Katolišk cerkven list. List .;/. V četertik 21. grudna 1854. Tečaj III. Preeastitimu. Previkšimu iti Prevzviscnimii IjLI^DUD ULIcj^ililU S K 0 V V UnUJANSKIMr IN KXKZl\ veiikimu križniku ces. avstr. Leopoldoviga reda. vitezu ces. avstr. reda železne krone 1. verste, komendniku ces avstr. reda Franc-Jozefoviga, pravimu skrivnimu svetovavcu ces. kralj, apost Veličanstva itd. v spomin Njili petdesete obletnice nove mase IT. »Tinina N14. preteklo hod«- »lioiiij Štirikrat stotero lil. Kar ji- hil v l.jnl»l j a i ti beli skoTji ->t«»l |MKlii\|j<-:i -pet. Ki po»lavil v ker* i >»veti >lak»im ua j«- prej. I .epa ver»ta iimi/. ča»titih ( »silila jc »la že iik*iii . Nciitrujenih pa»lirjcv /a 4io»podovc ovce. Ma^nikin Itogu prijetnih. Zve»iilt pro-nikov ljudem. \ redno pa«- Anton Aloj/. i Pridružuje »»• mrd nji*, ^kerhno paliro pa»lir»ko \o»i l«-( /e Iridc-ct: i\ r i» I o I' »am rim jc po dnevih. \ rmli i nc po trudu »pred. Pa » Toma/, c iti »c primerja Ne le po »tcvilu let. s tem a postelj na m »loveii»kim Oo je tudi cnarili del. ( cda 111110» .a mu jc dana: \cdtio cilje varili /.\c»>l. De rc»nicr lor holj »veti. ti* bežijo /mol megle. Dc miiiki ra/lija blagor. In -c listna|ja »relia tek. Sam prehaja mnoge kratc Stcriiic hribe in polje. In je \*aka cerke\ farna \jetilii /liana po oreh: Starn»t dni uni -e ne hrani Obiskali »vojili ccd. Ito/jih ld» /c je |»o»vetil Ncc od štirikrat dc»ct: Ma-nikov »n novih trume. Ktere je pogini med ~vet: >liio/ir hirutaiirov ni -teti. K jim nakladal je roke. \ ciidcr \ ee v njrgovo »lavo Dane« li\altii ;la« povej: On po»tavi »coieui»c. N la»l in n lnogim cerkvam v njili potrebi Sam v pomoč dobrotno ure: Se je v »rcnjalt /.apii-cnih Tcmpeljuc /idati jel. Dal /a novih far napravo Sam naloge na obre-l. Dober oee prot ubogim On je po pravici »tel: Tihama /a mnogo revo Vi pomoč hiteli ve. Dc /a dela take hlage Dobrodaiin hiti -me. Jc pri ». »eh rečeh /rnčenih 'loder lii-nik hil od pred. \ povračilo v»cga truda. \ »eh njegovih »lavnih del *lt! deli l*a»lir nar vi»ji Mnogo lepili /airav i h let. Kar pri »vrtim Nikolaji \» /godilo -r poprej: Škof ca»fit k alfarjn »topa >la»nik let /c petdeset. Svoji cedi drag v -potnimi. Pri re»nrji v ta«! »prejet. Med cerkvenimi pa»litji Vrrdlio»ti vi»okr »tet. Naj živi »e leta »rerne. N milo»t pri Narv i-jim v/rt; Naj »c »voje dolgo vodi. Kjer Zveličar ka/.c »led: Naj plačilo večji »lu/i Si (■(•»podov hlapec zvc»t: Kdaj iiiii daj / njegovo čedo Vrčtio krono Kralj nebes! r n Katoliška cerkev na Turškim. B. V Azii. Turki vzamejo otok Ciper. V 1.1570je prijadralo na360 barkah do 100.000 Turkov do Cipra; njih poveljnik je bil Mustafa-paša. Od 22. julija do 8. kini. so oblegali vel. mesto X i-kosijo, zdaj Lefkoše imenovano, ktero je imelo toliko cerkva, kolikor jc dni v letu. 9. kini. so Turki po hudim naskoku v mesto priderli, ljudje so jim padali k nogam in prosili usmiljenja, ali bili so brez milosti s sabljami posekani. Keršanski poveljnik z nekterimi topovi se je še branil v posebni terdnjavi; Mustafa obljubi njemu in njegovim pod-ložnikam življenje pustiti, ako se vdajo. Komaj pa so dali orožje iz rok, že so bili od Turkov vsi posekani. Zdaj se je pričela silna gnusoba razdjanja. Kakor nekdaj v Akvilcji pred Atilovimi Huni tako je zdaj v Nikosii veliko žen planilo z višav, de so se ubile, druge so prebodle nar pervo svoje hčere in potlej same sebe, dc bi le oskrunjenju odšle. 20.000 pomorjenih ljudi je po ulicah ležalo; čez 2000 fantiče v, žen in deklet so Turki kakor su-žnike vlekli na barke, de bi jih v sultanov harem spravili. Ali v tem, ko so barke v luki na veter čakale, je ena zmed vjetili Ciprijank skrivej ogenj podtaknila, ker ji jc bilo ljubši življenje zgubiti, kakor nevernikam v gerdobijc biti, in ona in 1000 sužnic zgori na barkah, ktere je uneti smodik razrušil in popalil. — Od Nikosije se je vlekla turška armada proti močni terdnjavi Famagusti. Veliki poveljnik v nji je bil Marko Antonio lira gadi no. Tri mesce in pol so se kristjani serčno branili divjim napadam Turkov; pa pomoči ni bilo od nikjer, zmanjkalo je smodika, torej so se sovražnikam vdali. Mustafa paša je podpisal pogoje vdaje in s per-sego obljubil jih spolnovati, namreč: de se sme iz mesta proč podati kdor hoče, — de hojo Turki na svojih barkah proč peljali te, ki hočejo iz Cipra v Kandijo iti, —.de bo vsakimu pušeno njegovo premoženje, — de bojo kristjani brez opoveranja za-mogli tudi še dalej živeti po svoji veri. — Ali ster-mi, človek, nad nasledno pergodbo! Turki so komaj v mesto stopili, že so po svoji navadi divje razsajali. Bragadin se pritoži čez to in prosi Mustafa, de naj to divjost ustavi in barke da, dc sc bo s svojimi proč odpeljal. Paša dovoli v to prošnjo in sporoči po Henriku Martinengo-tu, sinu topniškiga glavarja v Famagusti, llragadinu, »le želi njega poznati, ki se je tako hrabro vojskoval. Bragadin gre tedaj 1. avgusta 1571 zvečer v turško taborišč in ž njim pervi častniki, Bjglioni, Kvirini, Martinengo in še 10 druzih pervakov. Prijazno so sprejeti; ali ko začne Bragadin govoriti od bark, de bi bili proč odpeljani, se Mustafa stogoti in očita llragadinu, de je 50 mahomedan-skih popotnikov umoril. Ta se zgovarja, de to ni res. Mustafa ga da vkleniti,in vse njegove tovarše pred njegovimi očmi podaviti. Bragadin je mogel trikrat vrat nastaviti rabeljnu, de bi mu glavo odsekal, vender za zdaj so mu bili samo nos in ušesa odrezani. Čez deset dni je ukazal Mustafa llragadina na stol privezati, ga na jamboru kviško povzdigniti in potlej naglo v vodo spustiti. Obesili so mu potlej na vrat dve čajni polne persti, ki jih je mogel na šance nesli. Ko pride do pa-šata, sc mora s težkim bremenam na tla vreči in jih kušniti. Na (o ga ukaže trinog Mustafa sleči, in na jamboru visoko privezati, de bi ga vjeti ker- šanski vojaki vidili: zdaj so ga na tla vergli in živimu kožo z života derli. Bragadin se nič ne pritoži, kliče Jezusa Kristusa na pomoč in moli glasno 50. psalm „Misererc". Že je bil odert do pasa, kri se je vlivala obilno, on kliče ravno: „V-stvari v meni čisto serce" (12. versticoj, in umerje. Turška pošast pa gleda na uboziga marternika in kolne: Kje je tvoj Kristus, de bi ti pomagal? Še 300 druzih kristjanov ukaže Mustafa zdaj pomoriti, truplo Bragadinovo na štiri kose razse-kati, kožo pa s slamo natlačiti in jo na kravi po mestu nositi. Potlej so jo na jambor visoko obesili, jo po I u kali Ilirije in Cilicije kristjanam v strah kazali. Na zadnje je Mustafa to natlačeno kožo in ž njo tudi nasoljene glave Bagliona, Alojzja, Mar-tinengo-ta in Kvirina sultanu v dar v Carigrad poslal. Tukaj se je to znamnje turške nečloveške grozovitnosti še nekaj časa keršanskim sužnikam v Banii v strah kazalo. Zdaj se hrani ta koža Bra-gadinova v posedi (urni) v lepi cerkvi sv. Janeza in Pavla v Benetkah, njegove kosti pa v cerkvi sv. Gregorja. Mustafa je ukazal zdaj vse trupla, ki so v cerkvi sv. Miklavža počivale, ven vreči in sežgati, altarje podreti, stene prebeliti in keršansko cerkev y džamijo (mošejo) spremeniti. To je bil konec ker-šanskiga oipriškiga kraljestva. V. Sežun. Marija Devica brez'madeža spočeta. „Giornale di Roma" je 9. grudna slovesnost praznika prečistiga spočetja Marije Device v ltimu natanko popisal; v začetku tega popisovanja se bere: „V jutro 8. grudna 1854 je bila v Vatikanski cerkvi velika prigodba, ki jo bodo vse prihodnje stoletja poviševale. Viši Pastir katoliške cerkve, Pij IX., so za verski stavek izrekli, kar je bilo v oziru presvete Marije brez madeža spočete stoletja sem pobožna pa vesoljna misel, česar so škofje in njim izročeni verni serčno želeli. Rim, ki je bolj željno kakor vsako drugo mesto papeževe določbe pričakoval, ker Marijo močno močno časti, Rim je bil že zarano hudo nepokojin. Vsakteri Rimljani in velika množica ptujcov iz mnogih krajev so k Vatikanu vreli, de bi bili pri slovesnosti pričujoči in de bi slišali, kaj de jim je verovati v oziru Matere Božje brez madeža spočete". (Po popisovanji sloyesniga obhoda od Siksto-ve kapele do cerkve sv. Petra, iu cerkvenih obredov o ti priliki, se dalje bere:) ,,Ko je bil evangeli v latinskim in potem v greškim jeziku pet, so prečastiti kardinal Macchi, dekan kardinalskiga zbora, in dekani viših škofov in škofov, ki so bili pri veliki slovesnosti pričujoči, pa tudi viši škof gerškiga in viši škof armenskiga obreda k stopnicam apostolskiga sedeža pristopili in svetiga očeta takole ogovorili: „Sv. oče! kar katoliška cerkev več časa sem serčno zeli in polnoglasno prosi, de naj se po Vašim nar višim in nezmotljivim sklepu neomadeženo spočetje presvete Device Marije, Matere Božje, določi, v povišanje njene hvale, slave in časti, v imenu svetiga zbora kardinalov, škofov katoliškiga sveta in vsih vernih ponižno in serčno prosimo, de se bodo pri ti slovesnosti spočetja preblažene Device občne želje spolnile". Blagovolite toraj, sveti oče, v ti cerkvi, ki je pervaku aposteljnov posvečena, v tako slovesnim zboru nar imenitnišiga starešinstva, škofov in ljudstva. apostolski glas povzdigniti in versko določbo* neomadeženiga Mariiniga spočetja razglasiti, nad čemur bo veselje v nebesih in nar veči radost na svetu". . Na to so s. oče odgovorih, de prošnjo svetiga zbora, škofov pa vernikov radi sprejmejo, de pa morajo poprej sv. Duha na pomoč poklicati. Zapeli so zdaj „Veni Creator" in s papeževimi pevci vred je obilna množica verniga ljudstva pesem pela in s posebno pobožnostjo Božjiga razsvitljenja za papeža prosila, ki so se bližali trenutku, v kterim naj bi z apostolskiga sedeža resnico izrekli, pred ktero bi se mogli vsi katoličani spoštljivo pripogo-vati, akoravno jih še tolikanj loči kraj, postava, jezik in obnaša. Po pesmi so sv. oče z močnim glasam določbo brali in so bili tako ginjeni, de so mogli večkrat prenehati; vsi pričujoči so bili enako ginjeni. V določbi so sv. oče slovesno izrekli: „De je verska resnica, de je bila preblaiena Devica Marija v pervim trenutku spočetja, s posebno predpravico in gnado Boijo, z močjo zasluženi a Jezusa Kristusa, Zveličar j a človeskiga rodu, čista ohranjena vsaciga madeia poerbaniga grehau. To je tedaj slovesna verska določba, ki je je toliko prošnikov od apostolskiga sedeža pričakovalo, zavoljo ktere so bili vsi katoliški škofje poprašani, slovesna določba, ki jo bo toliko škofov, ki so v Kim prišli, de bi jo slišali, vernivsi se v svoje škofije z veseljem vernim oznanovalo. Ko je bila določba zbrana, so prečastiti kardinal-dekan zopet se vcrnili k stopnicam apostolskiga sedeža; zahvalili so se sv. očetu, de so z apostolsko veljavo resnico neomadeženiga spočetja izrekli in so jih prosili, de naj bi zapovedali do-tično pismo na svitlo dati. Apostolski pronotarji in zavetnik svetovavstva so prosili privoljenja za napravo pisma te slovesne prigodbe. Sv. oče so v to dovolili. Topovi grada S. Angela in vsi zvonovi so oznanovali, de je določba razglašena; Rim se je pričel praznično lepšati. (Potem se popisujejo daljne cerkvene slovesnosti, kronanje Mariine podobe v kapeli Siksta IV., ki spočetje pred oči stavi, razsvitljenje kuplje Šem-peterske cerkve in kapitola, prelepo razsvitljenje vsiga mesta i. t. d.) Ogled po Slovenskim. Iz Ljubljane. Pretekli četertik no naš prevzvišeni gospod škof in knez že zopet svojo preveliko dobrotljivost na znanje dali; podarili so namreč 1000 goldinarjev za Ternovsko cerkev, in 500 gold. za mestno uboge, de bi se med nje razdelili v dan petdesete obletnice njih mašništva. Tolika dobrotljivost nasiga preljubiga škofa mora vsaciga vernika s serčnim veseljem navdajati, pa tudi k serčni molitvi spodbudovati, de bi jih ljubi Bog z vsimi nebeškimi dobrotami obiloo obsul in nam jih še dolgo dolgo ohranil, česar so gotovo vsi verni naše škofije posebuo pretekli petek in preteklo nedeljo nebeškiga Očeta, od kteriga vsaki dobri dar dohaja, goreče prosili, ko je bila (15. grudna") obhajana petdeseta obletnica njih mašništva, (17. grudna} pa njih druga nova maša. — Pač je bilo lepo viditi, kako so 15. grudna hodili srečo vošit milostivimu knezu in škofu, de jim je dal ljubi Bog doživeti dan, ki so bili v njein pred 50 leti v mašnika posvečeni. Nad to posebno srečo svoje serčno veselje razodevat, se je zjutraj ob desetih pretekliga petka vsa častita duhovšina Ljubljanskiga mesta z nekterimi drugimi du- hovni Ljubljanske škofije vred k svojimu visimu pastirju podala. Kratko pa ginljivo so jim visokočastiti gospod stolni dekan Karol Zorn v imenu vse pričujoče in ne-pričujoče kranjske duhovšine preserčno veselje naznanili zavoljo tega nepozabljiviga dneva in v znamnje preserčno ljubezni in hvaležnosti latinsko slavilno pismo ▼ prav lepim zavitku poklonili ter jih poslednjič ponižno prosili, de naj vse pričujoče blagoslovijo. Vsi pokleknejo. Viši pastir roke razprostrejo in klečeče mašnike blagoslovijo. V znamnje serčne hvaležnosti jim po tem vsi roko poljubujejo. Milostivi skof so bili tolikanj ginjeni, de niso mogli svojih čutil z besedami naznaniti, le njih solzne oče so jih razodevale, kar je tudi v pričujočih obilno solz obudilo. — Na to so prišli k prečastitimu gospodu škofu Alojzij anei. ki so jim tudi slavilno pismo v latinskim jeziku poklonili v znamnje serčne hvaležnosti za preobilne dobrote, ki jih od njih milosti prejemajo. — Po enajstih so pa deželni poglavar gospod grof C h or i nsky obilno obiluo množico gospodov iz vsih stanov k prevzvišenimu gospodu škofu in knezu pripeljali ter jim v imenu Ljubljanskiga mesta pa vse kranjske dežele v prelepim zavitku slavilno piumo s serčnim govoram poklonili, v kterim so izrekli, de je petdeseta obletnica njih mašništva v sercih vsih Kranj-cov nar veči hvaležnost do Vsigamogočniga obudila, ki je prečastitiga škofa po vsih potih njih blaziga življenja z močno roko varoval iu podperal, — obudila pa tudi hvaležnost do milostiviga škafa, ki Ljubljansko škofijo že 30 let tolikanj modro vodijo po poti pobožno-sti in strahu Božjiga, de so si zaslužili h svojimi blagimi deli zahvalo ne le sedanjiga, ampak tudi prihodnjiga rodu kranjskiga, pa še posebuo blagovoljnost presvitliga cesarja, ki so jim v poslavljenjc tega dneva veliki križ Leopoldoviga reda podelili. Ginljivo so odgovorili prevzvišeni škof in knez, de, komur so znane pota njih življenja, mora »poznati ponebno previdnost Božjo, ki jih je do tega dneva terdne in zdrave ohranila, de morajo toraj nebeškiga Očeta za to preveliko gnado vekomaj hvaliti. Serčno so se pa tudi zahvalili gospodu poglavarju, de ravno deželno poglavarstvo kakor tudi vse oblastnije so jim tolikanj rade pomagale nositi težko breme visiga pastirstva. Kar pa dar presvitliga cesarja zadeva, reko, de jim je znamnje prevelike blagovoljnosti ju-naškiga vladarja do njih, de pa priserčno zahvalo le z vedno molitvijo zamorejo razodevati, naj bi Bog po svoji milosti vso rodoviuo presvitliga cesarja z vsimi nebeškimi darovi obdaroval in s svojo mogočno roko vedno varoval.— Potem so jim Ljubljanski mestnjaui po mestnim županu gosp. Dr. Burgerji prav lep ke-lih v veseli spomin 15. grudna 1854 poklonili, kar jih je tolikanj bolj razveselilo, ker so ravno v Ljubljani veči del svojih dni preživeli. Tudi slavilno pismo zgo-dovinskiga društva za Kranjsko in pervi iztis perve pole slovarja, ki se na njih stroške v Bla-znikovi tiskarnici na dan spravlja, so z veseljem sprejeli. — V petek zvečer so se pa v Ljubljano pripeljali prečastiti gospod Lavantinski škof in knez Anton Martin poslavit našiga kneza in škofa, ki so tudi v nedeljo, po novi maši gosp. Primoža Peter lina, v Šenkiavški cerkvi pri velikim altarji zamurčika Jožefa Salvatorja Ma rijo Kranjskiga, ki sejo prav pobožno obnašal in ki sta mu bila botra gosp. Fi-del Terpinc in gospa Neža Ulmanica, s sveto, spodbudljivo obnašo ker se vali in pri sv. masi obhajali, po sv. maši pa obilno množico pričujočih serčoo ogovorili, de naj se s s. cerkvijo vesele in presveto Trojico hvalijo, de je zamurčik toliko srečo dosegel, de je rešen iz časne in večne sužnosti; de naj pa tudi goreče molijo za zamurčika, de bi tudi živel po sv. veri in enkrat nesrečnim bratam in sestram zamurcam luč sv. vere prižigal, za misionarje. ki se trudijo po pekočih afrikanskih pušavah, de bi jih Bog h svojo gnado pod-peral, za vse pogane, nejevernike in razkolnike, de bi jih Bog pripeljal v krilo hv. matere katol. cerkve. O poli desetih ho pa visoko častiti gosp. korar Dr. Po-gačar na lečo stopili in neizrečeno veliko poslušavcam h posebno zgovornostjo skazovali. de velike zakladnije, ki so jih 111. lo »ti vi škof za vse prihodnje čase utemelili, tc na njih terdno vero opčrajo, dc bodo toraj verni preljubimu škofu za toliko blagih del, ki ho jih v povišanje sv. vere ntorili, le tedaj resnično hvaležni, ako si bodo prizadevali čezdalju bolj živo vero imeti. ko so pa po 10 milostivi gospod škof in knez Anton Alojzi s prečastitim l.avantinskim škofam iu z veliko množico duhovnov po lepo ozaljšani in z vernimi vsih stanov prav za prav natlačeni ccrkvi proti velikimu altarju stopali, de bi slovesno drugo novo mašo imeli, so vcrli pevci ..Lcce saeerdos magnus" ua koru tako lepo peli, dc jc marsikdo rekel, de kaj taciga šc ni slišal. l'o sv. maši, ki so jo milostivi škof z močn-m glavam in s "podbudljivo pobožnostjo peli, je bil zamurčik Ij i rtu a ii . ki mu jc bil boter gosp. Janez H a u m g a r t n c r. Na to jc duhovšina milostiviga škoia zopv-t nazaj spremila, in končana jc bila slovesnost. ki so se je duhovni in verni s toliko gorečnostjo vde-Icžcvali, de jc gotovo nikdar ne bodo pozabili. To goreče vdeleževanjc mašnikov in vernih v Ljubljani in po vsi školii jc pa tudi prevzvi^eniga gospoda Škota tako močno ginilo, de ho blagovolili za ukaza t i, de na' se v Njih imenu v s i m duhovnam i ii vernim očitna zahvala za to posebno v dele/e vanje izreče. \ saboto zjutraj jc bil slovesni pogreb Ic prezgodaj umcrli^a visokočastitiga gospoda korarja Dr. Janeza I* o le a. bivšiga učenika cerkvene zgodovine in cerkvenih pravic. Na grob tega blagoserč. gosp. je mar-siktero oko britko solzico pntočiln. Naj jim sveti večna luč! „Solski Prijatel" bo z novim letam nekoliko preoblečen: a j izhajal bo le enkrat v mescu na dveh ali treh polah po številu naročnikov; b) donašnl bo pesmi, povesti, popisovanje življenja imenitnih Slovanov, narodov, krajev, slovstveni pregled, nekaj od šolskih reči, različne drobtinčice, pa vse, kar društvo sv. Mohorja zadeva; c") veljal bo v prihodnje za društveuike 1 gld., za nedruštvenike pa 2 gold. 13 kraje, na leto. Iz Gorice 16. grudna. S.— Svete vaje za ljudstvo v farni cerkvi sv. Ignacija v Gorici vodita dva tu-kajšna duhovna, namreč gosp. Dr. Dominik Kastelani, špiritual v tukajšnim bogoslovskim semeniši, in pa vikar Goriške stolne cerkve, gospod Dominik Koinin. Začetek je bil, pretečeno nedeljo (10. tekočiga mesca^, in končale se bodo to nedeljo, (17. dan ravno tega mesca). Precej pervi dan je bilo silno veliko ljudi zraven, tim bolj, ker je bil praznik; ali tudi druge dni, akoravno delavnik, jih hodi obilna mno-žica poslušat, ker zvečer vsakteri po storjenim in opravljenim delu brez težave v cerkev pride. Zatoraj ne dvomim, de bodo te svete vaje gotovo dosti lepiga in dobriga sadu prinesle. To leto, ki sc ravno svojimu koncu bliža, jc Goriška škofija razun svojiga višiga pastirja, še osem faj-moštrov po smerti zgubila in eniga kaplana. Zadnji fajmošter ki ga jc zgubila, je gosp. Andrej Bata-gcl, v Kaiimji, ki je po dolgim bolehanji ta mesec svojo dušo Stvarniku izročil. Bog mu daj večni mir in pokoj! Prciiiciulic duhovnivip. V Lj olil j.inski skolii. t.o>p. Jožef Htikovic. lok.il i-t \ llaojiloki. je t. grudo* v .'»;!. letu ^voje starosti umeri. Vij \ miru počita! F o t a li i 1