/ List 41. ecai LI. I \J I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in s hto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljaj uredništvu „Novic V Ljubljani 13. oktobra 1893 Politiški oddelek. posesti pač tudi najsrčnejša želja, za katero pač grofu Taaffeju radi store kako uslugo. Taka določba v novem zakonu bi najbolj škodovala nam Slovencem sicer skoro Planerjev predlog. II. Pred vsem moramo naglašati, da je posebno potrebno, da bode novi zakon povsem jasen, kajti vsake nejasnosti bi se poslužili naši nasprotniki. Skušnje nas da je v Avstriji potreba večje jasnosti, nego kje v vseh kronovinah, koder prebivamo, kajti tudi na Kranj skem se nemščina premogočno razkoračuje. Velike previdnosti bode treba pri tem, notranji, kaj pa vnanji uradni jezik da določi, kaj ^^ nnfranii irni na. vnanii uradni iezik. ker se za notranji uradni jezik najbrž ne bode dalo določiti kake stalne določbe. Dosedaj smo večkrat že videli, kako se uče, drugje je kje pospeševala nemščina pod pretvezo notranjega urad Angliji nimajo niti navade da bi razglaševali, nega jezika da je ta ali oni zakon stopil iz veljave. Vsak novejši zakon razveljavi prejšnje zakone in ui neke bojazni nikakor ne moremo zatreti n No edbe. kolikor se ne vice it poslednji čas dosledno svare pred vsakemu razšir viemajo njim jenju deželne avtonomije Zaradi tega so se parkrat bile Da pri nas velja tako načelo, bi vse jezikovne na- redbe in zakoni, kateri so se izdali, predno se je izdala Toda decemberska ustava, morali bi biti ob veljavo naši Ijavne adi zmatrajo mnoge prejšnje edbe za če tudi se ne vjemajo z ustavo. Pa vsaj ni jezikovnem vprašanju tako, temveč tudi drugod. ve-pri Tako velj neka policijska edba. katere določbe se močno zadevajo ob ustavo. Mi nečemo tukaj razpravljati je zamotale v hudo polemiko z drugimi listi, ali baš ta polemika jih je še le prav prepričala, da je pravo stališče katero zastopajo. Sedaj še ne vemo, kako mislijo levičarji vrejati to vprašanje. Prav lahko je pa mogoče, da bi kake podrobnosti hoteli prepustiti deželnim zborom. Nekoliko jih bode pač od tega odvračala njih pre- Češkem, marali deželnemu zboru prepustiti kake tako tolmačenje pravilno ali potrebno bode vsekako da se državnozborski zastopniki ozirajo na to pri sklepanju novega jezikovnega zakona. Naši zastopniki bodo morali zahtevati, da se v novem zakonu izrecno določi, da njim stopijo iz veljave vsi jezikovni zakoni in na- edbe, ki so se izdale pred ustavo kakor smo že, da bi se višji dekrete iz prejšnjega stoletja. teklost kot centralistov, še bolj pa razmere na kjer bi morda ne odločilne besede. Na drugi strani je pa vender pomisliti, da federalistična misel pridobiva baš mej najbolj zagrizenimi nemškimi nasprotniki slovanstvu vedno več privržencev. Nemci v mnogih kronovinah se pa tudi že hu-dujejo, da baš češki Nemci hočejo voditi politiko in da da ne doživimo, zjedirijena levica neče poznati nobenih drugih razmer na Češkem. Od dne do dne pa se odloč- adi sklicavali na dvor kakor razmere neje zahteva, da naj jedenkrat vender že preneha poli Pri jezikovnem vprašanju dosedaj igra veliko vlogo stara navada. Nemci se kar domišljajo da so na sloven skem Koroškem kar nekako priposedovali pravice do nem- škega adovanja in do nemških šol Od tod tako ime tika čeških Nemcev biti odločilna za vse levičarje. Prepričani smo, da se jezikovni zakon ne reši v jednem mesecu, temveč se bode v odseku dolgo časa pre-tresoval. Precej se bode še premenilo, predno pride v novana nemška narodna posest poslednja leta drži tega načela poskusili še v nov zakon prenesti Tudi sedanja vlada se drugem branji na vrsto Kdo ve, če ta čas federalistične Kdo ve, če bi tega ne težnje ne postanejo tako mogočne da bi jih levica po Vlada bi gotovo temu skusila zanesti v svoj načrt temu jo bodo navajali ne Ugovarjala, vsaj vidimo kako čuva nemštvo na Koro škem in Štajarskem. Levičarjem je pa vzakonjenje nemške tudi faktični oziri. Poljaki bi potem rajši glasovali za naš jezikovni zakon. Zato se pa nam zdi potrebno opo- 340 zarjati naše državnozborske zastopnike, da porabijo svoj gospodarstvo za Jako ugodao. Posrečila se je konv vpliv, ko bi se v jezikovnem oziru hotel razširiti delo- ne krog deželnim zborom. Ne sme jih zapeljavati beseda „federalizem". Motijo se daleč tisti, ki od federalizma pričakujejo rešitve avstrijskih Slovanov. Tudi naš list je zagovarjal federalizem, ali tedaj so bili drugačni časi. katerih Splošne predloo državaih dolgov m vrejenje valute dobro napreduje, je pa iznenadil zbornico ministerski predsednik s svojo o eden občne volilne p Po ladni predlo bodo imeli volilno pravico vsi, ki si pošteno služijo svoj kruh in spolnj državljanske dolžnosti, ter znajo brati in pisati Kdo ne bode mogel dokazati s šolskimi spričevali, da zna sicer s svojeročno pisano prošnjo. Voliti bodo pa smeli tisti ne znajo pisati in Čitati, pa so šoli že odrasli, ko se je leta vsi. so bili Nemci še niso stali na sedanjem narodnem stališči in pisati in brati, bode mogel pred volilno komisijo to dokazati sploh mej štajarskimi Nemci in Korošči ni daleč vladala še taka zagrizenost kakor sedaj. Tedaj Slovencem ne pretila nevarnost iz Celovca ali Gradca, temveč z Dunaja, sedaj je pa baš nasprotno, in moramo celo večkrat Dunaj, to je višja oblastva na Dunaju klicati proti Celovcu ali pa Gradcu na pomoč. 1868. oživela občna šolska dolžnost, nadalje podčastniki pri vojakih, ki so bili kdaj v vojski ali so si dobili svetinjo za zasluge. Sedanje volilne skupine in sedanj število njene. teh volilnih skupi poslancev ostanejo nespreme Volilna reforma je malokateri stranki prav po Ö Ne to, da se ne sme v jezikovnem oziru nikakor niti za las razširiti deželna avtonomija, temveč še pri- odu. Nemški liberalci in Poljaki se najbolj boje take premembe volilnega reda. Prvi se boje, da zgube mandate na Dunaji na krajšati jo je treba. Sploh protisemite po našem mnenji deželni pa na Čehe Slov demokrate, po mnogih moravskih mestih pa moramo po večjem z volilno reformo zbori nimajo govoriti o jezikovnem vprašanji. Član XIX. zadovoljni. Nekaj mandatov pač pridobimo. Poljaki državnih osnovnih zakonov je državni zakon zatorej tudi ^g^^e več mandatov na Eusine. Kaj več o volilni reformi spre- govorimo v prihodnjem hstu. Vlada jo je predložila zbornici o njem mora odločevati državni zbor. Doživeli smo že, baš deželna avtonomija velika ovira izvršitvi na- da predlogo o izjemnem stanj na Češkem Dr Herold je pred lagal da se takoj začne razprava o tej stvari in zahteval, da rodni jednakopravnosti. Deželna odbora koroški in šta- se izjemne naredbe elj jarski dopisujeta slovenskim občinam nemški, deželni Njegov predlog je podpiral zoper odbor v Poreči pa laški in s tem kratijo pravico sloven Vasaty s češkim govorom. Zbornica se je pa izreklo nujnost. Samo Mladočehi, protisemitje in pa nemški nacijonalci ščini. Posebno je to škodlj ker se zahtevajo tudi da so pa za njo glasovali Danica Nekateri slovenski dijaki teli nemški odgovori od občin. Iz tega naravnost izvira, je nemščina potrebna županom in občinskim svetovalcem, pravil ni odobrilo, ker je društveni poslov Dunaj ho osnovati novo dijaško društvo „Danica". Namestništvo jezik slovenski in se torej mora učiti po ljudskih šolah z največjo gorečnostjo, da bode mogoče dobiti sposobnih občinskih zastopnikov. Iz tega vidimo, da je deželna avtonomija jako dobro sredstvo za germanizacijo. Najžalostnejše je pa to, tej stvari prinesla jako odločne članke da v nekej zadevi niti pritožba na državno sodišče ni po- se v jedni stvari do malega vjemata. Z argumentacijo, da bi Ministerstvo notranjih stvarij je pritožbo odbilo. Spodtikalo se pa ni le nad slovanskim poslovnim jezikom, temveč tudi nad belomodrorudečim trakom, ki bode društveni znak. Mi pač ob- ;enie društvene svobode. Naša dnevnika sta o emo to kra kar je veselilo da magala 5 ker se občini ni priznala pravica pritožbe. utegnilo se kdaj proti društvom v Ljublj Zaradi tega bode treba gledati, da tedaj, ko se bode delal izvrševalni jezikovni zakon se jasno določi, da velja tudi za deželne urade in da morajo deželni uradi mesto vse države, to pa v tem slučaju občevati z občinami v tistem jeziku, kateri je občini uradni niti ust?va niti društveni zakon ne dela razlike mej prestol tako postopati, kot se zdaj Kolikor mi poznamo državne to. Celovci ali Trstu Dunaju, se pa mi ne vjemamo. ovne zakone, ima nekaj pomena če je kak jezik deželni, ali ne. Da je pa Dunaj prestolno nima nič opraviti ker jezik Mora se vse potrebno storiti, da se deželnim od kratile nase narodne naša dnevnika tako borom prepreči vsako pospeševanje germanizacije ali pa italijanizacije. Ce pa pustimo deželam pravico odločevati o jezikovnih vprašanjih in to pravico celo vzakonimo, vice v šoli in uradih na slovenski zemlji braniti, vsaj s po nim mestom in drugimi mesti. Sicer pa rečemo, da bode nas veselilo, če bodeta pri vsaki priliki, kadar se pa bodo društvene pravice, jedina in odločna. Mislimo pa, da moramo, naše narodne pra potem si Slovenci podpišemo smrtno obsodbo dvojeno odločnostjo, nego v kakem dijaškem društv na Du Res je . da bodo razprave v deželnem zbor malo naju, četudi bode nas jako če stvar ugodno izpade pri narodno manj zanimive, če ne bode več toliko prilike vprašanje zavleči v debate, ali mi ne smemo se ozirati državnem sodi jezik pridobi za Daničarje, ker mi se veselimo, če nas kako veljavo, naj mu do te veljave pripomo- na Kranjsko, temveč koder gre za velika vprašanja rejo naši konservativ ali pa prednjaki 1 Mladočehi so prišli že precej ob javo, od kar je postaviti se nam je na bolj vseslovenske, ob jednem pa izjemno stanje v Pragi. Mnogi jim zamerijo,^ da ne pokažej tudi državno stališče. Priznamo radi, da je nam kranjstvo večje odločnosti Tako mnogi doseda] mladočeški listi hudo tako zašlo v kosti. da se ga kar otresti ne moremo m obiraj mladočeške vodje, katere so še nedavno povzdigovali v to kranjstvo nam že silno veliko škodovalo, in bode deveta nebesa. Posebno tisti listi zhajajo zunaj Pra o se nam še, ako se toliko ne osrčimo, da mu damo slovo. ne moiejo dovolj nore kaj je ložje zabavljati ce Krakonoš n Polaban Seveda tam-a Kdo ve, in drugi podobni listi ravno ati iz „Narodnih Listov^', er še ni izjemnega stanj Politični pregled. Državni zbor se je sešel dne 10. t. m. Finančni mi- tako krotki ne postali, ko bi se izjemno s Češko, kakor so sedaj „Narodni Listy". tanj razširilo na vso Navadno je že, da tisti ki ajbolj ki n ube pogum v resnih časih Mi le želeli, da bi narod češki iz izjemnega stanja posnel nauk nister mu je predložil državni proračun. Skupna potrebščina da kričačem ni dosti verjeti, in da je mnogokrat najmanj od znaša 618,694.237 gld. in pokritje 619,105 fr rr ?79 gld., torej ločnosti in značajnosti pri tistem kateri rad kriči o narodni je 411.542 gld presledka. Finančni minister je slikal državno odločnosti V V Izjemno stanje na Češkem ima svoje dobre in svoje zadoščeDja. Poroča se, da je Anglija Španiji prav dala, slabe nasledke. Mej dobre nasledke je to šteti, da je narod ostro prime Maročane in zahteva od njih zadoščenje. da začel spoznavati, da mu je treba jedino ti in se že po raznih Brazilija. Nemirov v Braziliji še vedno ni konec. dobro drug drugemu. mestih snujejo klubi, v katerih so pristaši vseh čeških strank. Vstaši in vladni vojaki ustavljajo se Ti klubi naj bili začetek velike skupne češke stranke. Mi le Vender kaže vse, da bodo slednjič vender le vstaši zmagali. želimo, da se doseže mej strankami zažele .o sporazumljenje, Stanje v Eio-de Janeiro je že neznosno. Vojaki ropajo vse če tudi bi se pri tem morali odriniti nekateri dosedanji poli- križem in si tako preskrbe potrebni živež. V zaščito avstro- tični vodje Slabo je pa, da so Mladočehi zgubili ves pogum. To ne zaradi tega, da zgubi ta stranka morda zaupanje To ogerskih podanikov poslala je tudi Eio-de Janeiro. naša vlada vojno ladijo v bi ne bila še taka škoda, če dr. Gregr in tovariši zginejo iz političnega življenja. Obžalovati je mladočeško postopanje za- radi tega, ker bode sedaj vlada mislila, da je treba silo pokazati, pa Cehi postanejo krotki. Zaradi tega je pa sedanje postopanje Mladočehov naravnost neodpustljivo. t Ogerska. — V ogerskem državnem zboru je bila te dni huda debata o cesarjevih odgovorih raznim deputacijam ob velikih manevrih na Ogerskem. Nekateri cesarjevi odgovori niso ugajali Madjarom, ker se je v njih obsojalo rovanje proti dualizmu in pa narodni šovinizem. Več opozicijskih govornikov je pri tej priliki jako nedostojno govorilo o kroni. Ne le skrajni levičarji, temveč tudi zmerna opozicija je pokazala pri tej pri- Čikago in Kolumbijeva razstava. (Dalje.) umetnostnem oddelku so bogati zakladi slikarij na steklo in porcelan, in več kipov iz raznih tvarin, ker je vse delo ženskih rok. Mej njimi je kip princezije Šles- liki jako malo takta, ker je v svoji adresi zahtevala, posredno, vikholštajnske, pokroviteljice ženskega odbora za čikaško da naj vladar svoje besede prekliče ali vsaj popravi. Pri tem razstavo v Angliji. Nekatere rezbarije v kamnu in se je pa zabavljalo tudi proti nemadjarskim narodnostim. Vladna stranka je naposled zmagala s svojim predlogom, pa da se v vsej stvari preide na dnevni red. Nemčija in Rusija. . Kakor znano so največji na- emajlske slikarije kažejo, kako prav so imele ženske na Angleškem, da so vvele v svoje tehnične šole take stvari. Tudi knjigovezstvo je v ženski razstavi močno zastopano. sprotniki trgovinske pogodbe mej Nemčijo in Eusijo nemški Tu se vidijo od najpriprostejših do najfinejših vezov. agrarci, to je posestniki kmetij Oni hočejo na vsak način pre- Opaža se pa, da dela v usnji posebno ugajajo ženskam, prečiti pogodbo, ki bi jim bila tudi le v škodo. Če se namreč Tudi par trdnih čevljev se vidi v ženski razstavi, trgovinska pogodba ne sklene, ne bodo zamogli ruski poljski pridelki konkurirati z nemškimi in nemški poljedelci bodo svojo pridelke doma dražje prodajali. Ker imajo ti nemški agrarci veliko svojih pristašev v komisiji, ki se posvetuje o trgovinskih pogodbah in je sploh znano, da Nemčija ne misli resno na kar kaže, da se v Angliji ženske bavijo z uspehom že tudi s tem rokodelstvom. obrti pogodbo z Eusijo, je pričakovati, da se bodo zapričeta po- domačih tkanin gajanja zopet razbila. Rusija in Anglija v Aziji. Valeške ženske razstavile so posebno izdelke hišne v Skotke so razstavile mnogo jako lepih vezenin in škotskem oddelku vzbuje posebno po- Liki Angliji, vedno organizuje svoja podložna posestva v Aziji in razširja ondi svoj zornost zgodovinski znanaenita posteljna odeja, katero so za Patrika earla of Kinghorna naredile nežne roke. Na vpliv, sklenila je tudi ruska vlada vsa svoja srednjeazijska odeji je vezan z razno bar svilo na podlagi zloženi posestva združiti v edno namestništvo. Ta namestnik bo ednem tudi vojaški poveljnik, kateremu bo na razpolago zadostno število vojakov. To organizovanje Eusije in Anglije v Aziji ni od udečega, zlatega zelenega pliša brokata grb grofov Na oddeji je letnica 1660. Kako visoko se ceni pomena; Bog ve če se enkrat obe državi brez deta zaradi priposestovanja kake ondotne dežele. se ne spopa- ta odeja, vidi se iz tega, da je za 15000 dolarj zava rovana Platnena katero je leta 1740. tkala z Srbija. Ministerskemu predsedniku dr. Lazar Dokiču, ki že itak dlje časa boleha se je zdravje očividno shujšalo. lepimi vezeninami okrasila grofinja Ana Aberdeen deti tako sveža, kakor bi bila ravnokar narejena. VI- Neko Prav govori se, da bo Dokič odstopil Na njegovo mesto pride jako umetna vezenina na jako težki podlagi je še iz za ali Sava Grujič ali pa Pašič. Eadikalna stranka se je izrekla časa Marije Stuart. za Pašica Ta prememba v ministerstvu pričakuje se že te zdravju Dokičevem samem se javlja, da je nevar- dni. v se nost prav velika in zdravniki sodijo, da mu je živeti par dnij. Ako Dokič umrje in pride, kakor je pričakovati za Največjo pozornost pa vzbujajo raznovrstne čipke, ki so tukaj razstavljene. Vsi kraji Anglije in Irske, koder delajo čipke so tukaj zastopani. Razstavljene so čipke ministerskega predsednika odločen radikalec, se je prav bati, narejene po flamanskem načinu, kateri je posebno cvetel da bo to Srbiji na kvar. Pri razmerah, kakor vladajo zdaj v na Angleškem za časa mož na krmilu in prav nič ne bo na Srbiji, je treba zmernih mestu, Pašič ali pa G-rujič, katera oba sta odločna pristaša radikalcev. Bati se je, da se ne bi začelo zopet prestrankarsko kraljice Elizabete , potem so vladati, kar bilo gotovo v kvar Srbiji. Španija. — Že doma miru in ravnotežja v gospodarskih in drugih zadevah prepotrebna španska vlada boriti se ima za mir tudi v tujini. Na severoafriškem obrežji v Maroku je španska trdnjava Melilla. Mestice šteje 2000 prebivalcev in je močno utrjeno. Maročani stanujoči v okolici že od nekdaj pisano gledajo v mestu stanujoče Spance. Ko so zadnji čas Španci utrdbe mesta popravljali, napali so jih Maročani. Bil krvav boj. Španija poslala je takoj vojake tja in zahteva čipke po mehlerskih in bruseljskih vzorcih, raznovrstne francoske čipke. Za razstavo čipek ima posebne zasluge vojvodinja Abercorn, ki je sploh jako povzdignila čipkar-stvo v Angliji. sedanjem času socijalnega vprašanja vzbuja pač mnogo pozornosti flantropična razstava, za katero pa ima največ zaslug baroninja Bürdet Coutts. Modeli delavskih hiš kažejo prizadevanja te ženske, katera razpisuje slednje leto nagrade za načrte primernih zdravih hiš za delavce, tem oddelku so tudi razne dela slepih, kakor pletar- t ski izdelki in surova šivalna dela. Fotografije in modeli tekoča, da se more .pihati" kakor steklo. Tu se za pihanj dobrodelnih zavodov lepšaj stene mej drugimi slikami slika neke Angličanke, ki je vvela v svojem kraji, ki lahko uporablja celo parna sila, like posode moči po tej metodi pihati kotle t. d je bil zelo zapuščen železni obrt in s tem prebivalstvu pripomogla do večjega blagostanja. Nikakor pa ni šolstvo posebno dobro zastopano Naj Da se odstrani rujo iz železa ali jekla, postopajo nekateri nastopno. Če je ruja še sveža in mlada ter ne preveč vjedena, se vzame košček zamaška iz probkovine (Kochstöpsel), se pomoči v olje in s tem drgnemo zarujaveli kos. kmalu več so razstavljene fotografije šol in slavnejših odgojiteljic in učenih žensk. Pomanjkljivost tega oddelka popolnje- zgine ruja. Dru Ö pa je, če ruja uže globokeje vjedla Tedaj se vzame zoaes finega tripla (Trippel) in žveplene cveta, prilije se jima laškega da nastane testo, ki se ne- vaja predavanja učenih žensk o raznih pedagogičnih vpra- ^qW^q vgnjede, potem se pa s tem testom pokrijejo zarujevela šanjih mes^a. Čez nekoliko časa se z usnjem zdrgnej ogladij Najbolje je pa na ženski razstavi zastopano oskr- Ruj zginila kolikor je to sploh mogoče bovanje bolnikov. Tukaj je popolnoma opravljena soba za bolnike, katero vodi izšolana bolne strežajk^ so vse najnovejše pridobitve v tem oziru. Vidijo Zastopane 19 vzorci in fotografij nih bolnišnic in ventilacijskih naprav I f II Kmitijiv^^^^^^^^ i Tako smo ob kratkem opisali angleški oddelek ženske razstave. Tu popis je pa precej površen, kar radi priznamo samo za Ko bi hoteli stvari natančno popisovati bi ta oddelek ne zadostoval jeden letnik našega lista. Poleg tega, kar smo tukaj omenili, so tudi razstavljene literarne dela žensk, več knjig razne vsebine in rokopisov, več slik, ki kažejo izredno spretnost angleških lego. slane Trtna uš in trtoreja. (Dalje.) Muškat beli zahteva dobro prst in strmo gorko Ob času cvetja je jako občutljiv in močno trpi od Za vzgojo v brajdah je kaj pripraven, narezujejo se mu dolgi čepi. Daje precej vonjavega vina z 20 do 30 o/o sladkorja in 6 do 8 kisline hladnih letih umetnic, ki pa svojih del niso poslale le v žensko palačo, • j^jgj^ Nekaterim jako priljubljena muškatna temveč imajo tudi v umetninski palači mnogo umetninskih predmetov, bodi že slik ali kipov. Tudi v tiskarstvu so ženske zelo napredovale. Zares občudovati je ta oddelek. vonjava izgubi se v vinu čez nekaj let. . Malabela (Balint.). Domovina je Ogerska Za- hteva kakor posebno če se pomisli da vanj niso vsprejemali pred meti pri katerih bi bili le kako pomagali moški Jako mnogo obiskovalcev šteje francoski oddelek, ki je zgodovinski znamenit. V njem je predstavljena zgodovina francoskih noš. Cela vrsta čeč (kokelj) predstav- V noši njih vidimo sv. Klotilda, celo vrsto srednje- vse ogerske domače trte suhe gorke lege in dobro prst. Ako se dolgo reže, rodi precej obilo izvrstnega vina s prijetno vonjavo, z 20 do 22 o/^ sladkorja in 6 do 7 o/oo kisline. Burgundec beli povsod uspeva, najbolj v dobri Ija najznamenitejše ženske francoske zgodovine dobe Tukaj zemlji in ravni legi, zlasti ob vznožji hriba, čutljiv proti mrazu, uspeva tudi v visokih krajih Ker ni ob- Dolga veških francoskih kraljic, Marjeto Navarske, slovečo Pompadur, nesrečno Marijo Antoineto, Marijo Lujizo itd. Japonski oddelek se tudi odlikuje po raznih lepih izdelkih japonskih krasotic. rez burgundcem najbolj ugaja, in pri taki rodi precej Grozdje dozoreva jako zgodaj ter daje izvrstno ple- Radi obilo. menito vino z 20 ^L sladkorjem in 6 o/oo kisline Mnogi gledalci ali še bolj gledalke se ustavljajo pred raznimi dragocenostmi, ki jih je razstavila itali- * janska kraljica. palači sami smo že nekoliko izpregovorili. Danes so vse stene tega lepega poslopja zgodnje dozoritve in precejšne neobčutnosti proti mrazu priporočati ga je tudi za mrzleje kraje. 5. Silvanec (mušica) je zadovoljen tudi s slabo zemljo in še celo s severno lego. Reže se rodi. do 20 na kratko ter silno Grozdje dozoreva rano ter daje izvrstno vino z 18 naj še to povemo da o sladkorj m do 6 ^loo kisline. Vino postane poslikane od ženskih ok in predmeti tem slikam so prizori 1 v katerih igra ženska glavno vlogo (Dalj sledi.) rado vlečno, zato ga je dobro mešati z drugim bolj kislim. 6. Rivček laški, beli (zastavica, Zierfandler) zahteva močno vapneno zemljo, tople lege in kratko rez. Rodi jako močno, a grozdje dozoreva pozno daje izvrstno Obrtnijske raznoterosti. ognjeno plemenito vino s 25 do 29 sladkorja in 7 o/ ' /00 do kisline Trpežen, svitel in črn lak za železne v • peci do zamemo 1 kilo lesnega katrana (Holztheer), ga raz- bimo, če \ belimo, da vre in mu v tem stanu primešamo 7. Veltlinec (mozlevina), zgodnji rudeči zadovolji se tudi s slabimi legami ter zori jako zgodaj. Reže se na V sičiuu piiiiieöamu ^j^q kilograma ^ ^ Peč se ogreje in gorka lakira. 20 do 28 o/o sladkorja in 4 dolgo kratko rezan ne rodi toliko. Vino daje izvstno z zmljetega železnega vitrijola Lak hitro suh ter je jako trden svitel in črn. do 6 o/,, Veltlinec zeleni je tudi kaj kisline. skromen in zadovo Pihano železo Velika železna tovarna na reki Reni je izumila novo sredstvo, s katerim izdeljuje same železne stvari so jih do sedaj morali liti ali pa kovati, tako steklar steklo namreč z pihanjem. Tekoče kakor dela zmešajo z neko Ijen z gričastimi legami in slabšo zemljo Rodi precej zgodaj in obilo ter daj sladkorja in 7 ^Iqq Reže se kratko dobro vino z 20 o t v ar ki skrivnost tovarne, potem pa postane zmes tako 9. Veltlinec kisline. udeči zahteva močno težko zemljo 243 kratko rez, ker silno odi Treba mu večkrat gnojiti vino ni tako plemenito kakor pri prvem. Sladkorja je Daje celo do 100 hI vina na /la zemlje z 10 do 24 o/, 20 do 22 kisline pa do 7 o 00* s ledi.) sladkorja in do 9 o/ 00 kisline godnih letinah ]e dobro o slabih pa nekaj prekislo 10 Rudeči vrh (beli), (weisser Rothgiptier), je glede Kmetijske raznoterosti. zemlje jako skromen uspeva dobro v visokih in nizkih Kako ravnaj z ozimino Kolikor moreš odstrani vse legah 9 proti mrazu je precej neobcutlji odi obilo in daj dobro, nekoliko vonja vino z 20 do 28 <>/ o slad škodlj glej plive setvam ali jih pa vsaj pomanjšaj da na njivi ne bode stala voda za vodo biti vedno v stanji korja in 7 do 9 00 kisline treba v več krajih skorjo predreti 11. Rivček laški, beli (Wälschriesling) jako rodi v zahteva rahlih dobrih zemljah, dozoreva nekaj pozno, kratko rez in daje izvrstno vino z 18 do 24 o/o sladkorja njivi, skozi. Slabo prezimelim žitom pognoj ski m solitrom po Posebno zatorej; morajo odvodi Če sneg zmrzne na da more zrak ^ s čil- rhu, najbolj in o do 7 00 kisline toda brez vonjave Skrbeti je tudi treba, da plevel žita ne preraste. Ako pustiš gnoj v kupih in se razgreje, zgubi mnogo amonijaka, kadar ga Gnoj na njivi naj se precej raztrese pozneje premešava s Sicer pa žito rado poleže so dolgo na pr . Vrste, ki dajejo črna vina. 1. Cabernet Sauvignon za gorke lege. Reže se dolgo Vrste Bordeaux časa ležali kupi gnoja. Molženje krav Kravo moraš elej dobro pomolzti in daje najplemeniteje črno do 7 o/ k.sline. 20 do 28 o sladkorja Zadnje mleko je najbolj in krava začne zgubljati mleko ako se vselej dobro ne pomolze. Živo apno za ohranjenje sadja Sadj in krompir 2. Burgundec modri zahteva močno, zmerno vlažno se dolgo ohrani, ako ga posujemo z mletim živim apnom toplo in ravno lego ter dolgo rez. Proti boleznim mi Krompir se na ta način ohranil štirinajst mesecev ni preveč občutljiv sadi se tudi v ravnino, v vznožje Spargeljne sejaj jeseni. Neki ruski list priporoča da vinogradov. Zori jako zgodaj in rodi obilo ter daje jako se spargeljni sejejo jeseni, ker potem bolje uspevajo nego prijetno lino iz katerega delajo večinoma šampanjec jih sejali pomladi 1 za tega se grozdje takoj stiska. 20 do 25 o/ do 6 o/oo kisline. 3. Mavrovna (vrhpoljska, Oberfelder) sladkorj Jajca se dolgo ohranijo v ce in pleve. Tudi jabelka dobro suha plevah ohranijo jih denemo v ovsene samo da morajo biti za vroče Črni kruh je tečnejši pa tudi zdravejsi od belega V kraje kaj izvrstna (na pi vipavsko dolino) deželah, v katerih jedo črn kruh, ni toliko bebcev in blaznih kakor v deželah, v katerih navaden beli kruh Muškat, modri, zahteva dobro prst suhe vroče lege Reže se kratko. Vino mu izvrstno močno in dobro barvano, z muškatno vonjavo. 20 do 28 o/ o slad liMF Poučni in zabavni del. j»l| korja do 6 o/oo kisline 5. Mlinarica (Müllerrebe) je kaj skromna, dozoreva zgodaj in močno rodi. Vino nima burgundove dobrote Sijam in Sijamci (Dalje.) je pa vender jako dobro temno in za mešanje z bur Trgovina in obrtnija se v Sijamu kakor sploh v gundcem ali z drugim pripravno do 6 o/,, 20 o sladkorja m 5 gadnji Indiji nista mogli posebno razviti kisline Močno jo ovi-kateri je posebno v Sijamu 6 Črnina, modra tična (Zimmettraube) zahteva ka kor vranek in Ker močno v močno rodi. dimnik dobro in gorko lego ter suho zemljo, in pa kralja samega rajo razni državni monopoli, silno veliko. Trgovina je sploh monopol plemenitnikov deželi naseljeni Kitajci si pa les žene, mora se na dolgo rezati ter jako pomočjo plemenitnikov dobiti kak monopol ali pa cvetji kaj malo občutljiva Ako samo to črnino stiskamo, dobimo lahko črno korja in z 18 0/ o in 8 do 9 kislino. Vino je pripravno n. pr. z vinom od kavke in je jako izvrstno slad mešanje Zbok svojih znajo s pobiranje davka v najem navadno ostrostjo sežejo Kitajci davke iztirjavajo z ne Vderejo v hiše, pobero vse ? kar do p. . .________- Denar v Sijamu ima podobo kroglje in se imenuje obilih dobri^^ se zelo' priporoča za južne kraje, tikal. Na njih je ime kraljevo. Poleg tega pa v nekaterih in prodajajo tudi z igračami od porce 7. Portugalka modra je občutna proti mrazu m mo krajih kupujejo kroti. Ugajajo ji visoke lege zlasti peščena zemlja lana Od Kar je dežela v zvezi z opskimi državami 1 Reže se kratko. Ker zgodaj zori in jako močno odganja, so se v Sijamu začeli udomačevati tudi razni opski kaj dobra za brajde. Rodi močno daje fino, nekoliko denarji. Naprej so prišle v navado trpko črno vino. kisline. 20 do 25 o/o sladkorja m do 7 00 angleška posestva v Indij sedaj upije, kakor sne imajo pa začenjajo krožiti francoski franki v XUU.1J1, — „ u ki bodo najbrž polagoma izpodrinili Sv Lorenca trta ni izbirčna i najbolj pa pri- druge denarje jajo gnojne vapnene ali glinaste zemlje Zori jako zgodaj drugih krajih Zadnj Indije so zelo v navadi in močno odi ter daje bolj lahko a žlahtno bordeau podobno vino. 20 do 22 / o sladkorja, kisline pa 6 do 7 o/ 9. Liverdun je soroden burgundcu. Jagode so blizu kitajski denarji, ker imajo Kitajci celo trgovmo v Sijamu so pa kitajski denarji redkejši. Davki so v prejšnjih časih bili večinoma rokah v delu dvakrat večje nego burgundove Rodi silno močno, toda torej tlaka zadnji čas seveda se udomačujejo vedno bolj 344 druge vrste davki. Vzlic drugim davkom, pa vlada od svojih podložnikov še sedaj zahteva, da delajo nekaj me- secev v letu zanjo. Za vlado dolžni so delali vsi prebi- Kdor ni sposoben za tlako, jo valci od 16. do 60 leta pa mora odkupiti. Za pobotnico dobi vrvico okrog roke z voskovim pečatom dotičnega uradnika. Kitajci naseljeni v deželi pa plačujejo vsaka tri leta neki osebni ali glavni davek. Ta davek plačuje se od vsacega člana v rodbini. Vsak Sijamec mora na roki imeti z vpikanjem ali vre-zanjem in z barvanjem napravljeno znamenje, v katero pokrajino da spada, robi pa morajo nositi znamenje svo- na poseben slovesen način proslavljajo. Češčenje slona je v Sijami jako staro. Nekateri mislijo, da je starše nego budajistična vera, kajti po indijskih pravljicah je že Bog Indra jahal belega slona. Kralj sijamski ima tudi častni naslov „gospod belega slona". (Konec sledi.) Poučni in zabavni drobiž. Irski jezik Dublinu osnovalo se je društvo kate jega gospodarja. Kitajcem in drugim priseljencem se pa prirejale predav ni treba dajati na ta način tetovirati. remu je namen, delati na to, da zopet pride v veljavo skoraj pozabljeni irski jezik. Društvo bode izdajalo knjige v ze Upravj se prodajajo v Sijamu je pa najmanj gledna Uradi nice n anje v irščini Slovanska knjižnica katero Prvi zdaj Grorici je že izšel in obsega iz češcine prevedeno Dežela razdeljena v več pokrajin na- ezek „Slovanske knjiž urednik „Soče" gospod Andrej Gfaberšek \ povest čelništvo vsake pokrajine se komu proda. Pokrajine so Eatmir Li kr katero je spi Jan Vavru. Cena zvezku je zopet azdeljene v okraje, katero uradno mesto prodajo pri priliki torej jako nizka za 5 tiskanih pol. Kaj več o tej knj že načelnih pokrajin, in zopet okrajni oblastniki prodajo še nižjim oblastvom občine. Uradniki nimajo določene seboj Holub je podaril svoje zbirke katere je prinesel s- plače 1 temveč plačo dobivajo od prebivalcev samih za Azije. Dr. iz Afrike, vseučelišču v Jeni na Nemškem. Dr. Josip Troll je končal svoje potovanje povprek Ko je bil prezimil v Kašgaru, je šel preko Sibirije m svojo opravilo in jih prav dobro pritiskajo in odirajo. Mongolije na Kitajsko. V Peking je prišel v septembru Dohodi niso baš slabi ker se v Sijamu kazen za kako Miha Hornik. Dne 1. oktobra je slavil svojo šestde- še tako težko hudodelstvo da odkupiti. Ta odkupnina se razdeli po gotovih pravilih mej uradniki. Nižji uradnik nekaj zase obdrži, nekaj pa mora plačati višjim, tako da setletnico zaslužni lužisko srbski pisatelj Miha Hornik. Poleg^ Smolarja ima Hornik največ zaslug za probujenje lužiskosrb skega naroda. se vsi žive od naroda Konj z očali. Neki Anglež je opazil, da je konj nje kateremu zapovedujejo. Nekateri gov kratkoviden. Ukazal je optiku napraviti za konja primerna uradniki so vender toliko previdni, da nekoliko tudi za očala. Sprva je kooj besnel, ko so mu nadeli očala, ali kmalu prebivalce skrbe. Tega pa nikakor ne delajo iz posebne ljubezni do njih, temveč jedino zaradi tega, da ne one- more predmet njih dohodkov. Pa tudi plemenitniki s svo- se jih je privadil, in bil je celo jako zadovoljen ž njimi. WW m jimi znatnimi predpravicami nekoliko omejujejo samo voljnost uradnikov. Da sijamski uradniki niso posebno izobraženi je pač pri omenjenih razmerah precej umljivo. Novice. Osobne vesti. Začasni okrožni zdravnik g. Kralj oziroma njegova vlada pa imajo posebne vohone, ki minik je premeščen iz Kranjske gore v Železnike. nadzorj adnike ji poročajo o njih delovanju Ti vohuni se klatijo pod raznimi pretvezami po deželi in . Do-V Velikih Laščah bil je te dni izvoljen županom g. Matija Hočevar. — Umrl je predvčerajšnjim nagle smrti v Mariboru poizvedujejo 1 kako poslujejo uradniki. Sijamski generalmajor Ferdinand vitez Grariboldi, prejšnji polkovnik io. poveljnik našega domačega pešpolka št. 17. — Oporoka. Pred kratkim nmrli posestnik in svečar koliko omejujejo pravice plemenitašev. Naslednik pa ni uradniki razdeljeni so v pet razredov Sijamu je dedna kraljevina. Oblast kraljevo ne- ^^^^^^^ ^ Ljubljani, spomnil se je v svoji oporoki tudi narodnih društev in volil mej drugim: Družbi sv. Cirila in Metoda 100 gld., dijaškima podpornima društvoma na Dunaji in Gradci po 100 gld. in Šišenski čitalnici 30 gld. Bodi časten spomin mej nami zamrlemu rodoljubu — »Radogoju« sta pristopila kot ustanovnika z do- . dr. Albin Poznik, c. kr. notar v No- vselej najstarši pr Sijamski princi se zelo bavijo z državnimi posli. Tako stoje princi na čelu raznim mini sterstvom pa tudi na čelu nekaterim pokrajinam Poleg pravega kralja je v Sijamu še nekak navidezni kralj kateri pa nima nobene oblasti. Budajizem je v Sijamu državna vera, ali vender imajo tudi druge vere veliko svobodo, zlasti tudi razne Ijuboma in prepožrtovalnemu slovanskemu zavodu! v neskom po 100 kron vem mestu, in grof Alfred Coronini, drž. in dež. Gorici. Kot ustanovnica je dalje pristopila slavna banka „Sla- ' v Pragi z doneskom 400 kron. Slava zavednima rodo- poslanec VI j a evropejske. Budajistične duhovščine je jako veliko. vori se, da je samo v Bangkoku okolu pet tisoč Go du — Družbi sv. Cirila in Metoda je poslalo sežansko županstvo 100 gld.,- da se vpiše občina Sežana za pokrovi- hovnikov Vzlic temu so pa Sijamci ravno tako kakor teljico. Istotako je pokroviteljica postala Trnovsko-Ilirska po- družnica, ki je po zadnjem izkazu poslala 162 gld. 20 kr. m pokroviteljine in 62 gld. 20 kr. udnine. Do- Kitajci v verskem oziru jako mlačni. Boljši stanovi oprav- sicer 100 gld. Ijajo verske dolžnosti j precej natančno, ali vender vse to hodek veselice, ki jo je priredila šišenska podružnica na Ko-bolj na videz. Veliko vlogo igra v Sijamu v verskem slerjevem vrtu, ne iznaša 130 kron, kakor smo poročali pred- oziru beli slon ki velja za znamenje čistosti in svetlobe Velike darila se dajo za vjetje takega slona, katerega potem pripeljejo z veliko častjo Bangkok zadnjič ampak 130 gld. Gornjesavinska posojilnica v Mozirji je darovala 25 gld. Prve krone so darovali na Vranskem: v Sentak- Vesela družba 5 kr., č. g. župnik Balon, g. Terezija 1 potem ga pa in neimenovana gospa po kr., Munda, kapelan, A. 345 V Svetina, notar, Sventer, žapan Oset, Zdolšek, župnik šent- Otvorjenje nove šole. Minoli Mea so ob pri jurski, kapelan Doberšek, Trobej, Drolc, gdč. Tlaker, g. Ocvirk, merni slavnosti blagoslo odprli novo šoMo poslopj za gospa Brinovec, gospod Brinovec,^ g. učitelj Meglic, g. Kolšek, g. gimn. ravnatelj Lipeš, gospa Sventer, gdč. Ema, Minka in Fani oustanovlieno jednorazrednico v Kovorj pri Nova obrtna nadaljevalna šola odpre se v Št Sentak, g. bogoslovec Kumer, g. Fr. Žgank po 1 kr., Vidu nad Ljublj Za razvoj mizarskega obrta, ki je v on- nabral je krone č. g. kapelan Munda V Velenji so darovali dotni okolici prav zelo razširjen, je nova šola potrebna „prve, Oizej, a ne zadnje krone" : g. Fr. Skubic 5 kr., č. g. Fr. Jak Krušič, gg. Iv. Kranjec, Iv. Doran po 2 kr., Frd. Pahor, M. Zakošek po 1 kr., poslal Jih je g. Ivan V državni železniški svet imenovani so za pri č. g. hodnj tri leta mej drugimi kot zastopnik kranji&ke N. Resman. Y Ilirski Bistrici so darovali prve krone poleg kmetijske družbe g. grof Coronini v Gorici, namestnik ;5vetnik Iv. Murnik v Ljubljani; iške ces. kot astopuik trgovske in obrt zadnjič imenovanih : g. Ad. Lichtenstern z Dunaja 4 kr., g Cf Ö' Fr Dekleva, Ličan, L. Dolenec iz Ljubljane po 2 kr., niške zbornice za Kranjsko gosp. ravnatelj Karol Luckmann v Ljubljani in tega namestnikom gosp. Jos. Kušar^ drž. poslanec J. Škrjanc, J. Prime, A. Domladiš, Prosen, Neimenovan in v Ljublj Neimenovana po 1 kr. ; prve krone je nabrala gpdc. Franjica C. kr. poštni urad Šmarje predložil se je z dnem Brinšek. Na predvečer nove mase č sr. A. Lavrenčiča v 11 Vrhpolji pri Vipavi so zložili tamošnji domoljubi 5 gld. 34 kr., v krapinskih toplicah je daroval za družbo g. Fr. Kuralt, tajnik žaku v postojinskem ok t. m. na kolodvor postaje Grosuplje. Nov poštni urad odpre se dne 16 t. m v Kne hrvatsko-slavonskega gospodarskega društva, 10 kr , ki jih je Nova podružnica c. kr. kmetijske družbe poslal č. g. župnik Podboj, 3 kr. in 12 vin. je darovalo šest kranjske še tanovila v Čatežu v omeškem politiškem breških domoljubov in prvo krono g. Micika Košir v Kamni Oorici. Iskreno se zahvaljujoč vsem dobrotnikom in darova- okraj Nova posojilnica osnuje se v Ložu. Posojilnica teljem prvih kron sklepamo to pot z besedami velenjskih do- bo raztezala svoje delovanje na ložki sodni okraj in moljubov, „da so te prve, a ne zadnje krone" položene občine Planina, Cerkuica, Loški potok in Draga. Našlo na domovinski žrtvenik za rešitev slovenske dece. ,, Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. politične v ji bo: Posojilnica za Stari trg-Lož in sosedstvo Nova pivovarna V Žalci v Savinski dolini na Ustanovna slavnost »Slovenskega bralnega spod. Štajerskem odpre narodni podjetnik g. Simon Kukec ve- društva« v Domžalah. Kakor smo poročali svojedobno, usta- liko novo pivov V pivovarni zamoglo se bode na leto Dovili so si domžalski rodoljubje bralno društvo. Minolo ne- 24.000 Pi izvariti del j o praznovali so prav slovesno društveno ustanovno slav- Dolenjska pošta. Minoli torek vozil je zadnjikrat üost. Temu povodom došlo je v Domžale od vseh stranij obilo poštni voz mej Ljublj in Kočevjem, odslej naprej se bo narodnega občinstva in razna narodna društva. Iz Ljubljane pošta prevažala po železnici. Novomeški poštni voz vozil bode udeležil se je slavnosti „Sokolin mnogo rodoljubov, iz Kam- v se mej Grosupljem in Novim mestom nika pevsko društvo „Lira" in mnogo rodoljubnih dam in go- jala bode pošta v Novo mesto ob 6 Grosuplja odha 25. min. in ob 7. uri spodov. Slavnosti udeležili so se tudi domžalski in mengiški 45. min. zjutr dohajala bode iz Novega mesta v Grosuplj ognjegasci z domžalsko \ godbo na čelu. Vse goste so vrli ob 11. uri 30 min. dopoludne in ob 1. uri popoludne Domžalci prav prisrčno p rej eli. Eaz hiše visele so zastave, «prevod pomikajoč se po vasi pa so domžalska dekleta obsipale s cvetkami. Pri veselici, ki se je vršila v Tombola, katero je minolo nedeljo na Kongresnem o v podporo prostorih gos. trgu v Ljubljani priredilo prvo ljubljansko društv bolnih in onemoglih društvenikov vspela je prav dobro Ude Jermana, so vse pevske in tamburaške točke, katere je izva- ležba bila je prav mnogobi dohodek blagemu namenu jalo pevsko društvo „Lira", našla burno odobravanje. bo prav povolj Prvo tombolo za 200 kron je dobil g. Jak Zares jedrnati in lepi govor gos društvenega predsednika drž. posl. Jos. Kušarja bil je z navdušenjem vsprejet. Istotako govori za 100 kron pa gospodična Marjeta Paj Dimnik učitelj na II, ljudski šoli v Ljubljani, drugo tombolo hči nadzornika v gosp dr. Vilfana, tajnika „Sokola" podstaroste „Sokola", dr. Kušarja in drugih. Prelepa slavnost zaključila se je naj- sijajneje, je izigranih še pet tern po 10 kron žal da so bili sicer prostorni lokali nove Jertna-nove hiše za toli občinstva pretesni. Za osnovitev društva tobačni tovarni. Sicer bilo kvaterne po 20 kron in 3 kvinterne po 40 kron. Zadnji mesečni živinski semenj v Ljubljani se je vršil minoli pondeljek bil je še dosti dobro obiskan stekli so si največ zaslug domžalski rodoljubje J. Jerman, Januš, Kuralt i. dr., v prvi vrsti pa gosp. drž. poslanec Jos. Prignalo se je 297 konj in volov 26 o n i krav in 63 telet vkupe torej 627 glav. Živahne kupčije ni bilo Kušar, ki je celo stvar sprožil, druge nagovoril in vspodbudil temu in potem tudi prevzel društveno predsedništvo. Slava torej njemu in vsem drugim, Ubegel kaznjenec Od oddelka ljubljanskih kaz ki delajo pri dolenjski železnici v Trebnjem, pobegnil so pripomogli do ustanovitve je 33letni kaznj Jož Furlan, po domače Potokarj doma društva, ki naj nemškim naseljencem v Domžalah priča o na- v Ložah v postojinskem okraj rodni zavednosti domačinov. Društvu samemu pa, kateremu je - prevzvišeni namen izobrazba naroda, želimo najlepšega proevi- v Ljublj tanja in najuspešnejega delovanja. polka Ustrelil se je minoli teden v Sentpeterski vojašnici ani hornist, J. Smrekar od 5 komp. domačega peš- Samomorilec bil je doma iz Podsmreke pri Ljubljani. Nov slovenski list v Ameriki. V Nev-Jorku Uzrok samomoru ni zuan pričel je izhajati nov list pod imenom „Glas Naroda", glasilo Tatove, o katerih smo zadnjič poročali, da so v slovenskih delavcev v Ameriki. Namen listu je braniti pravice Dolgi Poljani pri Vipavi dne 5000 gld. so že zasačili delavskega stanu in zlasti slovenskega delavca v Ameriki in dramiti svoje čitatelje k narodni zavednosti. V verskem po- do Krasna iz Dolge Polj t. m. okrali posestniku Semiču sicer v osebi kajžarice Marija pri kateri so našli še 444 gld gledu list ne bode indiferenten, kakor glasila evropskih socija- Sum sokrivde leti tudi na posestnika Martina Cotiča iz Dolge listov, t<^mveČ bo odločno branil dragocene svetinje svete kato- Polj liške vere List, ki ima to-li lep program je priporočila vreden. Samomor Kapiteljskem griču poleg Novega Slov. delavsko pevsko društvo »Slavec » pri- mesta našli so te dni s prestrelj glavo 321etnega diurnista redi dne 15. t. m. ob ugodnem vremenu popoludanski izlet v Gust. Jekovca iz Ljublj Iz pisma katerega so pri Šmarije in Laverco. Slovesno blagoslovili bodo v nedeljo dne 15. m. v Grahovem pri Cerknici novo dozidano šolsko poslopje. njem je posneti, da je vzrok samomoru ečna ljubezen » f 340 Mississippi. N^ko glasilo amerikanskih. žemljemer-cev pravi, da nese veletok Mississippi vsako leto toliko blata v zaliv, kamor se izteka, da bi se mogel z njim pokriti prosto 10 kvadratnih milj 20 8 čevljev visoko. — Neznani mrliči. Izmed 9654 trupel, ktera so razpostavili v javni mrtvašnici v New Yorku lansko leto, je samo 107 nepoznanih. ostalo V Novi Meksiki našli so v pesku 30 čevljev H/» dolge strelovode. . Zločini v Nemčiji. V Nemčiji kaznovali so lansko leto 472.300 oseb radi zlocinstev. Dvojni umor. Pittsburga Pa., se poroča dne 25. sept. Y Calamity dogodil se je včeraj grozen dvojni umor. Soproga premogokopa A. Eeese bila je na prostoru mrtva, mož pa je zelo težko ranjen in ni upanja, da okreva. Policija je kmalu zvedela, da so ta zločin prouzročili anarhisti. Jednega morilcev po imenu Marsden je vjela na begu in je sedaj zaprt v County jetnišnici na West Elizabet, druzega lopova po imenu Brice, še niso vjeli. Marsden in Brice sta vodja anarhistične družbe, katera je. mej ondašnjimi delavci zelo razširjena. Žena Eeese je na način zvedela vse tajnosti te družbe in zaradi tega so sklenili anarhisti, da mora biti odstranjena, da popolnoma odstranjena ali bolje rečeno usmrtena. Marsden in Brice sta imela nalogo sodbo izvršiti. Morilca sta preje vse potrebno ukrenila za njun beg v Kanado, kjer sta nameravala v se nekaj državnih poslopij z dinatom v zrak pognati. Pclicijst Mehafev zagotavlja, da je čul pogovor med Masdenom in Bricem, v katerem sta poudarjala potrebo „s poti spraviti'* zaročenca Eees. Umor se je dogodil na cesti, ko. sta Eees in soproga se vračala domu od obiska znanca. Marsden je danes obstal svoje dejanje in pripoznal, da je sam tistrelil na dvojico Eeese. Ruska državna cerkev je tako bogata, da lahko plača ves državni dolg, ter sama ne bi ubožala. v rz gld. Tržne cene. v Ljubljani dne 27. septem. 1893. Pšenica gld. 7 70 kr. kr.. ječmen gld. 6 ajda gld. 8*50 kr., proso gld. 6' kr., oves gld. 6 60 kr., kr.. turšica gld. 5-90 kr.. leča gld. 12 kr., grah gld. 12 kr.. fižol gld. kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Loterijske srečke. v Brnu dne 11. oktobra t. 1. Na Dunaji dne oktobra t. V Gradci dne 7. oktobra t. 24, 79, 76, 87, 55. 3, 37, 20, 79, 1. , 47, 64, 80, 37. izgotovljene v lekarni k „angelu varhu i a > BRADY-cii^ ¥ Kromerižu (Moravsko) so staro, ianesljivo in znano zdra- 4 i 4 > i vilo ter/so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna M 1 dela. (13 38) Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena: 1 steklenice 40 kr. 1 1 v i i i Sehatema^Bi^ dvojne steklenice 70 kr. Vsebina je naznanjena. Marijaeeljske kapljice \ želodec prodajajo se pi Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni lek lek. Fr. Bec v Ljubljani \ carich ; v Skofji Loki lek Kari Fabiani dovljici lek Alex. Roblek: v Novemmestu v Ra : lek Dom Rizzoli in lek. Bergmann; v Kamniku lek Močnik; v Črnomlju lek Blažek i eM««««««« «••• Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreiner-jeva sladna z okusom prave kave. Kneipp-ova kava Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. Nedosegljiva je kot do- datek k pravi kavi. (14 46) Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike. Ponaredeb se naj varuje Dobo se povsod. V2 kile 25 kr s • ' • . ' ^ ' * ^ A 9 0 M Odgovorni urednik : Gustav Pire. Tisk in založba: Blasuikovi nasledniki f. i 1 • ! IV « • • «