it. 132- V Gorici, v torek dne 19. novembra 1907. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejcmana ali v Gorici na dom poBiljana: vse leto ........15 K •/. •.......... .10 » V,...........5 » Posamične številke stanejo 10 vin. „50Ca" ima naslednje iirjdne priloge: Ob no-mv. letu „Katipot.po 6oriŠkfeni4F},Grailieajiii^o";inA govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoluane ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plaBati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere n. spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le* apravnlstvo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »So5e« vsak petek in stane vse lete 3 K 20 h ali gld. 1-60. »SoSa« in »Frimoreo« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sohwarz v Šolski nI., Jelleraitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališ&i Jos. "Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopališča* ulici,! MaUussi v ulici Formioa, I. Hovafiski v Korenski ulioi št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič -na trgu^della Caserma. jbržčck (odgov. J. Fabčič) tiska in zai. Vprašanje o jugoslovanskem ministru. Skoro se je sodilo, da je Šusteršič že pokopal jugoslovanskega ministra. Ali dasi se je mož poSteno trudil, da pri rekonstrukciji Beekovega kabineta doslej še nismo dobili svojega niinistra-rojaka, vendar ni spravil s površja vprašanja o jugoslovanskem ministru, še vedno je Čas, da ga dobimo. Ako bi bili Jugoslovani združeni * jed-nem kltibti, potem bi sedaj morda že imeli svojega ministra, če bi bilo mogoče napraviti ožlindranega Šusteršiča za ministra, Slovenci imajo več poslancev nego Hrvatje in Srbi. Torej bi tikal nam ministfr-rojak. Ker pa imajo med Slovenci klerikalci večino poslancev, bi zahtevali ti zase jugoslovansko mini-sterstvo, in med temi bi ga zahteval zase sam dr. ŠusterSič. Saj ga poznamo dosti, da moremo le teko soditi, Šusteršič pa duha žlindro, duha jo tudi novi parlament in duha jo še vedno vlada. Mož Čuti, da ni za ministra. Njegov sklep iz tega: če ne bom jaz, dr. Šu-steršič, minister, pa ne bo nobeden. Govori, da to vprašanj® ni aktualno, da se ni treba potezati za to, da bi stopil kak Jugoslovan v Beckovo miuisterstvo. Drugače pa sodijo razsodni Slovenci in Hrvatje, zlasti pa Čehi, ki se nenavadno živo zanimajo v teh dneh za vprašanje o jugoslovanskem ministru. Navedli smo Že par listov, kako piSejo. Danes zopet to; Mladočeški „Deua piše: „Prepiri med slovenskimi liberalci in klerikalci Oškodujejo neizmerno narodne in nolilicne koristi Slovencev in Jugoslovanov i !oh. Že dolgo časa se govori, da pri končni rekonstrukciji kabineta bar. IJecka bo imenovan aidi jugoslovanski minister-rojak. Iu, kakor vemo iz dobrega vira, je baron Btck naklonjen temu jugoslovanskemu zahtevku. Iver pa bi Cehi in Poljaki uresničenje tega zahtevka pozdravljali kakor pomnoženje slovanske moči v vladi, ni niti misliti na to. da bi mogli Nemci preprečili tretje slovarsko rojaško mini-terstvo. Z ozi-rom na napore alpskih Nemcev, da bi bilo i;eni5ko rojaško ministerstvo preskrbljeno s poznavateljem razmer v alpinskih deželah, si domnevamo namreč, da Nemci že računajo z ustanovitvijo jugoslovanskega miuisterstva in se že f naprej utrjujejo proti njegovemu mož-nema vplivu. Kamen izpodtike leži v slovenski domači politiki. Liberalci se upirajo z nohti in zobmi proti temu, da bi vodja slovenskih klerikalcev dr, Šusteršift postal jugoslovanski minister, in njihov oigan 4Slovenski Narod" trdi v zadnjem času, da more to postati edino le Hrvat, iu da je baje Šuster-ftifc kriv na tem, da ob nedavni spremembi kabineta ni došlo do imenovanja jugoslovanskega ministra. Med Hrvati tudi m sloge, tudi osebna vprašanja igrajo večo ulogo, nego bi jo smela igrati. Hadikalei nečeje deželnega glavarja dalmatinskega dr, Ivčeviča, koterega bi liberalni Slovenci sprejeli. Morda se vendar konečno uveljavi tudi med Slovenci zdravi razum, in v interesu slovanske stvari je, da bi se to kmalu zgodilo". V istem smislu pišejo približno tudi »Narodni Listv." Jugoslovani so v dveh klubih. Toda tudi v tem slučaju se pač lahko zedinijo za ministra-rojaka. In če že Šusteržič ne more biti minister, pa naj obvelja njegova v toliko, da ne bo izbran za ministra nihče izmed slovenskih poslancev, pač pa kak Hrvat. Tako spo-razumljenje bi se vendar dalo doseči. Toda dvomimo, da pride do kakega spo-razumljenja. Šusteršiču ne da vest, da bi v tem slučaju pripadal minister jugoslovanskemu klubu. Tega pa ne, poreče on. Iz njegovega kluba pa ne pride v pošiev nihče, kajti on js gospodar, ki dela vihar in lepo vreme v svojem klubu. Drugi se morajo le pokoriti, Račun je jasen : ..Slovenskega kluba" ne bo pridobiti za to, da bi \>topil kak Jugoslovan v Beckovo ministerstvo, ker Šnsteršič radi svoje osebke tega noče. Sama na jugoslovanski klub pa se vlada ne bo ozirala. Tor»'j utegnemo Jugoslovani zamuditi važen trenutek, ko bi lahko dobili v vlado svojega rojaka. Kaj to pomeni, ni potreba razlagati. Vprašanje o jugoslovanskem ministru je Si» živo. Sodba naša jr pesimistična. Morda r«'če kdo, prepesimihtičin.... Zdimo, da bi se moglo reči, da smo se molili. DOPISI. Iz tolminskega okraja, Iz Biile doline. — Naznanjeno je bilo v ,Goricia št. <38., da so se pri nas v Gra-hovski občini vršile občinske volitve in da so klerikalci zmagali v drugem in tretjem razredu, Res je, da so zmagali v teh dveh razredih, ali vzrok je bila temu Grahovska cesta s postaje in še druge reči. Koliko je pa bilo krivice pri tej agitaciji, o tem bomo govorili ob drugi priložnosti. Dne VS. novembra se je vršila volitev župana. Od naše strani je iztekla volitev dobro. Za župana je izvoljen stari župan J. Golob. Pri klerikalni strani je pa primanj-kavalo županov. Vse kronice, katere so izplačali volilcem, so padle na nerodovitna tla in molitve vseh tistih njihovih volileov, ki niso bili šest let v cerkvi in so šli volit na katoliški podlagi, niso bile uslišane, da bi bil iz-voljen za župana njih vodja. Volil ec, Domače vesti, Družtia si. Cirili Iu Metoda 180. vodstvena sej a se je vršila dne (i. novembra; prisotni so bili: prvotiu, cinik S e n e k o v i č, odborniki Svetec, Hudovernik, dr. Svetina Črnagojj dr. Novak, Pahernik, Vr-hovnik, dr. Žerjav, odsotnost je opravičil dr. Merhar. Prvomestuik ¦ poroča o novoustanovljeni podružnici družbe-i nega tržaškega šolstva v notranjem delu j Trsta, za katero šolo se je na novo imenoval . učiteljem g Rudolf Reja. Ustanovitev druž-, bene šole v Krininu je zagotovljena, ker je , trgovsko obrtna zadruga v Gorici v tem kraju . kupila poslopje, v katerem bodo na razpolago ; prostori za slovensko šolo. Nato poročt od-; bornik Hudovernik o zadevah družbenega mila. Dogovori radi razdružbe obstoječih pogodb za družbeno milo so v tiru, na kar bo mogoče stopiti v zvezo s samo narodnima tvrdkama. ki proizvajata mi!o. O porsfcilu dr. Žerjava se sprejme predlog, da se družbe- nega založnika vžigalic g. S. Perdana naprosi, da založi novo obliko škatlj, takozvani Športni format, ki naj bi se prodajal po 4 v; od teh 4 v bi 2 v pripadla poleg običajnega založ-nikovega doneska, čista družbi sv. Cirila in Metoda. Sprejme se predlog, da se podele gospodom prodajalcem večji popusti. Na podlagi načrta g. c. k. nadinženirja Hilberta poroča odbornik Hudovernik o nujno potrebnih zgradbenih preuredbah na Muti. Definitivno se sklene otvoriti s pomladjo meSana dvoraz-rednica na Muti; dalje se naroči odborniku Paherniku, da pod svojim nadzorstvom izvede nujno potrebne preuredbe na družbenih poslopjih ter konečno tudi dovoli novoustanovljeni narodni posojilnici brezplačni prostor v družbeni grajšini na Muti. Nadalje se je vršil pogovor o poljudnem listu za Slovence na Štajerski periforiji. Nato se je sklenilo na račun družbe z novim letom izdajati svoje glasilo. Končno se je še vrSil daljni razgovor o družbenem šolstvu v Trstu. Po rešitvi nekaterih tekočih zadev je prvomestuik sejo zaključil, Pozor, milili Slovenci I — Mladega Slovenca, ki ima potrebno izobrazbo, najbolje kako trgovsko šolo, ter obvlada tudi nemški in italijanski jezik, bi rad spravil v neko veliko banko. Ponuja se taka prilika. — Reflektantje naj se obrnejo na me. A. Gabršček. Dražba sv. Cirila In Metoda v LJubljani naznanja, da so naroČili sledeči računske, oziroma gostilničarske listke: Anton Urbančič, Čatež; gostilna 1. Mrak, Ljubljana; hotel Lloyd, Ljubljana ; restavracija Tratnik, Ljubljana; restavracija g. Križa Bpri zvezdi", Ljubljana; moška podružnica Kamnik; trgovina Podkrajšek, Židovske ulice, Ljubljana; trgovec L Keber Ljubljana; Ivan Jalen, Rateče; »Narodna kavarna", Ljubljana, hotel Štrukelj, Ljubljana. Ofllasl dražbe st. Cirila In Metoda v Ljubljani vzbujajo čimdalje večjo pozornost. Tako postaja naša dična družba bolj in bolj znana slovenskemu občinstvu, sama pa si pridobiva novih prijateljev in gmotnih virov, da more tem uspešneje delovati v dosego plemenitih svojih namenov. Rojaki 1 Družba sv. Cirila in Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev", = Francoski spisal: == ALEXANDRB DUMAS. = (Dmlje.) Sedaj ni d* Artagnan Čakal, da bi ga kdo ogovoril. — S poti! jo zaklical on prvi, s poti l — Kaj hočete? se oglasi neznanec. — Vojvodo! zatulita hkrati Porthos in d' Artagnan. Odgovoril jima je glasen smeh, ki se je pa končal z vzdihovanjem: d* Artagnan je bil prebodel nasprotnika z mečem skozi hrbet. V istem trenutku sta počila hkrati dva strela: Porthos in njegov nasprotnik sta sprožila drug na drugega. D'Artagnan se je okrenil in videl Porthosa ob svoji strani. ~~ Bravo, Porthos! mu pravi, zdi se mi, da ste ga usmrtili ? — Mislim, da sem zadel samo konja, odvrne Porthos. — Kaj hočete, prijatelj ? Človek ne zadene vedno v sredino, in ne sme se pritoževati, če nekoliko zgreši cilj. Toda, vraga 1 kaj ima neki moj konj? — Vaš konj se zgrudi, to ima, odvrne Porthos kr ustavi svojega konja. In res, d% Artugnanov konj so je zgrudil na kolena, zahropel ter legel na tla. V prsi ga je bila zadela kroglja prvega nasprotnika d* Artagnanovega. D'Artagnan je zaklel, da se je zemlja stresla. — Gospod, hočete li drugega konja ? se oglasi Moustjueton. — Vraga! Če ga hočem! vzklikne d'Artagnan. — Tu ga imate, pravi Mou«queton. -» Kje pri vragu si iztaknil dva prosta konja? vpraša d' Artagnan ter skoči na jednega izmed teh. — Njihova gospodarja sta mrtva: mislil sem, da vam morda še pride prav, pa sem ju vzel s seboj. Med tem je bil Porthos vnovič nabasal svojo piStolo. ~- Hitro! pravi d'Artagnan, že zopet dva! —- A, glejte ! toda kaj jih ne zmanjka do jutra ? pravi Porthos. In res, dva nova jezdeca sta se naglo približevala. E, gospod, oni, ki ste ga prevrnili, vstaja! — Zakaj nisi storil ž njim tako kakor s prvim ? — Niaem mogel, gospod, držal sem konje. Tedaj je počil strel, Mousqueton je bolestno zaječal. — Ah, gospod, v drugo oblo! ravno v drugo oblo! Ta strel bo delal družbo onemu, ki sem ga dobil na poti V Amiens. Porthos se je obrnil kakor lev ter planil na jezdeca, ki je stal sedaj na tleh ter hotel potegniti meč. Toda so predno ga je mogel sneti iz nožnice, ga je usekal Porthos s svojim tako silno preko glave, da se je zgrudil kakor vol, kadar ga udari mesar z batom po čelu. Mousquoton je legel vzdihuje" na hrbet svojega konja, ker rana, ki jo je bil dobil, mu ni pustila, da bi ostal v sedlu. Ko je d'Artagnan zapazil dva nova jezdeca, se je ustavil ter nabasal znova svojo pištolo; poleg tega je imel njegov novi konj puško privezano za sedlo. — Kaj hočeva? vpraša Porthos; ali počakava ali napadeva? — Napadivat odvrne d'Ai •: m. — Napadiva! ponovi Porthoe In zabodla sta ostroge svojima konjema v trebuhe. Jezdeca nista bila oddaljena več nego dvajset korakov. — V imenu kraljevem! zavpije d" Atsagnan, pustita naju dalje i — Kra!j nima tu ničesar opraviti, odvrne temen in trepetajoč glas, kakor da prihaja iz megle, zakaj jezdec je bil zayit v oblak prahu. — Prav, odvrne d' Artagnan, videli bomo, če nima kralj povsod proste poti. — Torej poglejte, odvrne isti glas. Dva strela sta počila skoro istočasno ;¦ jednega je sprožil d' Artagnan, drugega Porthosov nasprotnik. D*Artagnanova kroglja je odnesla klobuk njegovemu sovražniku, kroglja Porthosovega nasprotnika pa je pre-strelila grlo Porthosovega konja, ki se je zgrudil na tla ter zBhropel. — Zadnjikrat vaju vprašam: Kam greata ? pravi zopet onf glas. Metoda je vseslovenska družba, uvažujmo vsi njeno korist, podpirajmo jo vsak po svojih močeh. Družbine publikacije naj ne bodo glas vpijočega v puščavi. Imenovinjd. — Sodni tajnik Josip Fon v Gorici in dr. H. Stepančič, okrajni sodnik v Buzetu, sta imenovana za deželnosodna svetnika pri okrožni sodniji v Gorici. Shod za laško vseučilišče. — V nedeljo ob 11. uri dopoldne se je vršil v tukajSnjem gledaligfiu shod za laško vseučilišče. Gledališče je bilo sicer dobro zasedeno, ali tako polno, kakor so pričakovali, pa ni bilo. Predsedoval je G. Brumatti, predsednik pri „Societa popblare friulana". Župana dr. Ma-ranija ni bilo na shodu, kar se je vzelo na znanje z glasnim mrmranjem. Ko se je prikazal vladni zastopnik višji redarstvoni komisar dr. Časapiccola, so kihali ter godrnjali. Govoril je Brumatti. V govoru je namigaval tudi nekaj na Rim, vtaknil vmes tudi namestnika, ki da je priznal itaUjanstvo Gorice (pre&fcjto mora biti slabo, ko iščejo vedno priznavanji), potem pa pohvalil laške vi-sokošolce radi njih nastopa. Govoril je potem visokošolec Marcuzzi, ki je pripovedoval o dogodkih v Gradcu in na Dunaju, govoril o Bpatrijitf ter sklenil z zahtevo po laškem vseučilišču. Potem je govoril podžupan goriški Jurij Bombig, rekoč, da morda dobijo Lahi vseučilišče takrat, ko ne bo v e č p o t r e b a (?). Sprejeli so resolucijo, v kateri se obžaljuje, da vlada ne drži besede glede" svojih obljub do Lahov; pozdravlja akcijo visokošolcev ter pričakuje od laških poslancev, da izposlujejo laško vseučilišče in srednje šole z laškim učnim jezikom. V imenu socialistov je govoril Callini, za njim Verze-gnassi. Govoril je tudi o demonstraciji v petek zvečer v Gorici, pri čemur pa ga je prekinil dr. Casapiccola, potem citiral nekaj iz Carduccija o Italiji, in sklenil, da bodo trkali na vrata Dunaja toliko časa, da bodo prav uvaževane zahteve Lahov. Zborovalci so kričali na to: Viva 1'Universita italiana! Abasso i cosacchi! (?). Ves shod je imel biti barvan tako-le dobro irredentistično, ali naši Lahi so veliki junaki med seboj v besedah, kadar treba nastopiti, jim pa zleze srce v hlače in noge čutijo strašno lahke, da bi kar najrajše zbežali. Mnogo in različno se je komentovalo odsotnost župana Maranija. Pa je res težko hoditi razsodnemu človeku na take manifestacije, ki se pokažejo na koncu le za komedijo. Na mesto da bi dostojno, lepo manifestirali, se kregajo s policijskim predstojnikom, namigavajo na Italijo, se spuščajo v fraze, ki niso na mestu — konec je pa vpitje. Strašno tesno in navdušeno začenjajo, skon-čavajo pa s pajacado. Seveda se temu primerno tudi vpoštevajo na takih shodih sprejete resolucije. DBMRStnciJI- — Po shodu v gledališču je šlo nekaj socialistov, nekaj dijakov in nekaj drugih Lahov, M so pri vsakem kravalu poleg, po mestu. Peli so pesmi, mar3iljezo ter kričali po vseučilišču. Na Travniku so se razšli, ali niso se mogli zdržati, da bi ne bili zaklicali tudi: „Abbasso i ščavi!" S tem klicem so seveda zaslužili vseučilišče! — V Podgoro prihajajo od neke inške tvrdke pisma z naslovom »Piedimonte.* Takih pisem slovenski trgovci ne sprejmejo in poštni urad v Podgori jih vrača, odkoder so prišla, vršeč tako le svojo dolžnost. Ona tvrdka se je jezila ter iskala vzroka, čez zakaj poštni urad noče izročiti pisma z označbo kraja Piedimonte. Tvrdka se je informirala ter dobila odgovor, vsled katerega brez dvoma ne zapišo nikoli več na pisma, namenjena v Podgoro, Piedimonte, marveč le Podgora, če popolnoma ne opusti pošiljanja pisem Slovencem. „SlM8MCtt slepari naprej, da ker se je jugoslovanski klub postavil proti nagodbi, je v nevarnosti belokranjska železnica. Če bi na-godba ne bila sprejeta, bi se podrla belokranjska železnica; vsega kriv bi bil jugoslovanski klub. — Sama laž je tega »Slovenca!" Dejstvo je in ostane, da je belokranjska železnica sklenjena stvar, ki ne stoji v nobeni zvezi z nagodbo. Laž je vsako sklicevanje na ministerskega predsednika, ki baje hoče opustiti načrt železnice vsled sklepa Jug. kluba. Preddela za železnico se že vrše in železnica se zgradi — vlada pa že tudi poskrbi, da se sprejme nagodba. Vse pisarjenje „SlovenčevoB je le grd manever, ki se mu pa ne obnese. V TORIJU na Krasu otvorijo 24. t. m. „Dom hranilnice in posojilnice". Z laško trobojnlco»grob. — v nedeljo po- poludne so pokopali na goriškem pokopališču nekega Jos. Ipavica, navdušenega Laha, Go-ričana, ki je bil vodja v nekem mlinu v. Solkanu. Umrl je nagloma. Prepeljali so krsto iz Solkana na goriško pokopališče. Za pogrebom je šlo obilo goriških Lahov, nekaj se jih je zbralo na pokopališču. Ko so vzeli krsto z voza, so položili na njo laško troboj-nico s cvetlicami in napisom nA Beppi gli amici". Kakor poroča tukajšnji irredentov-ski list, so bili vsi navzoči strašno ginjeni. TopnIČarJI iz Gorice bodo dne 22. in 23. t. m. streljali z ostrimi streli na Ajševici, in sicer od 1 do 3 ure popoldan oba dneva. Dezsrtiral J8 podtopničar Valentin Kocijančič iz tukajšnje topničarske vojašnice. — Preskrbel si je civilno obleko in ušel. — Uzrok ni znan. Kocijančič je doma iz Pod-gore. — Izpred JOdnijB. — 46 letni Anton Gabri-jelčič iz Števerjana je bil odpuščen iz občinske službe. Slutil je, da je kriva temu 86 letna Ana Medvešček, ki bi ga bila ovadila, da ne opravlja dobro svoje službe. Spravil se je v njeno stanovanje ter jo otepel in poškodoval. Za to je dobil 7 mesecev težke ječe. Radi javnega nasilstva je bil obsojen 19 letni Ivan Cian iz Tapoljana na 13 mesecev težke ječe. Zoperstavljal se je redarjem. Redar Gregorat zahteva odškodnine 280 K za poškodbe. Dobro domaČe Zdravilo. Med domačimi zdravili, katere se uporablja pri prehlajenju itak kot pomirjujoče sredstvo, je najbolj priporočljivo Liniment. Capsici comp. s sidrom (nadomestilo za „Anker-Pain-Expellertt), katero izdeluje Dr. Richterjeva lekarna v Pragi. Cena je nizka: 80 v, K 140 in 2 — za steklenico ; steklenica je v elogantni škatljici ter označena s sidrom. Zveza narodnih društev. V tem Oddliku bo objavljalo predsedništvo nZvezeK razna naznanila, vsporede, kritike, tičoče se zvezinih društev. Vtsilica i Št Andražu. - v nedeljo 24. t. m. se bo vršila v Št. Andrežu veselica „Pevskega in bralnega društva" s sledečim vsporedom: L Koračnica, svira vojaška godba; 2. E. Komel: „Naša zvezda", poje moški zbor domačega društva; 3. Parma: Pozdrav iz Gorenjske, svira voj. godba; 4. Al. Sachs: Slovo, poje oktet podpornega bralnega društva iz Gorice; 5. Artinev: Ruska ciganska pesem, svira voj. godba; 6. E. Komel: „Pobratimijatt, poje mešan zbor domačega društva; 7. Muhvič: Slov. hrv. potpouri, svira voj. godba; 8. Fridolin Žolna: Brat Sokol,_ šaloigra v enem dejanju; 9. Društveni ples. Veselica se bo vršila v dvorani gosp. Petra Lutmana. Začetek točno ob 3. popoldne. Natančnejše podatke o vstopnini priobčimo prihodnjič. Slovenska Čitalnica v Solkanu vabi na plesno veselico, katero priredi dne 24. novembra 1907. v dvorani g. Alojzija Mozetiča. Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstop je dovoljen le Čitalniškim udom in članom čitalniško-sokol-skega pevskega zbora. — Vtopnina 2 K. — Pri plesu svira polnoštevilni voj. orkester. — Med odmorom se vrši srečkanje vrednostnih dobitkov. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. Na moji mizici zaklad Ježi m čisto majhen je ta zaklad: Škatljica Fajr-ovih pristnih Sodenskih mineralnih pastil. Jaz namreč dosti kadim, vsled česar sem zjutraj in zvečer ves zagrljen. Zato jemljem zvečer predno se viežem in zjutraj predno vstauem po 2 pastili in se znebim ne le slabosti, nego pastile uplivajo tudi dobrodelno na želodec; prehlajen pa sploh nikoli nisem. In vsled tega so mi Fay-ove pristne pastile, kakor zaklad in brez njih ne morem biti. Kupijo se za K 125 vin. škatljica, pjpjBjBHin sicer po vseh lekarnah, mirodilni-^^^™eah in trgovinah z mineralnimi vodami. Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Gnntzert, Dunaj XII, Belghoferstr. 6. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Sietonna denarna kriza. — v dopolnilo svojega članka, ki sem ga napisal v odgovor „Goricia, za danes le še to-le: Čedalje hujše, nejasnejše, brezupnejše je vrvenje na denarnem trpu Amerika posega globoko v evropske zlate zaklade. — Evropsko zlato vkreavajo na par-nike, ki ga prevažajo čez ocean, Evropa se temu sicer krčevito upira z vsemi sredstvi, ki jih je doslej poznala, ali vse zamaa. — Italijanski senator L u z z a 11 i je razveselil finančni svet z velikim načrtom mednarodne svetovne mirovne lige, ki bi imela kontrolo nad zlatimi zakladi ter izravnavala potrebe. Vse svetovno časopisje se bavi s tem res velikim predlogom. Že danes pričakujemo* poročila, da • šla angleška državna banka na — ^ i reeskomptnega obrestovauja. Grozno! Državn banka najbogatejše velevlasti na svetu pa J! 8% obresti! Posledice so nepreračunljive Rojake, ki čitajo tudi neslovenske liste opozarjamo n. pr. samo na nedeljsko „Neue fr. Presse", v tem pogledu prvi avstrijski list. Tu dobite obširen uvodnik iz 1)e. resa finančnega strokovnjaka, ki nam sku§a posvetiti v skrivnosti te velike krize, a nam ostane veliko odgovorov dolžan. — Zadej med BEkonomistom" je obsežna razprava in veliko važnih poročil o denarnem trgu. In tudi brzojavni del je bogat prezanimivih poročil iz celega sveta. Vse vkup pa je grozna slika o velikanski denarni in finančni krizi, ki visi kakor Damoklov meč nad calim svetom. In v tako hudih časih je uredništvo »Gorice" tako nevedno, a poleg tega podlo in zlobno, da pisari tako brezvestno, kakor je stalo črno na belem v tem Gregorčičevem zmašilcu. O vplivu tega svetovnega položaja aa Slovence pa bomo še govorili. A. G. Vtčtrfll trfOVSki tOČaJ priredi „Trgovsko iQ obrtno društvo za Goriško" v prostorih šolskega doma". ~- Poučevalo se bo ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 8. do 10. ure zvečer po 3 ure na teden eno h dvostavno knjigovodstvo, po 2 uri na teden italijanščino, po 1 uro na teden nemščino, po 1 uro rut teden nemško in slovensko trgovsko korespondenco, po 1 uro na teden kaligrafijo. Pouk prične 3. decembra t. 1. in ho trajal približno pol leta, t. j. do konec maja prihodnjega leta. Kdor se želi udeležiti pouka, naj se zglasi čimpreje pri predsedniku društva g. Francetu KaučiČ na Kornju ali pa pri ravnatelju »Trgovsko obrtne zadruge", gosp. Alojziju Bajec v »Trgovskem domu". Zoper draginjo. — Socijalni demokratje so v državnem zboru vložili dva nujna predloga, ki zahtevata od vlade, naj porabi primerna sredstva, da se odpravi neznosna draginja, ki je že sedaj spravila delavsko ljudstvo v strašno bedo. Socialni demokratje so izdelali svoje predloge in so povedali .redstva, g katerimi se že sedaj lahko doseže znižanje cen. -» I. nujni predlog zahteva: 1. Vlada naj pospešuje uvoz ohlajenega in zmrznjenega me.sa iz prekomorskih krajev v Avstrijo. V ta namen naj takoj razpravlja z južno anglikanskimi in avstralskimi drŽavami. 2. Vlada naj takoj razpravlja z ogrsko viado, da se začasno zniža colnino za žito, sViči.vje in pičo na podlagi čl. VIII., zakona o carinskih tarifih z dce 13. svečana 1906., na polovico zneska, ki je določen v trgovinskih ugovorih, odnosno v avtonomnem carinskem tarifu. Če kralj, ogrska vlača ne bi dovolila tega začasnega znižanja carine, naj vlada za toliko časa prepove izvoz piče, dokler je vsled pomanjkanja in draginje krme nemogoče ohraniti in pomnožiti domaČo živino. 3. Vlada naj naloži političnem deželnim oblastim, naj povsod, kjer se podražuje najpotrebnejša živila v mali prodaji vsied kartelnih ugovorov, porabijo svojo pravico po § 51 obrtnega reda ter naj določijo maksimalne (najvišje) cene (katerih se ne — K vraga! odvrne d'Artagnan. — Prav! potolažite se, tje pridete. D' Artagnan je videl, da mu je pomolil nasprotnik cev kratke puške pod nos; ni imel več časa, da bi iskal pištolo; spomnil se je nasveta, ki mu ga je bil nekoč dal Athos, in zbodel je konja, da se je visoko vspel. Krogi j a je zadela žival naravnost v trebuh. D'Artagnan je čutil, da pada konj na hrbet, in skočil je a svojo čudovito spretnostjo na stran. — A, tako! pravi oni trepetajoči glas sedaj jezno; to, kar delamo tu, je konjska igra, ne pa moški boj; potegnite meč, gospodi — Da, meč! odvrne d'Artagnan; to si želim tudi jaz. Njegov nasprotnik je bil že skočil s konja. V dveh skokih je bil d'Artagnan pri njem, in že sta se križala njuna meča. D' Artagnan v svoji izredni spretno? }<¦¦ nastavil terco, svojo najljubšo parado. Med tem je držal Porthos, kleče za svojim konjem, ki se je iztezal v smrtnem boju, v vsaki roki jedno pištolo. D' Artagnan in njegov nasprotnik sta se spopadla. D'Artagnan je po svoji navadi srdito napadal; toda to pot je naletel na roko, ki mu je dala misliti. Ko je dvakrat brezuspešno naskočil v kvarti, se je umaknil korak nazaj; njegov nasprotnik se ni ganil; d' Artagnan se je vrnil ter vnovič nast^ J terco. Dva, trije udarci so padli od vsake strani, brezuspešno ; iskre so zletale v celih kosmih od mečev. Slednjič se je zazdelo d' Artagnaim, da je prišel trenutek, da uporabi svojo priljubljeno finto; nastavil je zelo spretno, izvršil udarec po bliskovo in s tako močjo, da je mislil, da 3e jej ne more nihče upirati. Udarec je bil odbit. — Mordious! je zaklel po gaskonsko. Pri tem vskliku je skočil njegov nasprotnik nazaj, pomolil je svojo golo glavo naprej ter se napenjal, da bi prepoznal skozi temo d' Artagnanov obraz. D' Artagnan se je bal kake finte ter ostal na mestu, pripravljen, da odbije napad. — čuvajte se, pravi sedaj Porthos svojemu nasprotniku ; imam še svoji dve pištoli nabasani, — Torej imate temveč vzroka, da ustrelite vi prvi, odvrne oni. Porthos sproži; za trenotek se je posvetilo nad bojiščem. Pri tem svitu sta ona dva bojevnika hkrati glasno vskliknila. — Athos! vsklikne d'Artagnan. —- D' Artagnan ! vsklikne Athos. Athos je dvignil svoj meč, d' Artagnan je svojega upognil. — Aramis, zavpije Athos, ne streljajte. — A, a! vi ste, Aramis ? se začudi Porthos. In vrže pištolo na tla. Aramis spravi svojo v žep in vtakne meč v nožnico. — Sin moj! pravi Athos ter poda d'Artagnanu roko. — Athos, pravi d' Artagnan ter vije obupno roke, vi ga torej branite? In jaz sem prisegel, da ga privedeni živega ali mrtvega! Ah! moja čast je izgubljena! — Ubij te me, odvrne Athos ter odpre prsi, ubijte me, če je vaša čast odvisna od moje smrti. — O, jaz nesrečnež, jaz nesrečnež! vsklikne d'Artagnan, samo eden človek je- bil na svetu, ki bi me mogel ustaviti, in ravno tega mi je morala usoda privesti na pot! Ah! kaj naj rečem kardinalu t — Recita mn, da, gospoda, odvrne velevajoče neki glas z bojišča, recita mu, da je poslal proti meri dva jedina Človeka, ki sta zmožna, ugnati štiri drugo in se boriti uspešno proti grofu La Fere in vitezu d' Herblajr, in ki se udasta samo tedaj, Če ju obkoli petdeset mož. — Princ! izpregovorita istočasno Athos in Aramis, ter se ozreta naokrog, da bi ugledala vojvodo Beauforta, dočim se umakneta d'Artagnan in Porthos za korak nazaj. — Petdeset jezdecev! zamrmra d' Artagnan in Porthos. — Poglejte krog sebe, če ne verjameta, gospoda, odvrne vojvoda. D' Artagnan in Porthos se ozreta naokoii, bila sta res obkoljena od čete mož, sedečih na konjih. — Ko sem začul vajin spopad, nadaljuje vojvoda, sem mislil, da vas je dvajset mož, in vrnil sem se z vsem svojim spremstvom, ker sem se že naveličal vedno bežati ter si zaželel, da bi tudi jaz malo zasukal meč; no, bila sta samo dva. Da, milostljivi gospod, odvrne Athos, toda, kakor ste rekli: dva, ki štejeta za pet drugih. — Torej, gospoda, vajine meče! pravi vojvoda. — Najine meče! vsklikne d'Artagnan ter dvigne glavo pokonci, ker se je šele sedaj popolnoma zavedel, najine meče! Nikdar! ' e prekoračiti), tudi tedaj, če bi se zoper L izrekle občine, trgovske zbornice in za-Lge) v katerih vladajo trgovci in producenti L]. Obrtnim oblastnim in državno-pravd-0\a funkcijonarjem naj se naloži, naj s Ijuogo porabo svoje kazenske in obtoževalne Lfice skrbe, da se pazi na maksimalne ftrife. Ravnanje z iitošnjli finom prid zimo pa do L|||l||, — Letošnje • vino se*tidHk»je 'Btf.sarao L okusu, dobroti, marveč tudi po moči, Ijled česar 8e mora odslej pravilno z njim iitraati, da ostane ta letnik vsem v trajnem Umiti". Že na podlagi v moštu merjenega Ljjdkorja smo, ob. trgatvi dokazal^ da^bodo l^ela letošnja viua povprečno 11 do 12% i, vino iz riaejših in izbranih Ut seveda še več. Celo vino iz navadnega ;roz^- -ua-^raricoslie^, v Italiji itd. Tako ministerstvo je le pozdravljati — ali tako ga bo vodil tak strankar, kakor je Gessmann. Hlnlslerskl predsednik Beck je poklical k -sebi na pogovor nekaj dalmatinskih poslancev. Predmet razgovora je bil gotovo avstro-ogrska nagodba in pa vprašanje jugoslovanskega ministra. V Čnlpri vlada veselje (ali pravo ali siljeuo?) da se je zarota proti knezu pravočasno razkrila. Te dni je bil v Cetinju shod, na katerem Be je obsojal poskušeni ateutat na kneza. Razne vesti, Sroil Rl iOVU. — Lesni trgovec .los. Man-roč je šel pri Št. Petru na Krasu na. lov z natakarjem Spieglom iz tamkajšnje restavracije. Baje je na nekem težkem mestu spodrsnilo Spieglu, puška se je sprožila ter zadela Mankoča, ki je kmalu na to umrl. Prti slaiintki untilika razstava v Trstu je bila zaključena v nedeljo. Razstavili so ti-le umetniki: Ivan Grohar 6 slik, — Rihard Jakopič 8 slik, — Matija Jama 7, — Roža Klein 3, —- Matej Sterman 7, — Peter Ž ni i tek 7, (™ ti so člani umetniškega kluba »Sava" —), dalje: Joh. Germ 3, -— Fran P. G1 o b o č n i k 4, — Anton Gvaiz 8, ~~ Milan KlemenČič 2, — Ivan Marčelja 1 kip, — R. Marin 8 slik, — Melita Rojic O — Henrijeta Šan-tel 14, Saša Šantel 11, — Hugo Viktor 8, Ivan Zabota 8, — Ivan Zajec 3 kipe. — Gvaiz, Klemeučič, Rojic in oba Šantel so GoriČanje. Razstava se je vseskozi posrečila. Število 110 razstavljenih umotvorov tudi priča, da ta naša umetnost napreduje z nepričakovanimi koraki. Za zaključek je bil naznanjen prihod — Ljubljančanov. V Trstu so se dostojno pripravili za sprejem. Ali nekdo je zgubil stavo, ker je cenil število dragih gostov na tri glave. Došlo pa jih je - osem! Svoje-časno je šel iz Trsta v Ljubljano poseben vlak 1 — Komentar je nepotreben! Napridii list aa Kiroikttn, - v Kranju začne izhajati napreden list za Korošce. Imenoval se bo „ Korošec"; izhajal bo vsak teden. Velika USlMINl. — Moskovski milijonar K. S. Ledencov je volil znaten del svojega premoženja moskovskemu vseučilišču in tehniki. Oporoki je postavljena klavzula, da sinovi izgube svoje deleže 200.000 rubljev, ako nastopijo proti oporoki. SfiprtlSlt IttftT prirede v Trstu dne 7. decembra v veliki dvorani „Narodnega doma". Napad aa Vlak- — Oboroženi Hunguzi so napadli pri postaji Rehed železniški vlak, oropali potnike ter jih mnogo ranili, potem so zločinci zbežali. Vojaški ItpiC A. Vrbas od 27. lovskega bataljona se je sam predstavil oblasti v Italiji, katera ga pošlje nazaj v Avstrijo. Akti. tik. druitio „Triglav" v Gradcu si je na svojem prvem občnem zboru dne 8. novembra izvolilo za zimski tečaj 1907.—1908. sledeči odbor: predsednik: iur. Konrad Šmid, podpredsednik: tehn. Fran Zupančič, tajnik: iur. Fran Kostanjevec, blagajnik: iur Mihael Stajnko, knjižničar: tehn. Albert Poženel, gospodar: iur. Otmar Pirkmaier, odborov nam.: iur. Rudolf Janežič, preglednika: med. Vinko Tajnšek, iur. Hinko Jrgolič. Kali Si nzaslvži" v Avstriji mllloni, je pokazala razprava, ki je bila v sredo pri civilnem deželnem sodišču na Dunaju. Neki agent za meso, Briick, je leta 1906. naznanil ravnatelju praške industrijske družbe za železo Kestranku, da prodaja bosenska vlada, to je skupno finančno ministerstvo delnice (akcije) vareške industrijske družbe. Dejal je dalje, da ima zveze z ministerstvom in da bi lahko posredoval gospodu Kestranku delnice zelo po ceni, namreč za 7 milionov K, od katerih bi pa ministerstvo dobilo samo 3 milione, štiri pa bi dobil Bruck kot provi-¦ zijo. In gospodu Kestranku se je zdela ta I kupčija zelo „naravnau, pa je res sklenil i Brtickom tako pogodbo, celo pri notarju. Kupčija se je sicer za sedaj razbila, ker je. sklenilo ministerstvo pogodbo z drugo banko. Bruck ni dobil provizije in vsled tega je prišlo do procesa. Ampak zanimivo je to, da se v kapitalistični državi na ta način lahko „zaslužiu štiri milione in da se pri minister-stvu akcije, ki bi bile za 7 milionov še poceni, lahko dobi za tri milione. Kdo še misli, da gredo take kupčije na račuiTljudstva'? Slovanski učiteljski shod t Pragi 1908. - o priliki jubilejske razstave v Pragi bo tudi shod slovanskega učiteljstva v Avstriji. Na dnevnem redu bodo razprave : 1. Narodna odgoja pri slovanskih narodih. 2. Zveza slovanskega učiteljstva in nje kulturne naloge. ČflŠkO ŠOtStVO II Dunaju. — Društvo „Ko-menskv" vzdržuje že 25 let privatno češko ljudsko šolo na Dunaju, ki jo obiskuje nad tisoč otrok. Že četrtstoletje se bore Čehi, da bi tej svoji šoli priborili pravico javnosti. Ko se je Lueger še boril proti liberalcem in so mu bili češki glasovi neobhodno potrebni, da pribori kršč. soc. večino, je na vseh shodih obljubljal, da ji bo dal to in še več. Ko je prišel na krmilo, je zat&jil svojo besedo, in kršč. soc. stranka besni še bolj proti Čehom kakor je kdaj liberalna stranka, zato se bodo Čehi še pol stoletja borili za to, kar bi jim noben človek z zdrayo pametjo ne odrekel — za pravico javnosti svoje šole. Pa taki so ti ljubi Nemci vse strank. Kolonjski kardinal FlSChir je prepovedal samostanom kopanje; samostani ne smejo imeti kopalne sobe, pa tudi drugi duhovniki ne. V nekem nunskem samostanu je ukazal napraviti med oltarjem in sedežem nun zagrinjalo, da ne vidijo nune mašujočega duhovnika in da ne pridejo v skušnjave. Ali pozna predobro nunsko življenje in delovanje, aH pa je posegel v svoji slepi strasti predaleč, vsekakor je to lepa sličica za 20. stoletje. Otrok V dlmillkU. — V Karvinu na Morav-skem je služila dekla Marija Krause. Njeno ljubavno razmerje ni ostalo brez posledic. Ker se ljubimec ni več zanjo brigal, zadušila je otroka, zavita ga v časopise, nesla truplo po noči v podstrešno sobo, odprla vrata od dimnika in položila otroka v neko razpoko. Nobeden ni vedel, da je porodila dekla. Pred kratkem je divjal H vikar, ki je zapodil dim v sobo gospodarjev, ki so zapazili duh po pečenem mesu. Preiskovali so in dobili pod streho v dimniku skoraj popolnoma pečenega otroka. Krause je priznala svoj zločin. Društvo slovenskih in notarskih uradnikov s sedežem V Cilju vabi k XI. rednemu občnemu zboru, ki se vrši dne 24. listopada 1907. ob dveh popoldne v pisarniških prostorih gospoda dr. Josipa Karlovšeka, odvetnika v Celju. — Vspored: 1. pozdrav predsednika, 2. Čitanje zapisnika, 3. poročilo društvenega vodstva: a j tajnika, b) blagajnika, in c) računskih pre-gledovalcev, 4. volitev odbora, 5. slučajnosti. Odbor. jMWj»*A*JJJ»J>jMhf<** Prid poroto V Birollnu je sedel 25 letni Rihard Meier, ker je streljal trikrat iz revolverja na svojo mlado ženo. Ta namreč se je udala vlačugarstvu, od katerega je kar ni mogel več odvrniti. Ko mu je bilo slednjič dovolj, je v razburjenosti vstrelil na njo trikrat, pa je ni zadel. Žena je sedaj v Ameriki. Porotniki so Meierja oprostili. Naznanilo. Naznanjam si, občinstvu, da sem otvoril v ulici Morelli štev. 12 novo za iz sodov in vsakovrstnih poprav. Za mnogobrojna naročila se toplo priporoča eodar. Službe išče upokojen uradnik veSč slovenskega, italijanskega, hrvaškega in nemškega jezika. Starost srednjih let Službo sprejme za celi dan. Ponudbe je pošiljati na naše upravništvo. Naznanilo. Usojam si naznaniti si. občinstvu in svojim odjemalcem, da nadaljujem kleparsko obrt tvrdke Karol čufer pod istim imenom. Vodstvo moje obrti prevzame g. Ant. Brega ntič, izkušen poslovodja. Zanašaje se na Vašo naklonjenost, se priporočam za obila naročila in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene. Z odličnim spoštovanjem Ana vd. Čufer. P. S. Sprejme se takoj krepkega učenca. Odlikovana pekarija in sladfiifiarna KarolDraščik v Corici na Koran v (lastni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likorje na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo •p* po jako zmernih cenah.-*« Radi potrebe večje moči, proda se skoro nov parni stroj ***** (Patent - Heissdampf - Hochdruck - ) znamenite najnovejše konstrukcije R. Wolf Magdeburg-Bukan, ki ne porabi nit 1 kg premoga na uro za 1 konjsko silo. — Reflektanti lahko vidijo točno funkcijoniranje istega pri lastniku; And. Jclkll *mmW v N P- Miren pri Gorici ki daje na željo tudi usa podrobneja pojasnila. Knjigoveznica Ivan-a Bednafik se je preselila v ulico Vetturini št. 9 v hišo ^.Narodne Tiskarne". »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Talafon it. 78. Bacon postne hranilnice Štev. 837.315. Vsled sklepa skupne seje naColstva in nadzorstva z dne 12. marca 1907. se: Hranilna vloga obrestujejo po 41/, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsatcogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5V,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni delažl obrestujejo koncem leta po h%%. Stanja 31. dec. 1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.188-82. — Posojila: 1,617.190.37. — Reservni zaklad: 'g2;'S8BH5T^~VrXdno'al"KIST 112.328 — Havre-Nei vozijo zanesljivo najin Francoske prekoi Edina najkra Bazel, Pari; in F -----------Veljavne v ^A«?XA>X^?^«?XA?\A?A?\2S? Denar prihrani, kdor kupi izgotovljeno pohištvo pri Ant. Breščak« i In brezplačna pc Cd. S oblastveno polrje ˇ Ljubljani, v novi hiši „Kmef znane gost v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za vsak stan, priprostega in naj- finejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Gene brez konkurence. Steckenpferd- liljino mlečnato milo Bergraanna & Komp. i> Draždanah in u Hišni ob babi je in ostane — glasom vsak dan novodošlih priznanj — najboljše medi-cinalno milo proti pegam; ono ohrani kožo nežno, mehko in rožnato. Na prodaj po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah. — Cena 80 vin. za komad. Varstvf Linimer Anker je povsod sredstvo r 80 vin., vseh lekf priljublje poslužev škatljah drom" Gospodične in gospodje - pozor! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktorfa« in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala, da ostane »Original« le najboljši. flrigiBal-ieleriasiPfljip^Lni uporabi brezšumno. Oripal-Vicloria stroji "j^gj za domačo rabo in obrtne namene. Ori!inl-Wirtiriaitreji^$: za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Originai-Vfeforia sfrsji 5^in?l^: lek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria« trojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles »Pnch«, orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki KERŠEVANJI & ČUK - GORlCy [Stolni trg gt. 9 (Fiarza Duomo) Lastna delavnica In popravlja »niča RITA CiSTELLO S == SVETOVNO ZNAN FERNET-BR