SLOVENSKI izdaja in liska Časopisna podjeljc ilovenskl porode valeo. - Oireklor. Rudi Janhuba Glavni id odgovorni urednik: Sergej Vošnjak. - Uredništvo. Ljubljana. Tomšičeva ulica št. I in S. telefon 23-522 do 23-326. - Uprava: Liubljana. Tomšičeva ulica št. 1/11, telefon Ž3-o22 do 23.526 Oglasni oddelek Liubljana, Titova cesta 7, telefon 21-696, ra Ljubljanske naročnike 20-463 za zunanje 21-632 — Poštni predal st. 29. — Žiro račun pri Komunalni b“ Id Ljubljana št M1-KB-5-7.-S67 - Mesečna naročnina 230 din LETO XIX., STE?. 100 LJUBLJANA, NEDELJA, 27. APRILA 1958 CEHA 10 OB VSI. KONGRES JE KONČAL DELO Enotnost Zveze komunistov Jugoslavije zraz enotnosti in teženj naših narodov Movi program ZKJ je močno in zaneslj vo vodilno sredstvo v de n in borbi članov Zveze za uresničenje socializma v državi m v borbi za mir in mednarodno sodelovanje — Enotnost in trdnost ZKJ m naših narodov sta globoko prežeti z občutkom mednarodne solidarnosti z vsemi delavskimi in naprednimi gibanji v svetu — Od svojih načelnih stalisc v mednarodnih kot notranjih vprašanjih ne bomo odstopili lSr -sso.dciio o pnnoanjui n«ioa ^ izvoJii Izvršni komite in sekretariat Tovariši in tovarišice delegati! VII. kongres Zveze komuni-5,ov Jugoslavije je danes končal svoje plodno deio. Lahko smo zares zadovoljni ■ a ponosni na izredno idejnopolitično enotnost in na enodus-nost, ki sta med delom kongresa prišla do p .polnega izraza. Nihče ki je videl ali drugače sprem! jn. delo tega kongresa, ne more več dvomiti o tem, katera sila poganja in usmerja ves proces razvoja naše socialistične družbe. Zveza komunistov je tudi tokrat pokazala, da je nobene težave in viharji ne morejo odvrniti z jasno določene poti socialistične graditve ali omajati njenih enotnih vrst. In tako, kakor so strnjene in ojeklenele vrsffe Zveze komunistov, so strnjene tudi vrste našega ljudstva, ker je enotnost Zveze komunistov Jugoslavije izraz enotnosti in teženj ljudstva, kar je zanesljivo jamstvo, da smo na najboljši poti. Enotnost in čvrstost Zveze komunistov in ljudstva nista zasnovani in cementirani samo na nekakšnih ozkih nacionalnih interesih, temveč sta globoko prežeta tudi s čutom mednarodne solidarnosti z vsemi delavskimi in naprednimi gibanji, kakor tudi s kolonialnimi naro- di, ki se bore za svojo svobodo in neodvisnost. O tem pričajo mnoge manifestacije in akcije našega državnega vodstva, pri katerih ima popolno podporo vsega našega ljudstva. Zgodovina Komunistične partije, kakor tudi zgodovina narodov Jugoslavije, zlasti vojna in povojna, zgovorno priča, da nismo nikdar obžalovali nobenih žrtev, ko je šlo za naše mednarodne obveznosti ali za interese progresivnega človeštva ali katere koli pravične in načelne stvari. Zaradi tega bi želeli, da se ne bi napačno razumelo, da je na tem kongresu prišlo do določene manifestacije nezadovoljstva zaradi tega, ker so nekatere bratske partije napovedale udeležbo svojih delegacij na kongresu, nato pa jo odpovedale z zelo neprepričljivimi utemeljitvami. Nas je treba razumeti in spoznati, da taka reagiranja niso rezultat kakšne prevelike občutljivosti, temveč tega, kar je ostalo iz spominov na težko preteklost. Treba je razumeti, da sede tukaj kot delegati komunisti, prekaljeni v oboroženi revolucionarni borbi in v povojni težki borbi .za zgraditev socializma. Želeli bi, da v bodoče rešujemo svoje nesporazume in nesoglasja na dru- gačen in bolj tovariški način. Zakaj, bilo bi zelo tragično, ako bi v naših medsebojnih odnoša-jih sedaj zopet šli po poti, ki se je v preteklosti že pokazala kot fatalna za mednarodno delavsko gibanje. Tega ne želimo, in lahko izjavim tukaj pred vsemi prisotnimi, da si bomo tudi v prihodnje prizadevali, da ne damo povoda, da bi se nam z nekakšno pravico očitalo, da slabimo mednarodno delavsko gibanje. Menimo, da že začeto negativ-_ no "in nepravilno pisanje v tisku in neobjektivni govori o Jugoslaviji v nekaterih socialističnih deželah ne morejo predstavljati nobene optimistične perspektive za nase bodoče odnose. Po mojem mnenju Je že čas, da nas pravilno razumejo, da poskušajo nas pravilno razumeti, kajti naše čvrste odnose lahko gradimo samo na medsebojnem razumevanju in zaupanju. Vsako pričakovanje na katerikoli strani, da bomo odstopili od svojih načelnih stališč, tako v mednarodnih kakor notranjih vprašanjih, je samo izgubljanje časa in povzroča škodo nam vsem. Ne govorim tega zato, da bi hotel zanikati potrebo po medsebojni tovariški konstruktivni kritiki. Taka kritika Je koristna tako med partijami, kakor je zelo koristna znotraj vsake partije posebej. Toda mi vemo, kaj je konstruktivna In kaj je negativna kritika. Zato je razumljivo, da ne nGftfflo biti ravnodušni takrat, kadar smo prepričani, da je kaka kritika nepravilna, krivična in nekonstruktivna. Kadar se bodo' stvari v naših medsebojnih odnosih pravilno razvijale, potem bo to, po našem globokem prepričanju, v veliko korist vsemu delavskemu gibanju na svetu. Tovariši ta tovarišioe! Na tem kongreen smo v ref e ratih in v razpravi zelo ostro kritizirali naše slabosti in napake v preteklosti, ki so se dogajale v našem vsakdanjem delu. Menimo da Je to zelo važno za prihodnje še uspešnejše delo članov Zveze komunistov Jugoslavije, prav tako pa tudi za ohranitev zaupanja naših narodov v Zvezo komunistov. Toda, če kritiziramo sami sebe in navajamo v javnosti naše pomanjkljivosti in napake, potem to ne pomeni naše slabosti, kakor to mislijo nekateri v državi in Izven nje. Nasprotno, to predstavila moč naše revolucionarne partije in kaže, da je dovolj močna In sposobna, da javno Centralni komite ZKJ je izvolil na današnji prvi seji, ki je bila takoj po končanem kongresu, za generalnega sekretarja ZKJ Josipa Broza Tita. V novi izvršni komite CK ZKJ so bili izvoljeni: Josip Broz Tito. Vladi- mir Bakarič. Ivan Goš-njak. Blažo Jovanovič, Edvard Kardelj, Lazar Koliševski, Franc Leskošek, Miha Marinko, Dju-ro Puear, Aleksander Rarikovič, Djuro Salaj. Petar Stambolič, Jovan Veselinov, Veljko Vlaho- vič in Svetozar Vukma-novič. Za generalnega sekretarja ZKJ je izvoljen Josip Broz Tito, za sekretarja pa Edvard Kardeli Aleksander Rankovič V sekretariat izvršnega komiteja so izvoljeni: Jo- sip Broz Tito, Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič, Svetozar Vukma-novič in Ivan Gošnjak. KONSTITUIRANJE -ENTRALNE REVIZIJ SKE KOMISIJE CK ZK JUGOSLAVIJE Novoizvoljena central- na revizijska komisija CK ZKJ, ki ima 23 članov, je imela takoj po končanem VII. kongresu prvo sejo, na kateri so za predsednika komisije izmolili Grgo Jankeza, za sekretarja pa Boso Cve-tič. navaja tudi svoje pomanjkljivosti in napake. Važno je samo, da vselej razlikujemo konstruktivno kritiko od destruktivnega kritikarstva, ki je tuje in škodljivo ne samo v komunističnem gibanju, nego sploh. Tovariši in tovarišice ; Na VII. kongresu smo sprejeli nov program Zveze komunistov Jugoslavije in druge važne sklepe. Kongres je dal s tsm članom Zveze zelo močno orožje, skovano na temeljih marksistične ih leninistične znanstvene misli, na naših lastnih izkušnjah v dobi izgradnje socializma in na izkušnjah, pridobljenih v dobi od velike Oktobrske revolucije do danes, prav tako pa tudi zasnovano na oceni sedanjih mednarodnih > odnosov. Z drugimi besedami: v programu so teoretično obrazloženi in oblikovani naša praksa in izkušnje v izgradnji socializma, kakor tudi praksa in izkušnje s področja mednarodnih odnosov. S tem d a.) e kongres članom Zveze komunistov v roke zelo močno orožje, pomembno za njihovo nadaljnjo borbo in za njihovo nadaljnje delo pri graditvi socializma v naši deželi. Člani naše Zveze komunistov se morajo do temeljev seznani.. in proučiti te sklepe in program, po eni strani zato, ker so v njih točno označene naloge, ki so pred nami, po drugi strani pa tudi zato, ker pomeni spoznavanje nalog in osvojitev duha programa in sklepov hkrati tu- di spoznavanje možnosti, da se izognejo raznim napakam, hkrati pa je to močno in zanesljivo vodilno sredstvo pri delu in borbi članov Zveze za ostva-ritev socializma v naši deželi in v borbi za mir in mednarodno sodelovanje. Ob koncu dela našega kongresa vam, tovariši in tovarišice, še enkrat želim mnogo uspeha pri vašem nadaljnjem delu za dobrobit naše socialistične dežele. Živela Zveza komunistov Jugoslavije Živela mednarodna solidarnost delavskega razreda in vseh naprednih sil Konec kongresa Pod predsedstvom generalnega sekretarja CK ZKJ tov. Tita je VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije nadaljeval svoje delo okoli 17. ure. Ko se je poleglo dolgotrajno odobravanje in vzklikanje »He-roj Tito«, je da! tovariš FLto besedo Miki Spil jaku, kii je v imenu volilne komisije prebral izid izvolitve članov Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije iin Centralne revizijske komiki j e. Veliko navdušenje je povzročilo sporočilo, da so, za Josipa Broza Tita glasovali vsi prisotni delegati — 1791. Njegovo izvolitev so delegati pozdravili z dolgotrajnimi in močnimi ovacijami ter s skandiranjem ^Heroj Tito«, »Tito — partija«. Prisrčno so delegati pozdravljali tudi druge izvoljene člane CK ZKJ. Zlasti prisrčno so sprejeli izvolitev tovarišev Kardelja in Rankoviča. Ob tej pri-liiki so vsi delegati vstali in skandirala: »Tito — I^ardelj«. in »Tito — Marko«. Delegati so prav tako toplo pozdravljali tudi izvolitev drugih tovarišev. Nato je imel tov. Tito, zelo prisrčno pozdravljen, zaključni govor, ki so ga delegati večkrat prekinjali z dolgotrajnim odobravanjem in pesmijo. Ob koncu je tov. Tito izjavil, da je VII. kongres ZKJ končan, nakar so vsi delegati stoje zapeli Internacionalo. Zahvala Ljubljani Ob zaključku VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije je izrekel tovariš Tito Ljubljani naslednjo zahvalo: »VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije je občutil, da so komunisti Ljubljane in vsi njeni prebivalci vsestransko poskrbeli za to, da se nudijo VII. kongresu vse možnosti za čim boljše in uspešnejše delo. V imenu vseh delegatov in gostov VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, ki so se čutili v mestu Ljubljani obkroženi s pozornostjo in skrbjo, izražam prebivalcem Ljubljane svojo polno zahvalo. Prav tako se zahvaljujem v imenu kongresa tudi organizatorjem tega kongresa, ki je mogel tako nemoteno in lepo opraviti svojo dolžnost in svoje delo.« * stx. / SLOVEHSB POROCEMLEC / st. »9 - se. aprila lase a kongresa Zveze komunistov Jugoslavije o pri nalogah VII. kongres ugotavlja, da je moupravnih pravic neposrednih ves socialistični razvoj Jugosla- proizvajalcev in komun, zago-vije v dobi med VI. in VII. kon- tovili plansko usmerjanje gospo-gresom potrdil pravilnost poli- • darskega razvoja v skladu s potika Zveze komunistov Jugosla- trebami skupnosti ob čuvanju vije. -iZi osnovnih proporcev v gospodar- Ob tej priliki so bili doseženi stvu. IV. Zveza komunistov si mora prizadevati, da bodo vse družbene sile delovale v okviru enotne gospodarske politike in veliki uspehi v graditvi materialne podlage družbe, v razvoju socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja, v izboljševanju življenjskih pogojev delovnih ljudi in v dviganju povezanost splosnih naporov organih družbenega upravi ja- Kongres poudarja, da ostane razvoj družbenega samoupravljanja tudi v nadaljnem obdobja ena od osnovnih nalog Zveze komunistov in vseh socialističnih sil. V vseh organih komun, v Ustvarjale nujno skladnost in delavskih svetih ^in drugih njihove socialistične zavesti. Po zaslugi te politike je naša vse družbe in neposredne ak- nja mQra biti vsa dejavnost tivnosti delovnih kolektivov, prežeta z borbo za razvoj država dala svoj prispevek k komun in drugih nosilcev sa- socialističnih družbenih odno- slvari miru, konstruktivnemu moupravljanja, zatirajoč lokali- sov in s skrbjo o vsakodnev- mednarodnemu sodelovanju in stične in partikularistične tež- nih potrebah delovnih ljudi, napredku socializma. nje, ki slabe napore za hiter in Utrjevanje in nadaJjni raz- vil. kongres, ki je po izčrpni bolj harmoničen razvoj gospo- voj demokratizma v življenju razpravi odobril referate, poro-- darstva in družbe. in delu organov družbenega čilo CK ZKJ, kakor tudi program in statut, meni, da so v njih podane perspektive nadaljnje graditve socializma, določene glavne smernice in naloge za aktivnost ZK» Glede na to opozarja kongres na naslednje prihodnje naloge: samoupravljanja ostane tudi v prihodnje stalna naloga vseh socialističnih sil. Odločno se je treba boriti proti vsakemu izpodkopavanju pravic proizvajalcev in državljanov. Nesocialna politika mora vse obhodno je še bolj zagotoviti II. 1, bolj spreminjati svoj značaj. Njene naloge se morajo razširiti s področja zaščite zdravja, skrbi za otroke in za delo nesposobnih ter zavarovanja za starost na področje splošne skr- seznanjanje delovnih ljudi z delom in poslovanjem organov družbenega samoupravljanja po zborih volivcev, s sestanki delovnih kolektivov in družbenih organizacij ter razvi- Zaradi nadaljnje krepitve ma- za £lovek družino, njihove Jati odgovornost teh organov terialne podlage socializma m TSakcdnevne potrebe in preskr- pr,ed delovnimi ljudmi za prenaglega razvijanja proizvodom bo njihov odmor> zabavo itd. vilno opravljanje njihovih sil je neobnodno v skladu s per- jjeobhodno je treba razviti pr^TV1® dolžnosti, lektivnim planom in resoluei- družbeno kontrolo in večjo za- V nadaljnem obdobju je treba tudi vnaprej vlagati jami Zvezne ljudske skupščine jnteresiranost posameznikov, de- M. . . ustvarjati skladnejši razvoj vseh Jovnih kojektivoVj komunalnih gospodarskih področij. To bo skllnnost! in vseh družbeiiih či- samostojno in čimbolj i.«.l.vilo stabilnejše « ' Z S .TS&vSo Sf v* pi-v. -j o/- p r—sg vv-ij j n stalno dvisrs- , , _ . s , SK6f QrUZ06116 111 uTZRiV* pOSl6> nje HvUeSkegrstendardaT trosCnje skladov so- NadaIje je treba tlldi raz. Odločneje vzpodbujati specia- finega zavarovanja. vijati neposredno in stalno lizaciio in kooperacijo v proiz- , Zdravstveno zavarovanje je sodelovanje ljudskih odborov vcdnji zlasti v posameznih pa- treba razvljaU v *smerl postop- in občin, njihovih zborov in no-ah industrije tesnejše pove- ,,esa zajemanja vsega prebival- svetov z delavskimi sveti in stva. organi družbenega upravija- Naloga družbene skupnosti, nja ter ustanovami v svrho zlasti pa organov delavskega vsklajevanja in usmerjanja samoupravljanja in sindikalnih njihove dejavnosti, organizacij je, da se doseže pol- Nadaljnje usposabljanje de-na zakonitost na področju de- lavskih svetov za izvajanje zevati znanstveno raziskovalno eelo s problemi gospodarstva, osvajati moderno tehnologijo in sodobne metode proizvodnje v čim širših razmerah. Bolje izkoriščati rezerve v ob- s Bolje izkoriščati rezerve v ob- . , ... .. , . - ,, . . _.r. , lovnih odnosov, zaščite pri de- njihovih pravic in dolžnosti srojecih kapacitetah, sredstvih • . . 7 .. . ... , . , , . ... . „ lu ter razvoja socialnih m ter razvijanje njihove odgo- in delovni sni ter vzpodbujati ______________„------------------------------------- materialno zainteresiranosTTn Nravstvenih služb v podjetjih, vernosti do skupnosti je na-osebno prizadevanje delovnih Na področju zdravstvene poli- posebne važnosti tako ljudi. tike je potrebno poleg material- SIede na Krepitev vloge de- nih naložb zagotoviti razvoj lavskih svetov pri upravUa- vitih področij vsklajati s sploš- preventivne službe, hitrejše nf&Dolititel nimi načeli naše gospodarske vzgajanje srednje-medicinskih ° P« Bolittki Gospodarski razvoj manj raz- politike in potrebo po odstranjevanju razlik v stopnji razvitosti. Zagotoviti racionalna vlaganja v gospodarstvo, da bi čim ne- posredneje in čim hitreje vplivala na naraščanje proizvodnje in dohodka. Izvesti ukrepe, da se oprema, organizacijske oblike in metode poslovanja v trgovini spravijo v sklad z naglim razvojem vseh vrst potrošnje, s politiko ustvarjanja stabilnosti trga in povečevanjem življenjskega standarda. Modernizacija kmetijstva in njegova socialistična preobrazba predstavljata eno izmed najvažnejših nalog v borbi za nadaljnjo socialistično izgradnjo dežele. Zato je nujno: Odločneje uvesti sodobne teh kadrov ter zdravstveno svetljevanje ljudstva. pro- z. III. Na področju prosvete, znanosti in kulture - se postavljajo naslednje naloge: itd. kot pri reševanju vprašanj življenjske ravni delavcev. V bodoče je treba tesneje povezati aktivnost zborov proizvajalcev z delom delavskih svetov in na ta način povečati njihov vpliv na delo gospodarskih organizacij. Nadaljevati delo pri nadaljnjem razvoju in krepitvi organov družbenega samouprav- Izvesti reformo šolstva, kar na področju prosvete, pomeni zgraditi take šole, hj ?ulture' socialnega skrbstva m zdravstva, kakor tudi na področju stanovanjskih skupnosti in komunalnih služb. Treba je nadalje izpopolnjevati delo predstavniških teles okrajev, republik in federacije ter njihovih organov ter posvetiti več skrbi razvoju njihove funkcije v pogledu koordinacije in usmerjanja aktivnosti komun, gospodar- bodo kot družbene ustanove socialistične skupnosti maksimalno prispevale k formiranju strokovno sposobnih in socialistično izobraženih državljanov, kakršni so potrebni naši skupnosti. Posebno je važno hitreje vzgajati kadre za gospodarstvo. V tej smeri razvijati omrežje raznovrstnih strokovnih šol, ki n otoške pro cese* "in" "pospeševati b»do bolj ustrezale potrebam in drugih organizacij in proizvodnjo v vseh vejah kme- gospodarstva, kakor tudi vse ustanov, da bi se doseglo čim tijstva ob istočasni krepitvi so- dopolnilne izobrazbe, iz- skladnejše delovanje celotne- cialističnih odnosov na vasi, popolnitve, posebno delavske ga mehanizma družbenega krepiti materialno podlago univerze in podobne ustanove, samoupravljanja, kmetijskih posestev in delovnih izgrajevati jih v^ razvi e, ka- Neobhodno je treba vložiti zadrug, da bi čimprej postale drovsko in materialno preskrb- nove napore, da bi se pove-moderni in močni socialistični ljene ustanove. čala strokovna sposobnost in proizvajalci in nosilci borbe za Ne zanemarjati vzgoje znan- izboljšalo delo vseh organov napredek kmetijstva in njene stvenega podmladka, bolj smelo državne uprave ter strokov-socialistiene preobrazbe, reševati vprašanja hitrejšega, nih in upravnih organov' in krepiti in razvijati zadružni- racionalnejšega šolanja visoko- ustanov, štvo, posebno pa proizvajalno kvalificiranih strokovnjakov za Boreč se za vse širše so- sodelovanje (kooperacijo) med gospodarstvo in druge službe- delovanje delovnih ljudi v zadrugami in individualnimi Glede na to pod vzeti ustrezajo- upravljanju na vseh podroc-proizvajalci kot obliko, ki orno- če ukrepe za skrajšanje študija jih družbenega življenja, mogoča hitrejši razvoj močne so- na univerzah. rata Zveza komunistov in Socialistične kmetijske proizvod- Skrbeti za sistematično stro- cialistična zveza delovnega nje. kovno in ideološko vzgojo pro- ljudstva Jugoslavije posvetiti Dvig življenjskega standarda svetnih delavcev. najveejo pozornost razvijanju ustvarjati v skladu s porastom Skrbeti, da se v bližnjem ob- zavesti državljanov glede nji- storilnosti dela in narodnega do- dobju hitreje razširja šolski hovih pravic in ^ dolžnosti in ustvarjanju socialističnega javnega mnenja kot neobhod-nega moralno-političnega či-nitelja v razvoju socialistične demokracije. hedka v splošno-družbenih po- prostor in izboljša oprema, pogojih. sebno v mestih in industrijskih Sistem nagrajevanja izgraje- naseljih, vati na enotnih osnovah in od- Posvetiti večjo skrb zagoto- merjanju osebnega dohodka so- vitvi boljšega dela kulturnih razmerno z učinkom dela vsa- ustanov in skrbeti še posebno kega posameznega delavca. za tiste, ki najbolj učinkovito Podvzeti ukrepe za stabiliza- služijo kulturnemu dvigu širo-cijo tržišča, za družbeno kon- kih slojev delovnih ljudi, kot trolo in preprečevanje dohod- so javne knjižnice, film, radio kov, ki ne izvirajo iz povečanja jn podobno. storilnosti dela, kakor tudi Sistematično vzpodbujati in vije bo tudi nadalje zastav- ukrepe za ekonomsko utemelje- pospeševati raznovrstno kul- ljala vse napore, da se bo no razdelitev dohodka med go- turno delovanje delovnih lju- stalno krepila moč jugoslo- spodarskimi področji in vejami- boreč se za njegovo so- vanske ljudske armade. Usmer-iti delo komune tako, ni.iiclinnn irephinn iti nmpi- V bodočo ip nenhl da bo vzporedno s prizadevanji V. Zveza komunistov Jugosla- za gospodarski razvoj razvila čim širšo aktivnost za izboljšanje oskrbe, stanovanjsko-komu-nalne izgradnje, na razvijanju cialistično vsebino in umetniško kvaliteto. Krepiti znanstvene ustanove in jih trdneje povezovati z našo prakso in potrebami države. Boriti se za še socialnih zdravstvenih prosvet- b organizacijo znanstvenih, kulturnih in- fizkuiturnih - - - - služb, kakor tudi uslužnostne V bodoče je neobhodna stalna skrb naše socialistične skupnosti ter vseh političnih in družbenih činiteljev za nadaljnjo krepitev obrambne moči države. dejavnosti, ki bistveno vplivajo na izboljšanje materialnih in kulturnih pogojev življenja prebivalstva. Podvzeti je treba ukrepe, da bo stanovanjska gradnja hitrej- kadrov, ša in cenejša, ter razvijati večjo zainteresira.—po~rmesni-kov za graditev ?n vzdrževanje stanovanjskega sklada. Posvetiti posebno pozornost in podvzeti ukrepe, ki bodo, ne bi se dotikala osnovnih sa- no raizskovainega dela, za racionalno porabo sredstev in za kar najustreznejše us-merjevanje kadrov h glavnim nalogam znanstveno raziskovalnega dela. Stalno skrbeti za dviganje novih znanstvenih VI. Kongres smatra, da je za uspešno ustvarjanje družbe-no-politične vloge Zveze komunistov v nadaljnjem ob-širše razviti pobudo pri fi- dobju, za njeno nadaljnjo kre-zični vzgoji najširših ljudskih pitev in razvoj potrebno po-slojev, posebno mladine in svetiti posebno pozornost na-pri tem zagotoviti čim večja slednjim organizacijskim, po-sredstva za izgradnjo objek- litičnim in ideološkim na-tov in vzgojo kadrov. logam: Zveza komunistov Jugoslavije je dolžna skrbeti, da v organih samoupravljanja stalno prihajajo do izraza napredne težnje in interesi delovnih ljudi, da vsak njihov član. v skladu s svojimi možnostmi deluje v tem smislu kot družbeno - politični delavec. Vsak član Zveze komunistov se mora zavedati povečane vloge samostojnega delovanja in odločanja posameznika, posebno pa komunista, v številnih družbenih organih in organizacijah. Zato je bolj kot kdajkoli prej neobhodno zagotoviti enotno gledanje vseh članov in organizacij kot celote na osnovna druž-beno-politična vprašanja. Potrebno je povečati odgovornost organizacij in vsakega člana Zveze komunistov za dosledno izvajanje splošne politične linije in sprejetih sklepov. Zveza komunistov, posebno pa njene organizacije v komunah in naseljih, morajo pokazati več organizacijske gibljivosti, da svoj način in oblike dejavnosti bolj kot doslej prilagajajo hitrejšemu razvoju ..sistema socialistične demokracije. V nadaljnjem delu bo zelo pomembna vsestranska uporaba raznih vrst aktivov in drugih primernih oblik, na kar se morajo bolj orientirati ne samo komiteji, temveč tudi osnovne organizacije. Treba je tudi naprej stalno delati za vzgojo kadrov, posebno še mladih. Posebno pozornost je treba posvečati vzgoji kadrov iz vrst delavcev. Da bi bolje uporabljali in pravilneje vzgajali vse kadre, je treba ostvariti večje možnosti mlajšim kadrom, da prevzemajo odgovornost in dolžnosti, pri čemer se istočasno razbremenjujejo tudi posamezni voditelji pretiranih obveznosti. Vodstva in organizacije Zveze komunistov se morajo pri tem boriti proti zastarelim kriterijem v ocenjevanju vrednosti in sposobnosti ljudi in proti pojavom birokratizma, rutinerstva in neprincipielnosij vv delu komunistov. ^ Zvezo komunistov je treba stalno krepiti s sprejemanjem novih članov,. v prvi vrsti iz vrst delavcev in kmetov, ki se s svojim delom in ugledom posebej uveljavljajo v organih družbenega samoupravljanja ter v političnih in družbenih organizacijah, kot borci za socializem, za socialistične družbene odnose. Organizacije Zveze komunistov se morajo v boju za razvoj socialističnih odnosov stalno boriti proti birokratskim tendencam, kot tudi proti podcenjevanju usmerjevalne vloge organiziranih socialističnih sil v gospodarskem in družbenem razvoju, proti raznim pojavom loka-lizma, samovolje, formalizma v upravljanju podjetij, ustanov in zadrugah, proti anar-ho-malomeščanskim pojmovanjem in vplivom proti vsemu, kar delavskemu razredu in delovnim ljudem otežuje, da bi prišli do polne veljave kot nosilci neposredne demokracije -in samouprave v komuni. Posebno je potrebno, da osnovne, organizacije in občinski komiteji v večji meri usmerijo komuniste in vse delavce iz podjetij, da čim močneje razvijejo svojo družbeno politično aktivnost v organih samoupravljanja in družbenih ter političnih organizacijah v kbmuni, tako v mestnih naseljih ter na vasi. Komunisti in organizacije na vasi morajo, biti pobudniki in organizatorji celotne borbe za pospeševanje kmetijstva in razvoj socialističnih družbenih odnosov na vasi, za splošni kulturni in drugi napredek vasi ter proti zaostalosti in zastarelim navadam. Okrajni in občinski komiteji Zveze komunistov Jugoslavije morajo še v večji meri delovati kot celota, da se lotevajo problemov kot politična vodstva, da razvijajo take oblike dela, ki jim bodo omogočila vključitev najširšega kroga aktivistov, da v večji meri pomagajo osnovnim organizacijam in> da vzpodbujajo družbeno politične sile k reševanju osnovnih družbenih problemov. Naloga okrajnih komitejev kot tudi centralnih komitejeiv republik je, da tudi v naprej delajo pri politični, organizacijski in kadrovski -krepitvi ter usposabljanju občinskih komitejev, katerih vloga se je zelo povečala, da bi oni čim uspešneje samostojno vodili v zapletenih pogojih vse razvitejšega družbeno-političnega življenja komune. Organizacija 1 Zveze komunistov v Jugoslovanski ljudski armadi mora tudi v naprej še vztrajneje delati pri izgradnji armade, pri krepitvi njene idejno-politične enotnosti kot tudi povezanosti armade in ljudstva. Še intenzivneje je treba razvijati tudi izven armade politično in družbeno aktivnost komunistov ter vseh pripadnikov armade, ker bo to prispevalo k njihovemu boljšemu razumevanju našega družbenega razvoja teh problemov, ki iz njega izvirajo. Treba je okrepiti medsebojno sodelovanje komitejev Zveze komunistov z vodstvi Zveze komunistov v JLA. Kongres podčrtuje posebni pomen ideološkega dela za krepitev idejno-politične enotnosti Zveze komunistov, za sistematično usposabljanje komunistov, da uspešno izvršujejo naloge za izgradnjo socializma, za razvijanje družbene socialistične zavesti delovnih ljudi ter uspešno ideološko politično borbo proti sovražnim elementom in raznim negativnim pojavom in težnjam. V tem delu je program Zveze komunistov Jugoslavije močno orožje. Kongres nalaga obveznost vsem vodstvom, organizacijam in članom Zveze komunistov Jugoslavije, da razvijejo široko aktivnost pri proučevanju in pojasnjevanju programa. Vsi člani Zveze komunistov in vse organizacije se morajo zavzeti, da bo program postal pomemben činitelj v idejnopolitičnem delu tudi ostalih političnih in družbenih organizacij, predvsem Socialistične zveze, Zveze sindikatov in Ljudske mladine, skratka, da ga osvoje vsi delavci. Organizacije in vodstva Zveze komunistov so dolžne razvijati ideološko aktivnost v najtesnejši povezavi s prakso socialistične graditve in smelo razvijati raznovrstne oblike politične in idejne dejavnosti. Treba je zagotoviti različne programe, prilagojene stopnji izobrazbe in zanimanja ljudi, skrbeti za boljše izkoriščanje že obstoječe in za izdajo, nove literature, ki je potrebna za ideološko delo, ter posvetiti pozornost idejnemu dvigu komunistov, posebno pa novo sprejetih članov. Pri tem delu je treba nuditi večjo pomoč občinskim komitejem Zveze komunistov, zbirati čim večje število sposobnih kadrov in delati pa usposabljanju novih, angažirati tudi druge politične in družbene organizacije, posebno pozornost pa posvetiti raz--voju delavskih in ljudskih univerz in podobnih ustanov. Komunisti so dolžni posvetiti posebno pozornost vsem ustanovam in organizacijam, ki delajo za oblikovanje in razvoj socialistične zavesti delovnih ljudi, za prosvetljevanje in dvig kulturne stopnje delovnih množic (založniška dejavnost, tisk, radio, film, kulturno-prosvetna in kuitur-no-umetniška društva itd.). V kulturni dejavnosti se je boriti za socialistično vsebino in krepiti sodelovanje ter spoznavanje pridobitev narodov Jugoslavije na področju kulture. Potrebno se je še bolj boriti za odpravo birokratskih tendenc in malomeščanskega gledanja ter drugih protisocialističnih pojavov in ostankov primitivizma in pd. življenjskega standarda delavskega razrbda z mobilizacijo . delovnih kolektivov za nenehno povečanje proizvodnje in storilnosti dela ter za dosledno uresničevanje socialističnega načela nagrajevanja po storjenem delu. Vplivati je treba, da razdelitev dohodka, ki ostane za samostojno razpolaganje gospodarskim organizacijam, poteka v sklad s potrebami stalnega izboljševanja materialnega položaja delovnih kolektivov in nadaljnjega razvoja podjetja. V nadaljnjem obdobju se morajo sindikati mnogo bolj orientirati na reševanje problemov v komuni. Sindikati morajo biti eden od osnovnih nosilcev naporov za izboljšanje delovnih pogojev in dvig kulturnega ter splošnega standarda delovnih ljudi v komuni. Vplivati je treba, da se bodo razdeljevala sredstva komune na način, ki bo maksimalno izboljševal položaj delavskega razreda. Sindikati morajo tesno sodelovati z večino proizvajalcev v občini in okraju posebno zaradi vsklajevanja materialnih delovnih pogojev in poslovanja podjetij. Z zbornicami in gospodarskimi združenji morajo sindikati sodelovati zaradi hitrejšega razvoja storilnosti dela in upravljanja s proizvodnjo ter vplivati na njihovo politiko, ki bo ustrezala interesom vsega delavskega razreda. Posebno skrb je treba posvetiti problemom, ki se pojavljajo glede na zaposlovanje žena, kakor tudi raznim težavam, ki spremljajo to zaposlovanje. Neobhodno je, da sindikalne organizacije nenehno obveščajo delovne kolektive o gibanju gospodarstva v deželi, komuni in podjetju kakor tudi o vseh ukrepih in najvažnejših sklepih organov oblasti in družbenih organov samoupravljanja. Cim bolj je treba vzpodbujati aktivnost sindikatov, da neposredno dvigajo zavest delavskega "razreda v njegovi družbeno-poiitični vlogi in odgovornosti za gospodarsko in družbeno upravljanje in borbo proti vsem nesocialističnim pojavom in tendencam. Zato je potrebno organizirati razne šole in tečaje za splošno in politično izobraževanje delavcev, kakor tudi za pridobivanje ekonomskega in strokovnega znanja. Zveza komunistov mora pomagati sindikalnim organizacijam, da se pravilno orientirajo, organizacijsko še nadalje izgrajujejo in kadrovsko krepijo. IX. Naloga in dolžnost kdmuni-stov je, da skupno z vsemi zavednimi državljani razvijajo delo organizacij socialistične zveze in drugih družbenih organizacij v tem smislu, da te še bolj kot doslej vidijo probleme življenja mesta in vasi, da se še bolj osamosvojijo, skrbijo, • da različne oblike sodelovanja delovnih ljudi v upravljanju-političnega življenja dobijo čim večjo socialistično vsebino, da v njih pride do polnega izraza mnenje delovnih ljudi. Posebno, pozornost je treba posvetiti političnemu dvigu žena in njih v tem vključevanju v organe oblasti in družbenega samoupravljanja, kakor tudi v vodstva političnih in družbenih organizacij. VIII. Organizacije in vodstva Zveze komunistov, kakor tudi komunisti, ki delajo v sindikatih, morajo skrbeti, da sindikalne organizacije svojo osnovno dejavnost tudi v naprej usmerjajo na razvoj delavskega in družbenega samoupravljanja. Sindikati se morajo bolj boriti za izboljšanje Kongres opozarja, da je delo pri socialistični vzgoji mladine ena od najvažnejših obveznosti Zveze komunistov Jugoslavije in vseh družbenih činiteljev. Poleg šolske in drugih oblik vzgoje bomo vse to v vse večji meri dosegali s še bolj vsestranskim vključevanjem mladine in ustvarjalnimi napori vseh delovnih ljudi pri socialistični izgradnji države, kot tudi z vse širšim sodelovanju mladih ljudi v organih družbenega samoupravljanja in pri čim širšem vključevanju mladine in njenih organizacij v družbeno-politič-no življenje države in v reševanje’ aktualnih družbenih problemov. Komunisti morajo posvetiti posebno skrb ideološki vzgoji mladine in pripravljanju mladih ljudi za politične in družbene funkcije, kot tudi za sprejem v Zvezo komunistov. Kongres poudarja potrebo po nadaljnji krepitvi Ljudske mladine Jugoslavije kot enotne, vzgojne in politične organizacije, da bi le-ta lahko čim uspešneje izvršila svojo nalogo v socialistični vzgoji, pri pripravljanju in usposabljanja mladine za zavestne borce in graditelje socialistične družbe. Komunisti morajo posvetiti večjo skrb pravilnemu delu in razvoju vseh organizacij, ki združujejo mladino. Naloga članov zveze komunistov in Ljudske mladine je, da s svojo delavnostjo v teh organizacijah stalno prispevajo k ostvarjanju socialističnega lika mlade generacije naše države. X VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije smatra, da se je v predstoječi mednarodni aktivnosti treba tudi nadalje odločno zavzemati za mir :n mednarodno sodelovanje, da- jati in podpirati pobudo in predloge, ki prispevajo k popuščanju napetosti in urejevanju mednarodnih razmer s sporazumevanjem. Zveza komunistov se bo zavzemala za polno afirmacijo in uveljavljanje načel aktivne koeksistence med narodi in državami, s čimer bi se zagotovilo ekonomsko, kulturno in politično sodelovanje med narodi na bazi enakopravnosti in vzajemnega spoštovanja. Taka politika miru in aktivnega mednarodnega sodelovanja bi koristila vsem narodom, pri njenem izvajanju pa imajo posebno vlogo in odgovornost socialistične in progresivne sile. Zveza komunistov Jugoslavije stoji na stališču, da razlike v ideoloških glediščih ne smejo vplivati na odnose med državami in še posebno ne med socialističnimi deželami. Skrb za neodvisnost in varnost Jugoslavije mora tudi naprej ostati skupno z borbo za mir in krepitev mednarodnega sodelovanja, posebno s sosednimi deželami, naša osnovna orientacija v mednarodni politiki. VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije stoji odločno na stališču podpiranja borbe narodov kolonialnih in polko-lonialnih dežel, ker smatra, da je vsako nasilno zadrževanje teh narodov v podrejenem položaju, kot tudi vsako vmešavanje in ogrožanje neodvisnosti drugih dežel, nedopustno in škodljivo za interese miru. Odločno se je treba zavzemati za okrepitev organizacije Združenih narodov kot nenadomestljivega instrumenta miru in mednarodnega sodelovanja in v njej aktivno nadaljevati konstruktivno delovanje, ki ga je Jugoslavija izkazovala od same ustanovitve te organizacije. Zveza komunistov Jugoslavije bo sodelovala z vsemi delavskimi partijami in progresivnimi gibanji na načelih enakopravnosti, prostovoljnosti in vzajemne izmenjave izkušenj. Izhajajoč iz teh načel bo Zveza komunistov Jugoslavije tudi vnaprej vlagala napore za razvoj sodelovanja b komunističnimi in delavskimi partijami socialističnih držav,, trudeč se, da se odpravijo težave, ki se v tem sodelovanju pojavljajo. Delavski razred Jugoslavije, ki je vedno izpolnjeval svojo internacionalistično dolžnost in istočasno iskreno podpiral borbo delavskega gibanja in progresivnih sil v svetu, bo tudi naprej na delu z načeli proletarskega intemacionaliz-ma pred očmi služil veliki borbi delavcev vsega sveta in vseh progresivnih ljudi za mir, svobodo in socializem. VII. kongres poudarja, da resnost in napetost mednarodnega položaja zahteva ne samo od komunistov, temveč tudi od vseh progresivnih sil vseh narodov sveta, da napno vse svoje sile v borbi za ohranitev miru. Kongres smatra, da zahteva borba za mir danes posebno okrepljene napore vseh narodov za ustavitev tekmovanja v oboroževanju, za postopno razoroževanje, najhitrejšo splošno ustavitev poizkusov z nuklearnim orožjem, ustavitev in prepoved proizvodnje nuklearnega orožja ter uporabo atomske energije izključno v miroljubne namene. Posebno je danes potrebno zoperstaviti se vsem ukrepom, ki bi mogli poslabšati že itak napeti mednarodni položaj in otežkočajo pozitivne napore za za mednarodno sporazumevanje, kot je izgradnja in širjenje baz za raketno orožje, oboroževanje z raketnim in nuklearnim orožjem Zahodne Nemčije in temu podobno. Zato podpiramo odločitev ZSSR po enostranski ustavitvi poskusov z nuklearnim orožjem in bomo pozdravili sleherno pobudo, ki bo prispevala k popuščanju napetosti, ker je ohranitev miru danes najvažnejši mednarodni problem. Doseženi uspehi v gospodarskem in družbenem razvoju, porast socialistične zavesti delovnih ljudi ter enotnost narodov naše države nam omogočajo, da še odločneje nadaljujemo borbo za socializem, za razvoj socialističnih družbenih odnosov, za vedno boljše pogoje življenja in dela delovnih ljudi naše dežele, za okrepitev mednarodnega položaja Jugoslavije. Jugoslovanski komunisti bodo tudij nadalje smelo šli po tej poti in vztrajno obvladovali vse težave ih ovire. Kongres poziva komuniste in vse delovne ljudi Jugoslavije, da tudi nadalje kot doslej z vnemo in nesebičnim prizadevanjem izvršujemo postavljene naloge na poti nadaljnjega. razvoja socializma v naši deželi. Ljubljana. 26. aprila 1958. VII. kongres. Zveze komuni stov Jugoslavije St. »O — rt. APRILA 1858 / SLOVENSKI POROCEVILEC / str. I Zadnji dan koncrrasaS Mno ubpov ppauiinost noše poti Te vrste pišem na rob, na izmerno srečo nosim v srcu, nagnil k sosedu, mu tiho zaše« Ljubljana., 26. aprila. Danes fcjutraj po 8. uri je nadaljeval v plenumu z delom VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Priiiod članov delovnega predsedstva s tovarišem Titom na čelu so delegati v dvorani pozdravili z viharnim aplavzom in skandiranjem »Heroj Tito«!, »Tito — CK«! Predsedujoči Lazar Kolišev-*fei je obvestil kongres, da so vse tri 'kongresne komisije, to je komisija za vprašanja druž-beno-poliitičnega sistema, ekonomske politike in politike na drugih. področjih. družbenega življenja, komisija za poiitiono-orgsmizacijsfco tadeološfco delo Zveze komunistov in komisija ga vprašanja zunanje politike in mednarodnega delavskega dela, končale z delom in da bodo poročale kongresu. spredel spremembe in dopolnitve v statutu, istočasno pa je pooblastil komisijo, da izvede dokončno redakcijo besedila statuta Zveze komunistov Jugoslavije. Komisija za prošnje in pritožbe nd podala ustnega poročila, ker je bilo že prej dostavljeno delegatom tiskano poročilo. Po 50-miinutnem odimoru je kongres nadaljeval z delom. Predsedujoči Stevan Doronj-gki je sporočil, da je kandidacijska komisija končala svoje delo. Ob viharnem aplavzu je v imenu kandidacijske komisije poročal tovariš Aleksander Benkovič: »Tovariši In tovarišice delegati! Preden vam predlagam listo kandidatov za Centralni komite ZKJ in Cenaralno revizijsko komisijo, bi hotel opozoriti Delegati glasujejo Poročilo komisije za vprašanja družbeno-političnega sistema, ekonomske politike in politike na drugih področjih družbenega življenja, je podal Nikola Sekulič, v imenu komisije za politično organizacijsko in ideološko delo Zveze komunistov je poročal Vidoje Smilev-ski, v imenu komisije za vprašanja zunanje politike in mednarodnega delavskega gibanja pa Miljan Neoričie. Za tem je predsedujoči Laizar Koliševski dal poročila na glasovanje. Kongres jih je z odobravanjem soglasno sprejel. Nato se je javil k razpravi tovariš Filip Bajkovič, ki je v imenu skupine 19 delegatov predlagal kongresu sklep, da sprejme poročilo Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in referate, ki so bili podani na VII. kongresu ter da v celoti odobrava delo Centralnega komiteja od VI. do VII. kongresa. Vsi delegati so z viharnim odobravanjem sprejeli predlog, pri čemer so stoje skandirali: »Tito — CK«, »Mi smo Titovi — Tito je naš«. Nato je tovariš Vladimir Ba-karič predlagal kandidacijsko komisijo za Centralni komite ZKJ in za Centralno revizijsko komisijo. Delegati so njegov predlog soglasno sprejeli, nato pa je tovariš Lazar Koliševski v imenu delovnega predsedstva predlagal volilno komisijo. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet Ker je končala z delom tudi komisija za program Zveze komunistov Jugoslavije, ‘ je v njenem imenu podal poročilo tovariš Malentije Popovič, ki je dej al: »Komisija VII. kongresa za program ZKJ je proučila osnutek programa, ki ga je izdelala komisija Centralnega komiteja ZKJ, predlog popravkov in dopolnitev osnutka, ki jdh je sprejela ta komisija ter so bili tudii pravočasno dostavljeni vaem delegatom VII. kongres« ZKJ kakor tadi referat tovariša Edvarda Kardelja »Ob novem programu Zveze komunistov .Jugoslavije« ter razpravo na tem kongresu. Na osnovi tega je komisija sklenila, da predlaga kongresu, naj sprejme osnutek programa s popravki in dopolnili osnutka kot program Zveze komunistov Jugoslavije. Ker v času, ko je delala kongresna komisija, ni bilo možnosti, da bi končali potrebno redakcijo zaradi pomanjkanja časa, predlagam VII. kongresu, da sprejme sklep, ki naroča komisiji za program, da izvede dokončno redakcijo programa ter prevzame dolžnost, da objavi program v teku meseca maja.« Kongres je sprejel -ta predlog, lBkočasiHo pa so tudi vsi delegati glasovali za program ZKJ z omenjenim; popravki in dopolnili. Ob sprejetju programa so stoje vsi navzoči udeležene: kongresa z dolgotrajnim ploskanjem odobravali program ZK.J in peli »Druže Tito mi tj s< fcurtemo .. . « Za tem je poročal v imeni Jtpmisije za statut ZKJ tovuri ■Cerna Markovič. Kongres i<= na nekatere razloge, k] so vodili kandidacijsko komisijo pri sestavljanju kandidacijske liste. Kandidacijska komisija predlaga, naj šteje Centralni komite Zvez komunistov Jugoslavije 135 članov (odobravanje), 32 članov več, kakor je imel doslej članov Centralni komite. Pri predlaganju kandidacijske liste je komisija upoštevala naslednje razloge: 1. Povečanje števila članov CK ZKJ ustreza stopnji in sestavljenosti našega notranjega razvoja ter naši stalni težnji, da naj bodo najodgovornejši politični kadri v čim tesnejši povezanosti s članstvom Zveze komunistov in delovnimi ljudmi. 8 tem se bodo ustvarile tudi ugodnejše možnosti, da se nudi čim neposrednejša in učinkovitejša pomoč osnovnim organizacijam in nižjim vodstvom, da se pospeši vodenje organizacij in njihova aktivnost ic bolje vskladj s potrebami družbenega razvoja. 2. S tem se bo dosegla enakomernejša razdelitev obveznosti v delu in prenesla odgovornost za vodstvo v Zvezi komunistov na večje število tovarišev ter preprečilo kopičenje dolžnosti in funkcij v rokah določenega števila ljudi. 3. S povečanjem števila članov Centralnega komiteja se bo okrepil Centralni komite tudi z mlajšimi in sposobnimi tovariši, ki bodo mogli prevzeti tudi polno odgovornost v vodstvu Zveze komunistov. Razen tega veste, da smo na VI. kongresu ukinili prejšnjo prakso volitev kandidatov v Centralni komite. Ti razlogi so vodili komisijo, ko je predlagla povečanje števila članov Centralnega komiteja. Kar pa se tiče kriterija, je komisija upoštevala — kakor tudi na preteklem kongresu — pravilen odnos kandidatov do dolžnosti članov in funkcionarjev Zveze komunistov, konkretne rezultate, ki jih Imajo pri svojem delu, rezultate v preteklosti, kakor tudi partijski staž. Komisija je tudi upoštevala socialno in nacionalno sestavo kandidatov, ki jih predlaga sedaj za člane Centralnega komiteja. Mnogi predlagani kandidati izmed skupno 135 kandidatov so bili do vojne poklicni revolucionarji in partijski funkcionarji, medtem ko so se drugi mlajši tovahiši (izkazali v poMMčnem in partijskem delu ter pri drugih dolžnostih med vojno in so njihove sposobnosti prišle do še večjega izraza v povojni graditvi. Podobna merila so vodila komisijo tudi pri sestavljanju predloga za Centralno revizijsko komisijo. KomfisSja fe upoSSe-vala že ustaljeno prakso, naj člani Centralnega komiteja ne bodo tudi člani revizijske komisije. Ker predlaga kandidacijska komisija kongresu, naj Izvoli 135 članov v Centralni komite in 23 članov v revizijsko komisijo. prosim, naj se kongres, preden preberem seznam kandidatov izjavi glede števfla članov Centralnega komiteja in revizijske komisije.« Kongres je z dolgotrajnim odobravanjem pozdravil predlog Aleksandra Rankoviča, naj se novj Centralni komite razšiTi na 135 članov, centralna revizijska komisija pa na 32 članov. Predlog Aleksandra Rankoviča je bil sprejet. Nato je Aleksander Rankovič nadaljeval: Dovolite mi sedaj, da v imenu kandidacijske komisije predlagam kandidate za člane Centralnega komiteja ZKJ. Globoko sem prepričan, da bom Izrazil mnenje vseh vas in vseh članov ZKJ, vseh naših narodov, ako predvsem predlagam tovariša Tita.« V tem trenutku je najstal v dvoirani prizor, kakršnega doslej še niso videli na tem kongresu. Vsi delegati so stoje še enkrat dolgotrajno in močno skandirali: »Mi volimo Tita — Tito voli nas«, »Herod Tito! — Heroj Tito!« Branje imen kandidatov so delegati pozdravili s toplim odobravanjem. Tovariša Kardelja, Rankoviča, Vufcmanoviča, Baika-riča in Lesikošika, Marinka in druge so pozdravljali z močnim ploskanjem in skandiranjem: »Tito — Kardelj«, »Tito — Marko*. In na koncu, ko je bil predlog kandidacijske komisije postavljen tudi formalno na glasovanje, so delegati predlog soglasno potrdili, kar so izrazili s spontanim odobravanjem. Kongres je nato pričel .obravnavati 6. točko dnevnega reda: resolucijo o bodočih nalogah ZKJ. Predsedujoči Stevan Doronjski je dal besedo tovarišu Cvijetinu Mijatoviču, ki je v imenu komisije za izdelavo resolucije dejal sledeče: Tovariši in tovarišice! Preden začnem brati osnutek resolucije, ki ga predlaga komisija kongresu, mi dovolite naslednjo pripombo: Ko se je komisija lotila izdelave resolucije je razumljivo, da se je naslonila na kongresno razpravo in kongresno gradivo, predvsem na referate in program. Zlasti referata tovariša Tita in tovariša Rankoviča, kakor tudi program, ne vsebujejo samo osnovna načelna stališča in smernice, temveč postavljajo tudi mnoge določene naloge. Zato je komisija menila, da je dolžna iz tega obsežnega gradiva izvleči in sistematizirati vrsto neposrednih obveznosti, pri čimer ni nameravala navesti vse aktualne naloge, izognila pa se je temu, da bi podrobneje navajala tiste splošne naloge, ki veljajo za daljšo obdobje in katere vsebuje program. Prav tako si je prizadevala, da ne vključi prevelikega števila »drobnih« nalog, ki pa seveda zato, ker niso navedene v resoluciji, ne odpadejo z dnevnega reda, kajti nobena resolucija ne more vsebovati vsega življenja ter zato niti dejavnost takšne organizacije, kot je Zveza komunistov. Nato je tovariš Mijatovič prebral besedilo predloga resolucije, ki je bila z viharnim odobravanjem sprejeta. Zatem so delegati Izvršili tajne volitve. Dopoldansko zasedanje je bilo s tem končano. Te vrste pišem na rob, na ozek, komaj sluteni rob tiste strani v knjigi naše zgodovine, ki se je pisala te zadnje dni v srcu našega mesta■ in jo napolnila do vrhunca, do popolnosti, da nikoli ne bo mogel nihče več z nje ničesar odvzeti, ničesar dodati... Epopeja petih dni zgodovinskih dogodkov, ki jih je doživela Ljubljana, je danes zaključena. • In zato pišem te vrste prav na rob, na komaj sluteni rob te veličastne strani. Z njimi bi rada pokazala nekaj drobnih, a veličastnih fragmentov iz doživljanja teh dni. Ne- Sprejem za tuje goste Ljubljana, 26. aprila. Generalni sekretar ZKJ Josip Broz Tito je priredil -nocoj ob prir liki VII. kongresa ZKJ v kongresnih prostorih sprejem za tuje goste, ki so prisostvovali kongresu. Poleg domačih in tujih gostov so sprejemu prisostvovali člani IK CK ZKJ Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič, Svetozar Vukmanovič, Peter Stambolič, Ivan Gošnjak, Miha Marinko, Buro Pucar in drugi, več članov CK ZKJ, delegatov in gostov. Sprejem je potekel v prijetnem vzdušju. No voiz vol j eni člani CK ZKJ Josip Broz Tito, Aceva Vera, Antunovič Risto, Anov Ljub-čo, Avbelj Viktor, Babič Ljubo, Babo vič Spasenija, Bajkovič Filip, Bakarič Vladimir, Bakič Mitar, Bebler Aleš, Begovič Vlajko, Belinič Marko, Berus Anka, Biber Antun, Bijedič Džemal, Blaževič Jakov, Boži-čevič Ivan, Brecelj Marjan, Brkič Zvonko, Brkič Hasan, Bulajič Krsto, Cazi Josip, C*-venkovski Krste, Cvetkovič Marijan, Cola ko vič Rodoljub, Danilovič Uglješa, Dapčevič Peko, Doronjski Stevan, Došen Ilija, Dugonjič Rato, Džunov Ristoh, Fadilj Hodža, Gigov Strahil, Gošnjak Ivan, Gregorič Pavle, Hadži-Vasiljev Mita, Hribar Janez, Hrnčevič Josip, Humo Avdo. Jakopič Albert, Janič Vlado, Jardas Edo, Jojkič Djurica, Jovanovič Bla-žo, Jovanovič Isa, Jurjevič Ante, Jurinčič Niko, Karabegovič Osman, Karaivanov Ivan, Kardelj Edvard, Kavčič Stane, Kekič Danilo, Koliševski Lazar, Komar Slavko, Kovačevič Nikola, Krajačič Ivan, K ra «gher Boris, Kra; j*er Sergej, Kreačič Otmar, Krivic Vlado, Krstulo-v'" Vicko, Kveder Dušan, Le-kovič Voja, Leskošek Franc, Maček Ivan, Maglajič Šefket, Mandžič Pašaga, Marinko Miha, Markovič Moma, Markovski Krsto, Maslarič Božidar, Mieunovič Veljko, Mijatovič Cvijetin, Minic Milka, Minic Miloš, Minčev Nikola, Mojsov Lazo, Mrazovič Karlo, Mugoša Andrija, Na iz ALžIRA jetska zveza je voljna privoliti v razgovore samo najvišjih predstavnikov, medtem ko zahodne sile zahtevajo, naj bi najprej proučili pot in smatrajo, da obstaja veliko tveganje, da bosta Vzhod in Zahod izgubila, vsak stik, če ne bi krenili z mrtve točke. Nesporazum glede procedure pri razgovorih veleposlanikov v Moskvi je po mnenju lista formalen in manj pomemben, kakor pa to, da bi ugotovili, če je s pripravami sploh mogoče nekam priti. Vplivni indijski »Times of India« pa v današnjem uvodniku ostro obsoja oborožitev Zahodne Nemčije z atomskim orožjem ter poudarja, da se »kancler hudo moti, če misli, da bo to okrepilo njegov položaj za pogajanja«. Pri eventualnem razpravljanju o nemškem vprašanju na konferenci na najvišji ravni. List meni, da bo bolj verjeten rezultat take politike zaostritev hladne vojne, in mednarodne napetosti, nove težave za sestanek na najvišji ravni ter uničenje tudi najmanjših perspektiv za ponovno združitev Nemčije. List izraža mnenje, da je velika večina nemškega naroda proti taki politiki in poudarja, da. je Adenauerjevo nasprotovanje referendumu o tem vprašanju »samo dokaz njegovega strahu, da bi bili rezultati proti njemu«. Sef kanadske opozicije Le-ster Pearson je sinoči v svojem govoru v Montrealu izjavil, da bi morale države Atlantskega in Varšavskega pakta skupno poiskati možnost za vzpostavitev nevralne-ga področja v srednji Evropi. »Vem. da bo moj predlog izzval polemiko in znane težave, ki bi spremljale diskusije o vzpostavitvi nevtralnega področja v Evropi«, ie dejal Pearson. Dodal na je. da bo nekega dne vendarle treba najti rešitev. Kratice D. A. R. so v ZDA tila pomembne. Zaradi teh kratic hodi marsikatera ameriška gospa, če hočemo biti natančni, zaradi teh kratic hodi 143.000 ameriških gospa s ponosno dvignenimi glavami, in zato, ker teh kratic nima, hodi marsikatera gospa — ne navadne žene ali matere, ampak gospe — naokrog s precejšnjim občutkom manjvrednosti. To ni presenetljivo. Ce se najde gospa brez D. A. R. v družbi z gospo, ki se ponaša z D. A. R., je v tistem trenutku konec vse njene veljave in vsa pozornost gostov na čajanki je neizprosno obrnjena v miniaturni vrtiček 9ta klobuku gospe z D. A. R. in njeno prekrasno umetno zobovje. In te gospe so znane po svojem govorjenju, ki bi ga na Kranjskem radi primerjali z dežjem, in govorijo o vsem, o umazanih zamorcih, o zunanji politiki, o umetnih prsih te ali one gospe, o človeških pravicah' (svojih), o degeneriranosti Evrope, skratka, znane so, kot posameznice in kot skupina, po tem, da imajo sila avtoritativno mnenje o vseh stvareh, in če bi imele poleg ugleda tudi oblast, bi bilo pač vse drugače na tem svetu. D. A. R., Hčere ameriške revolucije, so se združile precej po revoluciji, leta 1S91. Pravico do članstva imajo vse gospe (toda nikakor ne gospe, ki so nemara revne ali pa neugledne), ki so si tako prebrisano izbrale svoje prednike, da so bili le-ti v službi kot vojaki, mornarji ali pa uradniki v ameriških kolonijah angleškega Jurija III. In ker so si prav izbrale svoje prednike, si sedaj lastijo tudi monopol na vse tisto. kar so ti predniki, ki jim gre vsa čast, dosegli v boju proti rdečim suknjičem kraljeve pehote. Gospe s priveskom D. A. R. — in znane so afere s ponarejanjem družinskega stebla, ko so se hotele vštuliti gospe, katerih predniki so revolucijo zamudili — so se slovesno zaobljubile, da bodo s kr- ške cone, ki bi obsegala obe Nemčiji, kakor tudi ozemlje Poljske in Češkoslovaške. Dalje pa pravi poslanica, da bi oborožitev Zahodne Nemčije z jedrskim orožjem povzročila v Evropi tak položaj, »ki je v mnogočem podoben položaju, kakršen je bil tedaj, ko se je hitlerjevska Nemčija pripravljala za drugo svetovno vojno«. O pripravah za sestanek na najvišji ravni piše »Daily Tele-graph«, ki tolmači vladna stališča, da je treba razčistiti nejasen položaj okrog priprav za ta sestanek. »Mar ni že čas, da Vzhod in Zahod spoznata, da izmenjava not in pisem o konferenci najvišjih predstavnikov povečuje napetost in ogroža mir,« piše Daily Telegraph, poudarjajoč, da nevarnost ne grozi zaradi možnosti, -da bi ena stran odkrito začela vojno, temveč zaradi napačne ocene namenov druge strani, kar »vsekakor lahko izzove vojno«. Po oceni tega konservativnega lista so glavna težava v odnošajih med Vzhodom in Zahodom nasprotna stališča v enem samem vprašanju: po kateri poti do sestanka? Sov- Plevenove težave Miting v Moskvi Po vrnitvi s Poljskega je Vorošiiov v Moskvi govoril o vtisih s poti Moskva, 26. apr. (AFP). Danes je prispela v Moskvo delegacija sovjetske vlade, ki je bila na čelu s predsednikom prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Vorošiiovom od 17. aprila dalje na uradnem obisku na Poljskem. Po vrnitvi delegacije je bil v med LR Poljsko in ZSSR, kakor Palači športov v Moskvi miting, tudi njihovi skupni borbi za Predsednik Vrhovnega sovjeta zmanjšanje mednarodne nape-je v govoru o obisku na Polj- tosti in utrditve miru na vsem skem dejal, da je bila sovjetska svetu, delegacija povsod dobro sprejeta. Poudaril je uspehe, ki so bili doseženi v povojni izgradnji Poljske, dodal pa je, da ima Poljska še vedno težave in nerešena vprašanja. Na mitingu v Palači športov so bili prisotni tudi člani prezidija CK KP SZ in vidni partijski in državni voditelji, tuji diplomatski predstavniki, ter veliko število predstavnikov družbenih, partijskih in drugih organizacij Moskve. Kakor poroča TASS, je bilo v Varšavi sinoči objavljeno sporočilo o obisku predsednika Dopoldne je predsednika Mi-prezidija Vrhovnega sovjeta kojana sprejel tudi kancler dr. ZSSR Klimenta Vorošilova na Adenauer. Adenauer in Mikojan Poljskem. V sporočilu je rečeno, sta se najprej razgovarjala sada so med obiskom sovjetski in ma. nato pa so se jim pridru-poljski voditelji izmenjali mne- žilj še namestnik ministra za nja o vprašanjih nadaljnjega zunanjo trgovino Kumikin. ve-razvoja in krepitve svojetsko- leposlanik Smirnov in Iljičev, z poljskega prijateljstva ter da so zahodnonemške strani pa so bili razgovori potekali v ozračju pri teh razgovorih zunanji mi- prisrčnosti in popolnega medse - ;--------- bojnega razumevanja. Predsednik državnega sveta Poljske Libijski pieilliCI V LondORD Aleksander Zawadski je sprejel _ . povabilo Vorošilova za obisk v _ LONDON, 26 apr. (Reuter). Sovjetski zvezi. V sporočilu je Jutrj bo P«spel v London na poudarjeno, da bo obisk Voro- uradm oblsk .7 ™!k,° B^ta‘ šIlova in drugih sovjetskih vo- br£dsKedmk bbl]ske vlade diteljev koristil nadaljnji kre- Abdul Kubar‘ Med svojim ob:- P«« prijateljskih .hnoSaj.v 'LSSISSTt s pre- Mtbofanovi eblskl Podpredsednik sovjetske vlade se je sestal z dr. Gerstenmeierjem in z Adenauerjem BONN, 26. apr. (DPA). Podpredsednik sovjetske vlade Anastas Mikojan je danes dopoldne obiskal predsednika za-hodnonemškega Bundestaga dr. Gerstenmeierja. Pri razgovorih je bil prisoten tudi sovjeski veleposlanik v Bonnu Smirnov. orožjem. Dodal je, da bi ta obveznost ZSSR ostala v veljavi celo »v primeru, če bi izbruhnila vojna, v kateri bi sodelovala Zahodna Nemčija«. nister von Brentano, državni sekretar von Scherpenberg, šef vzhodnoevropskega oddelka v ministrstvu za zunanje zadeve Duchwitz in šef vladnega oddelka za tisk von Eckart. Sinoči pa je zahodnonemški zunanji minister von Brentano priredil sprejem na čast podpredsedniku sovjetske vlade Mi-kojanu. Poleg članov sovjetske delegacije so bili na sprejemu tudi zahodnonemški minister za trgovino Etzel , obrambni minister Strauss, podpredsednik Rtt-de-taga Egser in drugi. Pred volitvami na Portugalskem LIZBONA, 26. apr. (Reuter) Po mnenju tukajšnjih političnih opazovalcev pomeni včerajšnje sporočilo vodstva socialnodemokratske stranke, da bo ta stranka morda podprla neodvisno kandidaturo generalnega direktorja civilnega letalstva generala Delgada na predsedniških volitvah, ki bodo 8. junija. Vodstvo socialnodemokratske stranke je v sporočilu povedalo, da ne bo imenovalo svojega predsedniškega kandidata, ker ni zadovoljno z vladnim odgovorom na zahtevo, naj vlada pojasni, kakšna so zagotovila za svobodo volitev. Socialni demokrati so zahtevali svobodo volilne kampanje, svobodo zborovanja, ukinitev cenzure tiska in večje nadzorstvo pri štetju volilnih rezultatov. bele za nadaljnji ra . n idej o svobodi in enakosti, da bodo vzpodbujale patriotizem, in ljubezen do domovine in da bodo pomagale razširjati blagoslov svobode vsemu človeštvu. Te dni so se hčerke revolucije spet zbrale v VJashingto-nu na svojem kongresu. Tokrat so sklenile napraviti red na celi vrsti področij. Saj niso vse takšne, in nekatere so se uprle, toda kongres je prav resno razpravljal o resolucijah, ki je vsaka izmed njih vredna gospa s priveskom D. A. R. Gospe so predlagale, da bi omejili pravice cmeriškega vrhovnega sodišča, ki se nekaj repenči z enakopravnostjo črncev. Gospe bi ukinile vse davke na dohodek, kar bi bilo nemara prijetno za gospe, ki imajo dohodke, toda pogubno za državno blagajno. Gospe bi ukinile sleherno pomoč tujini in prekinile diplomatske odnošaje s Sovjetsko zvezo. Živele hčerke revolucije! S tem bi pač presekale gordijski vozel ameriških odnosa-jev s tujino. Se več. Gospe bi izstopile iz OZN in izgnale OZN z ameriškega ozemlja. To pa zato, ker je OZN znana protikrščcinska organizacija, ki ni drugega, kot središče za mednarodno vohunstvo in zatočišče ameriških nelojalnih državljanov. In tako delijo nasvete drage hčerke demokratov, v primerjavi s katerimi je najošabnejši evropski plemič pravi komunist. Se dobro, da jih nihče ne posluša. Brez dvoma zato, ker so nasveti prepleteni z opravljanjem in ker gospa s priveskom D. A. R., ko deli nasvete, z zeleno zavistjo opazuje klobuček svoje sosede, ki ima na njem eno češnjo več kot ona. »Saj je vendar prestara za to,*< si misli draga gospa in zviša svoj mednarodni nasvet še za en ton više in govori za odtenek bolj žolčno. Toda gospe so popularne in tudi v bodoče si bodo najrazličnejše gospe prizadevale najti kakega prastrica, ki je vendarle bil v Ameriki že leta 1776 — saj bi ji stric, pa čeprav je bil morda prava črna ovca, zagotovil spričevalo, da je zares 100-odsiotna Američanka rdeče krvi in revolucionarnih nazorov ... A. Furlan Grške ekonomske telite BEJRUT — Grški kralj Pavle in, kraljica Frederika ata prispela v Bejrut na državni obisk v Libanon. WASHINGTON — Ameriška mornarica je že drugič v zadnjih 24 urah odložila izstrelitev novega umetnega satelita. O vzrokih odložitve niso objavili nobenega sporočila. Novi satelit ima premer pol metra, PJONGJANG *- Vrhovno poveljstvo kitajskih prostovoljcev na Koreji je sporočilo, da je končana prva faza umika kitajskih čet s Severne Koreje. Doslej so umaknili šest divizij ali vsega skupaj 80.000 vojakov. MADRID — Španska vl^Sa je na posebni seji odobrila dekret vojnega ministrstva o razširitvi pooblastil posebnih vojaških sodišč, ki se ukvarjajo z dejavnostjo ekstremistov. HAVANA — V pokrajini Oriente je bila včeraj večja bitka med vladnimi četami in uporniki. V sporočilu je rečeno, da je padlo 7 upornikov in da so vladne enote zaplenile -večje količine orožja in municije, kakor tudi devet vozil. TOKIO — Japonska vlada je izročila britanskemu veleposlaništvu v Tokiu noto, s katero zahteva preklic predvidenih jedrskih poskusov na Božičnih otokih. ANKARA — Iz obveščenih krogov se je zvedelo, da je predsednik vlade Menderes sprejel povabilo, da bi na povratku z Daljnega vzhoda v Ankaro, uradno obiskal Indijo. Menderes bo 2. maja prispel v Kalkuto, od tam pa bo odpotoval na tridnevni uradni obisk v New Delhi. LONDON — Predsednik norveške vlade Gerhardsen bo prihodnji mesec odpotoval na štiridnevni obisk Veliki Britaniji. „ . .... PRAGA — V Banski Bistrici na Slovaškem so obsodili na smrt bivšega slovaškega fašista, 11 pa so jib obsodili na zaporne kazni od 13 do 25 let ječe zaradi zločinov, ki so jih zagrešili jeseni leta 1944. KRONIKA DESET DOMAČIH DEL NA STERIJINEM POZORJU Odbor Sterijinega pozor j a v Novem Sadu je dokončno določil repertoar III. jugoslovanskih gledaliških iger v Novem Sadu, ki se bodo začele 10. maja s predstavo »Dubrovniške trilogije- Iva Vojnoviča v izvedbi Jugoslovanskega dramskega gledališča. Skupno bo na programu izvedenih 10 domačih sodobnih dramskih del. Narodno gledališče iz Beograda bo prikazalo »Pot v negotovost- Miodraga Pavloviča, Beograjsko dramsko gledališče dramatizacijo »Doživljajev Nikoletine Bursača« Branka Čopiča, Atelje 212 pa Melvija Albaharija »Svoj bližnji-; Hr-vatsko narodno gledališče iz Zagreba bo nastopilo z dramo Marjana Matkoviča »Heraklo-, Zagrebško dramsko gledališče pa z dramo istega avtorja »Semenj sanj-; Drama SNG iz Ljubljane bo prikazala delo -V pristanu so orehove lupine- Janeza Žmavca, Mestno gledališče »Večer v čitalnici« Miroslava Vilharja, Slovensko ljudsko gledališče iz Celja pa dramo Jureta Kislingerja »Na slepem tiru«; makedonsko Narodno gledališče iz Skoplja se bo predstavilo z dramo »Veja v vetru- Kola Cašula, gledališče iz Mostarja pa »Delitev« Skenderja Kulenoviča. s umnem kralju Milutinu in prvo premiero novega dram-njegovi ženi Simonidi. Za 11- skega dela domačega avtorja breto je delo priredil Josip Sretana Peroviča »Ukradena Kulundžič. KHtike smatrajo, pomlad-. Prvenec tega mlada je opera pod vodstvom di- dega avtorja obravnava pred-rigenta Danona sicer glasbeno vsem psihološke spopade v uspela, da pa je libreto slab. družini, na prelomu družbenega razvoja. Čeprav ima delo še dokajšnje dramske slabosti, je — kolikor je razvidno iz ocen — sprejemljivejše od komedije Slavka Midžora »Otroci atomske dobe-, ki so jo te dni izvedli kot noviteto v Zagrebškem dramskem gledališču. Kolarja »Svojega telesa gospodar-, ki je bilo že posneto v filmski obliki, je doživelo, te dni še eno umetniško transformacijo. Zagrebški skladatelj Lovro Zupanovič je na osnovi te drame napisal opero in jo ponudil hrvatskemu narodnemu gledališču v Zagrebu. Avtorja drame »Nebeški odred-Djordje Lebovič in Aleksander Obrenovič pa sta dobila s Poljske ponudbo, da bi eno izmed poljskih filmskih podjetij posnelo v koprodukciji z Jugoslavijo to delo na filmskem traku. le-iso A45 “ ' / ' Vaška pot — motiv Iz Šmarja pri Sežani ZMANJŠANJE ŠTEVILA MUZEJEV V MAKEDONIJI Komisija Sveta za kulturo Makedonije je v svoji analizi ugotovila, da je sedanje število muzejskih ustanov v Makedoniji preveliko in da ni v skladu z možnostmi strokovnih kadrov. Skupno deluje v Makedoniji sedaj 16 muzejev in dve muzejski zbirki, kar je šestkrat več kot pred vojno. Zato je bilo predloženo, da se ukineta muzej v Strumici in splošni narodni muzej v Skop-ljii, kjer bi poslej delovali samo štirje specializirani muzeji. BALETNA PREMIERA »OHRIDSKA LEGENDA« V MOSKVI Pretekli teden je doživel balet Stevana Hrstiča »Ohridska legenda- z uspehom premiero v gledališču Stanislavskega in Dančenka v Moskvi. Baletni mojster Burmajster in dirigent Edelman, ki sta pripravila moskovsko izvedbo, sta se izrazila o jugoslovanskem baletu zelo pohvalno. »Ohridska legenda- bo baje zavzela stalno mesto v repertoarju tega moskovskega gledališča. OBLETNICA OTROŠKE FILHARMONIJE V Beogradu so s posebnim koncertom proslavili obletnico otroške filharmonije, ki združuje pod vodstvom dirigenta Dragoljuba Eriča gojence godalnih odsekov nižjih glasbenih šol v Beogradu. Otroška filharmonija se je hitro uveljavila in postala ansambel beograjske radijske postaje, kjer je imela tudi zdaj svoj jubilejni koncert. KRSTNA PREDSTAVA OPERE »SIMONIDA« V beograjskem Narodnem gledališču je bila pretekli teden krstna predstava nove opere skladatelja Stanoja Ra-jičiča »Simonida«. Navdih za to svoje prvo operno delo je dobil skladatelja v drami Mi-lutina Bojiča »Kraljeva jesen«, ki obravnava srednjeveško zgodovinsko zgodbo ■ o ljubo- kot da nikoli ne bi bilo na svetu smrti. Delno sta Mlakarjeva tematiko Kozinoive glasbe obdelala že pred desetimi leti v podobnem Diptihoma, vendar sorazmerno bolj programsko in realistično vezana. Zdaj sta nasprotno povsem sproščeno postavila na oder moderen balet po svojem lastnem pristnem doživetju in zato toliko bolj prepričljivo, tako da se človek vpraša, ali ni morda šele ta iznajdljiva in globoka baletna ilustracija izgrebla na dam vse, doslej še ne v celoti videne bisere Kosinove simfonije. V tem smislu baleta, ki mu je bilo osnovno doživetje partizanska vojna in belokranjska folklora, a oboje vendarle samo izhodišče za uveljavitev splošno človečanske in. večne teme o borbi na življenje in smrt in iz žrtve se nenehno porajajočem življenju, so skladatelju in koreografu uspešno pomagali dirigent Bogo Leskovic, kostumograf Alenka Bartl-Serševa in akademski kipar Jaka Savinšek, ki se je tokrat močno in izvirno uveljavil kot debutant v baletni scenografiji. Med plesnimi izvajalci so težavno delo vsi opravili s telesom in dušo: od Tatjane Remškarjeve in Majne Sevnikcve do Staneta Polaka in Gorazda Vospernika; posebej med mladimi Vesna Vidrova, prikupna v zunanjosti, lirično subtilna v izrazu, a hkrati sigurna v koraku. Skoda, da je uspeh premiere v sredo rahlo zasenčilo dejstvo, da je odpadlo drugo delo napovedanega premiernega repertoarja. Verjetno Adamičev balet res ne bi stilno in nastrojensko harmoniral s »Triptihonom« in morda tudi ne s slavnostnim vzdušjem kongresnega ča3a — medtem ko bi bil ob drugi priložnosti prijetna poživitev —, nedvomno pa bi se to lahko ugotavljalo pravočasno, kajti odlaganje že pripravljenega dela v zadnjem trenutku pušča v lepem razpoloženju večera domače tvornosti slab priokus. B. Pogačnik GOSTOVANJE POLJSKEGA GLEDALIŠČA V NOVEM SADU V Novem Sadu gostuje ansambel poljskega gledališča Teater Novi iz Lodza. Prvo delo, s katerim so nastopili poljski gostje na sedanji turneji po Jugoslaviji, je bila scenska adaptacija Leona Si-lerja »Bazar pesmi-. Direktor gledališča je ob prihodu izjavil, da sta predstavljali gostovanji ljubljanskega gledališča lani in novosadskega letos na Poljskem pomemben prispevek k vzajemnemu poljsko-jugoslovanskemu zbližanju. TEDEN JADRANSKIH GLEDALIŠČ V reškem gledališču »Ivan Laic« se je zaključil prvi »Teden drame« jadranskih gleda-)■ sč. Posebna žirija je ob koncu ocenila kot najboljšo pred-;avo Shakespearovo dramo -Macbeth- v izvedbi domačega reškega gledališča oz. v režiji Andjelka Štimca. Druga nagrada je bila priznana izvedbi Bržideve komedije »Skup«, ki jo je pod vodstvom dr. Marka Poteza pripravilo gledališče iz Splita. Nagrado za glavno mo-‘ko vlogo je prejel Veljko Marčič kot Macbeth, izmed ženskih vlog pa Jelica Lovrid-./la j ki za vlogo Serafine v -Tetovirani roži«, ki jo je prikazalo gledališče iz Zadra. FESTIVAL AMATERSKIH GLEDALIŠČ SRBIJE V okviru Delavske univerze v Beogradu se je začel III. festival najboljših amaterskih gledališč Srbije, ki ga je organizirala Zveza amaterskih gledališč Srbije. Zanimivo je, da večina nastopajočih gledališč nastopa z deli sodobnih domačih dramskih avtorjev. Festival bo trajal do 28. aprila. DVE DRAMI — FILM IN OPERA Popularno dramsko delo hr-itskeea književnika Slavka DVE NOVI DRAMI V titograjskem gledališču je režiser Ilija Nikolič pripravil Obrati s seje mttct tct$p Toda najvažnejše je vzdušje: vzdušje je domačno, delovno, podjetno. Tako da zanesljivo veš: to ni ropotarnica ali zapuščen, zaprašen prostor, temveč kraj, ki dobro služi tem ljudem, preprostim in skromnim ljudem z majhnimi zahtevami, pač pa z velikimi načrti (čeprav morda samo v njihovem, domačem merilu) in resno vnemo. Ni jim za mar videz, za mar jim je tisto, kar hočejo storiti. In tačas da se nas je zbralo kakšnih petnajst odbornikov in gostov, smo se s predsednikom na kratko pomenili o organizaciji in delu društva. DPD Svoboda v Sežani ima naslednje sekcije: pevski zbor, lutkovni oder, dramsko skupino, recitatorski krožek, godbo na pihala in ljudsko univerzo. Vse skupaj štejejo okoli 170 članov. Zvečine so to delavci in uslužbenci, nekaj pa je tudi kmetov in študentov. Trenutno so nemara najbolj ponosni na svojo godbo na pihala, pri kateri se tudi šola številen podmladek, in pa na uspehe, ki jih imajo z gledališkimi igrami. Lani so na nrimer naštudirali Ribiške zdrahe, s katerimi so gostovali tudi v Ljublja- jc v zadnjem času naglo razvil in šteje danes svojih 2300 prebivalcev. Mestni značaj še poudarjajo številni avtomobili in druga motorna vozila, ki neprestano švigajo sem in tja. Med njimi je zlasti mnogo Tržačanov. Tako je bilo med tednom, ob sobotah in nedeljah, pravijo, pa jih je še neprimerno več. Med značilnimi in arhitektonsko tako prikupnimi primorskimi hišicami smo zavili nato tudi v breg proti Planini. Pod nami se je razprostrla pokrajina, nasičena s svojevrstno lepoto. Nizki oblaki so se trgali v vihravem pomladnem vetru. Posijalo je sonce in v daljavi se je v krh-' kem zlatu zasvetilo morje ... Seja je bila v društvenih prostorih. V veliki, starejši, morda nekoliko zanemarjeni hiši. v prostorni in visoki sobi na koncu hodnika, kakršne vidimo tolikokrat: velika stara in vgreznjena otomana. nekaj podolmih naslanjačev, obešalnik, v kot potisnjena miza, pa spet leseni stoli, nekakšen velik šolski pult, prislonjena slika, ostanki odrskih rekvizitov, pl nčevinasta peč. polica in star zaboi — vse razporejeno ob visokih sivorumenih stenah Pot nas je zanesla čisto na našo jugozahodno mejo, smoter naše radovednosti pa je ostal isti: tamkajšnja kulturno prosvetna dejavnost po svoji obliki in po svoji vsebini. Najvažnejši naslov, ki je obetal potešiti to našo radovednost, se je glasil: Franc Rodica, prometnik, železniška postaja Sežana. — Tovariš predsednik — smo ga nagovorili — radi bi čim več zvedeli o vašem društvu, o njegovem delu, uspehih, problemih itd. — Kajti Franc Rodica je tudi predsednik Delavskega prosvetnega društva Svoboda v Sežani. Spravili smo ga nekoliko v zadrego, zakaj odgovora nam ni hotel odreči, njegova odgovorna služba pa je tudi taka, da res ne dopušča lagodnega kramljanja. Toda hitro je našel najboljšo rešitev: povabil nas je za zvečer na sejo društvenega odbora, na kateri da bodo razpravljali o tekočih stvareh pa da se bomo hkrati lahko pomenili še o tem in onem. Cas, ki nam je dotlej pre-ostajal, smo porabili za sprehod po mestecu. kckor po pravici lahko rečemo kravi. ki se a m CA B Pijo sva bila zaročena nekaj let. Ker nisem imel niti prebite pare, pa ijeprav sem delal v trgovini z železnino svojega očeta, je trajala ta zaroka precej dolgo. Ona se je učila za bolniča'X~o, kar je bila tudi njena rnati, in je imela na sebi tako rekoč le srajco. Dx>e leti zaroke: rekel bi dve leti razprtij in prepirov. Važno najino vprašanje je bilo stanovanje. ReS sva mogla stanovati pri mojih starših, ki si niso želeli ničesar bolj kot to, toda Pija ni hotela O tem niti slišati: sovražila je mojo mater, še preden jo je spoznala. Pi-fina mati je imela dovolj veliko stanovanje, v katero bi naju bila mogla sprejeti, toda tega ni hotela, čeprav jaz in Pija temu ne bi bila nasprotovala. Njena mati je bila še mlada vdova, hotela je živeti svoje življenje, ni marala, da bi ji bila napoti zetova družina. Nekega dne, ko sem bil v parku Vila Borghese, sem mislil, predlagati Piji nekaj pametnega: »Slišiš, vem, da ne moreš trpeti moje matere. Zato pa ne zahtevam, da preživiš z njo vse življenje. Samo nekaj mesecev, in sicer toliko časa, kolikor je potrebno, da se bolje umestiva. Poročila se bova in šla v našo hišo. Potem pa se bo že našel kakšen izhod.« Pija je takoj vpadla: »,Seveda se bo našel izhod, prav gotovo. In sicer ta, da te bom -pustila.« In ko je izmaknila svojo roko iz moje, je zbežala proti terasi. Skočil sem za njo in zaklical: »Pija, počakaj, kaj delaš?« Dohitel sem jo ravno, ko se je kakor besnež ustavila pred stražnikom in kričala: »Recite tistemu človeku tam, naj me pusti v miru. Vse božje jutro me zasleduje« Obstal sem presenečen. Medtem pa se mi je približal stražnik: »Mladenič, pokažite dokumente!« Pokazal sem osebno izkaznico, spremljajoč z očmi Pijo, ki se je oddaljevala naglo in brez obotavljanja. Istega dne sem jo skušal poiskati na domu, pa je ni bilo. Nato sem jo poklical po telefonu, pa so mi spet rekli, da je ni doma. Naposled sem ji pisal ekspresno pismo iz mesta, toda minili so trije dnevi, odgovora pa nisem dobil. Tako sem ostal brez Pije. In nenadoma se mi je zdelo, da je izginil iz mene del mene samega, ravno tisti del, ki mi je omogočal, da diham, da jem, da delam, kratko malo — da živim. Niti ne vem, koliko sem se mučil, toda muke nisem čutil samo v duši kakor nekakšne slutnje, ki je nisem mogel potolažiti, temveč so me boleli po telesu vsi živci in vse mišice. Kadar sem ostal v sobi sam, sem začel vzklikati kar brez vzroka in sem si zakrival obraz z rokami. Šel bi bil rad ven, toda od žalosti mi je modro nebo postalo črno, črno je bilo sonce, črne so bile rumene in bele hiše, črno je bilo pomladansko ozelenelo drevje. O jedi nisem mogel niti slišati, prvi grižljaj bi mi bil ostal v grlu kakor zamašek. Nisem niti spal. Iz prvega dremeža sem se zdrznil in sem ostal buden z odprtimi očmi, misleč na Pijo. Enega tistih dni, ko sem se čutil bolj nesrečnega kot sicer, ko so mi vse mišice telesa drhtele in bile napete kot strune na goslih, sem stopil v neki bife pod Pijinim stanovanjem. Bilo je zgodaj zjutraj in v bifeju je bila le ženska, ki je srkala svojo ekspresno kavo. Sedela je obrnjena s hrbtom proti vratom in z lakti naslonjena na točilno mizo. Ko sem jo zagledal, sem si takoj rekel, da je to Pija, ker je imela kratko pristrižene črne in krasne lase, zavezane s pentljo, ki ji je visela ob tilniku. Tudi Pija je imela take lase. Res, čim sem pa pomislil, da je ona, sem čutil, kakor da se mi telb sprošča, in dihanje, ki se mi je bilo do tedaj skrilo v dno pljuč, mi je zopet začelo dvigati prsi pomirjujoče in narahlo. Rekel sem: »Pija!« Zenska se je obrnila. Tedaj pa sem spoznal, da sem se zmotil. Ni bila Pija, temveč njena mati, ki si je strigla lase prav tako kakor Pija. Toda čudno, tisto olajšanje, ki sem ga čutil, je trajalo še naprej. Mišice me niso tako bolele in še naprej sem lahko dihal.- Ko me je spoznala, je rekla: »E, ubogi Giustino, jaz nisem Pija, temvei njena mama.« Pozdravil sem jo, in medtem ko sva se pogovarjala o marsičem, sem jo pazljivo ogledoval. Opazil sem nekaj, česar prej nisem vedel: bila je prava podoba svoje hčerke. Prav taki črni podvihani lasje, prav take okrogle in lepe oči z ozkimi in visokimi obrvmi, prav tak majhen, krut in zakrivljen nos, prav taka navzdol zavihana usta. Edina razlika je bila v tem, da je Pija imela dvajset let, mati pa vsaj dvakrat več. Z eno besedo, Pij in obraz se mi je- zdel vtopljen v materinem obrazu, ki je bil zaradi let širši, grši in zrelejši. Ko sem opazoval njen obraz, se mi je vendarle zdelo, da gledam Pijo, kar sem si tako želel, odkar me je pustila. Počutil sem se dobro, kakor da je Pija pred menoj in kakor da je moja želja izpolnjena. Mati je z občutljivostjo, ki jo imajo žene, pripomnila, da jo gledam, in se je nasmehnila. Tudi jaz sem se nasmehnil. Vprašala je: »Giustino, kaj delaš?« Opazil sem še eno stvar, ki se mi je do tedaj izmikala: imela je prav tak glas kot Pija, le da je bil nekoliko globlji. Odgovoril sem: »Nič ne delam.« In ona s sožaljem: »Veš, da si precej shujšal?« Ko je izpila kavo, je odšla z menoj iz bifeja in dodala:. »Giustino, resno ti povem, da je bolje, če se Piji odtečeš. Ona hoče imeti svoje stanovanje, ti ji pa tega ne moreš nuditi. Ona noče iti v tvojo hišo, jaz pa, iskreno rečeno, vaju ne morem vzeti k sebi. To je med ostalimi samo en razlog, zaradi katerega ti svetujem, da se ji odrečeš.« Odgovoril sem: »Saj sem se ji odrekel.« Medtem pa, ko sem nekoliko premolknil, ker sem čutil, da bi bil videti moj predlog nekoliko čuden, sem dodal: »Recite mi, ali ne bi mogla midva danes skupaj večerjati?« Pogledala me je začudeno in rekla: »Zelo rada. Toda opozarjam te na to, če misliš, da se bova pogovarjala o Piji, je bolje, da se temu izogneva. Zakaj to? Jaz sem ena, ona je pa druga, in vsaka izmed naju ima svoje življenje.« Odgovoril sem ji iskreno: »Nočem večerjati s teboj zaradi tega, da bi govoril o Piji, temveč da bi bil s teboj.« Vrgla je name začuden pogled, potem pa je privolila na sestanek zvečer ob devetih v neki gostilni, ki je bila nasproti njenemu stanovanju. In tako sva se ločila. Zvečer natančno ob devetih je prišla. Opazil sem, da se je nekoliko preuredila, ker, kakor sem že rekel, bila je še mlada in spogledljiva žena in bilo ji je všeč, da je ljudem ugajala. Na sebi je imela rdečo jopico, pripito k telesu, lep, visok pas iz črnega usnja z zaponko te bele kovine, zelo ozko krilo, v katerem je bila res videti nekoliko robatih bokov, ki so ji pokali pod napetim blagom. V gostilno sva Sla z druge stra- ni ulice. Vhod je bil * ulice, toda terasa je gledal na Tibero. Sedla sva za mizo na prostem, ker,je bil že maj in bilo je toplo. Ozirata sva se proti Tiberi, ki pa je v mraku ni bilo videti. Zato sva videla luči ob nasprotnem obrežju, za lučmi pa črno senco plinskih rezervoarjev z visokimi dimniki in rdečimi plameni plina, ki je gorel ponoči. Naročil sem nadevane piščance-, obenem pa sem rekel natakarju, naj prinese vino. Natočil sem ji polno čašo, ker sem vedel, da je imela rada dobra vina. In res je izpila čašo, nato drugo, in naposled, ko je videla, da jaz ne pijem, temveč jo samo gledam, me je vprašala nekoliko spogledljivo, nekoliko že omamljena: »Ali smem vedeti, zakaj me tako gledaš?« Rekel sem: »Gledam te zato, ker mi ugajaš.« Če prevedem to v misli: »Gledam te zato, ker mi ugaja tisto, kar je v tebi Pijinega.« S tem počaščena je odgovorila predrzno: »Kaj ti na meni najbolj ugaja?« Našteval sem vse stvari po vrsti, ki so mi na nji ugajale, in sicer tiste, ki jih je imela obenem s hčerko. Dokler sem govoril, se mi je zdelo, da se počutim vedno bolje, vse telo je bilo odpočito in dihanje umirjeno. Toda ona, revica, me ni mogla razumeti in je na koncu rekla: »če bi ne bil ti toliko mlajši kot jaz in če bi ne bil že Pijin zaročenec, bi ti tudi jaz rekla, da mi ugajaš in da si mi vedno ugajal. Zal je zadeva taka, da ni mogoče nič storiti.« Ko je govorila te besede, je imela pravi Pijin izraz, kadar se je hotela Pija pokazati skromno in kadar je pričakovala kakšen poklon. Jaz pa sem skoraj proti svoji volji stegnil roko čez mizo in prijel za njeno: »Niso važna leta, glavno je, da nam nekdo ugaja.« Njeno roko sem držal v svoji, ker je bila kakor Pijina, bela, nekoliko trda, nekoliko zla, z rdečimi, komaj nekoliko oblimi nohti. Od razburjenja se ni branila, videti je bilo celo, da je težko dihala. Na srečo je natakar v tem trenutku prinesel piščance. Spustil sem njeno roko in začela sva jesti. Imel sem dober tek. To se mi je zdelo čudno, ker se mi je to zgodilo prvič, odkar me je Pija pustila. Ona pa ni jedla, gledala me je s poželjivim pogledom, oči so se ji lesketale od vina, jedi pa se je komaj dotaknila. Ta trenutek se je zgodilo, sam ne vem kako, nekaj čudovitega. kar človek ne bi mogel verjeti, čeprav se je v resnici zgodilo. Nekaj sem ji rekel v šali, in ona se je nasmehnila. »Nad vse mi ugaja tvoj smeh. Na levem licu imaš jamico in bradavico, ki sta ravno značilni.« Sedela sva pod lučjo, in tako se nisem mogel izgovarjati, da se motim. Komaj sem izpregovoril te besede, sem opazil, da na smehljajočem se licu Pijine matere ni nikake jamice niti kake bradavice. Jamico in bradavico je imela Pija. Jaz pa, prevaran od strasti, sem ju pripisal nji in ju skoraj videl kot v prividu. Domneval sem, da me ni dobro slišala. Toda motil sem se. Kakor da imajo žene glede tega šesti čut. Medtem pa me je moj tako strastni glas izdal. Videl sem, kako je smeh izginjal in kako se ji je na obrazu pojavljal vedno bolj začuden izraz. Nazadnje je rekla: »Pa, kaj govoriš? Jaz nimam nikake jamice niti bradavice, kadar se smejem, vsaj do zdaj tega nisem opazila.« Začuden sem občutil, da rdim, kar je opazila tudi ona. Obraz ji je postal grob, pa je vendar zgrabila za torbico, vzela iz nje ogledalo in se gledala v njem prisilno se 'smehljajoč. To pa mi je trgalo srce. Nato se je zopet zresnila in spravila ogledalce v torbico. Potem pa je rekla počasi s -tihim glasom: »Bradavico in jamico ima Pija, kajne?« Ves zmeden sem to potrdil. Ono pa me je neprestano gledala in nadaljevala: »Torej ti... ti si me tako gledal, ker— ker sem podobna Piji. Mar ne?« Ker nisem mogel tajiti resnice, sem to potrdil še enkrat. Nekaj časa sva molčala. Videti je bila brez poguma. Slonela je z lakt-mi na mizi, z rokami pa si je prikrivala obraz. Ko je dvignila oči, sem opazil, da je imela v očeh solze, nisem pa mogel vedeti, ali zaradi ponižanja ali zaradi česa drugega. Vzdihnila je in me vprašala: »Ali imaš Pijo zelo rad?« Jaz pa sem ji odgovoril skoraj glasna: »Bolj kot svoje življenje.« »Kaj ne moreš živeti brez nje?« — »Ne, ne morem.« Zavijala je lti.se z rokami. Videti je bilo, kakor da jo nekaj muči. Zopet je vzdihnila, nenadoma pa je vstala in rekla: »Počakaj me tu, vrnem se takoj.« Odšla je naglo in me pustila samega. Dolgo sem čakal za nepospravljeno mizo. Moj krožnik je bil poln kosti, na krožniku Pijine matere pa skoraj nedotaknjen piščahec. Minilo je skoraj pol ure, ko sem zaslišal korake in zagledal mater, ki se je pojavila na terasi, za njo pa Pija, ki jo je mati vlekla za roko. Ko sta prišli do mize, me je mati pogledala v obraz, Pija pa je stala vsa razku-štrana nepremično in povešenih oči. Mati je- rekla: »Torej v redu. Piji sem rekla, da vaju sprejmem v svoje stanovanje, dokler ne boš zaslužil toliko, da si stanovanje urediš sam. Stara žena sem že in je prav, da imate vi mlajši boljše življenje, kakršno sem imela jaz. Pija na to ni hotela pristati, toda jaz sem jo prepričala in ti jo privedla sem. Na svidenje.« Vzela je svojo torbico in odšla polagoma čez teraso na Utico, Pija je sedla nasproti mene ns prostor svoje matere. Gledal sem je. in ko sem jo videl pred seboj živo ir. vso, sem se res dobro počutil, kakor po. enem mesecu, preživelem na soncu ob morju ali na gorskem zraku. Obmorsko sonce in gorski zrak je bila zame Pija. Ona je zdaj zares sedela meni nasproti in ni mi bilo treba iskati njenih potez na materinem obrazu. Prijel sem jo za roko ir. rekel: »Veš da sem zadovoljen, ker te vidim!« Odgovorila je polglasno: »Jaz tudi!« Vino sva izpila. Obrni! sem se proti terasi in naročil še liter. JOHN GRLSWORTHY ctv)i Ples Je bil pri kraju. Soames se je odločil, da gre domov peš. V ogledalu garderobe, od koder je nesel *voj plašč in cilinder, je zagledal svojo postavo v belem telovniku, ki mu ni bilo kad reči, le ovratnik je bil nekoliko zmečkan. Kakšna peklenska vročina! Iz manšete je potegnil svilen robec in si obrisal obraz pirej, preden se je pokril. Sel 'je dol po širokem stopnišču, pokritem z rdečimi preprogami, kjer »o dogoreli lampijoni, in stopil na uHoo. Zunaj se je že svitalo. Rahel vetrič, ki je pihljal od reke, mu je hladil obraz. Pod štirih! Morda še nikdar ni plesal tolikokrat kot to noč — tolikokrat in tako dolgo. Šestkrat z Ireno! Šestkrat z dekleti, na katere zdaj ni več mislil. J« plesal dobro? Sam ni vedel. Kadar je plesal z njo, se je zavedal le njenega vonja in njene bližine, kadar pa je plesal z drugimi, pa je vedel, da se vrti ona, ločena od njega, izven njegovega dosega. Samo še štirinajst dni in noči — in njena bližina in njen vonj boste za zmerom njegova! Zdaj se ona pelje z izvošč-kom, kamor jo je posadil z njeno mačeho, in kmalu bosta doma. Kako Irena sovraži to žensko! Sicer pa ni nič čudnega! Ze osemnajst mesecev je Soames snubil Ireno in prav dobam vedel, da se ima za svoj uspeh zahvaliti le želji te osebe, ki hoče to nesvojo hči oženiti samo zaradi tega, da bi se mogla zopet poročiti sama. Iz dvorane, ki je žarela v barvah in v svitu temnega lesa, je Soames stopil spet v motno osvetljeno tiho ulico. Zategla melodija valčka je plavala za njim iz hiše in pojemala toliko, kolikor se je Soames oddaljeval. Nekajkrat je globoko vdihnil z vonjem trave iz vrtov Templa nasičen zrak in si slekel rokavice iz tankega usnja, prešite s črnimi šivi. Irena ljubi ples! Plesati s svojo ženo ni to pravo! Pa mu bo morda zabranila, čfa bi z njo plesal takrat, ko bosta poročena? Pri moji veri, da ne! Sel je okoli grma rdeče se vzpenjajoče rože v cvetličnem loncu in okoli lampijona ki 'je še gorel, ter zavil okoli motno goreče luči na vogailu Middle Tempde Lane, dol na nabrežje h Kleopatrinemu obelisku. Kleopatra! To je bila nespodobna ženska! Ce bi živela danes, bi jo na promenadi v Rotten Rowu ignorirali in bi jo zaradi poizkusa samomora zaprli. Tako pa stoji tu njen obelisk, in ona je postala pomembna romantična zgodovinska osebnost — taka kot ostale nespodobne ženske, Helena iz Troje, Semiramis, Marija Stuart, škotska kraljica — in to samo zato — samo zato, ker so čutile v Žalah tisto, kar čuti zdaj on! Velika strast, toda ne večja od' njegove! Toda on zaradi tega ne postane romantična osebe! In Soames se je namrdnil. V polsnu je šel naprej rn imel v prsih občutek, kakor bi se njegova dhša potapljala v vonj šipkovih rož. Povsod tiho — nikjer topota korakov, klopotanja koles, le široke, prazne ulice brez ljudi, drevesa in siva reka; vse je polagoma dobi--valo barvo s prvimi sončnimi žarki, trepetajočimi na obzorju. Vse naokoli je bilo prevzeto z eno mislijo, pričakovalo je sončno toploto. Soames pa je korakal naprej tud; prevzet s svojo edino mislijo. Njeno okno! Prav gotovo še gori v njenem oknu do zdaj luč! Ce bi odgrnila zavese, da bi me nadihala svežega zraka, bi jo lahko še videl, neopažen, skrit za kakim svetilniškim drogom ali pa v hišnem prehodu — m-ogel bi jo videti, kakršne še ni videl nikdar in kakršno bo videl kmalu vsako noč in vsako jutro. In razburjen spričo te misli je skoraj tekel okoli bledečih svetilk, okoli stolpa parlamenta in Westmn.nstrske opatije, ki se je polagoma dvigala v jutranji zori od strehe dol v vsej veličini, in naprej do Victorija Street, okoli svojega stanovanja k vogalu ulice, kjer je stanovala. Tam se je ustavil; srce mu je močno bilo. Biitd mora oprezen! Ne sme ga opaziti! Ker je posebna in muhasta — najbrž 'ji to ne bi ugajalo — prav gotovo ji to ne bi ugajalo. Plazil se je ob nasprotnem hodniku ulice, ki je bila brez. ljudi. Si bo upal iti naprej? Prav gotovo ne bi ugovarjala, če bi šel mimo naglo. Četrta hiša od tu — prvo okno v drugem nadstropju. Ustavil se je pri kandelabru in gledal navzgor. Da — odprto je — da bi se v sobi ohladilo, preden gre spat, so zavese le na pol zastrte! Naj si upa? Kaj pa, če bi ga videla, kako se plazi okoli hiše, kako jo je tajno presenetil, ko si je mislila, da je sama, da je nihče ne opazuje? In vendar, če bi ga videla tu, mar ji ne bi zopet to iznova dokazovalo, da je njegova edina misel ona, vrednost njegovega življenja dn njegovo edino hrepenenje? Mar bi mu to mogla zameriti? Toda cn tega ni vedel in je stal in čakal tam. Mora priti k oknu, če hoče pred svitom zore zastreti zavese. Ce bi čutila do njega vsaj tisto, kar čuti on do nje, pa bi mu tega ne mogla zameriti. To bi jo veselilo, in njeni pogledi bi premostili to pusto londonsko ulico, pogreznjeno v svoji tišini, in niti živa duša ne bi opazila, kako so se srečali njuni pogledi. Prislonjen k svetilki je Soames stal nepremično v bolestnem hrepenenju, da bi 'zagledal Ireno. S plaščem si je pokril beti naprsnik, se odkril in pritisnil klobuk k sebi. Ko je stal tam oprt z obrazom ob drog, je bil videti kakor kak krokar, ki se je vračal po prekrokani noči domov. Toda njegove oči ob žleznem kandelabru so se ustavljale ob praznem pravokotniku okna, kjer so v jutranjem vetru rahlo trepetale zavese. Toda nenadoma se je zdrznil. V oknu je zagleda! belo roko, prepoznal je Irenin, z roko podprt obraz. Njene oči so gledale naravnost ‘čez nasprotno streho na nebo, ki se je jasnilo. Da bi prepoznal izraz njenega obraza, je pomežikov*! s strastnim prizadevanjem. Toda to se mu ni posrečilo — bila je prčoddaljena, tako oddaljena, kakor vedno ki pa ne sme biti vedno tako oddaljena in tudi ne bo. O čem le razmišlja? O njem? O crvčicali, ki plavajo na nebu proti . zahodu? Na ohlajajoči se zrak? Nase? Na kaj le misli? Pritisnjen h kandelabru je stal tiho, kot mrtev, zakaj ona bi gotovo izginila, če bi opazila postavo ob stebru. Njen tilnik i-n od čela odgrnjeni lasje so se stapljali z gubami zavese — videl je le okroglo belo roko, okrogel vzdignjen obraz, tako negiben, da je zadrževal dihanje, čeprav je bil oddaljen od hiše sto čevljev. Nato so začeli čivkati vrabci in nebo s« j* zjasnilo. Oparil je, da ona odhaja od okna; za trenutek jc videl njeno postavo v nočni obleki, njene vzdignjene roke njene dolge bele roke, nato pa so mu vse zastrle zavese Nekaj kot blaznost mu je preskočilo skozi ude, odskočil je od stebra in' dušeč svoje korake je bežal nazaj k Victoria Street. Ni 'je pa mahnil proti svojemu stanovanju, temveč v drugo smer. Ni še smel stopiti v raj! Ne bi mogel zaspati. Sel je precej naglo. Stražnik ga je debela pogledal. Zgodnji voz za pobiranje odpadkov je peljal mimo, močan konj je udarjal s kopiti ob tlak, in to je bil edini z-vck, ki ga je bilo aHšaiti v vsem mestu. Soames se je okrenil navzgor proti Hyde Parku. Ta jutranji svet tihih ulic mu je bil tuj, tako kakor bi se on, ki je bil obseden od teh strasti, zdel tuj tistim., ki so s« z njim shajali in ki so ga poznali kot zmernega, pridnega, prozaičnega občana. V Knightsbridge je ropotal mamo- njega nekak zakasnem izvošček, in Soames je nejasno spoznal, da sedita v vozu dva človeka. Mimo pa je peljal še drug in še tretji izvošček. Soames jo je zdaj maha) proti zahodu, proti hiši, v kateri bosta stanovala z Ireno Hiša je bila sveže prepleskana, pred njo pa je stala tabla z imenom graditelja. Ureditev te majhne hišice ju je zbližala bolj kot karkoli drugega, in Soames jo je gledal z zadovoljstvom in z nekako bojaznijo. Sele pred dvanajstim-, urami je plačal arhitektu račun za notranjo opremo. In v tej hiši bo živel z njo — to je neverjetno! V zgodnji 'jutranji svetlobi se mu je zdelo to kot sanje — ves ta dolgi, ozki trg se mu je zdel kot njegove in njene sanje prihodnost' čudne, nezaživete sanje. Pa je praznoverna bojazen napadla nepreznov erneg o Soamesa; okrenil je oči zato, da bi morda hiša zopet ne izginila njegovemu pogledu. Šel je naprej, mimo vojašnic k ograji Hyde Parka, vedno v zahodni smeri, ker se je bal, da ne bi šel domov, dokler se ne izmuči do utrujenosti Četrta ura je že odbila. Ulice so bile do zdaj tihe in puste, nikjer ni bito niti slutnje o tistem prometu in vrvenju kot v panju. Pa je vendar ravno ta puščoba dajala mestu popolni pcsmen .Soames je čutil, da mu nikdar ne izgine iz spomina slika tako drugačnega mesta, kakršnega je videl vsak dan in spomin nase — kako se je sprehajal po ulicah, ne da bi ga kdo opazoval, in samoten s svojim hrepenenjem Sel je k Frioce’s Gate in se naglo obrnil. Saj ga jutri zopet čaka delo — ob pol enajstih mora biti v pisarni! Ulice, park in hiše so stale zdaj v popolni svetlobi zgodnjega jutra. Okrenil se je od njih in se nameril k Rotten Rowu. Kako poseben, nenavaden pogled je na to alejo, če se po nji ne pode konji sem in tja in ne galopirajo tako kot bi jim gorela tla pod kopati, če ne dirjajo kočije in tam ne posedajo cele vrste ljudi, ko pa so tu le drevesa in rjava vozna pot Drevje i-n trava sta izdihovala vonj, čeprav ni bito rose; in Soames se je zleknil na klop si dal roke pod glavo, stisnjeno p-okrivato si je položil na prsi, oči pa je uprl na list v ozadju neba, ki se je jasnilo. Sveži zrak mu je nežno pihal v obraz, ustnice in roke. Prvi poševni sončni žarki so se kradoma prebijali do neba, ptice niso pele, temveč samo gostolele, divji golob zadaj na drevesu pa se je začel kljunč-ka-ti. Soames je zaprl oči, in njegova fantazija je takoj pričarala njegovim notranjim očem Ireno. Podobo Irene — stoječe negibno v obleki, katere resasti rob je valovil na lesketajočem se podu, medtem ko je on pisal začetne črke svojega imena in priimka v njen plesni spored. Slika Irene, kako z orokavičenimi vitkimi prsti zatika kamelijin cvet, ki je popustil na njeni bluzi in kako se obrača k njemu, da bi jo ogrnil s plaščem. Neštevilne Irenine podobe, pa vse tako nenavadne, podobe njenega včasih obžarjenega, včasih zamišljenega obraza ali pa naznačujočega upor; njen obraz, sklonjen k njegovemu poljubu, podoba njenih ustnic, odvračajočih se od njegovih ust, njenih oči, ki gledajo nanj z vprašanjem, n.a katero ni bito odgovora; njenih temnih in vlažnih oči, povešenih nad sivo mucko, ki ji je predla v naročju. Podoba njenih zlatorjavih las, razpuščenih in plapolajočih, kakršnih še nikdar ni videl, ki pa jih bo videl kmalu, kmalu! In kakor na odgovor na hrepeneče klice njegove domišljije se. je odzval zategli krik, niti raskav niti prodoren, toda tako bolesten, da je Soamesu vdrla kri proti srcu. Od tam je prihajal, zazvenel iz.nova in iznova — pavji krik zgodnjega jutra, zategel in strasten, kakor ječanje zavržene duše. S tem krikom pa je vstala iz globin Soame-sove notranjosti prikazen, ki je tam vedno živela skrita, prikazen Irene, bele, z razpuščenimi lasmi, predajajoč se njegovemu objemu. Ožgala ga je s slastmi, zbledela in izginila. Odprl je oči; zgodnji škropilni voz je prihajal po aleji. Soames je vstal in odšel naglo po drevoredu, da bi se zopet zavedel. Prevedel Matija Llpužič )) Pred bom beži osliček'/ 27. aprila 1958 fla&topid smo tako žalostna, da. se še pri telovadbi nisem mogla več prav razživeti. Potem pa se je zgodilo, nenadoma, prav takrat, ko sem mislila, da bom morala pokopati svoje želje! Tisti dan nas je pri telovadbi tovarišica vaditeljica postavila v vrsto in nam začela pripovedovati, da moramo pripraviti nastop, da se moramo pridno učiti telovadnih in ritmičnih vaj, da bomo nastopili vsi, prav vsi. Saj še verjeti nisem mogla vse do takrat, ko nas je razdelila na skupine in odločala: vi boste izvajali vajo s krogi, vi vajo z žogami, vi telovadne vaje in tako naprej. Potem smo začeli delati, trdo delati. Šola in vaje, vaje in šola. Še opazila nisem, da se je zima umaknila pomladi, da drevje brsti — hodila sem po cesti, v mislih ponavljala gibe in štela: ena, dva, tri, štiri, ena, dva, tri, štiri... In sama nisem vedela, kdaj so roke sledile mislim in zaplavale v priučenih gibih. Naučila sem se! Tovarišica me je celo pohvalila in me postavila v prvo vrsto! Pa mi je vev.darle začel zadnji teden pred nastopom rasti oreh v grlu ... Požirala sem in požirala — vedno bolj je ra- teden sem doživela nekaj :' lepega, da svojega veselja ne morem obdržati samo sebe. Rada bi ga delila z mi, ki jih poznam, pa tudi |s 'istimi, katerih ne poznam. I"' ker res ne morem kar na ct::i ustavljati neznanih ljudi ■r■ iim pripovedovati, sem se oiločila, da bom povedala svo-Jo zgodbo sa.mo enkrat, napisala jo bom za »Najdihojco+• tako jo boste lahko vsi izvedeli. Odkar pomnim, je bila moja r.ojrečja želja nastopiti. Na- stopiti na odru, obsijanem z lučmi, povedati ali p okazati vsem, ki me gledajo, nekaj lepega, potem pa poslušati ploskanje in se na skrivaj nasmehniti mamici tam nekje zadaj med drugimi gledalci. Toda z izpolnitvijo te moje želje ni bilo nič. Še v našem šolskem pevskem zboru nisem mogla nastopati, ker imam bolj malo posluha. Nekoč mi je tovarišica učiteljica naročila, naj se naučim pesmico, da jo bom deklamirala na proslavi. Kako sem bila vesela in kako dobro sem se naučila! Toda — ko bi morala na vaji povedati pesmico, sem kar naenkrat začutila, kot da bi mi v grlu obtičal velik, trd■ oreh v raskavi lupini. Kašljala sem in kašljala, oreh pa ni hotel nikamor. Zajecljala sem prvo kitico tako tiho, da še sama sebe nisem slišala. Tovarišica pa je odkimala: »Manja, nič ne bo, pretiho govoriš...« Mislim, da bi takrat tudi vi zajokali, seveda na skrivaj, tako, kot sem jaz. In naslednje dni sem bila Miha Klinar: Aja tutaja, Aja tutaja, sonček zahaja; v zibelki zlati sladko je zaspal. Aja tutaja, lunica vzhaja; iz lunice škratek Sanjarček je vstal. Z lunice splezal po lestvi je zlati, s koškom na rami in s sanjami v košku. Sanjarček prihaja, sanje prinaša; punčka, zaspi ... Nlnika mala že je zaspala. Kaj neki sanja, da se smehlja? Morda o Sneguljčici, morda o Pepelki, morda o mamici, ki še bedi? Morda jo škratek je med zvezde ponesel in se na Rimski cesti igra? Morda se vozi z Velikim vozom? Ali se z Malim vozom pelja? Škratek Sanjarček je vsemogočen; morda da Niniki zvezde z neba? Jaz jih bom videl zvezdice čiste, videl jih zjutraj bom, ko se zbudi. S sončkom zaspala, s sončkom bo vstala, skrila bo zvezdice v svoje oči... stel. Na predvečer nastopa, ko • sem z očmi božala lepo, zlikano in skrbno zloženo obleko za nastop, je bil oreh v grlu velik že kot jabolko. In liste ure pred nastopom! Roke so se mi tresle, kolena še bolj. Oreh — ta, se mi zdi, je bil že kot buča. Potem pa smo stekle na sredo dvorane in se zvrstile v kroge. Še trenutek, dva —- začele smo. Nič ne vem, kako je bilo. Le to vem, da sem potem zaslišala ploskanje, da je oreh izginil, da so bila kolena spet trdna kot nekdaj, da je moj mali bratec Marko v prvi vrsti od občudovanja vtaknil prstek v nos in da so mi nekje od zadaj zadovoljno kimali mamica, očka in babica. Vidite, tak je bil moj prvi nastop, nastop pri Partizanu. Lepo je bilo in še lepše je, ker vem, da je oreh iz grla za zmeraj izginil in da bom znala sedaj tudi deklamirati, na ves glas! Sedaj bom še bolj pridno hodila k telovadbi, saj bomo še velikokrat nastopili! Vse prav lepo pozdravljam! Vaša Manja P. S. Poglejte tudi nekaj fotografij z naše telovadne akademije. Videli boste, kako smo izvajali vaje s krogi in z žogami, občudovali boste lahko fante, ki so pogumno skakali skozi obroče in izvajali še druge težke vaje, poglejte pa tudi, kako zavzeto so nas gledali naši mali gledalci! Mali popotniki skozi veliko vesolje so se upravičeno počutili praznično, slovesno in vzvišeno. Tako razkošno ni še nikdar nikoli nihče potoval — In po vsej verjetnosti tudi ne bo. Iz bornega kupčka vžigaličnih škatlic se je njihovo vozilo nenadoma spremenilo v pravi pravcati nebesni pojav. Neznanski kometov rep se je bahavo vlekel za njim — kaj zato, če so se košatili s tujim perjem? Astronomi na zemlji so gotovo mrzlično preiskovali nebo z vsemi mogočimi pripravami in si zaman' belili glavo zaradi te čudne in nenavadne prikazni. Ob tej misli jim je bilo kar prijetno ponosno pri srcu... Toda tudi vsaka slava ima svoj konec. Raketa je bila pač preneznatna za sijajno Vlogo repatice in rep je kmalu izpuhtel ter brez sledu izginil v prostoru. Otroci so bili spet sami, da se tako izrazimo — bolj sami kot kdaj koli. Že zdavnaj jih je zaneslo Izven našega planetnega sistema in naše sonce so komaj še lahko razločevali od drugih zvezd. A hitro so izgubili še to poslednjo oporno točko: vsenaokrog so se na črnem nebu svetile zvezde v svojem mirnem, brezbrižnem sijaju — kdo bi jih razpoznal vsako posebej? — in sonce se je pomešalo, skrilo mednje, tako da se sploh niso več mogli znajti. Aleš je sicer vztrajno opazoval znane skupine kot Veliki voz, Kačo ali Gosto-sevce — toda njihova„podoba je bila v primeri s tisto, ki smo je vajeni z zemlje, tako spremenjena, da ni mogel reči nič zanesljivega. In tudi če bi bil lahko čisto prepričan — kaj bi pomenili taki približni sklepi v nezmerni prostranosti zvezdnega prostora? Minevale so ure, minevali so dnevi — in pravzaprav nimamo o tem delu potovanja poročati nič posebnega. Kdo bi si mislil, po katerem venomer križari naša razburjena domišljija, lahko tako pusto. A kaj naj bi se zgodilo? Koga naj bi srečali? ... Pač. Nekoč je s strahovito na-. glico prižvižgal majhen meteorit. Sinil je pri enem okencu noter in pri drugem ven. No, v resnici ni prižvižgal: priletel In odletel je {popolnoma neslišno in zaradi hitrosti tudi nevidno. Tako ga naši popotniki niti opazili niso in se sploh niso zavedali nevarnosti. Kot ujete živalce so se prekladali po raketi, ki se jim je zdela čedalje bolj test rili so tjavdan in se lenobno pomenkovali. Se najbolj zabavno je bilo, kadar je Tanja kuhala: sloneli so na okencih in gledali za dimom, ki je puhal iz rakete, se divje krotovičil in se da je v tem nčznanem vsemirju, razblinjal med zvezdami. »Glejte, takole se meša z medzvezdnim prahom...« je sanjaril Aleš, »in nekoč, ko bodo iz tega prahu v strahovitih vrtincih nastajali novi svetovi, bodo tudi tele saje zraven . ..« — »Ti,« ga je prekinil Bojan, »kdaj pa bomo zagledali tisto četrto razsežnost? Zdaj bi bil nemara že čas?« — »Veš,« je po premisleku odvrnil Aleš, »to pa ni tako. Četrte razsežnosti, ali bolje, v četrto razsežnost ni mogoče videti. Veš, to je, kako bi rekel, bolj naša domišljija . ..« Toda nekega jutra — da, bilo je resnično jutro! — se je Marko prebudil, si pomel oči in zaklical: »Hej, zaspanci, vstanite! Glejte, kako svetlo je že!« Tanja, Bojan in Aleš so se počasi skobacali na noge in mežikali z zaspanimi očmi, k; so jih čudno ščemele.‘Potem pa so nenadoma obstali z odprtimi usti: v raketi je bilo zares svetlo kot podne-vi in skozi okenca se je smehljala najčistejša sinjina! Otrokom se je najprej zdelo, da ra-njajo: kam je nenadoma '.hgi-nila vsemirska noč? Toda »red očmi, ki so se bile že tako navadile teme, se jim je vse iskrilo. In skozi vrhnjo lino se je vsipal pramen žarkov, v katerem je poplesaval zlat prab: ni bilo mogoče dvomiti — =i’a!o je sonce! Za domovin# RADIO SPORED V PRI H O DNI EM TEDNU Poročila ob nedeljah la praznikih; 6.05 Poročila in vremenska napoved. . 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved la objava dnevnega sporeda. , . . __v 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila. _____ ‘15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila. 19.30 Radijski dnevnik. . 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved In pregled spo-. reda za naslednji dan. 22.55 Poročila. Poročila o-b delavnikih; 5.05 Poročila in vremenska napoved. _ 6.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnev- nega sporeda m obvestila. 7.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved to radijski koledar. 8.00 Poročila. 10.00 Napoved časa ln poročila. ____ . 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnev nega sporeda in obvestila. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved to ebveatua. 17.00 Napoved časa ln poročila. 19.30 Radijski dnevnik. ___ 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved to pregled epe-reda za naslednji dan. 22.55 Poročila. m NEDELJEK APRIL 28 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame. 6.40—6.45 Naš jedilnik. (8.00—11 oo oddaja na valu 202,1 m in 98,9 mHZ) 8.05 popularne melodije iz orkestralne glasbe. 9.00 Radijski roman — Vladimir Babula: Planet treh sonc — XV. . , 9 20 Igra in poje Akademska folklorna skupina »France Marolt«. 9.45 Segava klaviatura. lOjkO Dopoldanski koncert komorne glasbe. 11.00 Uvodna melodija. 91 .OS Radijska šola za srednjo stopnjo — Ivan Jan: Izpolnjena beseda. 11.35 Zabavni potpourri. 12.00 30 minut simfoničnih plesov — Ples perzijskih deklet (Musorgski) — Trije plesi (German) — Vražji ptes (Hellcnesberger) — Koncertni valček (Glazunov) — Polka •jz opere »Svanda duljak« (IVeinberger). 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Božo Alič: sredstva za zatiranje bolezni škodljivcev in plevela. 12.40 Koroške narodne pesmi poje pevski zbor ’itz Kotmare vasi p. v. Pavla Kernjaka. 13.15 Pisan glasbeni spored (prvomajske čestitke delovnih kolektivov). 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Ana Rijavec: Prvi maj nekoč in danes. 14.35 Naš-;. poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavna gilasba. vmes reklame. 15.40 List- iz domače književnosti — Oskar Davičo: Beton in kresnice. 16.00 Potreti jugoslovanskih opernih pevcev: tenorist Janez Lipušček. 172.0 Popevka tega tedna. 17.15 Srečno vožnjol (šoferjem na poti). 18.00 Mladinska oddaja: Klubi mladinskih proizvajalcev. 18.20 Skladbe slovenskih avtorjev izvaj a Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 18.45 Radijska univerza — Milovan Brezar: partizanska zastava v prvem letu narodno-osvo-bodilnega boja. 19.00 Zabavna .glasba, vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.09 Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije, solist Fredv Došek, dirigent Zivo-jin Zdravkovič — L. van Beethoven: Druga simfonija. Bruno BjeuinskSi; Concerttoo za klavir in orkester v d -molu. G tori no- Respighi: — Rimske ptoi-je. — v odmoru koncerta: Kulturni pregled — Mara Slajpah: Pred sprejemom zakona o ljudških kmjGžnicah. 22.15 Ted He-ath v londonskem Pajladiumu (posnetki z javnega koncerta). 22.45 Nočna: melodija. 23.00—2225 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda) 18.45 Domače aktualnosti. 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Najboljši jugoslovanski zbori vam pojo — XI. Zbor Radia Zagreb. 20.30 Radijska igra — Ivan Cankar: Hlapec Jernej (radijska nriredlba in režija Jure Mah). V glavni vlogi; Stane Sever. 21.35 Lahka glasba. 22.15 Za prijatelje jazza. 22.35 Igra Plesni orkester Radia Ljubljana p. v. Bojana Adamiča. 23.00—23.35 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). EDA APRIL 30 poeziji ln prozi). 21 .80 Igramo za prijetno razvedrilo. 22.15 Zaplešite z nami. 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beoigirada) PE TEK MAJ i 5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame. 6.40—6.45 Naš jedilnik. (8.00—11.00 oddaja na valu 202,1 m in »8,9 mHz) 8.05 Pisana paleta (spored operne ln solistične glasbe). 9.00 Prof. dr. Mirko Rupel: Je- zikovni pogovori (ponovitev). 9.15 30 minut za ljubitelje narodnih in domačih napevov. 9.45 V ritmu polke z orkestrom Lawrenea WeSka. 10.10 Jugoslovanska simfonična glasba. 11.00 Od tu in od tam (zabavne melodij e) 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev): Ana Rija- vec: Prvi maj nekoč in danes. 12.05 Mali solistični koncert. 12.30 Kmetijski nasveti — Joče Novinšefk: V kmetijstvu imamo še veliko rezerve. 12.40 Skladbe slovenskih avtorjev igra Mariborski instrumentalni ansambel, sodelujeta sopranistka Mileva Pertot in baritonist Miro Gregorin. 13.15 Pesmi 'im plesi jugoslovanskih narodov. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev): Ivan Jan: Izpolnjena beseda. 14.35 Delovni kolektivi čestitajo. 15 J5 -Lahka glasba. 15.40 Pri klasičnih mojstrih — Miško Kranjec: Soočenja. 16.00 Koncert po željah. L7.10 »Srečno!« (glasbene čestitke za praznik dela). 18.00 Ivan Jan: Veliki maj pod Karavankami. 18.30 Pesmi Marjana Kozine, Pavla Sivica, Rada Simonitija in Francija Sturma. 19.00 Delovni kolektivi čestitajo. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 »Na večer pred Praartkom dela«. 22.15 Domači plesni ensamtill. 23.00—24.00 Plesna glasba. 5.00—7.00 Za praznično jutro (pisan glasbeni spored). 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in obvesti- 7.35 Vesele, poskočne in. domače — Sodelujejo: Kmečka godba, slovenski oktet, Vaški kvintet s solisti in kvintet Avsenik. 8.30 Vsem sije to majsko sonce (literarno-glasbena oddaja). 9.00 Zabavna revija. 10.00 Zvone Kržišnik: Široka ravna cesta. . 10.30 Popularne skladbe v izvedbi Orkestra Radia Ljubljana, dirigent Uroš Prevoršek — L. M. Škerjanc: mtroduzione e rondo. Ljadov: Balada, Bernard: Rapsodično kolo, Nedbal Otroška suita, Arnič: Prvi polet, Vodopivec: Rapsodija, Ippolitov - Ivanov: Iz »Kavkaške suite«. 11.30 »Pesem nas druži!« (pojo mladinski zbori z vsega sveta). 12 00 Od melodije do melodije. 13.15 Glasbena medigra. ’ 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljaj o. 15.15 Glasbeni mozaik. 16.00 Zabavno popoldne. 18.00 Lahka glasba. 18 30 Izlet 10.000 kilometrov daleč — (Ljudje, njih navade in glasba na 3.000 indonezijskih otokih). 19.00 Zabavna olasba. vmes reklame. 19.30 Radijski -dnevnik. 20.00 Izberite popevko! (posnetki javne oddaje z dne 29. IV. v dvorani Slovenske filharmonije), 22.15 Nočnj koncert — Boris Pa-pandopulo: Comcerto da ca-mera, (Melita Kunc—sopran in komorni ansambel Radia Zagreb, dirigent Milan HorJ vait), Slavko Osterc: Suita (Orkester Slovenske filh. dirigira Samo Hubad). 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). nande — L. Welner: Lako-daimas, ogrski svatbeni ples — G. Puccini: Turandot, zborovska scena iz 1. dejanja —-E. Bozza: Scherzo za pihalni kvintet. . . 17.30 Radijska igra — Zvonimir Bagsič: Rahla pomladna zemlja (ponovitev) — Režija: — Maša Slavčeva, v Slavni n vlogah: Minca Jeraj. Boris Kralj in Janko Hočevar. 18.10 Veseli intermezzo. 18.30 »Slišala, sem ptičko pet . . .<■ (pomlad in ljubezen v narodni pesmi). 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Variete na valu 327,1 — a) Pet popevk iz preteklega tedna, b) Modni atelje — maj, c) Razvezana pentlja. 31.00 Klasiki sodobne glasbe o sebi — 3. oddaja: Dmitrij Šostakovič. 22.16 Plesna glasba. 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za . tujino (prenos iz Beograda). II. PROGRAM (na valu" 202,1 m 98,9 mHz) 10.30 Nedeljski simfonični koncert — B. Ipavec: B. Leskovic: Serenada za godala (Ljub-lj ansitoi. komorni orkester dirigira Bogo Leskovic), N. Pa-g-amini: Koncert za violino in orkester št. 2 v h-molu (Solist Ruggi-ero Ricci in Londonski simfonični orkester p. v. Anthonyja Collinsa), A. Hačaturjan: 3 plesi iz baleta »Gayane« (Newyorški simfonični orkester p. v. Etrema Kurtza). lil.30—12.00 Lahka glasba. 13.10 Promenadni koncert — C. M. Weber; Uvertura k operi »Peter Schmoll in njegovi sosedje«, C. Saint-Saens: Ha- vanaise, H. Alfven: Kralj gora, baletna pantomima, La-rs-Erik Larson: Pastoral- na suita. 14.00 Ljublj ansika kronika to obvestila. . - 14.15 Velik) "zabavni orkestri igrajo. 15.00 Napoved časa. poročila to vremenska n-apoved. 15.10 Slavni pevci — slavne arije — (Sodelujejo solisti Rice Stevens. Elisabeth Schtvarz- , . kopf. Rose Bsmpton, Agosti-no Lazzari, Jan Peerce, Mario Laaza, Nicolai Gedda in Jean Borthayre). 16.00—16-] 6 Hammond orgle v ritmu V DAVISOVEM pokalu ČSR vodi 3:0 SO B0TA MAi« T9 APRIL CE TRTEK MAi 1 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame. 6.40—6.45 Naš jedilnik. 8.95 V narodnem tonu (igrajo Viški fantje, poje Janez Jerši-novec). 8.35 Filip Bernard: Suita iz filma »Partizanski dokumenti« (Orkester Slovenske filharmonije dirigira Jakov Cipci). 9.00 Zabavni mozaik. 9.30 Slavni pevci in virtuozi vam .pojo in igrajo. 10.10 Odprite sprejemnik! (spored zabavne glasbe). D 00 Felix Mendelssohn: Scenska glasba k »Snu kresne noci«. 11.30 Za dom to žene. 11.45 Igra trio Darka Skoberneta. 12.00 Domače pesmi in peskoOTice. 12.30 Kmetijski nasveti ing. ro-ne Zorc: Izkušnje s pride- lovanjem krme na Kočevskem. , 12 40 Pavel Sivic: Divertimento za klavir in orkester (Solist Pavel Sivic, Orkester Radia Ljubljana dirigira Samo Hubad.) 13.15 Dunajski odmev j (igra pianist George Feyer) 13.30 Pisan spored opernih melodij — (Odlomki iz oper »Ar da«, »Knez Igor«. »Manon« in »Cavaleria rusticana). 14.20 Za otroke — Vojko Novak: Kurirjeve igrače. 14.35 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo. 15115 Zabavna glasba, vmes rekla- 15.40 Potopisi in spomini — Josip Cazi: Rdeči nagelj. 16.00 Za - ljubitelje in ^poznavalce Krešimir Barsiriovič: Sim- f onietta’ (Orkester Beograjske filharmonije dirigira Zivo-j m Zdravkovič), — Johannes Brahms: Dvojni koncert za violino čelo in orkester (violinist Jean Foumier. čelist Antonio Janigro in orkester dunajske opere dirigira Hermann Scherchen). 17.10 Delovni kolektivi čestitajo za Praznik dela. 18.00 Športni tednik. 1-8.20 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov — (Pesmi Marijana Kozine. Stevana Hr-sti-ča in Petra Konjoviča pojeta mezosopranistka Sonja Draksler in Milica Miladinovič). ČETRTEK, 1. maja. 5.00—7.00 Prvomajski poprav (partizanske in množične pesmi ter koračnice). 7.15 Skladbe Radovana Gobca to Rada Simonitija — Radovan Gobec: Svobodna zemlja; — Himna delu, Rado Simoniti: Kolednica mladinskih briigad: 8.00 Prvomajski proglas. 8.(6 Delovni keleiktivi čestitajo za Praznik dela. 9.00 Mladinska radijska igra — Valentin Kabajev: Pristav* v stepi. 9.4S »Naprej ponosno delovne brigade« (mladinski zbori pojo). 10.00 Igra vam orkester Mariborske opere pod vodstvom Jakova Cipcija — Risto Savim: Stirj e fragmenti iz baleta »Cajna punčka«, Emil Adamič. itostr. Knuno Čipci: »Koroška suita«. (Prvi izvedbi v Radiu Ljubljana). 10.® Zabavni intermezzo. 11.15 Jeseniški železarj j — pevci in godbeniki. (Na obisku pri Jeseniški »Svobodi«), 12.00 Opoldanski glasbeni spored. 13.16 Prvomajske glasbene čestitke. 15.15 Zaigrajmo in zapojmo (spored zabavne glasbe). 16.00 Zvone Kržišnik: Utrinki s Sutjeske. 16.30 Priljubljene orkestralne skladbe. M 17-00 N. Rimski-Korzakov: Snegu-ročka. — (radiiska priredba opere) Sodelujejo: solisti to zbor Ljubljanske opere, čla-n; Radijske igralske skupine in Orkester Radia Ljubljana, dirigent Samo Hubad, režiser: Hinko Leskovšek. 18.30 Lepe melodije igrajo, godalni orkestri. 19.00 Delovni kolektivi - čestitajo- 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 »Na pot po svetu« — (Pesmi in plesi raznih narodov v izvedbi Malega zbora Radia Ljublj ana to orkestrov). 21.00 Nocoj smo v taborišču kres prižgali (mladinske brigade v 6.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan, glasbami spored) — vmes ob 7.16—7.30 Reklame. 7.30 Radijski koledar to obvestila. 8.05 Koncert pihalne godbe JLA p. v. Jožeta Bruna. 8.35 Odlomki iz opere Ermana tVolfa-Ferrarija »Štirje grobijani«. — (Izvajajo solisti Ljubljanske opere to Orike-šter Radia Ljubljana p. v. Danila Švare). 9.00 Od melodije do melodije. 10.10 Listi iz albuma orkestrske lirike — Lajovic: Sanjarija, Dvorak: Nokturno. Grieg: Lirična suita, Rjatirnantoov: Melodija, Fibich: v p od ve- čer; 1)1.00 Potniki vstopite, odhod! (pionirska oddaja). HA* Domači zvoki izpod zelenega Pohorja — Sodelujejo: Dravski flosarji s solistkama Ml-levo in Nado, ansambel Vitek, trio Malovrh, Darinka Potočnik - Cilenškova to Boško Lukeš. 12.00 Opoldanski glasbeni spored. 13.15 Glasba za prijetno razvedrilo. 14.20 ZamSlmivostt iz znanosti in tehnike. 14.35 Naši poslušalci čestitajo to pozdravlj ajo. 16.13 Zabavna glasba, vmes reklame. 16.40 Miško Kranjec: V pomlad — v prostost. 16.50 Arije iz oper, Id. jih radi poslušate. 17 JO Kaj bo prihodnji teden na siporedu. 17.30 Izibrali smo za vas iz arhiva zabavne glasbe. 18.00 Okno v svet: Avstralija. 18.15 Koncert Slovenskega okteta, (isikirs S 18.45 Janez Dokler: Gugalnica, (iskre to hudomušne o otrocih). 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radijsiki dnevnik. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino« (prenos javne mladin-sike oddaje iz Velike fiilhar-monilčne dvorane v Ljubljani). 21.30 Glasba za ples. 22.15 Oddaja za naše izseljence. 23.00—23..15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). Zagreb, 26. aprila. Na teniškem "stadionu na Salati so. danes drugi dan tekmovanja za Davisov pokal odigrali igro parov. Češkoslovaška dvojica Javorški in Nečas je zmagala nad našim parom Plečevič : Panajo-tovič 4:6, 6:4, 6:3, 6:1. S to zmago je češkoslovaška reprezentanca s 3:0 v vodstvu in se je potemtakem že kvalificirala za II. kolo tekmovanja. Začetek današnje igre je obetal uspeh Jugoslovanomač Plečevič in Panajotovič sta zaigrala v prvem nizu mirno in zanesljivo in zmagala 6:4. Že v drugem ni- zu pa sta začeli delati hude napake, medtem ko so bili gostje v naslednjih dveh nizih še mnogo zanesljivejši in so oba gladko odločili zase. Zmaga češkega para je bila povsem zaslužena, čeprav ni pokazal igre, ki bi navdušila gledalce. Najboljši igralec je bil tudi danes Javoirski, med domačinoma pa je bil Plečevič nekoliko boljši od tovariša, pa tudi on ni pokazal igre, da bi ga moglo občinstvo prevečkrat nagrajevati z odobravanjem. Gledalcev je bilo okoli 1200. PRED ZAKLJUČKOM TURNIRJA V VRNJACKI BANJI Mladost — že ekipni prvak? Vrnjačka- Banja, 26. aprila. — Danes so odigrali prekinjene partije iz prejšnjih kol- Zagrebška Mladost vodi z 2,5 točke pred Partizanom in Slavijo, tako da se lahko računa s 'precejšnjo gotovostjo, da bo Mladost tudi končni zmagovalec tega tekmovanja. p,o obračunanih prekinjenih igrah je > Mladost v VI- kolu premagala DŽK z visoko razliko 8,5:1,5. Udovič je dobil' celo točko proti Freimfalku, Marovič proti Tomšiču, Bulat proti Mlinarju in Vinceljakova proti Osterčevi. Remi sta se končali partiji Gluckmann : Sikošek in Delakova : Korbanova. Partizan je dobil proti sarajevskemu ŠK 7:3, prav tako nesporno, in sicer 8,5:1,5 pa je bila zmagovita tudi Slavij a proti Va- I _ Ijevskemu ŠK. Maribor je iz- A ni c riban o so izenačili razliko na riatno premagal Crveno zvezdo 62:62 sele sedem munut pred kon- ee*n tekme; ”;3. Telovadna akademija za vzor in posnemanje Mladina »Partizana« Jugoslavije je predsinočnjim z izbranimi zastopniki iz društev Narodni dom (Ljubljana), Maribor I. in Železničar (Maribor) ter članic in članov državne telovadne reprezentance zelo lepo pozdravila VII. kongres ZKJ in njegove delegate, in sicer z vzorno telovadno akademijo v ljubljanski Operi. Večer je izredno uspel in mu gre prav gotovo vzdevek telesnokulturne prireditve v počastitev kongresnih dni. stoka si vesti da vodi po prvem dnevu srečanja za Davisov pokal v Miinche-nu Nemčija proti Nizozemski 2:0. V Kairu ima Španija dve točki, Egipt pa nobene, v Budimpešti pa je rezultat Brazilija : Madžarska 1:1. medtem ko je bila druga partija zaradi mraka prekinjena; v vzhodnem pasu je Ceylon 3:1 v vodstvu proti Malaji; da je ženska košarkarska reprezentanca SZ porazila v Moskvi ekipo ZDA z 61 : 64 (29:2S). da je - košarkarska reprezentanca ZDA predsmočnjim v Moskvi pred 16.000 gledalci zmagala nad izbrano ekipo ŠZ. 74:68 (31:40). — Po VI. kolu je stanje na tabeli takole: Mladost 41, Partizan in Slavija 38,5, Maribor 30, LŠK 26,5, Sarajevski ŠK 24, Cr-vena zvezda 22 in Valjevski ŠK ■19,5 točke. Popoldne igrajo zadnje kolo, v katerem ima "LŠK za nasprotnika Mladost, Mariborčani pa igrajo s Slavijo. Ml m m m M MESEC MAJ — MESEC STRELCEV Strelska organizacija Ljubljane bo mesec maj izkoristila za izredno živahno delovanje. Spored je precej gost, tako da bo morala celo nekatere prireditve odgoditi na poznejše termine. Tako bo 4. maja na strelišču na Rakovniku izbirno tekmovanje za sestavo republiške reprezentance, ki bo sodelovala sredi maja na medmestnem dvoboju med Ljubljano to Zagrebom. Dne 11. maja , -. . ..._____ se bo večje število 1.1 ubij tnskih obroči«, pionirji na blaizrnan, družin udeležilo pohoda ob žici članice z »Valčkom« in »Igro okupirane Ljubljane. Bred tem bo člani z vrhunskimi pro- tradieionatoo .tekmovanje na Ko- zastav«, Člani z vrnunskimi pručke. (6. to 7. , maja). Večer pred sttoai vajami, mladinci z vajo , ,. „ ,__.. rojstnim dnevbm predsednika Ti- Švedski ‘kloni članice1 s pa- pohval° tudl ? P . ta bodo strelci proslavljali z noč- na-švedski • P, ‘sestav, zlasti pa se Jelica Vaznim streljanjem s,svetlečimi na- licami, mladinke s trakovi in s zaz iz Ljubljane in Jože Zad- boji. Tega streljanja se bodo ude- sestavo »Gori, doli in okoli v domači K uspehu celotne akademije so prispevali svoje prav vsi, ki so kakorkoli1 sodelovali. Prvi so poskrbeli za prijetno vzdušje cicibani, ki so pomagali graditi avtomobilsko cesto »Bratstva in enotnosti«. Za njimi so se zvrstile na odru pionirke z »Vajo z Cerar z vajami na konju na šir z ročaji in na drogu, državne reprezentantke z domačinko Nevenko Pogačnik in Terezo Ko-čiš na čelu pa z vajami na dvo-višinski bradlji, obe reprezentanci pa še z vrhunskimi prostimi vajami. Razen izvajalcev, ki so z izrednim smislom in čutom za lepoto, harmonijo in glasbo stopili na oder, zaslužijo vso ležlle tudii efldpe gostov, ki bodo od 24. do 26. maja sodelovale na mednarodnme troboju Zdruch — Luzern — Ljubljana. Med 20 ln 22'. maj em bo sledn j i č tudi' prvenstvo Ljubljane za pionirje,- mladince to mladinke, M. plesnem ritmu«. Ves spored »o učinkovito dopolnili člani državne reprezentance Gagič, Petek, Caklec, Petrovič, Jurjevič, Poschl ln prvah Miro NEDELJSKA KRIŽANKA 1 ? 1 ■ i i ■-* f \] i- „ _ j, 1 L ?• a i 9 i0 > \i 12 1 15 t > f. 1 ’ i *, _ > n - n IH j v '5' j r "j ) ta i C V} * . . 1 A 1 1 i ! t t Va ’ 20 - sr 12 ‘ " t K 25 v ! >2 ;'M L 26 z* 27 . J ; ' VA 26 29 30' ■ 101 31 •* K 32 ! |33 -1 ' 1 V H 35 j «*■ 167 1 j 1 * • B sa v : i i :;o i r S l i nifc iz Maribora, ki sta požela za svoji točki (Igra zastav, Trakovi, ozir. Vaje na švedski klopi ter »Gori, doli in okoli v plesnem ritmu«)' splošno odobravanje.' Zelo uspele so tudi sestave Lidije Šifrer, pionirke Alenke Zalokar, Erike Aleša. Verene Kotnik in Marjance Novak, Janeza Šlibarja in Anice Paulič, ki so skupno z godbo in zares odličnim napovedovalcem (Tomažem Terčkom), ki je domiselno povezal ®t»es spored, pridali dober delež k uspehu te vzorne akademije. (h) 2TAK Ljubljana bo v kratkem odprl rokoborski 'tečaj za začetnike. Klub vabi vse mladince, stare nad 15 let, naj se cim prej prijavijo v klubskih prostorih. Vpisovanje bo v torek 29. tega meseca in v petek. 2. maja v stekleni dvorani železniške direkcije. Ste- vilo udeležencev tečajs je omej srno, zaradi česar pohitute s pri-j avami. Prvo srečanje ženskih košarkarskih reprezentanc Jugoslavije in Bolgarije v Sofiji se je končalo z zmago domačink. Bolgarske košarkarice so zmagale 69:59. NTK O-dred. pripravlja skupno z namiznoteniškim tekmovalnim od-bo»rom gostovanj e bivših svetovnih prvakov Angleža Bergmana in Japonca ITudžija v Ljubljani. Z njitma bosta igrala tudi Žarko Dolinar ln Josip Vogrinc. Kakor računajo. bo mogoče prireditev izvesti že 1. maja v kongresni dvorani GR. Konec prihodnjega tedna bo Koče-vju republiški namiznoteniški turnir v spomin padlega borca inž. Horvata. Turnir bo odprt za mladince in člane. TRBOVELJSKI RUDAR PRI OBRAČUNI) Te dni je bila v Trbovljah l v vseh knjigarnah 6.00—7.00 Domač nedeljski jiKtranJi pozidrav — vmes oh 7J6 Reklame. 7.30 Radijski koledar to prireditve dneva. 7.35 Iz operetnega sveta-. 8.00 Športna reportaža: Nekdaj in danes. 8.15 Parada popevk. 8.45 Mladinska' radijska igra — Gustav Morčinek: Suzanika to povoctojaiki. 9.15 Jugoslovanska pesem. (Zbori in samospevi A. Srebotnjaka, V. Lisinskega, R. Simonitija, B. Habbeta, J. Pavčiča, M. Mi/lojevi-ča, B. Ipavca, A. Dobroniča, C. Preglja, D. Švare in S. Hrištiča). 16.00 Se pomnite tovariši ... — Nepremagljiva Ljubljana. 10.30 Pokaži kaj znaš (prenos javne oddaje iz opernega gledališča v Ljubljani). 12.00 Od melodije do melodije. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo to pozdravljajo — I. 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — H. 16.15'Razb'iijačj verige (reportaža) 16.45 Glasbeni mozaik — A. Dvorak: Rusalka. arija iz III. dejanja— J. S. Bach: 2 gavofti — G. Verdi: Moč usode, arija iz 1. dejanja — Cl. Debu-ssy: Češki ples — M. Musorgski: Boris Godunov, kro- VODOHAVNO. 1. krogov odsek, 7. uslužbenka v brivnici, lj. gorata pokrajina v zahodni Avstriji, 14. glavno mesto države ZDA Mississippi, 15. milijonsko japonsko mesto, 16. madžarsko moško ime (Pavel), 17. jezero v Etiopiji, 18. občutek pomanjkanja tekočine v telesu, 19. - zvezda repatica, 21. dva enaka soglasnika, 22. števnlk, 23. značilnost za opis, obvestilo, 24. mestece v Srbiji. 26. avtomobilska značka Švice, 27. ruski drobiž, 28. /laplačilo, 29. oranje, 31. Jver, 32. stara angleška mera za površino, 33. angleški socialist, ki je prvi ustanovil_ proizvajalne zadruge (Robert), 35. grška črka, 36. gorenjsko mesto, 37. obrat žlvjjske strokei 39. Izvleček, zgostek, 40. del moškega telesnega perila, 41. luka. NAVPIČNO: 1. geometrijsko telo, 2. predsednik ZDA. 3. ukor, karanje, 4.’ važno živilo, 5. žensko ime, 6. nikalnica, 7. giedališlča plesalka, 8. med- narodna kratica za »Rdeči križ«. 9 poudarek v stopici, 10. sleherni, 11. lek-movanje. izpodrivanje, 12. žensko ime, 14. otok v Velikih Antilih, 16. Itali-lijanska filmska igralka (Rosanna), 19. tančica, pajčolan, 26. angleško: čaj, 23. znoj, 25. prebivalec močvirne zemlie, 28. okrasna rastlina Sredozemlja, 39. naše največje pristanišče, 32. grški bog vojnega klanja, 33. rimska boginja plodnosti, 34. predpona za tvorjenje presežne stopnje, 36. grška črka, 38. kot 8. navp., 39. kem. znak za erbij. Z besedilom nedeljske, križanke je bil v nedeljo, 20. aprila, pomotoma natisnjen napačen lik. Danes objavljamo križanko še" enkrat s pravilnim likom i: prosimo reševalce, da nam neljubo pomoto oproste Kasač! iz Slovenije so preteklo nedeljo prvič nastopili zunaj doma, In sicer v St. Veitu an der Glan na Koroškem, kjer so zabeležili prvo zmago v boju s kvalitetnimi koroškimi tekmeci. Najbolj se je uveljavil kasač Ijuto-merslce reje »Plemenit«, ki je dosegel prvo mesto v heat dirki. Še važnejše pa je, da je konjeniška zveza Slovenije s to prireditvijo prvič po osvoboditvi oživila medsebojne stike med jugoslovanskimi in avstrijskimi kasači. Zanimanje za to prireditev, na kateri je bilo med mnogimi avstrijskimi 12 kasačev iz Slovenije, je bilo izredno veliko. Naši kasači so nastopili v štirih točkah sporeda. V heat dirki na 1600 m je, kakor smo že rekli, zmagal »Plemenit« z vozačem Flerinom s Črnuč, v isti dirki pa je bila četrta kobila »Punčka« z Jurešem iz Ljutomera. Na 2400 m dolgi progi je v drugi dirki prišla »Punčka« na drugo mesto. »Jard« iz Turnišča pa na peto. Posebno zanimanje je bilo za drugo vožnjo heat. v kateri je ponovno zmagal »Plemenit«, drugi pa je bil prav tako slovenski kasač »Plik« z vozačem Jamnikom iz Ljubljane. Rezultati naših kasačev bi bili lahko še boljši, če ne bi bili konji preveč izmučeni od dolge vožnje ali pa bi se bili pred nastopom lahko dovolj odpočili. Vsekakor smo z rezultatom teh prvih dirk v tujini lahko prav zadovoljni. Prvi nastop slovenskih kasačev v Avstriji pomeni ne samo afirmacijo slovenskega oziroma jugoslovanskega kasaškega konja, obenem pa tudi pri- Mokrota, sonce in sir Zane: »Kje sl vendar bil, da te ves mesec nisem videl?« Pepe: »Bolan, Zane moj dragi. Hudo bolan. Ti veš, da nisem prijatelj vode. Tale letošnja mokrota me je uničila. Dež — sneg — mraz to dež! Vesehs se nedeljske tekme ah košarkarskega turnirja in ves teden 7 umazane oblake, ali ji’h bo še vrag pocitral prečko hribov? Prišle so nedelje, prišli dnevi turnirjev . — iž oblakov pa se je kar naprej cedilo, cedilo in ti curljalo po nosu, za vrat. za čevlje, da bi prav lahko zblaznel. Zadnjič sem tri dni zmrzoval to se namakal pri košarkarjih Hudirjevo mi je »»<• žal fantov. Taki sijajni dečki so bili. Posebno Francozi! Temperamentni. hitri kot zajci. In so se vozili pod koši po hrbtiščih, da je celo mene začelo skeleti tam zadaj in po bedrih. Pa Cehi! Majka mila, kje si jih rodila! Naš Kristo je bil poleg njih pravi. piščanček. J e skočil takle velikan proti košu, se zadrsal kakor da igra hokej, ne pa košarko in že je ležal kot kakšen Guliver pod košem. Pri Tunkih me je slednjič podrlo. Zadnjo trohico športnega navdušenja to s tem tudi zdravja mi je odplavil tisti naliv v četrtek zvečer, ko sem v Šiški zaman stegoval vrat. da bi videl razen dežnikov vseh kalibrov tudi nekaj košarke.« Zane: »No. minilo je. Zopet nas ogreva prijazno sonce m športniki nam bodo prirejali od nedelje do nedelje več veselja. In ti boš zopet zdrav kakor riba v vodi.« Pepe: »Ne omenjaj mi vode. če nočeš, da ti precej pobegnem. Tisto z veseljem si pa zadel kot s cepcem po prazni slami. Poglej samo nogometaše, kako so nas to nedeljo razveselili. Veš kaj, Pepe. Imam dobro misel. Jaz bi zgradil velik muzej.« Zane: ». . . Muzej??? Cemu naenkrat muzej?« Pepe: »Za naše nogometaše vendar. Z njihovimi trenerji in kapetanom vred bi jih postavil v steklene omare, da bi se jim čudil svet. Ves svet že ve, da dandanes ne prideš več do uspeha v nogometu s tisto zdraj-tebi — jaz tebi — ti ovamo — ti meni — jaz meni. ovamo — onamo. onamo — ovamo. Samo mi še igramo ta prelepi klasični nogomet! Pri tem je v nedeljo rešil kapetan Tirke nalogo samo polovičarsko. Ce je že nekaterim igralcem zamenjal vloge, zakaj jih ni vsem. Jaz bi postavil na pr. Ze-beca v gol. Krivokučo v sredino napada. Belina in Sij ako viča na krila, Pasica in Veselinoviča v obrambo. Tako bi Madžarom zmešal štreno in jih toliko zmedel, da bi jih naša -reprezentanca v •jurišu pregazila.« Zane: »In kaj praviš o naših ligaših?« Pepe: »Sir! Tisti topljeni, ki ga namažeš na kruh. Zvodeneli, raztopili so se. Pred golom so mehki kot prazna zračnica. Verjetno sploh ne vedo več čemu služijo tiste mreže na obeh koncih igrišča.« znanje za smotrno vzrejo kvalitetnega ljutomerskega kasača, ki se mu odpir: z dograditvijo republiškega hipodroma v Ljubljani v prihodnje še boljša perspektiva. Prihodnji dvoboj med Avstrijo in Jugoslavijo bo že danes (tudi v Avstriji), nato pa se bodo naši dirkači vrnili v domovino, z njimi pa bodo prispeli tudi avstrijski kasači, ki bo-do nastopili na medpokra j inskem kasaškem dvoboju na hipodromu v Ljubljani. Obe dirki bosta 1. in 4. maja s pričetkom ob .14,30 na hipodromu v Stožicah. Začasna ” pisarna Konjeniške zveze Slovenije posluje začasno na Taboru v Ljubljani (I. nadstropje). Dr. D. JUDOISTI NA CAST VII. KONGRESU V zgornji dvorani TVD Partizan Tabor bo nocoj ob 20. uri revija iiu-jitsa in juda na čast VII. kongresu. Nastopili bodo najboljši slovenski iudoisti Spoht v V Skopju do od 1 do 3. tnajs turnir v čast dneva mladosti, na katerem bodo nastopili tudi nekateri mnogo obetajoči slovenski igralci, med njimi Tomažič, Teran to Kern. Posebno TomažiC velja za favorita tega tekmovanja. Današnja prvenstvena odbojkarska tekma zvezne lige v Novem mestu med domačim Partizanom to Magličem bo namesto ob 10. ob 14. uri. Zvezna odbojikarska tekma moških med Mladostjo in Maličem se je v Zagtrebu končala 3:0 za Zagrebčane. Na otvoritvenem atletskem mitingu v Novem mestu so bili doseženi dokaj dobri rezultatu. Posebno se je izkazala Hudetova z dvema novima dottenjskama rekordoma. Izidi — moški: 60 metrov: Zotc in Mažnik 7,5, 400 metrov: G-roz-nik (O) 56,2, 1500 metrov: Grozm* (O) 4:29,3, višina: Potrč ISO, Bavdek 175, daljina: Zorc 64k, Grmovšek 633. troskok: Jovan 12.83, krogla: Potrč 13.66, kopje; Spil ar 47.m> ženske — 60 metrov: Kotnik 600 metrov: Hude 1:45.2, Goršta 1:45.4» višina: Kotnik in Ganter 135 daljina*. Hude 440. Kotnik 998. kopje: Vidmar 27.7*. F. M. {/ LIUBJ ANČANI! Na večer pred 1. majem bomo delovni ljudje Ljubljane slovesno proslavili mednarodni praznik dela. V sredo, 30. aprila zvečer, okoli 20. ure, se bodo Iz vseh delov mesta usmerile proti Trgu revolucije povorke delovnih kolektivov, člani SZDL in mladina, ki bodo nosili množico bakel. Povorke z godbami na čelu bodo krenile ob 19.30 izpred poslopja občinskega ljudskega odbora na Viču, poslopja občinskega ljudskega odbora v jVi^stah, izpred tovarne »Union« v Spodnji Šiški in izpred Gospodarskega razstavišča. Na Trgu revolucije bodo godbe nato Izvajale pester koncertni program, po katerem se bo svečanost spremenila v splošno ljudsko veselje. Med to veliko manifestacijo bo mesto lepo razsvetljeno, na Gradu pa bo ob 20.30 velik ognjemet. Delovni ljudje Ljubljane, udeležite se polnoštevilno te manifestacije. Naj živi mednarodni praznik dela — 1. maj! OKRAJNI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LJUBLJANA onivnEvesti KOLEDAR N>ed.elja. 27. aprila: Peregnn * Na, današnji dan, leta 194-1, je bčla ustanovljena Os\Tobodilna fronta slovenskega naroda. * Dne 27. aprila 1943 je bil na Pugledu na Kočevskem zb-or aktivistov Osvobodilne fronte. * Na pravni fakulteti je diplomiral MILAN FABJANČIČ. Iskreno čestitajo sorodniki iz Celja. Za inženirja kemije je diplomiral Guštin Stane iz Metlike. — Iskreno čestitamo kolegi! Za strojnega inženirja je diplomiral Avsec Janez iz Zaloga. — Iskreno čestitamo kolegi! 1>T. PAJNTARJU MARJANU, našemu zaslužnemu čtanu, čestitamo za promocijo. — Sekcija za športno medicino. Za inženirja rudarstva sta diplomirala Polde GRAHEK in Metod MALOVRH. Iskreno čestitajo in jima želijo mnogo uspehov kolegi in prijatelji rudarji. Poročila sta se Spelca AIIAClC, fizioterapevtka in Savo MILIC, strokovni učitelj. Čestitamo starši in prijatelji. NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20.— T. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom RUDNIK: dr. Velikonja Valentin, ambulanta Ižanska cesta 3, tel. 20-167. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 29-500. v sobo-to dežurna služba že od 18. ure dalje. Zdravstveni dom MOSTE: dr. Debevec Rado, Zdravstveni dom Moste. Krekova ul. 5, tel. 31-359 V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. — Dnevna in nočna. Zdravstveni dom CENTER: dr. Podobnik Jože, Miklošičeva 24. tel. 39-151. Zdravstveni dom VTC: dr. Grapar Stane. Kogejeva 5, te'.. 23-372. Nedeljska dežurna služba v ambulanti MiTje, Rimska cesta 31, od 8. do 14. ure. telefon 21-797. Zdravstveni dom SISKA: dr. Jenkole Rozalija, Černetova 31. teL 22-831. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: dr. Suhač Marko. Lavričeva 5-a, tel. 31-286. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-800. Doktorsko disertacijo bo branila v torelk, dne 29. aprila 1958 ob 9. uri v sejni dvorani Rektorata Univerze v Ljubljani tovarišica Breda Cigoj, asistent v seminarju za romansko filologijo filozofske fakultete v Ljubljani. Naslov teme je: »Literarna kritika in estetska ideologija Paula Bour-geta«. Pri zdravljenju hemeroldov (zlate žile) je prvi pogoj redno iztrebljanje. S tem se ublažijo bolečine in krči. Prijetno učinkovito prirodno sredstvo za to je rogaški »D ON AT« vrelec. Zahtevajte ga v trgovinah, v Ljubljani pri »Mercatorju«, Prehrani« in »Ekonomu«. Železniški zdravstveni dom Ljubljana sporoča, da dne 3. maja 1958 ne bodo poslovale Železniške ambulante v Ljubljani. -Za nujne pr imere je ta dan dežurna služba od 7. do 12. ure v železniški ambulantj v sindikalnem domu železničarjev v Ljubljani, Trg OF P UT N I K SLOVENIJA O-0-i^edooL SVETOVNA KA/51'AVA V BRUSLJU Največja letošnja mednarodna pri-reditev. Sodeluje 51 držav, med njimi tudi Jugoslavija. SVETOVNA RAZSTAVA V BRUSLJU, največji prikaz umetnosti, znanosti in tehnike. RUTNIK SLOVENIJA organizira na to veliko prireditev stalne avtobusne izlete, ki trajajo 10 dni. Istočasni ogled MILANA, PARIZA in LAUSAN-NE. Zahtevajte še danes točne programe Izletov v BRUSELJ, ki bodo od maja do oktobra v najbližji poslovalnici PUTNIKA SLOVENIJA. Interesenti opozarjamo, da je število mest ome Jeno zato priporočamo, da se interesenti prijavijo pravočasno. PRVOMAJSKI IZLET S POSEBNO LADJO PO SEVER NEM JADRANU od l. do 3. maja Ogled PULE. dvodnevno bivanje na MALEM LOŠINJU in RABU. Cena 3.950 dtn. Prijavite se čimprej, ker Je na razpolago samo nekaj mest Prijave sprejemajo vse poslovalnici PUTNIKA SLOVENIJA. i Ob 70-letnIci slikanja Franca Krajnca, znanega kulturnega delavca iz Slovenskih goric, mu DANES SVEŽE MORSKE RIBE v ribarnici in v šiški! Odbor Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije obvešča zobozdravstvene teraipevte in zobne instrumentabke, ki bodo sodelovali v zobozdravstveni službi na avto-cesti, da se prijavijo Kot nisi.ji za zdravstveno službo na avto-cesti pni Svetu za zdravstvo LRS. FTosimo, da se posamezniki ne prijavljajo za manj od 14 dni in da navedejo približen čas, kdaj žele sodelovati v tej službi. Uslužbenci Tajništva za gradbeništvo in industrijo, gradbenega materiala OLO Ljubljana so darovali slepim 1.590 din namesto venca na grob pok. Franoa Bidovca. Okrajni odbor Zveze slepih Slovenije, Ljubljana, se v imenu svojih članov iskreno zahvaljuje. Oglejte si razstavo »Dejavnosti Počitniške zveze«, tej Jo v počastitev VH. Kongresa ZKJ prireja Glavni odbor Slovenije ob svoji petletnici. — Razstava Je v dvorani na Kidričevi 5, od 22. do 30. aprila 1968 vsak dan od 8. do 20. ure. — Vstopnine nL Vljudno vabljeni! Urbanistično društvo Slovenije vabi na svoj redni letni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 28. aprila 1958, ob 17. uri v prostorih Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev, Wolfova l—HI. Na zboru bodo predavali: dr. Miro Saje »Pravna vprašanja urbanistične službe«. Nace Sumi, konservator »Zaščita pokrajine« In iing. Marjan Bohinc »Arhitektonsko-urba-nistični elementi avtoceste Ljubljana—Zagreb«. — Razstavljeni bodo tudi nekateri urbanistični elaborati. Postojanka ROBLEKOV DOM NA BEGUNJSCICI bo 1. maja zaprta zaradi preobilnega snega in ker ni dostopna. Od 10. maja do 15. junija bo odprta vsako soboto in nedeljo ob lepem vremenu. Postojanka Valvazorjev dom pod Stolom bo odprta od 30. aprila do 5. maja 1958. V prihodnje bo postojanka odprta vsako soboto in nedeljo ob lepem vremenu do 1. junija 1968. planinsko društvo RADOVLJICA ELEKTRO-LJUBUANA OKOLICA poziva vse delavce in uslužbence, ki so bili v preteklem letu zaposleni pri našem podjetju in imajo po zakonitih določilih in tarifnem pravilniku podjetja pravico na soudeležbo pri delitvi plač iz dobička za leto 1957, da v treh mesecih uveljavijo svoje pravice, oziroma javijo svoj naslov ali se osebno agttasiijo v Upravi podjetja Elefctro-Ljubljana okolica, Ljubljana, Parmova 33. Cenjene naročnike revije »SODOBNA PISARNA« obveščamo, da bo tretja številka izšla zaradi tiskarskih ovir okrog 20. maja. Naročnike prosimo, da sprejmejo to obvestilo z razumevanjem na znanje. — Uprava. Obrtna zbornica za okraj Ljubljana obvešča zasebne obrtnike na področju občine Grosuplje, da so davčni razporedi na vpogled do 30. aprila 1658 na sedežtri občine. Davčna komisija bo začela zasedati dne 30. aprila 1658 ob 8. uri zjutraj. Obrtna zbornica za okroj Ljubljana obvešča zasebne obrtnike s področja občine Loška dolina, da bo zasedala davčna komisija za odmero dohodnine obrtnikov dne 23 aprila 1958 s pričetkom ob 14 uri. »MAJSKI PLES« bo v bodoče zaželena družabna prireditev, ki bo v sredo, 30. aprila, ob 20. uri in v soboto. 3. maja, ob 20.’ uri v novi festivalni dvorani na Trgu •VII. kongresa. Od valčka, polke do najmodernejšega cha-cha-cha in calypse bosta igrala za mlade In stare renomirana orkestra »DI- XIE« s pevko Marjano Borčevo Ln »Borut LESJAK« s svojimi solisti. Vodi mojster JENKO BTJFE. Vstopnice po 100 in 150 din bodo v prodaji vsakokrat od 19. ure dalje pri vhodu prireditve. Popravlj alnriica — Izdelovalniea »Otroških vozičkov«, Ljubljana — Kolodvorska ul. 26. Obnavljamo vse vrste otroških vozičkov. DRAMA Nedelja, 27. aprila ob 19.30: Frances Goodrich — Albert Hac-kett »Dnevnik Ane Frank«. Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji). Ponedeljek, 28. aprila ob 19.30: Lev Nikolajevič Tolstoj »Ana Karenina«. (Prizori iz romana. Dramatska kompozicija N. D. Volkova.) Abonma T OPERA Nedelja. 27. aprila ob 19.30: Puccini »TOSCA«. Izven in za podeželje. Ponedeljek. 28. aprila zaprto. MESTNO GLEDALIŠČE v Ljubljani — Gledališka pasaža Nedelja, 27. apnila ob 15.30: Rat-tigan »Globoko sinje morje«. Gostovanje v Podpeči. Ob 20.30: Nušič »Dr.« Izven. Zadnjič. Šentjakobsko gledališče MESTNI DOM Nedelja, 27. aprila ob 16: Br. Nušič »Žalujoči ostali«, komedija. Popoldanska predstava. Izven. Ob 20.30: A. Koren »Ambasador«, veseloigra Večerna predstava. Izven. EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI KRIŽANKE Sreda. 30. aprila ob 20: Platon — Sovre »Poslednji! dnevi Sokrata«. Občinstvo opozarjamo na ponovitev izredno uspele predstave, ki je doživela splošno priznanje. Nosilec glavne vloge Lojze Potokar, je za upodobitev Sokrata dobil naše najvišje priznanje: Prešernovo nagrado. — Vstopnice rezervirajte po telefonu 22-Ohi, v prodaji Pa so od jutri dalje vsak dan od 10. do 112. ure in v sredo dve uri pred pričetkom predstave. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Levstikov trg št. 3 Nedelja, 27 aprila ob H: Frane Milčinski »Zvezdica zaspanka«. Ob 15: V Cinvbulk — P. Dežman »Igračke 'na cestah«. Ob 20.30: Ose ar VVUlde »Srečni princ«. ROČNE LUTKE Resljeva 36 Nedelja, 27. aprila ob 17: A. Pap-l«r »Hudobml graščak«. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE v Ljubljani, Komenskega 12 Nedelja, 27. aprila ob 16: H. Ti-emaver »Mladost pred sodiščem«. Ob 20.30: Jerzy Lutowski »De- žurna služba«. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranju NedeJja, 27. aprila ob 16: F. Goodrich — A. Hadkefct »DmevriJk Ane Frank«! V počastitev obletnice OF. Gostuje DPD »Svoboda« iz Stražišča. OKRAJNO GLEDALIŠČE V PTUJU Nedelja, 27. aprila ob 16: E. Harris »Molčeča usta«, izven in za podeželje. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Nedelja, 27. aprila ob 15: Shaw »Pygmalion«. Red U. — ob 19.30: Kirbo« »Ikarus«, Grieg »Peer Gynt«, Hristič »Ohridska legenda« (samo četrto dejanje). Premiera. Izven in za premierski abonma. CE Jutri. ®h 20.30 izredni koncert Slovenske filharmonije. Na sporedu Beethoven »IX. simfonija«. — Biriigtaa svetovnožnani dirigent Fabien dr. Sevitzky. Solisti Nada Vidmarjeva, Bogdana Stritarjeva, Miro Brajnik in Zdravko Kovač. Vstbpnioe od 300 do 600 din so v prodaji. Abonenti Sl. filharmonije in Koncertne direkcije Slovenije, kakor trudi skupine izven Ljubljane (Glasbene Ata druge šole, sindikati) imajo popust. — Prijave sprejema uprava Slovenske filharmonije. K E u AMD »Zdravko Vrhunc« Ljubij ana-Siška sporoča interesentom, da bo vpisovanje v avto tečaj od 25. XV. do 8. V. 1958 od 16.—19. ure v društveni pisarni, v Zg. Šiški, Kebetova ul. 1 — baraka. m n a SPORED ZA NEDELJO »KINO UNION«: slovenski film »DOBRO MORJE«. Režija; Mirko Grobler. Igrajo: Stane Po- Uf« 'Ugodno in osvežujoče učinkuje ’))j za kopanje bolečih in vnetih nog kr- jr Lekarne-parfumerije. »vi sorodniki in prijatelji že-še mnogo uspešnih let pri deta In zdravja bo najvišjih življenjskih meja! fpoux V.ous" .vUKiCM j PRahZKUaKNu KREMO! Za čiščenje mastnih madežev dobiš v vseh trgovinah, kjer kupuješ milo, tudi preparat »FLEK«. Nobenemu gospodinjstvu ne sme ■manjkati »FLEK«. ČEBELARJI POZOR! Specialne KRMILNE POGAČE za pospešeni razvoj čebeljih družin razpošiljamo tudi PO povzetju — 1 kg ISO dinarjev. — MEDEX. Ljubljana. Cigaletova 7-1. ULTRAGIN - sipert krema je prvovrstna mastna krema. Tudi tvoja koža potrebuje hranilne snovi, kj jih vsebuje ULTRAGIN šport krema. Najnovejše odkritje je PARA OINT, preparat prot; paradento 7.1. Nudijo ga lekarne in drogerije! .KINO SISKA«; francosk-, vojni film »BEGUNCI«. Igrata Pierre Fresnav in ITancois Ferrier. Tednik * F. N. 17. Predstave ob 15, 17, 19. in 21. Ob 10. matineja istega filma. Prodaja vstopnic v vseh kinema-tografib od 9. do 1L in od 14. dalje. MLADINSKI KINO »LM« Kotni kova 8: Zaprto. »TRIGLAV«: italijanski film »NJIHOVE ZMOTE« Tednik. V glavni vlogi: Rolando Lupi. Virna Lisi in Amaldo Foa. Predstave ob 16.. 18. in 20. Prodaja vstopnic od 10. do 11. in 15. dalje. Ob 10. matineja finskega filma »Bela košuta« po enotnij ceni 20 dinarjev. Danes zadnjič. »LITOSTROJ«: ob 16. ameriški barvni film »KVARTOPIREC IZ MISSEPIJA«. Ob 18. in 20. ameriški barvni film »PUSTOLOVŠČINE SEVILJSKEGA BRIVCA«. Zadnjič. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. ŠENTVID »SVOBODA«: ameriški film »TARZAN IN NJEGOVA TOVARIŠICA«, ob as, 17. ta 19. GUNCLJE: sovjetski barvni film »PREIZKUŠNJA VDANOSTI«. Ob 15, 17. in 19. VEVČE: ameriški barvna film »MOZ BREZ ZVEZDE«. ZADOBROVA: mehiški film »KO ODIDEM«, ob 15., 17. in 19. ČRNUČE: francoski barvni film »RDEČE IN CRNO I. del«, ob 17. in 19.30. DOMŽALE: ameriški barvn- film »ROB ROY«, ob 16.. 18. in 20. KAMNIK »DOM«: ameriški barvni film »NEPOZABNA PESEM«. DUPLICA: ameriški film »NE KAKOR TUJEC«, ob 16. in 18. BLED: češki barvni film »DOBRI . VOJAK SVEJK«, ob 14., 16., 18. in. 20. uri. NOVO MESTO »KRKA«: ameriški barvni film »DOŽIVLJAJ KAPETANA VAJTA«. ČRNOMELJ: ameriški barvni ftiim »ZGODBBA O GLENU MILERJU«, 17. in 20. KRANJ »STORŽIČ«: ob 10. ameriški barvni film »TO JE LJUBEZEN«. Ob 14. angleški barvni film »ZVEZDA INDIJE«. Ob 16., 18. in 20. ameriška barvni cinemascopški film s stereofonskim zvokom »TRIJE ZA REVIJO«. KRANJ »TRIGLAV«: premiera francoskega barvnega filma »POT V RAJ«, ob 15., 17. lin 19. KRANJ »SVOBODA«; ameriški barvni fiflm »TO JE LJUBEZEN«, Ob 15., 17. in 19. NAKLO: angleški barvni film »ZVEZDA INDIJE«, ob 16. in 19. RADOVLJICA: ameriški barvnj cinemascopskl film »SEDEČI BIK«, ob 10.. 15.30. 17.30 in 20. JESENICE »RADIO«: jugoslovanski film »SLAB DENAR«, ob 16., 18. in 20. Ob 10. matineja mladinskega filma. JESENICE »PLAVŽ«: ameriški film »OBSOJENEC«, ob 16., 18. ta 20. Ob 10. matineja mladinskega filma. ŽIROVNICA: japonski barvni film »VRATA PEKLA«, ob 1«. in 19.30. DOVJE: emeriški barvni film: »MOZ IZ KOLORADA«, ob 19. MURSKA SOBOTA: ob 10., 16., 17.30 in 20 italijanski barvni film »ODISEJ«. PTUJ: amer. barv. film »STOAS- NA LETA«. POZIV za prijavo terjatev in obveznosti napram podružnicam italijanskih bank in drugih denarnih zavodov, ki so poslovali na priključenem ozemlju Z določbo Državnega sekretariata za finance FLRJ štev. 566 z dne 26. aprila 1956 in odločbo guvernerja Narodne banke FLRJ, št. 4,19-XVII-1956. je bila Narodna banka FLRJ, Centrala, za LRS v Ljubljani postavljena kot likvidacijski organ za likvidacijo vseh (talij anskih bank, hranilnic in drugih kreditnih ustanov, ki so poslovale na ozemlju, priključenem z mirovno pogodbo z Italijo in dodaitnih sporazumov k FLRJ. V zvezi s tem pozivamo vse upnike in dolžnike podružnic italijanskih bank, hranilnic in drugih kreditnih ustanov, ki so poslovale na ozemlju priključenem k LR Sloveniji, da najkasneje do 30. septembra 1958 prijavijo vse svoje terjatve oziroma dolgove, depozite, t. j. vrednostne in druge papirje. na naslov: NARODNA BANKA FLRJ, CENTRALA ZA LRS V LJUBLJANI, pravni oddelek. Zaradi pospešen j a postopka naj upniki in deponenti vrednostnih papirjev predlože vsa potrebna dokazila o svojih zahtevkih. Prijave naj bodo čim popolnejše, in naj vsebujejo vse potrebne podatke, ki bodo omogočili ugotavljanje resničnosti prijavljenih zahtevkov. Uprilki bodo o dnevu, ko se bo začelo izplačevanje, posebej obveščeni. bodisi neposredno ali pa preko tiska. Posebej opozarjamo na prijavo in ureditev zemljiškoknjižno zavarovanih bremen. Glede amortizac>iije izgubljenih ali uničenih hranilnih knjižic velja postopek kot ga je za take primere predpisala Narodna banka FLRJ. IZ NARODNE BANKE FLRJ CENTRALE ZA LRS pravni oddelek OBVESTILO Uprava Poliklinike v Ljubljani obvešča, da v času od 1. maja vključno do 4. maja specalistične ordinacije ne bodo poslovale. Na Polikliniki bodo v tem času v nezmanjšanem obsegu poslovali naslednji oddelki: Oddelek za poškodbe, Oddelek za intemistiiično prvo pomoč in pripadajoča laboratorijska dežurna služba. Uprava Poliklinike Ljubljana OBJAVA tokar, Janez Vrhove, Janez Cui-c, Tomaž Pesek in Evelina wohl-feileT. Tednik F. N. 17. Predstave ob 15, 17, 19. in 2L Ob 10. interna šolska predstava istega filma. •KINO KOMUNA«: program domačih kratkih barvnih risank »PREMIERA RISANIH FILMOV«. Tednik F. N. 17. Predstave ob IS, 17, 19. iri 21. Ob 10. matineja istega filma. »KINO SLOGA«: italijanski omnibus film »NEAPELJSKO ZLATO«. Režija Vittorio de Sica Igrajo: Toto Sophia Loren, de Sica, Silvana Mangano in Emo Crisa. Predstave ob 16, 18.30 in 21. Ob 10. matineja istega filma • KINO VIC«; sovjetski barvni film »DON KXHOT». V naslovni vlogi Nikolaj Cerkasov. Tednik: Izvolitev predsednika republike. Predstave ob 15. 17, 19. in 21. Ob 10. premiera istega filma. SPORED ZA NEDELJO Poročila: 6.06, 7.00, 13.00. 16.00, 19.30. 22.00, 22.55 6.00—7.00 Domač nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 7il5 Reklame; 7.30 Radijski koledar ta prireditve dneva; 7.38 Vedri nedeljski zvoki; 8.00 Športna reportaža: Usodna bomba; 8.15 Plošča v ploščo; 8.45 Mladinska radijska igra — Valentin Katajev: Blešči se jadro mi samotno; 9.45 Zabavni totermezzo; 10.00 Se pomnite tovariši — Dor. Oskar Giingsber-ger: Ljudje so umirali tudi brez krogel; 10.30 Dopoldanski koncert; 11.30 Slovenske narodne pesmi ta napevi; 12.00 Revija zabavnih melodij ; 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.30 Za našo vas! 14-15 Naši poslušalci! čestitajo in pozdravljajo — L. 15-15 Našli poslušalci čestitajo in pozdravljajo — H.; 18.15 Matija Maležič; Zgodba o ljudeh (reportaža); 16.45 Glasbeni mozaik; 17.30 Radijska igra — Vasja Ocvirk: Mrtvi ta živi; 18.00 Koncert Malega zbora Radia Ljubljana p. v. Milka Skoberneta; 18.30 Iz operetnega sveta; 19.00 Zabavna glasba vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Revija jugoslovanskih zabavnih orkestrov in pevcev; 21.00 Večerni koncert Dušan Radič »Spisek«. Prva izvedba v Radfiiu Ljubljana; Uroš Krek: Mou-vemenits concertants 23.15 Plesna glasba; 23.00—2315 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos Ib Beograda). TELEVIZIJSKI PROGRAM NEDELJA, 27. 4. 20.00 Tedenski TV pregled; 20.30 Kratek film »Modre tišine«; 20.45 G. Pregolesl »služkinja gospodarica«; 21.30 »Dekle iz 04«, italijanski celovečerni umetniški film. SEmM: OBVESTILO OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MEDVODE JAVNA LICITACIJA ZA IZVAJANJE GRADBENIK IN OBRTNIŠKIH DEL Po členu 10 pravilnika o dajanju v izvajanje gradbenih del (Uir. list FLRJ št. 13-57) razpisuje Občinski ljudski odbor Medvode, po sporazumu s tovarnami Celuloze. Color, Tekstilne ter šolo Gasilske zveze LRS, vse iz Medvod, javno licitacijo za oddajo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del tri devetetanovanjske, večjo š tir (stanovanjsko in manjšo štiristanovainjSko zgradbo. Predračunska vrednost za vsa dela na posamezni devefstano-vanjski zgradbi znaša 23,061.389 din, na večji štiristanovamjski 18,104.450 din in na manjši štiri-stanovanjski zgradbi 9.500.000 din. Skupno 96,788.60.7 din. Rok za popolno dovršitev vseh zgradb Je 1. avgust 1959. Licitacija bo dne 22. maja 1958 ob 8. uri v prostorih Obč. LO Medvode. Varščino 1% predračunske vrednosti je treba predložiti z garancijskim pismom banke najkasneje do začetka licitacije. Ponudbe morajo bitf opremljene po 15. i n 16. členu cit. pravilnika. Ponudbi je treba priložiti priloge po 17. členu pravilnika. Ponudbe bomo sprejemali na dan licitacije 22. maja 1958 na Obč. LO Medvode, soba št. 9. Licitacijski elaborat in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 16. maja 1858 dalje v prostorih občine Medvode, soba St. 9. Ponudniki morajo pred začetkom licitacije plačati predpisano občinsko takso v znesku 12.580 dinarjev. O RAZPIS Komisija za razpis in imenovanje direktorjev ObLO Ljubljana-šiška, razpisuje mesto dir ektorja gospodarske organizacije v izgradnji »Juvinil« — izdelovanje predmetov iz plastičnih mas. Pogoji: srednja ekonomska izobrazba s komercialno prakso ta poznanje strdke. Kolkoviano prošnjo s popisom dosedanje prakse im kratkim življenjepisom, je treba poslati Občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana-Šiška, Zupančičeva ul. 6, najkasneje do 5. maja, 1958. Informacije dobite pri oddelku za gospodarske zadeve ObLO Ljubljana-Siška. R RAZPIS Komisija za razpis delovnih mest pm Zdravstvenem domu v Kočevju razpisuje delovna mesta: stomatologa za zobno ambulanto v Kočevju, zobarja za zobno, ambulanto v 'Kočevju, medicinske sestre za otroški dispanzer v Kočevju. medicinske sestre za splošno ambulanto v Kočevju, dveh bolničark za splošno ambulanto v Kočevju, otroške negovalke za otroški dispanzer v Kočevju, administrativnega uslužbence z večletno prakso. Nastop službe takoj alt po dogovoru. Plača po zakonu o javnih uslužbencih. Prošnje pošljite do 15. maja 1958 Komisiji za razpis piri ZD Kočevje. R RAZPIS Upravni odbor* Obratne ambulante Rudnik« Kočevje razpisuje mesto zobnega tehnika Osnovna plača po uredbi, dopolnilna po dogovoru. Možnost honorarne zaposlitve. Na raapolaigo novo stanovanje (garsonjera). Nastop službe je možen takoj alij, po dogovoru. Pravilno kolk-ovano prošnje .pošljite upravnemu odboru Obratne ambulante Rudnika Kočevje. R RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Ivančna gorica razpisuje delovna mesta za; 1. direktorja podjetja »Kovtaa-les« v Šentvidu prti Stični — pogoj: mizarski mojster z daljšo prakso; 2. poslovodjo gostišča v Ambrusu; 3. poslovodjo gostišča »Pri postaji« v Višnji gori; 4. poslovodjo gostišča »Zadružni dom« v Ivančni gorici. Pogoji pod 2, 3. in 4: visoko kvalificiran ali kvalificiran gostinski delavec z daljšo prakso v gostinski stroki. R RAZPIS Gostinsko podjetje Kavarna-re-stavracija »Jadran«, Postojna, razpisuje mesto RAČUNOVODJE Pogoji: večletna praksa v sa- mostojnem računovodstvu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite do 1. maja 1958 upravi podjetja »Jadran«-, Postojna. R RAZPIS Po sklepu upravnega odbora PEKARNE ŠENTVID. Ljubljana, Šentvid št. 8, razpisujemo mesto RAČUNOVODJE Pogoji: popotna srednja šota, ali najmanj 5-letna praksa v samostojnem računovodstvu. Nastop službe 1. Junija 1958 ali po dogovoru. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite do 15. maja 1958. upravi podjetja, Ljub-ljana-Sentvid št. 8. R RAZPIS Komisija za ustužbenska vprašanja Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuje mesto strojepiske I.a ali I.b razreda v upravi okrajnega ljudskega odbora. • Plača ta položajna plača po določilih Zakona o javnih uslužbencih. Prosilci morajo izpolnjevati po- foje, ki! so določeni s pravilniikotn nazivu strojepiscev. Prošnje, opremljene z življenjepisom vročite uradu tajnika OLO. Mačkova ul. 1, soba 13-1. Rok za vlaganje prošenj poteče 20. maja 18fe6. RAZPIS Tovarna dušika v Rušah razpisuje delovn a m esta: ELEKTROTEHNIKA z večletno prakso, STROJNEGA TEHNIKA, praksa n-; obvezna, TEHNIČNEGA RISARJA s krajšo prakso. Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. Stanovanje je zagotovljeno. Prošnje z dokazili c strokovni izobrazbi in krajšim življenjepisom pošljite do 15. maja 1958. R Ing. Bedenku Bojanu iz Kranja čestitajo k odlično opravljeni diplomi na strojnem oddelku Tehniške fakultete žena in domači. * RAZPIS Kmetijsko posestvo Brest, p. Ig, razpisuje mesto KNJIGOVODJE Pogoj: ustrezna šolska izozbra-zba s prakso' v kmetijskem knjigovodstvu. Plača po tarif; pravilniku oz. po dogovoru. Novo družinsko stanovanj e zagotovi j eno. Interesenti javite se do 5. maja 1958. R RAZPIS Razpisna komisija Kmetijskega inštituta Slovenije v Ljubljani, Hacquetova 2. p.p. 355. razpisuje delovna mesta: 1. Laboranta pri odseku za sad-j arstvo; 2. Laboranta v enološkem laboratoriju; 3. Kmetijskega tehnika pri odseku za mehanizacijo; 4. Administrativno tehnično moč pri ekonomatu; • 5. Tehnično moč prj odseku za rodovniško knjigovostvo; 6. Administrativno moč — stro-, jepisko. Pogoji: ad 1, 2 3: srednja kmetijska šola; ad 4: srednja ekonomska šola ali nižj a srednj a šol a; ad 5: srednja ekonomska šola ali 4. razredi gimnazije ta nižj a kmetijska šola; ad 6: administrativna šola ali nižja srednja šola. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po veljavnih predpisih. Pismene prošnje z obširnim življenjepisom pošljite na zgornji naslov najkasneje do 10. maja 1958 R RAZPIS Razpisna komisija pFavorit« prodam. Pirc Ivan, Gornji trg 15. 8740-4 BOJLER »TIKI« 80 litrov^ popolnoma nov prodam Ceneje. Križaj, Prešernova 5. PSA mladega volčjaka prodam. Pod-milščakova 3/a. 8732-4 PLETILNI STROJ 8X40 cm prodam. Naslov SP Kranj. 8721-4 MOTOR BMP-' 750 zadnji sprednji teleskop poceni prodam. Podutiška •»S 8708-4 SKORAJ NOVO SLAMOREZNICO ugodno prodam. Iz prijaznosti informacije v gostilni »Rotar«, Dovgi most. Ljubljana. S706-4 KOPALNA KAD in kopalna peč sta naprodaj. Trata 16. 8699-4 OTROŠKI TRICIKEL in električni kuhalnik na 2 plošči (zaprt) prodam. Naslov v otrl. odd. 8695-4 KOMPLETNO KUHINJSKO POHIŠTVO kupim za 6000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 8689-4 NOVO ZENSKO KOLO prodam. Ruska 9 drugo nadstropje, levo. 8679-4 KOMPLETNO CENTRALNO KURJAVO uporabno za manjšo hišo ali stažno stanovanje prodam zelo peščeni. Ogled iz usluge pri Kokalju Ljudevitu, Kolodvarska 35. 8673-4 ODLIČEN PIANINO prodam. Naslov v ogl. odd. Ogled od 11. do 14. ure. 8839-4 OGRODJE za levi štedilnik s pečico in bakrenim kolkom ugodno prodam. Pavlič. Kocenova 9. 8830-4 AVTO DKW F8 in Sachs 98 ugodno prodam. Ljubljana — Na klančku 1. 8909-4 MOTOR NSU, 250 ecm. v voznem stanju in močne čebelje družine prodamo. Sp. Brnik 36, Cerklje pri Kranju. 8907-4 KRATEK KLAVIR z angleško mehaniko prodam. Ponudbe SP Kranj nod »V odličnem stanju«. 8906-4 OSEBNI AVTO »ADLER« z rezervnim strojem, zobčaniki takoj prodam. Naslov v podružnici SP Ptuj. 8897-4 RAZNO POHIŠTVO, deško kolo in violino, prodam. Mestni trg št. 8-IL 8896-4 OSEBNI AVTO W AND ERE R — odličen, prodam. Ul. Goce Del-ceva 23. 8995-1 MOŠKO KOLO prodam. Herbersteinova 27-1, levo. 8894-4 DOBRO OHRANJENO italijansko moško kolo prodam. .Ogled v Nazarjevi št. l, trg. »Volna«. 8393-4 »REMINGTON« — portable pisalni stroj, popolnoma brezhiben s kovčkom, takoj prodam. Naslov V Ogl. odd. 8892-4 GENERALNO popravljeno stružnico, višina razpona 300 mm, dolžina struženj a 2.800 mm -j-1900 + 300, 1 vreteno s kompletnim priborom prodam. Bogdanič Petar, Zagreb, Petrinjska 59 — dvorišče. 8889-4 OTROŠKI TAPECIRANI voziček, dobro ohranjen, prodam. Dežman. Hotimirova 12, Šiška. 8886-4 MOTORNO KOSILNICO s frezer-jem, skoraj novo, 6 KS. nemške znamke proda Majcen. Kostanjevica na Krki. 8884-4 MOTORISTI. POZOR! Zaradi bolezni prodam po nizki ceni motorno kolo. Vrhovci št. 78 — Ljubljana, pri Viču. Drago. 8882-4 | Reševalna postaja Ptuj ♦ J ugodno proda dober * | OSEBNI AVTO I , ♦ * Ford 8 W, preurejen v * sanitetni, avto. Motor $ novejšega tipa s stran- j skim razdelilcem. Inte- j resenti: podjetja, usta- ♦ nove in zasebniki dobijo J vse informacije pri Re- j ševalni postaji Ptuj — j telefon 66. 2218-R l MOTORNO KOLO DKW 350 zelo dobro prodam po ugodni ceni. Borovnica, Pokoj išče. 8822-4 ROLLER-PUCH-TOMOS — malo vožen, prodam. Klingenstein — Ljubljana, Vodnikova c. 176/21 — (Lakotine 9). Ogled v nedeljo do 14. ure. 8820-4 DVE MODRI DESKI OBLEKI (12 let) prodam. Zajec, Titova št. 23-1 8818-4 DOBRO OHRANJENO KUHINJSKO OPREMO ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku. 8671-4 RABLJEN TRICIKEL prodam za 27.000 din in slušni aparat za 26.000 din. Galjevica 50. 8667-4 .MOŠKO ITALIJANSKO NOVO KOLO prodam. Vraiar, Ljubljanske mlekarne, Vodovodna 94. S661-4 MOŠKO KOLO prodam za 12.000 din. Kogej. Obirska 9, Litostrojski bloki. 8646-4 FIAT TOPOLINO, dobro ohranjen — prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 8641-4 DVE ŽENSKI KOLESI prodam. Ale-ševčeva ul. 7, šiška. 8640-4 ZAKONSKO SPALNICO z mrežami in vložki, malo rabljeno, prodam. Kastelic Jože. Poklukarjeva 5 — Vič. 7463-4 ZLATO ZA ZOBE prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 8878-4 NOVO ITALIJANSKO DAMSKO KOLO prodam. Ogled za Gradom 4, Ljubljana. 8876-4 NOVO ZENSKO ITALIJANSKO KOLO s prestavami prodam. Papič, Djakovičeva 10 (Litostroj-ska). 8875-4 NEMŠKE OVČARJE, mladiče 3 mesece stare, rodovniške, zelo lepe, prodam. Predjamska cesta 4, Rožna dolina, Ljubljana. 8872-4 MOŠKO ŠPORTNO KOLO Legnano in žensko kolo Rog prodam. Černetova 25. 8870-4 SENO prodam. Ižanska 147. 8865-4 NSU 125 c cm prodam za 95.000 din. Vzgajališče Smlednik pri Medvodah. 8864-4 KRATEK KLAVIR STINGL, radio Graetzor, železno ročno blagajno, brušeno ogledalo 180X40, knjižne in druge omare, kovčke, star denar, aparat za-'britje Remington, pokrivala za postelje in kavče in drugo prodam. Ogled vsak dan med 14. in 18. uro. Tavčarjeva l/II, vrata št. 6. - 8859-4 PISALNI STROJ CONTINENTAL pro-. dam za 75.000 din. Ponudbe pod »Portable« v ogl. odd. 8S57-4 MIKROSKOP ZEIS z immerzijo prodam. Ponudbe pod »200.000« v ogl. oddelek. 8856-4 ŠKARJASTA ZELEZNA VRATA za lokal in dva litoželezna lijaka ugodno proda Hišni svet Cankar-' jeva 10. Vprašajte pri hišniku 8S53-4 MOTORČEK za kolo prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 8851-4 POGREZLJIV ŠIVALNI STROJ-prodam. Klanjšček, Wolfova 1/IV. 8847-4 HOfeKO KOLO prodam. Povšetova 46. Ljubljana, Erjavec Anton. 8845-4 PATENT ŠIROKE .POTROŠNJE — kovinske stroke prodam. Cenjeni interesenti, pustite naslov v ogl. odd. pod »Patent«. S945-4 Dobra, rabljena MOTORNA KOLESA in AVTOMOBILE izvaža v Jugoslavijo podjetje Hellas-Export, Miinchen-Pasing, Landsbergerstrasse 426 Nemčija. otroški Športni voziček prodam. Dolenjska 38. 8946-4 DVE STIRIKRILNI OKNI, novi, 200X110 cm, z okenskimi krili, in škatlo za roleto prodam po ugodni ceni. Naslov v ogl. oddelku. 8943-4 NOVO HOŠKO ITALIJANSKO KOLO prodam. Čepon. Gasilska 19. 8939-4 ZLATO ZA ZOBE prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »22 kar.«. 8925-4 2 TRIKRILNI OKNI 180X120 prodam. Turšič. Dravlje, Vodnikova 243. 8923-4 DOBRO OHRANJENO KUHINJSKO POHIŠTVO In 4-oevmi radio prodam. Naslov v ogl. oddelku. 8915-4 MOŠKO KOLO. otroški športni voziček, stajico in otroško dvokolo prodam. Smarthnska cesta 10-1., desno. 8914-4 DOBRO OHRANJENO LAHKO ZENSKO KOLO prodam. Ogled v ponedeljek popoldne. Valvazorjeva 3-IL, levo. 8913-4 MOTORNO KOLO ZNAMKE NSU, dobro, 350 ecm, prodam. Hribar Leopold, Kamnogoriška c. 25 pri Dr a vij ah. 8912-4 MOTOR VICTORIA 200 c cm prodam. Lampič. Svablčeva 7. 8799-4 TOVORNI AVTO FORD. 4-tonski, s kabino za 6 ljudi, dobro ohranjen, prodamo. Lesni obrat KZ Verd »Ljubljanski vrh«, Verd, p. Vrhnika. R 1207-4 3-TONSKI TOVORNI AVTO znamke Chevrolet, v voznem stanju, prodamo pod ugodnimi pogoji. Tehniška srednja usnjarska šola, Domžale,4 Industrijska c. 25., HRASTOVO SPALNICO prodam: 2 postelji, 2 nočni omarici, 2 visoki omari, umivalnik z ogledalom in kamnito ploščo, 4 stoli in mizo. Vse čisto in dobro ohranjeno. Naslov v ogl. odd. 8852-4 60-BASNO HARMONIKO Scan-dalli in povečevalnik 6X9 prodam. Pleteršnikova 26. klet. 8727-4 KROJAČI. POZOR! Prodam žične likalne deske za likanje velurja, žameta in krombija. Dobite jih lahko takoj. Ponudbe pod »Ne pokvarite blaga« v ogl. oddelek. 8624-4 4 PREVLEKE za NSU »Prima« in 2 za Puch 175 poceni prodam. Dolenjska c. 5. 8885-4 KUHINJSKA OPREMA, lepa. no-va in tridelna sobna omara na oreh pleskana Je ugodno naprodaj. Ogled: Zaloška 6. pleskarstvo . 8648-4 SKORAJ NOVO ZENSKO KOLO ugodno prodam. Rečna ulica 6. ob Gradaščici. 8817-4 REALITETNA PISARNA, Ljub- ljana, Tavčarjeva 6, tel. 21-011, proda: motoma kolesa: Puch Tomos roler 125 ccm, skoraj nov, Zundap 350 ccm. dobro ohranjen, Bianchi 500 ccm ugodno, NSU 200 ccm, DKW 350 ccm, Royal 350 ccm, Matchless 350 ccm, Harley Davidson s priko-DKW 200 ccm, Puch To-m lico, Benelli 500 ccm s prikolico. DKW 200 ccm, Puch Tomos 250 ccm, skoraj nov in BJV1W Sahara zelo poceni, osebne avte raznih znamk: od 180.000 dalje. Novo žago venecijanko z elektromotorjem, glavo za po- ravnalni mizarski stroj, mali . poravnalni stroj primeren za igračkarje ali tesarje, tehtnico za živino, ročni kosilni stroj za vrtove, samoodlagaino kosilnico za žetev na vprego naplavni filter za vino, avtomatsko telefonsko centralo 5 priključkov, kabino za lakiranje, dinamo za galvanizirani e z eletetromotor-jem, nov pralni stroj AEG, nov šivalni stroj, razne benzinske motorje in črpalke ter rezervne dele in kroglične ležaje za avtomobile. Vaše premičnine boste najhitreje prodali preko Reali-tetne pisarne v Ljubljani. Tavčarjeva 6. R-1222-4 KMETIJSKO POSESTVO Logatec v likvidaciji ima naprodaj 4.500 enoletnih oziroma triletnih malinovih sadik. 1221-4 IZREDNO UGODNA PRODAJA: Bager-žličar znamke »Skoda«, kapaciteta žlice Um», brezhiben, skobelni stroji za železo in les raznih dimenzij, brezhibni. kretnica normalnega tira X° z levim odcepom, brezhibno, traktorji »Catarpillar« D-4 brezhiben in »Ansaldo« TCA-60, brezhiben, avtobusi »OM-Super-Taurus. Grand Turismo«. 30 se-dežni-diesel, 90 KS in »Renold« type R-4,191, 45-sedežni, diesseL 105 KS. Vozila so z radioapara-tom in grelcem, brezhibna. — Realitetna agencija, Maribor, Partizanska 24. tel. 28-13. R-1200-4 ODLIČNO OHRANJEN osebni avto Studebaofcer m hišno tele-fonsfco centralo s šestimi apa-ra-tl prodamo. Naslov v oglas. oddelku. R-1213-4 4 TONE CEMENTA prodam. Dobite ga Poljane 1, Sent Vid. 8812-4 ODLIČNO OHRANJEN TOPOLINO po prvem generalnem popravilu ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. * 8811-4 MOTOR ROLLER-PUCH 125 ccm, dobro ohranjen, prevožen 10.000 kilometrov, prodam. Ogled v nedeljo dopoldne do 12. ure pri Balohu. Prešernova cesta 13-m. 8809-4 BREJO KOZO in zazidljivo parcelo prodam. Naslov v oglas, oddelku. 8808-4 MOPED TOMOS PUCH m moško kolo prodam. Klepec, Ljubljana, Knezov štradon 10. 8802-4 NOV MOPED »Sachs-Fips«, zadnji model, prodam. Sečnik. Gosposvetska 13. 8801-4 HLADILNIK 1601 ugodno prodam. Naslov v ■ ogl. odd. 8797-4 STARO MOŠKO KOLO prodam. Savlje št. 86, Slevec Marjan. 8796-4 ODLIČEN ANGLEŠKI RADIO ugodno prodam. Razboršek. Le-podvorska 20. 8790-4 PAR PRAŠIČKOV prodam. Djakovičeva 47, Litostroj. 8788-4 ŽELEZNO POSTELJO z žimnicami in dve posteljni mreži prodam zelo poceni. Ogled vsako popoldne. Naslov v ogl. odd. 8786-4 2ENSKO ITALIJANSKO plavo kolo »Julija« prodam. Naslov v yM am m ŽffS ¥ 7M. 7M T5 Št# Ut S® M,4 VS)L' Ut m Mi - - ogl. odd. 8784-4 ZLATO ZA ZOBE prodam. Na- SteR slov v ogl. odd. 87814-4 26 m CEMENTNIH CEVI 15 cm, glgtjj el. motor AEG 2 KS, el. motor Pellizzari 0,75 KS prodam. Pie-teršnikova 27. 8780-4 GUMI VOZ 16 col prodam. Mila-na Majcna ulica 33. 8779-4 MOTORČEK 50 ccm, nov, pri-meren za kolo, tricikel ali la-hek motor prodam. Podjetje ktg!> »Dravlje«, Vodnikova 287. 8775-4 ZENSKO ITALIJANSKO KOLO prodam. Trekman, Tabor 5- j/fe 8771-4 ^ LEP KOMBINIRAN otroški VO- gf.f' ziček ugodno prodam. IH, Tone-ta Tomšiča 6-TH, levo. 877D-4 DEKLIŠKO ITALIJANSKO KOLO SlJ? prodam. Osolnik. Titova 23-IV 8769-4 MOŠKO KOLO. dobro ohranjeno, poceni prodam. Vprašajte: Pesek, -Poljanska 20-TV. 8768-4 Zensko KOLO, dobro ohranjeno, štrapacno, poceni prodam. Pražakova 12, trgovina. 8761-4 KOZO z 2 mladičema, dobro mle- -Slovenija avto- LJUBLJANA, Prešernova c. 40 nudi s takojšnjim dobavnim rokom avtomobile tovarne »TAM«, Maribor, po novih kreditnih pogojih: Rok plačila posojila 5 let Obrestna mera 3% Lastna sredstva 20 % vrednosti vozila ZAHTEVE ZA POSOJILO S POTREBNIMI DOKUMENTI DELAMO BREZPLAČNO IN JIH DAJEMO TOVARNI Posojilo odobrava Filiala Investicijske banke v Mariboru na osnovi zahteve za posojilo, katero posreduje tovarna TAM. IZKORISTITE NOVE, MNOGO BOLJ UGODNE POGOJE KREDITIRANJA IN NEDAVNO ZNlZANE CENE VOZIL »TAM« KAMION »PIONIR«, nosilnost 3 tone KIPER »PIONIR«, nosilnost 3 tone AVTO-CISTERNA za fekalije »Pionir« 3 m3 AVTOBUS »PIONIR« Standardni 25-sedežni AVTOBUS »PIONIR«, polturistični 25-sedežni AVTOBUS »PIONIR« turistični 25-sedežni od do 6,500.000.- din VSE INFORMACIJE DOBITE NA GORNJEM NASLOVU ALI PO TELEFONU 31-238 3.050.000.- din 3.780.000.- din 4.080.000.- din 5.600.000.- din 5.700.000.- din 6.100.000.- din m 9 šh u\>75 &fi M m m m IliSKa D, VIC. OIOV-** • DOBRO OHRANJENO sodobno STEYR 22« petsedezni s prtljažnim _ _ i________________________ J It „ I rt H r«rl -nzvnp- NOVO ITALIJANSKO MOŠKO KO- RABLJEN MOTOR znamke Puch, LO »COTTUR« s prestavami pro- novi model, prevožen do 10.000 dam. Črešnik, Kolodvorska 34. — kilometrov, kupim. Plačam ta- uzo z 2 miaoieema, nooro mie- Ogled v nedeljo dopoldne. 9095-4 koj. Praznik Jože, Kokarje-Na- karico, prodam. Merjasec, Sibe- ZLATO ZA ZOBE prodam. Naslov v zarje. 88?č[„ niška 6 Vič 8760-4 oglasnem oddelku. 9066-4 DELE ZA »MERCEDES« tipa 1940, • —‘---------- - - ““ --•*—J---: - —5 t: 2 poloai, glavno gred, ležaje menjalnik, oljno črpalko, hladilnik, tramibus kabino 3—61, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobro plačam«. 8910-5 POHIŠTVO (spalnico), čebelne A2 panje, vse dobro ohranjeno, kupim. Navedite opis in ceno. — Lavrinc, Laško 129. 8900:5 MOTORNO KOLO 175—250 ccm, novo ali malo rabljeno, boljše znamke, kupim. Ponudbe z opi: som Cešnovarju, Hrastnik 342. 8899-5 KOMBINIRAN OTROŠKI voziček za dvojčke kupim. Ponudbe z navedbo cene v ogl. odd. pod »Dvojčki«. 8888-5 Železen rolo iso do i6o cm širine kupi trgovsko podjetje z živili »Grmada«, Ljubljana, Celovška 43. 8825-5 DOBRO OHRANJENO malo točilno mizo kupimo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Točilnica 812«. 8815-5 FIAT 600 kupim. Plačam v gotovini. Mulec. Vilharjeva 33 — Ljubljana. 8807-5 SUPER RADIO, novejšega tipa, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »UKV«. 8794-5 SAMO DOBRO OHRANJEN To-polino kupim. Naslov v ogl. odd. 9000-5 ME ČESNOVE PLOHE in deske debeline 2.5 do 10 cm kupim v vsaki količini po dnevnih cenah. Dobrajc Leopold, Ljubljana, Rožna dolina e. H-86. 8979-5 MOPED kupim. Ponudbe: fotograf Brežice, Cezta prvih borcev št. 46. 8957-5 DOBRO OHRANJENO VESPO ali LAMBRETO kupim. Plažam takoj. Bergant Miro, Ljubljana, Runkova 6, Siska. 9093-5 RABLJENE GUME 5.50 X 15 col ku- gim. Ponudbe pošljite na naslor: talec Mirko, Dolenja vas 14 — Selca nad Škofjo Loko. R 1246-5 TRAME IN DESKE, 3 in 5 cm kupim. Burgar Mika, Hroše, Smlednik. 9082-5 RABLJENE VRTNE MIZE in stole kakor tudi salonske garniture kuipi — ^ _ eostilna pod D^bn Vrhom, Spodnji MALO RABLJEN FIAT 600 ali Topo- Kašelj pri Ljubljani. 9016-5 lino C tipe k-upim. Naslov v o^l. yoLKSWAGEN, skoraj nov, proda oddelku. __ 8743-a Realitetna pisarna v Ljubljani — RECORD OLIMPVO, FIAT 1100 Tavčarjeva 6 R 1247-4 kuhinjo prodam ugodno. Naslov v ogl. odd 9005-4 GARAŽO v centru potrebujem. Dam nagrado! Naslov v ogl. odd. 9006-8 PUCH-ROLLER 125 com je naprodaj. Cesta na Rožnik 6-II. 9003-4 NOVO ZENSKO KOLO prodam. Vrhovci 73. 8997-4 RADIO BLAUPUNKT, otroški športni voziček, rabljen, prodam po nizki ceni. Lesar, Tabor 4-1 levo. Ljubljana. 8996-4 MOTOR NSU -r- 250 ccm prodam. Titova 40. 8993-4 ŠPORTNI VOZIČEK, prešit, ugodno prodam. Ostanek, Runkova 7 (bloki Šiška). 8991-4 PISALNI STROJ znamke »Adler« in klavirsko harmoniko Sean-dalli prodam. Ogled: Lj.. Resljeva 38 a. 8990-4 NOVO ITALIJANSKO žensko kolo prodam. Naslov v ogl. odd. 8989-4 NEMŠKO ZENSKO KOLO znam- p ros torom prodam. Ogled _od ponedeljka v mehanični delavnici Ogrin, Stožice 47. 9064-4 DOBRO OHRANJEN MOTOR 200 ccm prodam. Bertoncelj Emil, Vikrče 1, nod Šmarno goro, p. Medvode. 9019-4 ZENSKO IN MOŠKO KOLO poceni nroda Čibej, Vodovodna 55. 9018-4 DEKLIŠKO UPORABNO KOLO in žensko kolo prodam za 11.000 din. Liubliana. Petkovškovo nabrežje tg 9015-4 SVETLO DRAP globok otroški voziček, kot nov, ugodno prodam. Slomškova 8-H. 9060-4 KOMPLETNO SPALNICO, orehova korenina, malo rabljena, je naprodaj po zelo ugodni ceni. Miirj e 2. 9057-4 RADIO »TESLA 55 C«, 6-cevni, ugodno prodam. Ježica 12. 9056“4: ZIDAN ŠTEDILNIK — ogrodje (levi) In Singer šivalni stroj z dolgim čolničkom prodam. Naslov v ogl. odd- 9054-4 EMSKO HUDU zaletni- SIOV V ogl. vuu, ------- "ke »Puch« prodam. Drenilcova TOPOLINO prodam. Trg Revorn- ‘qq6q_j1 4 ~ o -hitj iirn-r vsailc dan Solarna »KREKA« v Tuzli naknadno sklepa pogodbe za II. In lil. četrtletje / tem letu in sicer za nasledn|e vrste soli: jedilno sol sol za živino sol za industrijo v neomejenih količinah. t V poStev pride tudi promptna izročitev. Interesente prosimo, da nam pošljejo svoje prijave S0LMNA »KREKA« št 86. 18988-4 NOV RADIO »Blauipunkt« UKV prodam. Naslov v ogl. odd. 8986-4 OPEL-RECORD, dober, prodam. Ponudbe pod »19S8« v ogl. odd. 8985-4 POSNEMALNIK znamke »Dahlla« No 48, Skoraj nov, prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dahlia«. 8982-4 MOTOR JAWA 175 ecm, dobro ohranjen, ugodno prodam. Čuden Marjan, Ižanska 121. 8981-4 ZLATO ZA ZOBE, električni kuhalnik na dive ' plošči, pisalni stroj in fotoaparat prodam. Naslov V ogl. odd. 8978-4 AVTO FIAT BALILA (Liferwa-gen prodam. Galluso-vo nabrežje 27. Ogled vsak dan od 7. do 9. ure. 8977-4 OTROŠKI VOZIČEK, globok, siv, malo rabljen, ugodno prodam. Cebohin. Koroška 6, pri Stadionu 8974-4 OPEL OLIMPIA je naprodaj golo ugodno. Naslov v ogl. odd. 8973-4 VELIK SALONSKI FOTELJ in Largactil injekcije prodam. Naslov v ogL odd. 8972-4 I>KW — 350 — NZ, odličen prodam. Kobe, Ulica Stare pravde št. 5-1 (poleg Streliške). 8970-4 ŠTIRI DROMELJNE za gumi VOZ prodam. Povšetova 36. 8968-4 MIZARSKI DEBELINSKI in .poravnalni stroj 610 mm širine prodam. Ponudbe pod »Mizarski skobeljni« v ogl. odd. 8967-4 IIKROSKOP znamke I.------------ inmerzijo, prenosljiv, prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Mikroskop«. 8666-4 PRENOSLJIV STROJ ca izdelavo zidne opeke prodam. Naslov SP Kranj. 8965-4 MOTOR NSU, 290 ccm odličen, že registriran prodam. Novak Franc, Prebačevo, Kranj. 8964-4 MOTORNO KOLO NSU tipa 40 200 ccm prodam. Rakovec Ivan, Jesenice. 8961-4 MIZARSKI PORAVNALNI 111 debelinski stroj 40 cm širine prodam. Kočevar Jože, Prebold 61. 8959-4 MOTORNO KOLO 160 ccm. povojni tip. prodam. Naslov SP Celje. 8958-4 4 NOVA zasteklena »mučna okna, velikosti 119x160, hrast, smreka p rodam po zelo. znižani ceni. Peiko, Ljubljana, Celovška 97. 8956-4 ITALIJANSKO novo žensko športno kolo »Biancci Torino« prodamo. Komenskega 16, dvorišče. 8952-4 MLADE PSE — čistokrvne volčje pasme prodam. Foršek Alojz 361 Lokal v bližini Dolenjskega kolodvora, Ljublj ana, 40 m* — 800.000 din, primeren za kakršnokoli obrt ali trgovino. 362 Enodružinsko vilo. podkleteno, 7 sob, kuhinja, kopalnica in druge pritikline* vrta 3806 m’, sadni in zelenjavni, elektrika, voda v vili, Ljubljana, Tacen, 4.000.000. 363 Vilo, novo, enodružinsko, podkleteno, 5 sob. kuhinja, kopalnica in druge pritikline, vrta 309 m*, takoj vseljiva pri Bledu, Gorenjsko, 3,800.000, ugodno, primerna za počitniški dom. 364 Dvodružinsko hišo z vrtom 300 m1, eno dvosobno stanovanje vseljivo, obrtniški lokal, garaža, Domžale pri Ljubljani — 2.390.000. 365 Hišo v Ljubljani, enonadstropno, trgovsko obrtniSko, več lokalov in stanovanj, lep obrtniški prostor, velik, cena po dogovoru. f , 366 Zazidljivo parcelo na Kodeljevem 800 m!, po 700 din meter. 367 Enodružinsko hišo še ne orne-tano, 3 sobe, lcuhlnja, 2 ha lesena šupa, vse pri hiši. Vic-Ljubljana, 1,800.000. 368 Parcelo pri Zalah, Ljubljana, 1057 m1 in zazidljivo parcelo, Stožice, Tomačevo, »Weekend« hiša na parceli m* cena po do-govoru. _ _ * 369 Dvodružinsko hišo, gostilniški prostori, 8 sob v Rogaški Slatini, pripravno za počitniški dom, 1,800.000, ugodno. 261 Enodružinsko hišo, leseno, . ometano, 3000 mf vrta, sadni, zelenjavni pri Litiji, Zasavje — 110.000. . 346 Zazidljivo parcelo enodružinske hiše, 1500 m*, po 500 din meter v bližini Rakovnika, Ljubljana. Prodajalce in kupce opozarjamo, da je edino naše podjetje registrirano za posredovanje pri nakupih in prodaji. V prodaji imamo še vile, hiše, eno in več sobna stanovanja, posestva, parcele, gostilniške hiše. pekarne in poslopja v Sloveniji in ostalih krajih. K-1223-7 VELIK MODEREN LOKAL v centru Novega Sada je naprodaj. iSveii-slav Pešič, Laze Telečkog 3. R 1187-7 DVOSTANOVANJSKO HIŠO z vrtom v centru mesta prodam. Vseljivo po dogovoru. Pismene ponud- LCUKD ULiMriu, HAi licu Tavčarjeva 6. R 1247-4 P°d >Vseljlvo< v °Slasnl (1957), Volkssvagen „1957, kupim. jeuiLNICO. dobro ohranjeno, pro-Štefane Srečko, KZ Zreče. 8714-d , Koblarjeva 7, Ljubljana — cije 8, Mlakar. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. 9053-4 OTROŠKO POSTELJICO z vložkom prodam. Naslov v ogl. oddelku. 9009-4 KLJUČAVNIČARSTVO CIRIL PODRŽAJ, državni obrtni mojster, Ljubljana, Slomškova 3, ugodno proda elektromotorje: elektromotor znamke Škofja Loka, zaprt, 4.2 KW, obratov 1420, štev. 18587; elektromotor znamke Sever Subotica, zaprt, 4 KW, obratov 2800, štev. 25395; elektromotor znamke Motore Aslncirone Trifase Servi-zio countinativo, 2,87 KW. obratov 1400; elektromotor znamke Rade Končar, odprt, 1,9 KW, obratov 335, štev. 115678; elektromotor znamke Rade Končar, 2,9 KW, obratov 1400, odprt, štev. 170658; elektromotor znami ke Rade Končar, zaprt, 1 KW, obratov 1380, štev. 126258. 9007-4 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK za iHusiki . tr *•* u- -s Kodeljevo. ----- dvojčke kTipim. Borsic Franc, Kriz- GENSKO KOLO za 14.000, radio Mi-na 64, Nove Jarše. 870d-d nBrva in noT pisalni stroj prodam. TRICIKEL kupim, lahko samo o«ro- stari trg 5, soba 7. 9040-4 dje. Bokal France, slikar pleskar, DEŠKO KOLO do 11 let in desni Šentvid — Trata 9. 8694-5 emajliran štedilnik prodam. Gorta- 4-SEDE2NI AVTO povojne izdelave nova ul. 4, Kodeljevo. 9037-4 prodam, j-unuuu« kupim. Pismene ponudbe v oglasm POZORI Tekači od 300 do 500 din , skobeljni« v ogl. odd. 8967-4 oddelek pod »Gotovina«. 66S0-5 meter dobite v_ Veselovi 3a, bivša MIKROSKOP znanilke Reifchert' z i..............iiiiiiiuiiiittnium Nunska; zamenjamo jih za vse vr- SDILNICO dobro ohranjeno, pro- gvETEL LOKAL takoj vseljiv je na-dam. Koblarjema 7, Ljubljana — prodaj. Malenškova 11. 8854-7» Kodeljevo. .. ... HIŠO V PIRANU prodam. Je na naj- Kupimo trofazne asinhronske MOTORJE z drsalnimi obroči 220/ 380 V ali druge napetosti od 0.30 kw do 3 kw, lahko tudi z električ. | defektom ter regulime | trofazne žaganj ače od t 0.30 kw do 6.4 kw. - Ti- | skarna »Ljudska pravi- j ca«, Ljubljana, Kopitar- | jeva uL 6. 2223-R $ Nunska; zamenjamo jih za vse vrste starih cunj in tekstilnih odpadkov Delamo po naročilu. 9036-4 SAMSKO SPALNICO iz mehkega lesa iu globok otroški voziček prodam. Škofja Loka št. 10/L Krelj. 9934-4 UMIVALNIK z zrcalom in marmorno ploščo, jedilno omaro (kredenco) in divan poceni prodam. Linhartova 18/a. . RADIO »GRUNDIG«, 7-oevni z UKW anteno, skoraj nov, prodam. Poljanska 29, pritličje, 2 vrata. 9026-4 PUCH 350 ccm, tipa 39, dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za To- mos. Snoj Avgust, Sp. Zadobrova 27, Polje. 9024-4 RABLJEN PIANINO prodamo naj- jj 141 tl <1 j . maiCUJnu.u a a. . HIŠO V PIRANU prodam. Je na naj-lepšem prostoru, sončna, ob morju in vseljiva. Smrekarjeva 21, Štska, Ljtibljana. 8M2-7 ZAZIDLJIVO PARCELO za gradnjo enodružinske vile odločbo o zazidljivosti za Bežiigradom v Zagrebški ulici ugodno prodam zaradi izselitve. Gramoz, elektrika in voda na parceli. Ponudbe pošljite pod »Gotovina« v ogl. odd. .8570-7 ENOSOBNO VSELJIVO STANOVA-NJE »kupim. Ponudbe pod »Profesor« v ogl. odd. 8082-7 HIŠO na hribčku, ^sončna lega. * malim posestvom 2.5 ha zemlje -» prodam za 950.000 din. Prodam lahko samo hišo z vrtom za 650.000 din ali zamenjam za. hišo v okolici Ljubljane, vas Žlebe 47 p. HIŠICO OB MORJU ali malo vseljivo stanovanje kupim ali T™ncm najem. Ponudbe pod >Weckend - na Novem trgu 3 — sob a s ^, ........................................ od 10. do 12. ure. _ . R 1237-4 NOVO MOŠKO ŠPORTNO KOLO _ ŠIVALNI STROJ^ SINGER z: prvovrstne kvalitete s prestavami kuipim takoj v gotovini. Ponudbe z opisom, na naslov: Vučinič Gojko^ Brežice, Prvih borcev 21. R 1199-5 TOČILNO GOSTILNIŠKO MIZO (šank) in 6 kvadratnih miz kupim Mirko Koščak, Vel. Lese 2 pošta pasme prodani. misHt aiujz. Krka na Dolenjskem. 8672-3 Na Požaru 50, Ljubljana. 8951-4 pjOV NSU PRIMA 150 ccm kupim MOTORNA KOLESA NAPRODAJ: Gotovina takoj. Ponudbe v oglasnj DKW 250 ccm 85.000 din, SAKS 98 oddelek pod >3000 nagrade«. 8637-a ecm 26.000 din. »MEHANIKA«, Tr- TEŽKE TOVORNE AVTOMOBILSKE žaška cesta 84. 9986-4 PRESTAVE in stružnico 40 do 1.50 1V ALi> 1 G114VJIJU« v-—” V čolničkom, dok er, prodam po ugodni ^eni. Ljubljana. Jezica 94; ŠIVALNI STROJ SINGER z dolgim čolničkom prodam poceni. Titova 59, Odar. S078-4 dOBROVEC (opeko) prodam. Za vasjo 22. 9077-4 NOV PRALNI STROJ in^ peč za .kopalnico prodam. Jančič, Kopališka ,3 9973-4 OSEBNI AVTO DKW F 8, brezhiben, lesena kombinacija, prodam poceni. Ponudbe pod . »Redka priložnost« v ogl. odd. 9072-4 TRIUMF TWN 250 ccm. zelo dober, prodam poceni. Ponudbe pod »Dober kup« v oglasni odd. 9U71-4 MOŠKO KOLO prodam ali zamenjam za ženskega. Ogled: Bezenškova^lk REALITETNA PISARNA » LJUlt liani, Tavčarjeva ul. 6. tele*°n ... -----— -- — 21-oui, proda naslednje nepr cm dolžine za rezanje navojev — mičnine: kupim. Kmetič Ciril, Dob st. 30 pri 15g Dvodružinsko biso. celo vse-Domžalah. 8619-a ljlvo> podkleteno z vrtom 1000 MOTORNO KOLO novejše tipe, skuter, roler 150—200 ccm ali mali dvosedežni avto kupim. Ponudbe na naslov: Smud Stevo, Vukovar —-Proleterska 26. R 1200-5 OHRANJEN AVTOMOBIL do 1500 com. prevožen do 40.000 km, novejSi. kupim. Naslov v ogl. 8920-5 odki. — »GOSTEŠCE PRI POSTAJI«, Do- __________________ bova pri Brežicah, kupi takoj Zazidljivo parcelo z odločbo, kot prenos osnovnih sredstev ^^ zi enddiužinsko hišo pri dobre vrtne stole m mize. Po- • Smartinski cesti. 500 din nudbe pošljite na naš nasl^^ za zen.*Kega. ugicu. ---------R1M-5 meter. prodam« iNasiov or f 9070-4 ® 5 Zazidljivo parcelo za enodru- ENONADSTROPNA HIŠA aa lopean 10 KM 8 M DOLGIH TESANIH TRA- FOTOAPARAT REFLEX-KOREL- žinslko hišo. 1741 m*. sitaUipno n n ložam V tr^u, Mzu Jcolodvore ■“ t.4.™« ^ Meiister-Korelle ali Primar- dg/f^LjuhUana. Cmuče. ?f^e ceste je naprodaj. Bre- Reflex kupim. Pišite pod »Do- oa maihenburg). 8712-7 V uajern. A ---- '----- 8=593-7 HIJ|oTVn LJUBLJANI kupim. Ponudbe ABLJEN PIANINO prodamo naj- . P/*1 »Placil° H.« v og 8591-7 ugodnejšemu ponudniku. Interesen- ppoŠTORE ZA OBRT ali trgovino, ti si ga lahko ogledajo v Ljubljani gestoječe se iz gospodarskega po- slopja in stanovanjske hise z velikim dvoriščem, mogoče Je_U? ljati industrijski tir blizu centra prodam. Ponudbe pod »deljivo x DVO b0SlšflRIS0BN0 KOMFORTNO STANOVANJE vseljivo tekom enega leta ali nedograjeno vrstno enodružinsko hišo, najraje na vzhodnein delu Ljubljane, kup Bricelj, Koblarjeva 3. V CENTRU OPATIJE prodam lepo VS. ^seljWo.CNaPSlovrv oglalue^oMel- Z|^SuVOJASP ^fo^t-328^j GRADBENO PARCELO z barako, sadnim drevjem in vodovodom prodam ali zamenjam za osebni avto. Prodam tudi klavir. Vaupotič Emil, Maribor, Razlagova 20. 8724 7 VEČJO HIŠO z nekar zemljišča pri pravno za vsako oirt “ aostilno. na prometnem kraju, ne Itj mTnut odP kolodvora, ob gUvni cesti prodam. Naslov SP CeO^e.^^ MANJŠE POSESTVO v Šentjurju __pw>dam.„ Naslov ££2 blizu iolodrora kvT°m prtprSma za počitoišld dom. Predvor pri Kranju 3,000.000 din. 168 Dvodružinsko * hišo z vrtom 533 m1 in dvoriščem 235 m . vic-Ljubljana, 2,000.000_ din. 276 Travnik z govejo mrvo, kosi se dvakrat letno, 16.000 m Ljubljana, Trnovo, 20 din meter, ugodno. MOV prodamo. Interesenti naj se ——« ----------,----v.„220.OUO um, muuijaua, —klavne ctssre j,. .......------------------------------------------- javijo na Vilharjevi 14, tov. Sa- Reflex kupim. Pišite P°d “ ugodno stanica 29 (Rajhenburg). 8712-7 h,vic 9069-4 bro ohranjen« v ogl. odd. 8728-5 ugooin . stauica v TRAVNIK ugodno NOV ELEKTRIČNI KUHALNIK na FIAT 600 kupim. Plačam v goto- 359 Enodružinsko vilo, novo pod- LEPO1 NJTVO 14, N2 ptešči te tapeciran otroški vozi vi.nl. Nesman. Celje. Mariborska geta«. V^nfortno ^dam^Cah*. Ljubljani. R 1M4-T manifr0LjhbijanaaS- PoljeP172. ŠIVALNI STROJ kupim. Ponud- tov. m vrta, zelo ugoden nakup, PARCELO pro manu, Ljubljana roije 1^ be. SjK>m> Albanaka 10. 8*33-5 2,000.000, Ritonioa, Dolenjsko. ONI. Podutiška 28. 12 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St- 100 - 27 aprila iot« NOVEJŠA STAVBA s stanovanjskim prostorom, .takoj vseljivo, električna razsvetljava, voda, z vrtom in vinogradom pri Novem mestu je poceni naprodaj. Ponudbe podružnici Slovenskega poročevalca v Novem mestu pod > Rab im denar«. 8659-7 MALO POSESTVO blizu postaje — Stična — zraven železnice prodam. Sever Slavko, Artiža vas 6. 8662-7 ENOSOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani ali Kranju kuDim. Naslov v oglasnem oddelku! S618-7 LEPO POSESTVO z novim poslopjem z električno napeljavo v lepem kraju prodam po ugodni ceni ah dam v najem. Pošta Dravograd. Naslov v ogl. odd. 8735-7 BTAR UPOKOJENEC Kupi čim-orej vseljivo enosobno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe v ogL odd. pod »Dosmrtno«. 8813-7 POLOVICO VSELJIVE dvod nižinske hiše z nekaj vrta v Ljub: Ijani kupim brez zamenjave. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Gotovina«. 8783:7 VSELJIVO ENOSOBNO stanovanje, garsonjero ali večjo sobo, kupim v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vseljivo«. 8782-7 ZAZIDLJIVO PARCELO V Viž-marjih nasproti Metalike prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »630 m2«. 8774-7 ZAZIDLJIVO PARCELO z odločbo prodam nasproti Tivolija. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Enodružinska«. 8773-7 FARCELO za enodružinsko hišo v strogem eetnru z vsemi načrti in gradbenim dovoljenjem prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Priložnost«. 8772-7 ENOSTANOVANJSKO HlSO — smer Šentvid, z velikim zelenjavnim in sadni m v rtom. prodam proti zamenjavi 2-sobnega stanovanja eventualno kupim. Zaželena - je šiška ali bližnja okolica. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sončno«. 8767-7 HIŠO z dvema stanovanjema (po 3 sobe) v Rožni dolini, staro približno 25 let, vseljivo z zamenjavo stanovanja, prodam. Sadnega in zelenjavnega vrta je približno 700 m-. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »2,500.000 din«. 8037-7 VSELJIVO STANOVANJE v letu 1958. dvo ali večsobno, kupim. Naslov V Ogl. odd. 8931-7 DVOSOBNO STANOVANJE kupim. v zamenjavo dam enosobno. Ponudbe pod »Upokojenca — center« v ogl. odd. 8929-7 ZAZIDLJIVO PARCELO v Rožni dolini prodam. Ogled v- nedeljo od 13. ure dalje. Naslov v ogl. oddeliku. • 8928-7 CA. 14.080 m* GOZDA na Rudniku pri Ljubljani prodam ugodno. — Poizvedbe pri Milavcu Jožetu, Llubljana, Rudnik 48. 8924-7 SKROMNO DVORIŠČNO HIŠICO ali stanovanje kupim v Ljubljani proti mesečnemu odplačilu 10. G00—15.000. — Stanovanje imam. Ponudbe pod »50.000 takoj« v ogl. odd. 8917-7 ENONADSTROPNO STANOVANJSKO HIŠO, opremljeno, takoj vseljivo, z delavnico, malim gospodarskim poslopjem in 21 ari zemlje, ob državni cesti v Sav. dolini takoj prodam zaradi starosti z ugodnim odplačilom. — Naslov v ogl. odd. 8911-7 DVOSTANOVANJSKO HTŠO z velikim vrtom, delno vseljivo, prodam ob žel. Postaji in glavni cest L Ponudbe v ogl. odd »Lj ubij ana«. 8S40-7 ZAZIDLJIVO PARCELO 450 m« V Zgornji Šiški prodam. Gramoz je na licu mesta. Ponudbe v ogl. odd. pod »Gradbeno dovoljenje«. 8836-7 STAVBENO PARCELO blizu vrtnarja Brečka na Jesenicah prodam. Naslov v ogl. odd. 8905-7 V PIRANU PRODAM STANOVANJE v Ul. nadstropju obstoječe iz štirih prostorov. Naslov v odi. odd. 8998-7 ZAZIDLJIVO PARCELO za enodružinsko hišo v Koleziji prodam. Naslov v ogl. odd. 8987-7 HIŠO in 2310 m! zemlje, Pijavice na Dolenjskem, prodam. Božič Jože. Celje, Tkalska 7. 8960-7 IZŠLE SO: ZAZIDLJIVO PARCELO OD Vodnikovi cesti ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »251-7 ZAZIDLJIVO PARCELO V Šiški prodam. Poizvedbe v Kamniški 38. Sršen. 8955-7 DVOSOBNO, TUDI NEVSELJ1VO STANOVANJE v Ljubljani, kupim. Ponudbe pod »Plačam takoj« v ogl. oddelek. 9950-7 HISO (manjše popravilo) s sadnim ertom in nekaj jjozda prodam v okolici Kranja. Poizvedbe: Spodnje Bitnje 11. 9031-7 PODJETEN GOSTILNIČAR (žena je kuharica) želi prevzeti gostilniški lokal tudi v najem. Jamstvo ima. Ponudbe pod »Tudi kupim«1 v ogl. oddelek. 9027-7 MANJŠE POSESTVO blizu Ljubljane kupim. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Gotovina«. 9021-7 KAMEN1TA DVONADSTROPNA HIŠA je naprodaj v centru Makar-ske. Informacije: Perojevič Domina. Makarska. R 1250-7 STANOVANJSKA HIŠA v Mengšu — visoko pritlična, cela podkletena, takoj vseljiva, je naprodaj. Kersnikova 4. 9084-7 MESNICO, lokal na prometnem kra-iu poceni prodam zaradi bolezni. Naslov s ogl odd 9081-7 Iv nBJtm I V it f 1Lepo« v ogl.\odd. 8860-9 CISTO IN MIRNO »o stanovalko sprejmem, če mi da posojilo. Pismene „ponudbe v ogL oda. pod »Center«. 88-5 . DVOSOBNO STANOVANJE V .Škofji Loki zamenjam za enako ali manjše v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 89 MIRNA UPOKOJENKA išče sobo. Da posojilo ali nagrado. Ponudbe v ogl. odd. pod »Upokojenka« 8S81-9 ZA ENOSOBNO stanovanje, tudi na periferiji, dam večjo nagrado ali prispevam k dograditvi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Maj 8827—“ VEČJE STANOVANJE v Sl. Konjicah zamenjam za kakršnokoli v Ljubljani. Naslov v ogl. oddeliku. _ 88 300.000 din POSODIM, dam za člmprej vseljivo enosobno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe v ' ogl. odd. pod »Brezobrestno« w 8814“«' STANOVANJE nudim osebi, ki bi mi v dopoldanskem času pazila otroke. Kravs za Gradom SOBO išče pošteno dekle. Popoldne pomaga v gospodinjstvu. — Naslov v ogl. odd. 8787-9 LEPO SONČNO enosobno stanovanje blizu kolodvora zamenjam za dvosobno kjerkoli izven mesta. Ponudbe v ogl. odd. pod »Clmprej«. 8778-9 ZA SOBO v Ljubljani nudim 'brezplačno stanovanje za čas dopusta ob Bohinjskem jezeru. Ponudbe pod »Dopust« v ogl.'Oddelek 8944-9 SAMSKI MOŠKI potrebuje začasno opremljeno sobo ali kabinet. Ponudbe pod »Nujno« v ogl. odd. S942!9 SOBO OBDAM za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Vrt — maj« v ogl. odd. INTELIGENT potrebuje takoj mimo, prazno soho s pos^hmm vhodom. Ponudbe pod »Nagrada« v ogl. odd. 5938-9 PRAZNO, OPREMLJENO SOBO ALI KABINET potrebujem. — Dam visoko nagrado. Ponudbe pod »A-15« v Ogl. Odd. 1958-9 NEOPREMLJENO SOBO potrebujem Dam visoko nagrado. Ponudbe pod »Cimprej« v ogl. oddelek. 1958-9 DVOSOBNO komfortno stanovanje potrebujem za par let v Ljubljani. Plačam naprej. Nudim večje posojilo ali nagrado in inštruiram nižje šolca. Ponudbe pod »Vseljivo letos jeseni — brez otrok« v ogl. odd. 8730-9 ZA STANOVANJE zamenjam 2 garsonjeri, vse v strogem centru. Ponudbe pod »Dogovor« v ogl. odd. 8763-9 LEPO SOBO v novi hiši z vsemi pritiklinami v centru, zamenjam za sobo in kuhinjo. Ponudbe pod »Lepa soba« v ogl. odd. 8916-9 OPREMLJENO SOBO s souporabo modeme kuhinje oddam. Ponudbe pod »Skupno gospodinjstvo« v ogl. odd. 8975-9 OPREMLJENO SOBO oddam proti garanciji. Ponudbe pod »Maj-60« v oglasni oddelek. 9048-9 IX. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE »PSIVREDNO-FINANSISKOG PRIRUCMKA« (PERMANENTNEGA VODICA SKOZI GOSPODARSKE PREDPISE) 590 STRANI CENA V PRODAJI 1000,— DIN VAŽNO ZA NAROČNIKE: IX. spremembe in dopolnitve pošiljamo vsem naročnikom kakor do sedaj na njihov naslov po pošti. Ostali kupci lahko kupijo vse spremembe in dopolnitve v knjigarnah. Prosimo vse naročnike, v kolikor tega še niso storili, da nakažejo predplačilo v korist našega tekočega računa št. 101-T-972 z natančnim polnim naslovom (in oddelek, kateremu je treba poslati). Letna naročnina za spremembe in dopolnitve v letu 1958 (štiri spremembe in dopolnitve) je 3500.— dinarjev. Prihodnje X. spremembe in dopolnitve bodo izšle v začetku junija tekočega leta. Obveščamo vse zainteresirane, da razpolagamo le z manjšim številom osnovnih izdaj »Privredno-finansiskog priručnika« z veljavnimi teksti zaključno z VIII. spremembami in dopolnitvami. — Cena osnovne izdaje (v dveh knjigah s polivinilastimi platnicami) je 4500.— dinarjev. PRIPOROČAMO NASE NAJNOVEJSE IZDAJE: »ZAKON 0 GPŠTEM UPRAVN0M P0STUPKU« (z navodili, Uredbo v vsklajevanju prejšnjih predpisov in z republiškimi uredbami), akademika profesorja dr. Ive Krbeka 700.— din »ZAKON 0 RAD N IM 0DNGSIMA« s pojasnili 400.— din »PRIRUČNIK ZA PRIMENU PR0PISA 0 DADATKU NA DECU« P. Vueetiča in L. Todoroviča »UGOVOR 0 KUP0VINI I PRODAJI ROSE PREMA 0PŠTIM UZANSAMA« (s tekstom splošnih uzanc) prof. dr, V. Kapora 500.— din »ZBIRKA SVIH PR0PISA 0 TAKSAMA« J, M. Raduloviča ' »DRUŠTVENO UPRAVLJANJE U JUGOSLAVIJI« dr. J. Sirotkoviča 200.— din »P0LITIČKA EKONOMIJA«. - II. izdaja Mirka Peroviča, trdo vezava NASE IZDAJE PRODAJAJO VSE KNJIGARNE V DR2AV7 m ARGO GOVEIA JUHA 60 DIN ARGO GOBOVA JUHA 60 DIN ARGO FIŽOLOVA JUHA 40 DIN ARGO GRAHOVAJUHA 40 DIN ARGO, tovarna živilskih In kemičnih proizvodov, IZOLA LEPO KOMFORTNO 4-SOBNO STANOVANJE, sončno, z vrtom, blizo centra, zamenjam za dvosobno sončno s kabinetom in balkonom, blizu centra, no možnosti z vrtom. Ponudbe poa »Komfort« v oglasni oddelek. 9052-9 KOMFORTNO DVOSOBNO STANO-VANJE v šišenskih ali litostrojskih blokih takoj zamenjamo. Ponudbe pod »Šiška — Litostroj« v oglasni oddelek. 99i3'9 DAM SOBO in nagrado za stanovanje. Čampa, Gornji trg 1. 9039-9 PRAZNO PODSTREŠNO SOBO ■ posebnim vhodom in odločbo v strogem Centru zamenjam za stanovanje ali večjo sobo s posebnim vhodom v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 8949-9 STANOVANJE IN HRANO nudim fantu, ki ima veselje do kmetije in pomaga popoldne. Hrastje 7, Ljubljana. 8950-9 BOLNIČARKA, starejša, samska išče prazno sobo. Ponudbe pošlji pod »Star-ejša bolničarka« v oglasni oddelek. - 9091-9 ENOSOBNO LEPO STANOVANJE v Domžalah zamenjam za enako v šiški ali Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 9067-9 KABINET IN HRANO dam za pomoč v gospodinjstvu dopoldne. Vprašajte od 13. ure naprej. Naslov v oigl. oddeliku. 9033-9 IIZBfflfflffflil TOVARIŠICA, ki je našla 10. aprila osebno izka-znico na ime Pajman, nai to odda na Domžalski cesti 20, Ljubljana. 8843-10 NUJNO POTREBUJEM 70.000 <&n posojila za 4 mesece. Dam 14.000 din nagrade. Pismene ponudbe pod »Nujno« v ogl. odd. 9011-10 GOSPA, kt je v sredo pobrala črn klobuk: na Titovi cesti, prosim, da ga vrne proti nagradi. Trg revolucije 3-U. desno. 9001-10 V SOBOTO, 26. aprila 1958 _ sem v trolejbusu za Litostroj izgubila okoli 11. ure dopoldne denarnico s ključem. Ker nii je denarnica drag spomin, prosim poštenega najditelja, da jo vrne v oglasni oddelek ali v uredništvo »Tovariša«, Tomšičeva 3/1. 9089-10 CRN A PSICA nemška ovčarka se je izgubila, Sliši na ime: Lassie. Oddajte jo proti nagradi. Lesjak, Na stolbi 8 (za Mestnim domom). 8976-10 OPREMLJENO SOBICO in prehrano nudim za dopoldansko gospodinjstvo. Merčnikova 6/1. 9025-9 A.N1CA o P RESNIK roj. Petrič naj se javi bratu Karlu Petriču, Ljubljana, Savsko naselje blok IX., stanovanje 6. 8T93-11 ABONENTE sprejmem na dobro domačo h rano.\ Pocenil Vprašajte v pekarni na Trubarjevi ul. št. 50. 8791-11 LOČENEC 59 let zaposlen, išče družico 45—50 let, tudi ločenko. Ponudbe v ogl. odd. pod »Pozna pomlad«. 8782-11 TRIDESETLETNI lnteligent zeli spoznati prikupno deklico kateregakoli poklica. Slika zaželena. Pišite v ogl. odd. pod »Kruh, ljubezen in pomlad«. 8759-11 TVRDKA REFLEX S. PODGORNIK, IMPORT-EXP©RT, iz Trsta, obvešča kliente, da je odprla pisarno v Via Geppa no. 10 (nasproti hotela »Italia«) obenem s skladiščem rabljenih VESP in LAMBRET. Tvrdka je organizirana za izvrševanje darilnih pošiljk ter ima v prosti luki Tnsta lastno skladišče z zalogo živil in posebno skladišče z rabljenimi nemškimi avtomobili: OPEL-Reflsord, OPEL-C aravan, Volkswagen. Ford-Taunus — promptni za izvoz v Jugoslavijo. Razen tega odpošiljamo nemške električne štedilnike »Ktlppens-bušeh«, švedske hladilnike »Elefctrolux«, radie »Grundig«, »Blaupunkt« in druge aparate za gospodinjstvo. R 1230-11 31-LETNI USLUŽBENEC nesrečen v zakonu želi sebi primerno družico za skupno gospodinjstvo. Ponudbe pod »Poštenost« v ogl. odd. 9088-11 VESTNO DEKLE želi spoznati značajnega moškega od 30—40 let. Ponudbe SP Kranj pod »Zvestoba«. 8963-11 ««••« •#••*•••« ••■«••••■ *••••■••• •*••••••• •• • r * f * 9 1*1». lUClLUiKVta UHAN S PERLO sem izgubila. Najditelj dobi nagrado. Naslov v ogl. oddelku. 9944-10 pro = fek DUUC1AU. ZLATA ZAPESTNICA je bile izgubljena 25. aprila. Ker mi je drag spomin, prosim ■ najditelja, _ da jo roti nagradi vrne v oglasni odde- 9038-10 600»— din 1200 din 1700.— din umno SLIKE ZA LEGITIMACIJE vam v dveh urah izdela-, FOTO GRAD — Miklošičeva 36. 5687-11 70*/« DRV IN PREMOGA prihranite, Če uporabljate Bešeničev patent samogrelee, ki ga lahko postavite na vsako 005 ali štedilnik. Z njim lahko popolnoma brezplačno segrejete vašo sobo. Samogrelee lahko kupite v vsaki trgovini z železnino v Sloveniji. »Peč« zanat-ska metalopreradivačka radnja — Rijeka, Kvaternikova 36. R 1183-11 PORCELANSKE NAGROBNE SLIKE! Najboljša izdelava, najnižje oene. Ljubljana, Beethovnova 12/IV, Ra-hovskv. 8102-11 KRANJC PAVLA, gosu>odinja iz Pon-graea št. 97, p. Griže, obžalujem vse žaljive in opravljive besede, ki sem jih dne 5. aprila 1958 popoldne izrekla o Dolanc Ljudmili, gospodinji iz Pongraca št. 98, p. Griže, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona. 8711-11 32- LETNI LOCENEC, ne po svoji krivdi s svojim kompletnim stanovanjem iščem žensko od 22 do 30 let. Slika zaželena. Ponudbe pod »Lepa pomlad« ▼ oglasni oddelek. 8709-11 OSEBNA UPOKOJENKA - VDOVA želi prijatelja upokojenca-vdovca. Ponudbe pod »Izobražen« v oglasni oddelek. 8629-11 USLUŽBENKA srednjih let, inteligentna, prikupne zunanjosti, lepega značaja, dobro situirana, želi spoznati iskrenega tovariša zaradi možitve. Vdovci in ločenci niso izključeni. — Resne ponudbe pod »Prijeten dom« v oglasni oddelek. R 1183-11 BELE VRTNICE 7462 dvignite pismo. 8614-11 DRUŽABNIKA za dobro idočo obrt iščem. Pogoj: delavnica in soba. Ponudbe oddajte pod »Kjer koli v Ljubljani« v ogl; odd. 8867-11 ZA MANJŠO OBRT potrebujem 40.000. din posojila. Cez 5 mesecev vrnem 50.000. Ponudbe pod »Garancija« v oglasni oddelek. 8841-11 MIZARJI! Brusimo nože do 800 ^ mm dolžine, 4 cm nizke. Delo solidno. »Hrast«, podjetje m fino pohištvo, Ljubljana. Linhartova 49/a. R 994-1 MARIBOR - S A V REiVl I :N A AI )M IN (STR ACIJ A izda vačko-štam parsko preduzeče BEOGRAD — poStni predal štev, 479 — telefon 23-508 Tekoči račun 101-T-972 Nedelja, 27. aprila Dežurna lekarna: »Planinka« — G-lavTLi trg 20. RADIO 6.00—12.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 12.00—13.00 Mariborski feljton; 13.00—14.15 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.15—15.00 Želeli ste — poslušajte! (prvi ded); 16.00—15.15 Prenos siporeda Radia Ljubljana; 15.15—16.15 Želeli ste — poslušajte (drugi del)! 16.15—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. Turistično podjetje P U T N I K SLOVENIJA obvešča, da bo poslovala v nedeljo, 27. aprila poslovalnica v Ljubljani, Titova cesta 12, neprekinjeno od 8. do 13. ure. Poslužite sc uslug, ki Vam jih nudi PTJTNIK SLOVENIJA! 2211-B DEVETINDVAJSETLETNI FANT, akademsko Izobražen, visok, želi spoznati mlajše dekle, ki Ima smisel za naravo In Izlete. Slika zaželena. Po nudbe pod »Pomlad« v ogl. odd. 8936-11 45-LETNA želi spoznati dobrosrčnega In treznega tovariša. Ponudbe po.d »Resna« v ogl. odd. 8921-11 60-letni VDOVEC, upokojenec, vesele narave, ždi spoznati žensko srednjih let za skupno življenje. Ponudbe pod »Bodoča sreča« v ogl. odd. 8891-11 31-LETNA AKADEMSKO IZOBRAŽENA s hišo in lastnim -domom želi spoznati resnega inteligentnega tovariša zaradi možitve. Ponudbe pod »Lepi dom« v ogl. odd. 9061-11 33-LETNA ŠIVILJA želi spoznati tovariša zaradi možitve. Ponudbe pod »Dobra ženka« v oglasni oddelek. 9059-11 DVA PRIJATELJA, stara 25 let po poklicu mizarja želita spoznati dve primerni dekleti. Nudi se prilika tistim dekletom, ki želijo v tujino. Slika zaželena. Naslov v oglasnem oddelku. R 1245-11 ŠTIRJE MLADI SLOVENCI se bi radi spoznali s slovenskimi dekleti in to ao 25 leta starosti. Naša starost od 20 do 25 let. Fotografijo priložite. Če bi se katera zanimala, naj piše na naslov: Mazovec Ivan P. O. Bax 573 Hagersville — Ontario, Canada. R 1244-11 SAMOSTOJEN OBRTNIK želi spo-znatr skromno žensko od 35 do '45 let. Slika zaželena. Ponudbe pod »Strogo diskretno« v oglasnem oddelku. 9047-11 VSAK ČETRTEK, SOBOTO IN NEDELJO od 1. maja dalje bo glasba In ples na vrtu v gostilni »Veselih prijateljev«, Ciglar jeva 2, Moste. Mize lahko rezervirate. Ocvrti piščanci, sveže ribe. čevapčiči itd. Za obisk se priporoča kolektiv. R-ll STAREJŠE DEKLE s hišo ln nekaj zemlje na deželi želi spoznati treznega In dobrosrčnega upokojenca zaradi možitve. Ločenci izključeni. Ponudbe v ogl. odd. pod »Pomlad«. 9088-11 PRIJETNEGA TOVARIŠA želim spoznati. Ponudbe pod »lnteligent« v ogl. odd. 9085-11 INŽENIR SLOVENEC, ločenec, star 50 let, dobro situiran, v službi na jugu države, Išče simpatično ženo, primerne starosti In istega materialnega položaja. Samo resne in obširne avtobiografske podatke pošljite v ogl. odd. pod »Jug 13«. R 1251-11 40-LETNI TEHNIK želi spoznati resno žensko zaradi možitve. Ponudbe pod »Bodočnost 58« v ogl. odd. 9076-11 27-LETNO DEKLE s hišo išče življenjskega tovariša. Ponudbe pod »LEPA POMLAD« v ogl. odd. 9062-11 Komisija za razpis delovnih mest pri Trgovskem podjetju »LES« 0ZZ, Ptuj, razpisuje delovni mesti za: OBRATOVODJO ŽAGARSKEGA OBRATA v Ormožu, SEKRETARJA PODJETJA Pogoji: ad 1.: lesni tehnik ali večletna praksa kot žagarski obratovodja v predelavi trdega lesa; ad 2.: jurist ali popolna srednja šola z večletno prakso v pravni službi. Družinsko stanovanje za obratovodjo bo v kratkem preskrbljeno. — Plača po tarifnem pravilniku. Prošnjo pošljite Upravi podjetja. 2215-R OGLAS > v »SLOVENSKEM • POROČEVALCU« • GOTOV • USPEH) Komisija za sklepanje delovnih razmerij in odpoved! pri podjetju »INSTALACIJA, Ljubljana, Kamniška ulica razpisuje naslednja delovna mesta: uslužbenke za materialno-finančno knjigovodstvo Pogoj: praksa v blagovno-finančnem knjigovodstvu ald finančnem knjigovodstvu kot saidakontist in temu primerna šolska izobrazba kalkulonta Pogoj: primerna šolska izobrazba in praksa v kovinski stroki trgovskega pomočnika za delo v skladišču Pogoj: trgovski pomočnik železninarske stroke. Ponudbe pošljite najkasneje do 10. maja 1958 ns gornji naslov. Sprejmemo tudi: vodovodne inštalaterje, monterje centralne kurjave in kleparje, vajence za te stroke, skladiščne delavce in težake. Javite se osebno ali pismeno v upravi podjetja . 2202-R razpisuje licitacijo za gradnjo hmeljske sušilnice v Žalcu FrednDvMhs v»ota 18,600.000 din. Interesenti naj vročijo svoje ponudbe upravi Kmetijske zadruge 2 sl ec. Načrti ln proračun so na vpogled pri KZ Žalec. Licitacija bo 10. maja 1958, od 9. do 12. ure v prostorih Kmetijske zadruge 2alec. 2195-B Dotrpela je naša ljubljena, nepozabna mama, žena babica, sestra in teta MARIJA ŠEGA, roj. Trdan Pokopali jo bomo v nedeljo, 27. aprila 1958, ob 16. ur* v Hrovači pri Hibnici. 2aliuJoči: mož z otroki sestre, brat in ostalo sorodstvo. Goriča vas, Otočec ob Krki, Celje, Senovo. Cleweland. Nevo mesto, 25. aprila 1-958. Nepričakovano nas )a zapustil naš ljubljeni mož, oče brat itd. FRANC KARBA poštni upokojene« Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 28. aprile 1958, ob 15. uri iz Jožefove mrliške veže na Zalah. Žalujoči: žena Tončka, hčerka Sabina in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 26. aprila 1958. Nenadoma je umrl moj dragi oče RUDOLF DELHBNJA finančni Inšpektor v pokoju Pogreb nepozabnega očeta bo v ponedeljek, 28. apnu 1958, ob 15.30 iz Andrejeve mrliške veže na Zalah. Prosimo tihega sožaljal Globoko žalujoča hči Milka in sorodniki. Ljubljana, 26. aprila 1958. KMETIJSKA ZADRUGA ŽALEC .Naznanjamo žalostno vest, da se je po hudi in dolgotrajni bolezni v 73. letu starosti za vedno poslovila od nas naša dobra, ljubljena mamica, stara mamica, teta, sestra MARIJA K0RENT roj. ST0ŽIR (KLINČEVA) posestnica v Arji vasi štev. 67 Naso ljubljeno mamico bomo spremili na njeni zadnji poti iz hiše žalosti, Žalec štev. 197, v ponedeljek, dne 28. aprila 1958, ob 16. uri na farno pokopališče v Žalcu. Žalujoča: otroci ing. Franci, Fani in Berta; vnuki Iviček, Manica, Dano, Regina, Darinka, Romana in Tatjanca; Karla, Jerneja in Martina Stožir; družine: Zaidenader, Cerkovnik, Bincelj, Vizo-višek, Razboršek, Privošnik in ostalo sorodstvo. PARNE PEKARNE IN SLAŠČIČARNA JESENICE čestita vsem potrošnikom za prazniik (Jela 1- maj. Se priporočamo za nadaljnjo naklonjenost. 2373-B GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE LJUBLJANA, Bohoričeva ul. 28 telefon SL 39-241 — PoStnl predal SL 65 imjuje gradbenih del vseh vrat: visoke gradnje, gradnje, Industrijske gradnje, termoelektrarne, stanovanjski objekti. GRADBIŠČA: Ljubljana, Zalog, Kaper, Jesenice, Maribor, Cel|e, Ravne, Krško, Velika Loka. OBRATI: Uprava centralnih obratov v Ljubljani, Smartinska cesta 32 Mehanična delavnica v Mariboru - Studenci Lesni obrati v Škofji Loki Obrat gradbenih polizdelkov In novih gradbenih materialov v Ljubljani, Smartinska e 100/a In v Brežicah Projektivni biro v Ljubljani, Bohoričeva ul. 28 Vsem delovnim kolektivom želimo srečno praznovanje 1. MAJA i OBROV Za praznik dela — 1. MIJ — poSiljajo Iskrene čestitke delovnim ljudem in jim Selijo mnogo uspehov v prizadevanju za politično, gospodarsko in kulturno moč naše domovine: Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski odbor ZB Občinski komite IMS PINUS, tovarna kemičnih "izdelkov^ Rače OPEKARNA, Rače OLJARNA, Fram Kmetijska zadruga, Fram Kmetijsko gospodarstvo, Fram Pekama, Rače Avtopromet KRANJ čestita vsem delovnim ljudem naše domovine k delavskemu prazniku — 1. MAJU. Kolektiv se tudi v bodoče priporoča za sodelovanje. Kolektiv »AVTO PROMETA« KRANJ Upravni odbor podjetja »UN1VER3RLE«, tovarne klobukov, slamnikov in konfekcije Domžale razpisuje delovno mesi© POSLOVODJE za svojo poslovalnico v Celju, Stanetova ul. 12. t Pogoji: odgovarjajoča strokovna kvalifikacija in spoli sobndst samostojnega vodenja prodajalne. S Interesenti naj izročijo pismene ponudbe tovarni »UNI- VERSALE«, Domžale, do 12. maja 1958. 2188-R Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »L E S NIN A«, LJUBLJANA razpisuje delovni mesti: PRAVNEGA REFERENTA x s fakulteto in večletno prakso FINANČNEGA KNJIGOVODJE z večletno prakso Pismene ponudbe z. opisom dosedanje zaposlitve pošljite podjetju »Lesnina«, Ljubljana. Parmova 41, do 12. V. 1998 Vsem svojim članom in vsem, ld z njo poslujejo, prav lepo čestita z« praznik dela 1. maj 1958 KMETIJSKA ZADRUGA, TRBOVLJE 2541-R DVOJNA PRVOMAJSKA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE REVIJE »TOVARIŠ« Izide v TOREK, 29. aprila 1958. IZ VSEBINE: »Beograd — pomorsko pristanišče« »Slovenec — pilot El Badra v Jemenu« /■ »Strah se vrača na Wall-Street« »Nezadostno za docenta — odlično za pionirje* »Bogastvo in beda Perzije« . »V smrt — zakaj?« »Flea 05-7 kliče ustaše, nova zgodba v nadaljevanjih Sest strani »Kaj veš — kaj znaš« — Moda — Film CENA PRAZNIČNE DVOJNE ŠTEVILKE .TOVARIŠA’ JE 70.— DINARJEV. SPREJMEMO: 1. STROJNE TEHNIKE 2. MOJSTRE AVTOMEHANIKE 3. DELAVCE ZA PRIUClTEV 4. SPREVODNIKE IN STRE VODNICE na trolejbusih to avtobusih. Pod točko 1 in 2 plača po dogovoru. Interesenti naj se osebno ali pismeno javijo na upravo podjetja Električna cestna železnica, Ljubljana, Celovška 164. 2184-R REMONT - Makole Izvršuje gradbeniška, mizarska, slikarska dela, poseduje šago in ročno opekarno. Za delavski praznik — 1. maj — iskreno čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim ljudem po vsej naši domovini. 2519-B za sklepanje ln odpovedovanje delovnih razmerij podjetja »KRKA«, tovarna zdravil. Novo mesto razpisuje delouna mesta za: DVA INŽENIRJA KEMIJE, . DVA FARMACEVTA v proizvodnji, DVA FARMACEVTSKA POMOČNIKA v proizvodnji, SEFA SKLADIŠČA — farmacevtskega pompčnika, POMOČNIKA SEFA SKLADIŠČA — trgovskega pomočnika, RE1ERENTA ZA EMBALAŽO — trgovskega pomočnika v papirni stroki, NABAVLJACA EMBALAŽE — trgovskega pomočnika v papirni stroki. Nastop službe takoj. — Plača po tarifnem pravilniku to dogovoru. « . Pismene ponudbe s kratkkn življenjepisom^ pošljite v 15 dneh po objavi tega ogl®a upravi podjetja. 2217-R Živel 1. maj! aprila 1958/ SLOVENSKI POROČEVALEC / ob. 13 DELOVNI KOLEKTIV MEHANIČNE DELAVNICE Dol. Logatec čestita za praznik dela 1. maj 1958 vsem delovnim ljudem. 2421-R »PARTIZAN SLOVENIJE«, Zveza za telesno vzgojo, Ljubljana RAZPISUJE MESTO I OSKRBNICE S ___ v DOMU »JANEZA PORENTE« v Kranjski gori S Pogoj: samostojna kuharica s potrebno prakso. — Plača § po pravilnaiku; stanovanje in hrana v domu. — Nastop | službe 1. junija 1958. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja pošljite na naslov: 1 »PARTIZAN SLOVENIJE«, Zveza za telesno vzgojo, Ljubljana. Tabor štev. 13-II, do 10. maja 1958, kjer % dobite tudi vse potrebne informacije. 2263-R St. 100 — 27. Delovni kolektiv tovar- S' ne volnenih Izdelkov ' ■ BAČA PODBRDO 2 8 poHlja vsem delovnim S ljudem naie domovine g najitkrenejie pozdrave S-za delavski praznik — | 1. maj. 1 2437-R f Za praznik dela — L. maj — čestita vsem svojim cenjenim strankam ANTON PLANINŠEK, strojno ključavničarstvo CELJE, Mariborska cesta 81 Izdelujemo razvijalce acetilenskega plina na visoki pritisk, razne strojne naprave za lesno, kemično in drugo industrijo itd. Montiramo in popravljamo parne kotle in druge strojne naprave. Montiramo parno napeljavo. Cenjenim strankam se priporočam. 2532-R | RAZPIS. — Upravni odbor I Zdravstvene postaje Šentjur pri Celju j razpisuje delovna mestu za: I ZDRAVNIKA splošne prakse, f DVA ZOBOTEHNEKA (zobotehnici) tudi začetniki in j ZOBNO INSTRUMENTARKO 1ZA ZDRAVSTENO POSTAJO PLANINA PRI SEVNICI: ZDRAVNIKA in UPRAVNIKA. $ DENTISTA to I ZOBNO INSTRUMENTARKO. j Stanovanja bodo na razpolago. — Prošnje vročite | čimprej Zdravstveni postaji Šentjur. 2216-R Upravni odbor Zavoda za Izobraževanje v delavskem In družbenem upravljanju, Ljubljana razpisuje mesito 2 pedagoških vodij za svoje seminarje Pogoj: dovršena ekonomska ali pravna fakulteta, eventualno dovršen ekonomski tehnakum z 2—3-letno prakso. Prednost imajo kandidati, ki so ss bavili z. družbeno-ekonomskimi problemi FURJ. Plača in dopolnilna plača po uredbi. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: Poljanska cesta štev. 28. 2201-R ■ TISKAN1NA, tovarna tiskanega blaga v KRANJU £ ■ sprejme SAMOSTOJNO KUHARICO za Počitniški dom podjetja v Poreču ilstra), in sicer za sezono od maja do konca septembra 1958. Plača po sporazumu. — Ponudbe pošljite upravi podjetja ali pa se zglasite osebno. 2I91-R Tovarna kovinskih in plastičnih izdelkov / »TUBA«, Ljubljana, Kamniška 20 ) razpisuje delovna mesta za: VODJO PRIPRAVE DELA pogoj: strojni tehnik s prakso, KONSTRUKTERJA pogoj: strojni tehnik s prakso, / NORMIRCA — s prakso, \ TEHNIČNEGA RISARJA — z večletno prakso, / POMOČNIKA SKLADIŠČNIKA in ) VEC DELAVCEV. ( Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop službe takoj J ali po dogovoru- 2222-R \ Ob praznovanju I. maja pošiljamo vsem našim članom borbene in tople pozdrave. Naša prva skrb je dvig kmetijske proizvodnje. KMETIJSKA ZABEUGA s posiovalnicami v GOf CV, HRUŠICI in GRADIŠČU. 2557-R ■Bugug« • •»»•»»•> *gMBi«Ba ••»•aafa ••«#a* • f : • Vsem svojim sodelavcem ? • in ostalim kolektivom f • • j prav lepo čestita ; J za praznik dela • • L. maj 1953 ! • • f UPRAVA | } ZA CESTE 0L0 j 1 CELJE { ? 2535-R * t • 1 i •••••••*• Ob praznovanju 1. maja se pridružuje čestitkam delovnih ljudi »KSMBRUS« industrija rogaških naravnih brusnih kamno' 14 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / 100 - 27 aprila isss T O T R A tovorna vezalk, trakov, elastike Ljubljana, Zg. Hrušica 14 Vam nudi v kvalitetni Izdelavi in konkurenčni ceni vee pozamentarijSke izdelke. Informirajte se v samem podjetju Zg. Hrušica 14 pri Ljubljeni ali telefoaiično št- 31-635. Delovni kolektiv želi za praznik dela l. maj vsem svojim odjemalcem, vsem delovnim kolektivom in vsemu delovnemu ljudstvu tudi v bodoče mnogo uspehov. 2456-R / .□□□□□□□□□□□□□□□□□ODD CJ “ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ KMETIJSKA ZADRUGA PODGRAD čestita za praznik dela vsem svojim članom in poslovnim prijateljem. 2556-R □ □ □ O □ □ □ O □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□on Delovni kolektiv Vsemu delovnemu ljudstvu želi za praznik dela 1. MAJ mnogo uspehov PLINARNA VODOVOD RAZSVETLJAVI CEUE 2533-R KMETIJSKA ZADRUGA SPODNJA POLSKAV* z obratom ZAGA IN MESARIJA NA PRAGERSKEM odkupuje vse vrste kmetijskih-pridelkov, živine, kože, prodaja vse vrste reprodukcijskega materiala Naj živi 1. MAJ — mednarodni praznik delavcev vsega sveta! 2498-R ELEKTRO-STROJNEGA PODJETJA Grosuplje § ♦ čestita za delovni praznik 1. m a j vsem svojim | cen j. strankam in delovnim kolektivom. f JOOOOOOOOOOOOOC 2413-R Vsem delovnim ljudem naše domovine prav iskreno čestitamo k največjemu prazniku dela — 1. maju KMETIJSKA ZADRUGA VREME 2558-R Gradbeno podjetje SLOVENSKA BISTRICA GRANIT izvršuje vsa gradbena in obrtniška dela v svojih delavnicah. Delovni kolektiv se z veseljem pridružuje čestitkam za PRAZNIK DELA — 1. MAJ. 2515-R ZDRAVILIŠČE SLATINA V obvešča cenjeno prebivalstvo, da se s 1. majem prične letna sezona zdravljenja. Vabimo vas in se priporočamo za obiski Cene dnevnega penziona od 750 do 900 din, vse zdravstvene usluge pa od 100 do 120 din. . RADENCI Obenem čestitamo za praznik dela vsem svojim gostom in vsem delovnim ljudem. Kolektiv. 2520-R TRGOVSKO PODJETJE Z ŽIVILI GRMADA .... LJUBLJANA — CELOVŠKA C. 43 Z VSEMI SVOJIMI POSLOVALNICAMI 2ELI VSEM | SVOJIM ODJEMALCEM, DOBAVITELJEM IN POSLOV- | NIM PRIJATELJEM SREČNO PRAZNOVANJE I. MAJA. | 2493-R ♦ DELOVNI KOLEKTIV Dolenjskega gradbenega podjetja, Grosuplje s t 1 t a ZA DELAVSKI PRAZNIK — 1. MAJ 1088 VSEM SORODNIM IN DRUGIM DELOVNIM KOLEK- | TIVOM NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE IN JIM ZELI NADALJNJIH USPEHOV. m m *n. »X- ** XX m mmMmrnm IIMSk m m TRGOVSKO PODJETJE MHNUFaKTURH - Ljubljana Trubarjeva 27/1 - telefon: 30-638 s svojimi poslovalnicami i »CICIBAN«, Miklošičeva cesta 18, MANUFAKTURA, Čopova ul. 3, Vodnikov trg 2, Titova 18. Ciril-Metodova ulica 21, Trubarjeva ulica 11. nudi svojim cenjenim odjemalcem vse vrste tekstilnega blaga v veliki izbiri in po zmernih cenah. Vsem kolektivom želimo, da bi veselo praznovali 1. maj! 2397-R iiiiuimmmrimtmnmiiBtniainraiuiuiimimnmunTnmnramTTmTmirminir« Trgovsko podjetje 2414-R DELOVM KOLEKTIV PODJETJA ELEKTRO KOČEVJE 1 POŠILJA ISKRENE ČESTITKE VMM DELOVNIM KOLEKTIVOM \ Za PRAZNit£ DELA 1 1. MAJ I9S8I 1 2493-R c ^BnMnuuwmim8mRitBauiwo*awotHut«»hif!nuimMcw«umuiiaiuuf»»cnjouH»»«miMOTW»iitiwnBininB»nn!HBinintininnnni«RiHmniHiiaieiTwms RUDNIK RJAVEGA PREMOGA Kočevje KNJIGOVODSKI CENTER trg. podjetij, Kočevje Trgovino »ŽELEZNINA« Kočevje Trgovina »TEKSTIL« Kočevje Trgovina »GALANTERIJA« Kočevje KNJIGARNA IN PAPIRNICA Kočevje Trgovina »PRESKRBA« Kočevje Trgovina »OSKRBA« Kočevje Trgovina »ŠPECERIJA« Kočevje Trgovina »SADJE - ZELENJAVA« Kočevje Trg. podjetje »TKANINA« Kočevje Trgovina »Z MEŠANIM BLAGOM« Stara cerkev pri Kočevju Restavracija »PRI KOLODVORU« Kočevje Gostinsko podjetje »RESTAVRACIJA RUDNIK« Kočevje »FOTOLIK« - Kočevje Poslovna zveza za GOZDARSTVO IN KMETIJSTVO Kočevje UPRAVA MESTNEGA VODOVODA Kočevje Trgovina »MANUFAKTURA« Kočevje »TRGOPROMET« grosistično trg. podjetje, Kočevje Trgovina »OBUTEV« Kočevje čestitamo vsem delovnim kolektivom naše domovine in prebivalstvu Kočevja za delavski praznik 1. maj 1958 ter jim želimo še mnogo uspehov pri njihovem nadaljnjem delu: Trgovina »PREHRANA« Kočevje Trgovina »Hrana« Kočevje Trgovina »POTROŠNIK« Kočevje Trgovinu »PRESKRBA RUDARJEV« Kočevje Obrtno podjetje »STEKLARSTVO« Kočevje Podjetje »TOBAK« Kočevje KMETIJSKA ZADRUGA Kočevje Zadružno obrtno podjetje »MESARIJA« Kočevje Obrtno podjetje »MESAR« Kočevje LJUDSKA RESTAVRACIJA Kočevje LJUBLJANA TRUBARJEVA 30 želi vsem delovnim kolektivom in poslovnim prijateljem srečno praznovanje L MAJA. | 2492-R 4iititiini(iniiiniiniii!iamtiiiini:iiiiiiiiiii'iii>iiii"iiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiftmiiiu: \ MLIN IN OLJIM! ♦ } Črnci - Ipačs J z obratom ZEPOVC1 J in pekarno APAČE t čestita ♦ | za delavski praznik — J 1. MAJ 1 vsem delovnim ljudem ♦ Svojim cenjenim odjemai- ♦ se priporoča s kvalitetni-S ml izdelki. ♦ 2523-R ; Ob prazniku dela, 1. maju. j čestita svojim strankam • MESARIJA • ŠMARJE PRI JELŠAH t 2546-R Obveščamo cenjene naročnike, da smo v letu 1958 razširili vozni park. Priporočamo se za nadaljnja naročila, ki jih bomo izvršili solidno. Za praznik dela — 1. maj čestitamo vsem delovnim ljudem in jim želimo mnogo delovnih uspehov. »IVTGPREV0Z« Dravograd 2526-R :niUIUIIIIIlUIIlUIIIIUIIIIIUIIIIiniillllllllllllllllIII!Mllllllllll!UllllUIUIIIIlllllllUillllllllllllllllllUlllllUllIIIIIIIIUIUllIIIIIIIIillllUltlllllltlt|llllllllllllllltllllllUllllllllll.|,|,,,||,||t|t|||n|||n|Tjn|||||j]|g||U|||||Q|||||||U|||t(|||{j|||||fn|l||llllllltnilllUII!IIIIUIIlll',!l^ ZA DELAVSKI PRAZNIK 1. MAJ 1958 CRSTEKAMO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN NAŠIM ODJEMALCEM! Delovni kaMcftv TEKSTILNE TOVARNE Motvoz in platno GROSUPLJE DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE SUKNA i5ekstilana KOČEVJE čestita za največji delavski prunflt — 1. MAJ 1958 vsem delovnim kolektivom in vsemu delovnemu ljudstvu naše socialistične Jugoslavije! MIZARSTVO VI2MIEJE Ljubljana - Šentvid čestita vsem svojim cenjenim odjemalcem in delovnemu ljudstvu za 1. MAJ in se -priporoča s svojimi kvalitetnimi izdelki. 2425-R Obrtna zadruga »ŠUMNIK«, Mengeš ČESTITA ZA 1. MAJ 2410-R $ DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA 2IČHICA LJUBLJANA, Tržaška c. 49 | Čestita delovnemu ljudstvu za praznik dela. izdeluje vse vrste sodobnih žičnic j | Iskreno pozdravlja vse delegate za turizem in industrijo in proizvaja j | Kongresa ZKJ. kvalitetne stroje za obdelavo lesa. I 1 H-6SW j iuttii(iiiuiiitiiiitiiiiiiiiiiHiiitfiiiiiiiiHmiiiinttfntinitiitimnitiiuiiiiiii!iiiiiiiiiiiatiiniiiinnuitiiiiiinitiinii«tfimiiitiiiinitimiiiiitnnitfiniiiiiiiuiiintiiiituiiiitiuniitt)tiniuiiiittuiiniitiuiituiinittiintimiiuuitiioniiuuiiniuiuHiinniiinuiuiutuiimau0 Kolektiv trg. podjetja »RAŠICI« Mengeš čestita svojim cenjenim odjemalcem In delovnim kolektivom za praznik dela — 1. maj in se priporoča 2419-R Maina tovarna v Liuhlian želi ob prvomajskem prazniku dela vsemu delovnemu ljudjstvu Jugoslavije mnogo uspehov in podvigov pri nadaljnjem delu ter se priporoča s svojimi kvalitetnimi izdelki, ki jih nudi v bogati izbiri. Ckildčen okus, prvovrstna aroma in solidna oprema zadoete zahtevam vsakega kadilca. Kadilci, zahtevajte povsod ljubljanske cigarete! 2462-R St. 100 — 27. APRILA 1358 . SLO VEH S Ki fOfeUCEV&LEl I s tl 15 GOZDARSKO KMETIJSKA POSLOVNA ZVEZA IDRIJA , . želi vsem delovnim ljudem naše domovine za veliki praznik dela vse najboljše in mnogo uspehov pri nadaljnjem procvitu našega socialističnega gospodarstva. Pridružuj emo se prvomajskim voščilom z 'najboljšimi željami za vsestranski napredek. TOVARNA USNJA MIREN Nova Gorica iela — 1. maj — čestitamo vsemu delovnemu mu želimo še mnogo uspehov pri delovnih DELOVNI KOLEKTIV OBRTNO GRADBENEGA PODJETJA LOGATEC 2572-R ZA VELIKI PRAZNIK DELA 1 MAj ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM, DOBAVITELJEM IN ODJEMALCEM: KMETIJSKA ZADRUGA CERKNO REMONTNO PODJETJE »GRADITELJ« CERKNO TRGOVSKO PODJETJE »PREHRANA« CERKNO TRGOVSKO PODJETJE »POSTREŽBA« CERKNO 2432—2438-R OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CERKNO OBČINSKI KOMITE ZKS CERKNO OBČINSKI ODBOR SZDL CERKNO OBČINSKI ODBOR ZB CERKNO OBČINSKI KOMITE LMS CERKNO AVTOPODJETJE »TRANSPORT« CERKNO KMETIJSKA ZADRUGA LOKEV na Krasu s svojimi obrati in odseki za pospeševanj e živinorej e in kmetijstva čestita za praznik dela vsem članom in poslovnim prijateljem! 2560-U ČIPKA” Idrija ČESTITA VSEM SVOJIM ČIPKARICAM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK DELA — 1- MAJ TER JIM ZELI MNOGO.USPEHOV PRI NADALJNJEM DELU. Priporočamo svoje kvalitetne In iskane idrijske Jnpke. Izdelujemo spalnice iz furnirja, finejšega tipa po 82.000 din. Priporočamo jih vsem grosistom te stroke v državi in jim čestitamo ob prazniku'delal Mizarstvo »IST0K« Miren pri Gorici TOVARNA CEMENTA KMETIJSKA ZADRUGA HRPELJE-KOZINA pozdravlja svoje člane in delovne ljudi naše domovine ob prazniku 1. MAJU. j 2486-R iiinminiiniiiiiiiiiiiniiiiiimmiHiiititiuiimiiriiiniiiiMuniiiniMDuroraraii SKLONITI ANHOVO čestita za praznik dela vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem 'širom po naši domovini in se jim tudi v bodoče toplo priporoča. 2488-R IZVOZ uvoz TRANZIT ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ 195S POMORSKA AGENCIJA čestitamo vsem delovnim ljudem in vsem svojim poslovnim prijateljem in jim želimo mnogo uspehov pri krepitvi ekonomske moči naše domovine. LOKALNA OPREMA Izdelovanje rinfuza naprav — Kvalitativna in kvantitativna kontrola blaga Carinjenje — Pregled lokalnih in mednarodnih tovornih listin Knin ing— 1» ariji vam opravi vse transportne posle najhitreje, najceneje in najbolj ekonomično. Za v*e ponudbe in pojasnila se obrnite na naSe poslovalnice. Korespondenti v vseh večjih gristanŠISfll Poslovalnice, izpostave in predstavništva: NBW JOKK, BEOGRAD, ZAGREB, LJUBLJANA, SARAJEVO, OSIJEK, KOTORIBA, PULA, RASA, J NOVI VINODOLSKI, BAKAR, VINKOVCI, MARIBOR, JESENICE, SEŽANA, NOVA GOIUOA, PREVALJE, HERPELJE-KOZINA, DOUTHOVORAD. SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA IZVOZ IN UVOZ PO OBMEJNEM SPORAZUMU Z ITALIJO Ob praznovanju 1. MUH. želimo vsem delovnim ljudem Jugoslavije tudi v bodoče mnogo uspehov. 8454-21 želi svetim postavnim prijateljem yse najboljše ob praznovanju L maja. , ___________ ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ 1958 ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM I Kovinsko podjetje „LlV“ Post oj n o 2422-R p-h M.i?r>tftn!JKi!Hran«TUJB«co«wnn«iaw6uniB«aianiiHa DELOVNI KOLEKTIV MIZARSKEGA PODJETJA želi vsem cenjenim odjemalcem mnogo uspehov ob prazniku dela — L MAJU. Obenem priporoča svoje specialne izdelke radio kasete a™,«« 2485-R Vsem našim odjemalcem in poslovnim prijateljem želimo mnogo nadaljnjih uspehov. Živel 1. MAJ — praznik delal Kolektiv £ ELEKTRO TOLMIN 7 v TOLMINU m 2487-R POZOR! Proizvajamo prvovrstni črni premog za industrije z visokokalardčnimi pečmi ter za kovaštvo bot od-ično nadomestilo najboljšega oglja. Cena ugodna. Pripo-•očamo se za naročila in želimo vsem interesentom ter našim stalnim odjemalcem mnogo uspehov ob prazniku dela. Srečno! kolektiv Rudnika Vremski Britof pri Divači 2559-R Ob lOdetnid ustanovitve naše tovarne in ob največjem delavskem prazniku 1. MAJU želimo vsem našim odjemalcem in dobaviteljem ter delovnim ljudem naše domovine, da bi pri svojem delu želi tudi v bodoče kar naj- večje uspehe. __ PRIPOROČAMO NASE PRVOVRSTNE IN PRIZNANE PROIZVODE! - TOVARNE POHIŠTVA ZADRUŽNA POSLOVNA ZVEZA TOLMIN z obrati: KLAVNICA Tolmin, mlekarna PLANIKA Tolmin, odkup in preskrba a agrotehničnimi sredstvi AGROPROMET Tolmin ter sirarna Kobarid se pridružuje prvomajskim voščilom z željo, da bi naši delovni ljudje dosegali tudi v bodoče lepe uspehe pri svojem delu. 2428-R s sedežem v SEŽANI In s svojimi rajoni ter vzdrževalno ekipo pozdravlja ob praznovanju I. MAJA 1958 vse potrošnike električne energije na svojem 'območju in se jim priporočal 2561-R 18 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St- 100 — aprila lass Jrf v (l f» o 7" e t *m l t t r & te v oAroftodii««* v ** * s te* mmmm S« Ferhat Abas Dvajsetega avgusta 1956 je bi) v kotlini Suman na alžirskem ozemlju kongres alžirske osvobodilne fronte. Ta kongres je bil zelo pomemben za nadaljnji razvoj alžirske revolucije, ker je v organizacijskem sn^islu dokončal graditev osvobodilne fronte, v političnem pa utrdil temelje vstaje. Na kongresu so bili izglasovani vojno-politični temelji. Doseženi uspehi Temelji najpreje govore o doseženih uspehih alžirske osvobodilne vojske. V relativno kratkem obdobju — je rečeno — je vojska narodne osvoboditve z uspehom opravila ognjeno izkušnjo in zatrla poskuse moderne francoske vojske, ki jo je hotela obkoliti in uničiti. Alžirska vojska je razvila gverilske akcije, sabotaže in pravo vojno ter širila svojo dejavnost na vsem narodnem ozemlju. Stalno je krepila svoje položaje, izboljšava j oč svojo taktiko, tehniko in učinkovitost. Znala je izkoristiti preizkušene metode anti-kolonialističnih vojn in jih prilagoditi posebnim pogojem v svoji deželi. V alžirski vojski sodelujejo ' prostovoljci, k; so se pripravljeni boriti do osvoboditve domovine. V njene vrste stopajo alžirski oficirji. podoficirji in vojaki z orožjem in vojaškim materialom iz vrst francoske vojske. Prvikrat v svoji vojni zgodovini Francija ne more več računati na lojalnost alžirskih čet in jih je prisiljena premeščati v Francijo in Nemčijo. • Človeške rezerve alžirske vojske so neizčrpne. Cesto je treba odklanjati sprejemanje starih in mladih Alžarcev iz mest in vasi, ki z nestrpnostjo čakajo, da bi postali vojaki »svoje« vojske. Alžirska vojska uživa ljubezen ljudstva, njegovo navdušeno podporo teir moralno in materialno pomoč. Narodna enotnost Temelji nato prehajajo na oceno političnega položaja v Alžiriji. Alžirska vojska je rešila ljudstvo izumiranja, strahu, skepticizma. Ob njej se je alžirski narod začel zavedati svojega narodnega dostojanstva. Utrdila je politično enotnost. Ta narodna enotnost lajša oboroženo borbo in obeta neizbežno zmago svobodnih sil. Osvobodilna fronta FLN — je postala edini predstavniški organ alžirskega naroda. Njen vpliv je neizpodbiten na vsem ozemlju Alžirije. Osvobodilna fronta je uspela v neobičajno kratkem času izločiti vse politične stranke, k: eo obstajale desetine let. Po oceni kongresa v Sumanu eo bilj ti rezultati doseženi iz naslednjih vzrokov: Odpravljen je bil »kult osebnosti« in uvedeno načelo tovariškega vodstva, ki je sestavljeno iz poštenih, pogumnih in neto rumpiran ih ljudi, ki se ne menijo za svojo osebno škodo, zapor ali smrt. KONGRES V SUMANU Cilj, ki ga želi doseči, je narodna neodvisnost, dosežena v borbi proti kolonialističnemu režimu. V borbi proti skupnim sovražnikom je bila dosežena narodna enotnost. Spoznano je bilo dejstvo, da mora biti osvoboditev Alžirije delo vseh Alžircev in ne samo dela naroda. V Temeljih so razčlenjeni vzroki, ki so kmete, množično privedli v osvobodilno fronto. Namreč — pridobitev narodne neodvisnosti pomeni za alžirske kmete hkrati agrarno reformo, ki jam bo zagotovila zemljo, na kateri sedaj delajo kot dninarji. O prihodnosti Oborožena vstaja se je naglo razširila po vsej deželi. Prihod mestnih, politično-z-relih in izkušenih ljudi je omogočil politični razvoj v tistih področjih, ki so bila zaostala. Priliv študentov je bil zelo koristen, zlasti v političnih, upravnih in sanitarnih sektorjih. Program nato prehaja na proučevanje prihodnosti v neodvisni alžirski državi. Nacionalna borba za uničenje kolonialnega režima nj verska vojna. To je korakanje v smer. Neposredne naloge vojne so: 1. vzpostavitev suverene alžirske države z lastno vojsko in lastno diplomacijo, 2. izvolitev državne ustavodajne skupščine s splošnim glasovanjem, 3. agrarna reforma, 4. ustvaritev Sevemoafriškt unije v njenem naravnem arah sko-muslimanskem okviru. Piše: VLADO STOPAR Kakor smo že dejali, se j alžirska vstaja začela v zapletenem političnem položaju Osvobodilna fronta je predstavljala živo silo revolucije, ni pr. bila še popolnoma izoblikovana Stare politične grupacije so obstojale in do neke mere vlekle vsaka na svojo stran. V tistem času, to je do novembrskih dogodkov 1354, je v Alžiriji delovalo nekaj političnih skupin: UDMA: demokratična unija alžirskega manifesta, ki jo je 16. maja 1948 ustanovil Ferhat Abas. To je sicer zelo znan alžirski politik in mriogi menijo, da bo prvi predsednik alžirske vlade. Vendar pa to še ne pomeni, da ga alžirski borci smatrajo za »človeka št. 1«, čeprav ga zelo cenijo. m »politiko«. Njen glavni cilj je bal: boj proti praznoverju in fetišizmu. modernizacija islama in njegova vrnitev na »prvotno čistost«. Ta skupina je skoraj v celoti sprejela koncepcije borcev za =vobodo. Messali Hadj Tribun, apostol in — izdajalec Tretja velika politična skupina se je imenovala gibanje za zmago demokratičnih svobod, skrajšano MTLD. To gibanje je v novembru 1946 ustanovil Messali Hadj, s tem, da je združil dve predvojni politični stranki: Ljudsko-alžirsko stranko in Severnoafriško zvezdo. Življenjska pot Messali Hadj a je čudna. Okrog leta 1020, ko se je v Alžiriji žele začelo razvijati moderno nacionalno gibanje, je bil Messali Hadj »velik ljudski' tribun«. Koketiral ja z neodvisnostjo Alžirije in socializmom. Leta so minevala, on pa se je počasi spreminjal v »preroka« in »apostola« ter se izogibal stvarnemu in konkretnemu delu. To ločitev od življenja je še okrepila njegova dolga konfi-nacija. Francoske oblasti so ga zaprle in poslale v neznan kraj, vendar so mu po vsemu sodeč dovolile določene stike s terenom. V času, ko je izbruhnila vstaja, je bila MTLD razdeljena v dve skupini: Mesalisti in centralisti. Prvi so se slepo pokoravali direktivam »voditelja«, drugi , pa so ostro kritizirali Messali Hadj a zaradi »kulta osebnosti«. Ime centralisti so jim nadeli zato, ker so zahtevali spoštovanje sklepov centralnega komiteja. V tej stranki je bila tud) revolucionarna levica, ki je dala vrsto organizatorjev vstaje. FLN in MNA Od samega začetka se je Messali Hadj najodločneje upiral ideji vstaje. Njegovo stališče je povzročalo mladim revolucionarjem največjo zadrego. Vpliv Messali Hadja na široke ljudske plasti je bil v tistem času še zelo močan. Toda izbire ni bilo. Vstaja se je pripravljala in dvigala v ostrem boju proti stališčem nekdanjega »ljudskega tribuna«, ki je leta in leta pridigal politiko »čakajte, ni še čas«. Zaradi dogodkov, k) so nastali, je MTLD razpadla. Največji del je pristopil k osvobodilni fronti — FLN. Manjši del pa je ostal zvest Messaliju, ki je ustanovil novo organizacijo — nacionalno gibanje Alžirije ali MNA. Petelin iz bajke Na kongresu v Sumanu so Messali Hadja najostreje napadli. -y že omenjenih Temeljih je poudarjeno naslednje me-salizem je izgubil svoj nekdanji politični pomen. Psihologija Messali Hadja je podobna noremu prepričanju petelina iz bajke, ki mu nd bilo dovolj, da bi z znaki napovedoval zoro, temveč je pridigal, da on ustvarja dan. Obramba mesalizma v francoskem tisku je resen poskus razbijanja alžirske revolucije, poskus izkoriščanja Messali Hadja proti FLN in proti alžirskemu narodu. Priljubljen stvor Messali Hadja — alžirsko nacionalno gibanje MNA — kljub močni demagogiji ni moglo prebroditi smrtne krize, kakršna je preje zadela MTLD. O vlogi KP Alžirije Komunistična partija Alžirije je bila kmalu po začetku vstaje prepovedana. Nad člane Partije se j« zrušil teror francoske policije. Mnogi so se proslavili s svojim junaškim držanjem pred francosko policijo in alžirski borci jih smatrajo za heroje revolucije. Ne glede na to, pa vloge Komunistične partije Alžirije pri pripravljanju vstaje ne ocenjujejo pozitivno v vrstah alžirske osvobodilne fronte. V Temeljih je poudarjeno, da birokratsko vodstvo te Partije, ki je breiz zveze z ljudstvom, ni moglo pravilno analizirati političnega položaja. Zaradi tega je Partij« obsodila »terorizem«. Ko so v prvih mesecih vstaje borci iz Oresa prišli k šefu Partije, po direktive, jim je ukazal, naj se ne oborože. Temelji tudi poudarjajo, da Je Komunistična partija Alžirije nastala kot resna politična organizacija, ker se je pri svojem prejšnjem delu usmerjala izključno na evropsko prebivalstvo, ni pa imela nobene zveza z arabskim prebivalstvom. Hitrost branja Borci 'alžirske osvobodilne vojske so tako kot vsaka partizanska vojska, rušili komunikacijske naprave sovražnika. Na sliki podrti telegrafski drogovi na alžirskem ozemlju. ki jo je zgodovina določila človeštvu in ne pomeni vračanja v fevdalizem. To je boj za preporod alžirske države v demokratično in socialno republiko, ne pa boj za vzpostavitev monarhije ali teokracije. Po dolgem polemičnem delu, ki je posvečen »francoski imperialistični strategiji« in »alžirski politiki francoskih vlad« je v temeljih analiza političnih perspektiv, ki se odpirajo pred alžirsko revolucijo. UDMA je bila zmerno nacionalistična stranka, ki je omahovala med revolucijo in franco-sko-arabskim sodelovanjem za vsako ceno. Po vstaji je stranka razpadla. Del članov z Aba-som na čelu se je pridružil revoluciji, drugi del pa se je odločil za pasivno čakanje dogodkov. Združenje ulemov pa je bilo bolj skupina intelektualcev kakor stranka. Skupina se je bolj ukvarjala s »prosveto«, kakor s Najprimernejša hitrost branja je okoli 250 besed na minuto. Med študijem in izpiti preberejo študenti v minuti celo 300 besed. Kakor hitro pa pride človek iz šole, začne hitrost branja upadati in se ustali navadno nekje okrog 160 besed. Moti se, kdor misli, da hrup ovira pri. banju. Poskusi so dokazali, da 69 odstotkov študentov povsem razume precej dolg tekst, čeprav ga berejo v trušču. Prav tako so ugotovili- da glasba hitrost branja pospeši ter si bralec ob godbi še več zapomni. Nadaljnje statistike so pokazale, da obdrži bralec s povprečno hitrostjo branja v spominu samo 50 odstotkov tistega, kar je prebral. Kdor bere srednje hitro, bo razumel 75 odstotkov prebranega, kdor pa zna hitro in pravilno brati, bo osvojil celo 95 ali 100 odstotkov berila. Povprečni bralec si skuša zapomniti besede, medtem ko se dober bralec trudi, da si zapomni misli. Po zadostni vaji je mogoče prebrati 400, celo 600 besed na minuto. Poglavitna pravila hitrega branja so: ne berite vseh besed, temveč samo najvažnejše, ki vam bodo dale misel stavka! Nikoli se ne vračajte nazaj, č« niste razumeli kakšne besede! Ne premikajte ustnic in glave! Nikdar ne sledite s prstom besedilu, ki ga berete. J. O.CU RWOOD BASE RIŠE:MlMUSTER, ' T h 190. Med njuno zabavo se je šotorčku približal Pierrot. Čeprav je Baree jasno čutil, da Pierrot ni hudobnež kot Mo-Taggart, je bilo vseeno konec njegove dobre volje. Počasi se je splazil iz Nepeesinega naročja in začel tiho renčati. Ne-peesa je »pazila očeta in stekla k njemu. »Kaj se je zgodilo, oče?« je vprašala. Mlm .. > v* 's 1 191. »Trgovec iz Lac Baina se vrača domov,« je povedal Pierrot. »Včeraj ga je Baree ugriznil in sedaj mu roka močno zateka. Najbrž ima zastrupi jen je krvi. Skril sem zdravilo in mu dejal, da se mora takoj vrniti domov, toda ta hudobnež se boji. Spremiti ga bom moral. V mraku bova odšla.« Ko se je Pierrot poslovil, se je Nepeesa vrnila k Bareeju. 192. Resna je bila, ko je pokleknila k njemu in mu dejala: »Oh, Baree, prav si naredil! Prav je, da se mu je rana zastru- pila. Naj zboli, naj umre, jaz se ga tako bojim —« Baree je začutil, da doživlja največji trenutek v svojem življenju. Kot da bi hotel potolažiti svojo gospodarico, se je stisnil k njej in ji počasi položil glavo v naročje. i »Tak ga od tam poznam! A oni drugi?« »Ne vem. Ne poznam ga.« »Pojdiva.« »Počakaj,« ga je ustavil Szretter. »Ne veva, kdo je oni drugi.« »Kaj naju to briga. Ako je tvoj dečko zanesljiv.« »Zanesljiv je. Ima preveč smole na glavi, da ne bi bil zanesljiv.« »No, torej?« Sicer pa ju je oni že zapazil in ju začel klicati z mahanjem roke. Bil je mlad človek srednje rasti, droben in neznaten, živahnega, bistrega obraza, z gladko počesanimi svetlimi lasmi. Tovariš, s katerim je sedel, je bil videti njegov vrstnik. Bil je postaven in še dosti čeden svetlolasec. Na mizici je stala karafa žganja. V visokih kozarcih sodavica. »Servus,« je Klimczak prijateljsko pozdravil Szretterja. Trenutek je bistro opazoval Kosseckega, ki je stal poleg Szretterja. »A se poznava?« »Seveda,« je sproščeno odgovoril Alek. »Z Bathoryjeve gimnazije?« »Aha!« »Imenitno! Sedita! To je moj prijatelj,« je pokazal na tovariša. »Pred njim lahko govorita odkrito. Naš fant. Res da ne še dolgo, šele od danes, a nič ne de. Vsakega spreobrnjenca smo na svetu veseli. Prosim vaju, fant se je zameril visokim oblastem...« »Pusti to, Edek!« je zamrmral oni. »Kaj pripoveduješ.« »Zakaj pa ne, a te je sram? To sta vendar naša fanta, spodobna dečka, kolega z gimnazije. To je imeniten dečko, vama rečem, samo ni se še prav obrnil. P g vsej sili je hotel napraviti kariero v komunističnih uradih. Rečem ti, Franek, ugonobil bi se kot nič, fant, da se ga nisi nakresal in napravil vse te kolobocije. Zdrav instinkt se je zbudil v tebi. Ti je mar žal?« Oni je skomignil. »Za kaj naj bi mi bilo žal? A nikar toliko ne čenčaj.« »Takoj! Počakajte, samo kozarčka je še treba za fanta. Nič se nikar ne bojta, ako bi vaju kdo videl. S starim kolegom sedita, no? Kaj mar ne smeta? Gospod plačilni,« je poklical natakarja, ki je stal med vrati kavarne, »dva kozarčka. In dva sifona.« Kmalu nato je ročno natakal žganje. »Na zdravje! Pijta s sodavico! Ob vročini se najbolje prileže sodavica z žganjem.« »Imenitno je!« si je pomel roke, ko so izpili; »A sedaj posel. Je denar?« »Je,« je povedal Alek. »Koliko?« »Deset tisočakov. Ostalo ob prejemu.« »V redu. Tovor lahko oddamo jutri. Kje hočete?« To pot je Alek vdano prepustil Juriju, da odgovori. »V parku,« je odgovoril Szretter. »Ob šestih popoldne. Pri drugem ribniku.« »Daleč je, preklemano!« se je nakremžil Klimczak. »A pride do tja voziček s sladoledom?« »Gotovo pride,« je zatrdil Alek. Oni je nekaj časa premišljal. »V redu,« se je nazadnje odločil. »Ali sta to premetena fanta, kajne, Franek? Kar dobro sta uravnala vse to. No, to je imenitno!« je srknil malo sodavice. »To reč opraviva in pojutrišnjem jo lahko pobriševa. V dvoje se pojdeva malo razgledat po obali. Morava spremeniti zrak. Tudi njemu tukajšnja klima ne ustreza. Kajne da ne, Franek?« »Ali čvekaš!« se je temu pooblačil obraz. »No! Končal sem. Samo, še denarček in pa jutri.« Szretter je segel v žep po kuverto z denarjem, ko ga Alek nenadoma dregnil pod mizo. »Pazi!« je zamrmral. »Stari gre.« Szretter je pogledal na ulico in se zravnal. »Trenutek, gospodje,« je rekel mimo. Po sredi pločnika je šel Kotowicz, v isti svetli obleki kak zjutraj, mladeniško strumno in s palico v roki. Zviška in i brž ozirajoč se krog in krog st je očitno nameril proti veram Szretter je hitro vstal. Grečala sta se pri vhodu na teraso. »O!« se je razveselil Kotowicz. »Koga vidim? Dober veče ljubček.« Nekaj časa mu je prisrčno stiskal roko. »A je prišel Januš?« je vprašal Szretter. Kotowiczu se je pooblačil obraz. »Falot!« »Ni prišel?« »Zaradi mene tudi če ne pride. Dragi gospod, ali razumet kaj mi je prizadel? V kakšno sramoto me je pripravil? Kakšr sitnosti mi je nagodil?« »Razumem, kajpada. Ampak res ne morem zapopasti.. »Saj ni kaj zapopasti. Jasno je. Žal jasno kakor sonc Falot!« »Nemara da se mu je kaj zgodilo?« Kotowicz ge začudeno dvignil košate obrvi. »Njemu? Dragi gospod, potem ga pa ne poznate. To j izključeno. Klati se kod ali pa jo je kratko in malo pobriši z denarjem s kakšno cipo. Dragi gospod, poznam svojega sini Zal je iz drugačnega testa kot vi. Se pač ne da nič pomagat