iu nekaj bakrenega denarja; jedeu stotak; zlata ura za dame z vrezanimi črkami A. S. A. in krono ter verižico z obeskom (svetinja sv. Jurija); srebrna gladka zapestnica ; srebrna in zlata zapestnica s tremi kro-gljicami kot obesek; zlat, črno emajliran medaljon s tremi angelji, iu broša, narejena iz srebrnega goldinarja. Kdor najde ktero teh reči, naj jo oddii pri policijskem oddelku.
(Na Trboveljski razstavi) so bili odlikovani z darili: Za krave z državnim darilom it 40 gl. Miha Senica iz Jurkloštra; a 30 gl. sta dobila: Martin Majcen iz Dola, Peter Erjavec iz Trbovelj. De-želua darila po 20 gl. so dobili: Ferdinand Rož iz Hrastnika, Matija P a v š e k iz Trbovelj, Fr. P o 1 j a k iz Trbovelj, Anton Železnik iz Trbovelj, Janez I r m a n, Ignacij K o r o š o c iz Trbovelj, Ivan D o r n i k iz Trbovelj, Jakob Drakslor iz Dola, Ivan Bricl, Ivan J e s e n i k, Matija č a m a r, Franc K a 1 a n, Ivan Eotar in Janez Logar, vsi iz Trbovelj. Državna darila so dobili: Ivan Segniček; po 15 gl. sta dobila: Matija Hvaleč in Ivan Stros iz Trbovelj. Deželna darila po 15 gl. so dobili: Evgen G u n k 1 iz Loke, Anton V a 1 e n š a k iz Trbovelj, J. D e ž e 1 a h, Valentin Zupančič iz Trbovelj, Gašper Kil ar iz Trbovelj in Ferdinand Rož iz Hrastnika. Iz Prahove ustanove po 10 gl.: Anton Žagar, Martin Murn in Ernest Sušak iz Trbovelj. — Za lepo prašiče dobili so srebrno medalijo: Ferd. Rož iz Hrastnika, Ignacij Korošeč iz Trbovelj; častno diplomo Franc Po lak in Franc Kalan v Trbovljah. Denarne premijo po pet goldinarjev: Gustav Vodušok in Janez Pust iz Trbovelj, Franc Zupančič iz Hrastnika. — Za lepo perutnino dobil je bronasto medalijo Ferd. Rož iz Hrastnika. — Za o v c e premijo 8 gl. Ivan R r ii nner iz Trbovelj; 4 gl. Matija Dernovšek iz Hrastnika. — Za čebele častno diplomo Franc Polak iz Trbovelj. Pet goldinarjev Martin Laznik iz Dola. — Za pridelke kmetijstva, gozdarstva, vinarstva, sadjarstva in vrtnarstva so dobili srebrno državno svetinjo: Sadjarsko društvo »cesarjevič Rudolf" v Sent-Jurji ob južni železnici in Kari V al en ti nič iz Trbovelj. Srebrne društveno svetinje: Trboveljsko premogokopno društvo, Ferd. Rož iz Hrastnika, Ivan Logar iz Trbovelj, Pavel Vogt iz Celja. Bronasto državno medalijo: Alfred vitez Siegen fold iz Laškega Trga, Franc Polak iz Trbovelj. Bronasto društveno medalijo Franc Kalan iz Trbovelj, Alojzij Pintar iz Hrastnika, Andrej Schmidt, Alojzij in Marija Logar iz Hrastnika. Častno diplomo: Simen Kukec iz Žavca, Josip Urbajs iz Prapretnega, Ignacij K les in iz Laškega Trga, Ivan Pust, Anton Valo vše k, Blaž S k ofea in Martin Plazu i k iz Trbovelj; Tomaž Mlinar iz Konjic, Jos. Gor ni iz Laškega trga, Friderik Burgor iz Hrastnika, Gustav Vodušok iz Hrastnika, podružnica kmetijskega društva v Trbovljah, Franc Peki ar iz Dola, Franc Plaznik iz Hrastnika, Jos. Rataj iz Konjic, Frane Valavšek, in Franc UIrih iz Laškega trga. Po pet goldinarjev: Matej Zupan iz Prapretnega, Matej Ramšak iz Trbovelj in Martin Rotar iz Praprot-nega. Eden goldinar: Valontin Zupančič. Razstavno diplomo: Graščina Boštanj in graščina Novigrad na Kranjskem, Vinko Veršec iz Brežic, Franc Doli nar iz Žavca, Franc Simonič iz Ptuja, Peter Fridar iz Urše Vasi pri Ptuji, Ana Lesjak iz Trbovelj in Anton V o rs ta v še k iz Brežic. Zahvala se je izrekla: graščini Novo Celjo in pa Pišeški graščini.	(Konoo prih.)
(Dr. I). Starčevič.) Sodišče odbilo je prošnjo, da se dr. Starčevič izpusti iz zapora proti kavciji.
—	Te dni preiskala sta ga zdravnika dr. Fon in dr. Rakovac ter izrekla, da bolezen sedaj ni še nevarna.
(Program) svečane akademije, koju priredjuje Splitska »Narodna Oitaonica" prigodom dvadesetipet-godišnjice svojeg otvorjenja u prostorijah »Slavjan-skoga Napredka" 1. listopada 1887 u 8 sati na večer. Proslov govori D. Politeo. — 1. Vilhar, »Spletu", slavopjev za mužki zbor, pjeva družtvo Zvonimir. — 2. Zaje, »Lastavicam", pjeva g. Vekoslava Biliniceva.
—	3. Lach, Romanca za vijolončel, gudi g. Ivan Hajek. — 4. Abt, »Kako krasno zvjezde sjaju", peva g. S. Albanesi. — 5. Beriot, Trio za glasovir, gusle i vijolončel, izvadjaju gg. F. S. Vilhar, F. Šiler i Iv. Hajek. — 6. Zaje, »Himna Zvonimira", pjeva družtvo „Zvonimir". — 7. Ketterer-Durand, Fantazija o Do-nizettijevoj operi »Favorita" za glasovir i harmonij, izvadjaju gg. I. Hajek i F. S. Vilhar. — 8. Vilhar, »Mrtva Ljubav", pjeva g. Vekoslava Biliniceva. — 9. Zaje, »Živila Hrvatska!", pjeva družtvo „Zvonimir".
(Vojaško.) Zapovednik koroškega brambovskega batalijona v Celovci št. 26., polkovnik gosp. Alojzij Šmid, prestavljen je na lastno prošnjo v pokoj, omenjeni gospod je še sposoben za lokalne službe ob vojnem času.
Razne reči.
— V zgleden minister. Neki perzijsk kralj imel je velikega vezirja, ki mu je zvesto služil mnogo let, kterega jo pa naenkrat brez posebnega vzroka nemilostno odslovil od službe. Vendar pa mu je dovolil v plačilo '.a njegovo dolgoletno zvestobo, naj si izbere kraj, kjer bo mirno vžival svojo pokojnino. Vezir pa je odgovoril, da noče nikogar nadlegovati s svojo navzočnostjo, ter naj mu zaradi tega poiščejo košček zemlje v kraljestvu, ki ni obdelan in kjer ne stanujejo ljudje; tam hoče bivati na svoja stara leta. Kralj ga je hotel pregovoriti od tega sklepa, a ker je ostal trdovratno pri svoji prošnji, ukazal je, naj mu poiščejo tak kraj. V celem kraljestvu pa niso mogli najti prostorčka, kakoršnega si je želel vezir. Ko je kralj to naznanil svojemu zvestemu ministru, rekel je ta: »Tako se je vaša kraljeva visokost sama prepričala, kakošno je danes kraljestvo, ktero mi je moj kralj izročil v gospodarstvo; ko je sedaj to do-gnano, sprejmem rad svojo ostavko." Ta odgovor razjasnil je kralju, kako krivično je njegovo postopanje, in odslej bil mu je veliki vezir vedno ljub in drag prijatelj.
V Atonah jo velika prestrašenost, vendar se niso do sedaj naznanile nikakošno škode.
Vremensko sporočilo.
g* čas	Stanje	I g Z
—;—.........Veter Vroiue |
opazovanja lr,dt<,nior" t0P f™™
r	t mm po Celziju	g
n. 2^Ut.| 788 OB -j- 8'S I al. jzapTTeT jasno! 2.2. u. pop. 73438 +17 0 si. vzh. ohlaSno 0 00 9. u. zvee. 735-08 + 8-0 | brezvot. jasno
Telegrami.
Dunaj, 4. oktobra. „Wienerzeitung" objavlja okrožno naredbo domobranskega mini-sterstva glede izvršitvenih določb postave o preskrbovanji vojaških vdov.
Dunaj. 3. oktobra. Minister zunanjih zadev, grof K;ilnoky, imel je danes eno uro trajajočo avdijenco pri grškem kralji.
Cetinje, 3. oktobra. Danes popoludno došli so semkaj angleški princi. Knez Nikita. prestolonaslednik in osobje angleškega in ruskega poslaništva spremljujejo prince, ki gredo s svojim spremstvom med pokanjem topov, zvonjenjem in navdušenim pozdravljanjem naroda v slavnostno okrašeno mesto.
Rim, 4. oktobra. „Riformau piše: Pri razgovoru mej H i s m a r k o m in O r i s p i j o ra ni se moglo iti za sklenitev novega političnega sporazumenja vže zaveznih narodov; samo ob sebi se razume, da so se obravnavala vsa tekoča vprašanja, vendar pa ni pričakovati, da so so tudi konečno rešila. Vzlic temu smo pa lahko zadovoljeni s sestankom tako glede italjansko - nemških od-nošajev kakor z ozirom na splošno evropske razmere.
Hamburg, 3. oktobra. Crispi odpotoval je danes ob 8. uri zjutraj s svojimi štirimi spremljevalci iz Friedrichsruho. Državni kan-celar in državni tajnik grof Herbert Bismarck spremila sta ga do železničnega voza.
London, 3. oktobra. Iz Samoe se poroča, da se je tamošnji kralj vdal Nemcem, ki so ga odvedli na ladijo „Adleru.
Atene, 4. oktobra. Danes zjutraj bil je po deželi Grško, na Jonskih otokih in Ci-kladak močan, v Peloponezu lahek potres,
------— uvnuonu	...v,, uiui-lij nu JU /jjUBUllU
Srednja temporatura 10 0" C., za 'i S" pod noraloin.
foorza.
(Telegra-tieno poročilo.) 4. oktobra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (b 16% davka)	81	gl. 25 kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka)	82	„ 40 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	112	„ 25 „
Papirna ronta, davka prosta......96	„ 20 „
Akcijo avstr.-ogorsko banke ............879	„ — „
Kreditne akeijo ....................282	„ 70 »
London.............125	„ 60 »
Srebro .........................._	( _
Francoski napoleond....................9	" 92'/« "
Cesarski cekini......................5	„ 93 "
Nemško marko............61	421/."
............M ^^ /a n
Št. 15983.
Naznanilo.
(2)
Zaradi oddaje dobavanja mestno vožnjo tekom leta 1888 oziroma 1888, 1889, 1890
vršila se bode
«liič 7. oktobra 1887 ob lO. uri dopolnilne
pismena dražba, h katerej so povabljeni pod-jotniki z opomnjo, da so dotični pogoji in ceno v pisarni mestnega stavbinskega urada v navadnih uradnih urah vsakemu na razpolaganje.
Mestni magistrat Ljubljanski
30. dan septembra 1887.
St. 14893.
Naznanilo.
Zaradi oddaje zalaganja mestne občine Ljubljanske s šuto tekom let 18KN, 1HS1) in 181)0 vršila se bode
dntf G. oktobra t. 1. ol» lO. uri dojtolutlne
ustna in pismena dražba, h kateri so povabljeni podjetniki z opomnjo, da so dotični pogoji in cene v pisarni mestnega stavbinskega urada ob navadnih uradnih urah vsakemu na razpolaganje.	(2)
Mestni magistrat Ljubljanski
28. dan septembra 1887.
Po znižane j ceni.'
Kmetom v pomoč.
Narodno-gospodarska razprava.
Spisal IVAM BELEC,
župnik.
Cena Unji{;i J«' /.n iisi nu ud 25 kr. na
*SO kr., po pošti 5 kr. vou, kdor jih vzame desot skupaj, dobi jodnajsto b r o z p I a č n o. Knjiga obsega 9 pni v osiuerki.
i »Katoliška tiskarna"
r IJubfjani
Volrazorjev trg štev. 5.
Postne zveze. Odhod iz Ljubljane.
V	lV.ivomesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejema blago in popotni) Prostora je za pot ljudi.
v Lukovco proko Domžal vsak dan ob '/,7 zjutraj.
V	Kočevje preko Velikih Las iS vsak dan ob '/t7 zjutraj.
V	Kamnik vsak dan ob l,'*f> popoludne poleti, ob 3 pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob ",5 popoludne poleti, ob 2 pozimi.
Na Ig ob '„5 popoludno poloti, ob 3 pozimi.