Poitnlna platana v gotovini Cena Din 1"-' Stav. 280. V Ljubljani, ponedeljek 12. decembra 1938. Leto lli Volivni izidi ii vse države: Ogromna zmaga JRZ Lista dr. Stojadinoviča, dr. Korošca in dr. Spaha je dobila absolutno večino v 7 banovinah V Sloveniji vseh 29 poslancev naših Dr. Anton Korošec izvoljen v Ljubljani z ogromno večino Lista dr. Stojadinoviča je dobila v vsej državi 1,625.747 glasov, Mačkova lista pa 1,335.965 glasov Zahvala dr. Korošca Snoči ob 20, ko je bila znana v prestolnici večino končnih izidov za vse banovine in je vzbudila ogromno pozornost presenetljiva zmaga dr. Korošca v Ljubljani, je naš voditelj po radiu naslovil na svoje zveste pristaše v Ljubljani naslednje zahvalne besede: Volivci bele Ljubljane! Ko smo se pripravljali na volitve, smo se zbali za Ljubljano, da bi mogla biti naša zmaga ogrožena. Zato sem smatral potrebno, da jaz sam prosim Ljubljano za zaupanje. Hvala Bogu, bitka je dobljena! Zmaga je naša, in sicer presijajna zmaga! Vsem vam, ki ste me volili, se iskreno zahvaljujem! Pozdravljam belo Ljubljano! Dr. Korošec. Besede našega voditelja, ki so jih poslušali stotisoči ljudi pri zvočnikih, so vzbudile po vsej Sloveniji ogromno navdušenje in dvignile do skrajnega viška samozavest, ki je v slovenskem ljudstvu zrasla včeraj spričo zmage, katero si je iz-vojeval dr. Anton Korošec. Polom opozicijskih voditeljev Belgrad, 12. dec. V Drinski banovini so propadli naslednji kandidati na listi dr. Mačka: Miša Trifunovič v Užicah in Kostijeriču, Ante Radojevič, Peter Zivkovič, Miloš Banjanin, Milan Božič, Ljuba Davidovič, Pera Markovič, Voja Lazič, Jovo Banjanin, dr. Vidan Blagojevič; v moravski banovini: Milan Grol, Peter Živkovič, Joca Jovanovič, Jovan Banjanin, Krsta Miletič, Aca Miovič, dr. Janjič, Velja Popovič, dr. Dušan Stevčič, Mirko Uro-ševič, Dušman Nikolič, Nikola Lazarevič. Absolutno večine so dobili med drugimi v drinski banovini: v Sarajevu dr. Spaho in dr. Ka-ludjerčič, v Visokem dr. Bohmon; v moravski banovini :socialni minister Dragiša Cvetkovič v obeh okrajih, Dobrivoj Stosovič v prokupeljskem okraju. V donavski banovini so propadli opozicionalci: Boško Jevtič v požarevskem okraju, Dragutin Kojič v kragujevskem okraju, Jovan Nenadovič v moravskem okraju, Jovan Zdravkovič v moravskem okraju, dr. Milan Gavrilovič v gročanskem okraju, dr. Nikolič v okraju Veliko Orašje. Izidi iz večjih mest Sarajevo: JRZ (dr. Spaho, dr. Branko Kalu-djerčič) 9730, združena opozicija 7997. Skoplje: JRZ 7402, dr. Maček 3461. Novi Sad: JRZ 8475, dr. Maček 2806. Značilno je, da jo v Kovai ci propadel voditelj takoimenovanega vojvodinskega pokretu dr. Duda Boškovič. V tem okraju je dobila JRZ 7704 glasov, opozicija 2724. Subotica: JRZ 9260, združena opozicija 7079. Naročnike prosimo, naj nam oproste današnjo zamudo, ki je nastala radi tehničnih zaprek, ker nismo mogli dovolj zgodaj dobiti natančnih volivnih izidov iz vse države. Podrobne izide za Slovenijo po občinah bo prinesel »Slovenec«. Ljubljana, 12. decembra. Včerajšnje volitve so prinesle ogromno zmago stranki JRZ. S tem dejstvom je podan dokaz, da je vse ljudstvo v Jugoslaviji enodušno odobrilo zunanjo, notranjo in gospodarsko politiko vlade dr. Stojadinoviča, dr. Korošca in dr. Spaha. Po dosedanjih izidih sodeč bo stranka JRZ v vsej državi dobila kakih 320 poslancev od 371. Opozicija vseh vrst od Mačkovih federalistov predo 2iv-kovičevih in Kramerjevih unitarističnih jugoslovenov do komunistov ni mogla z vsem nasiljem in agitacijo doseči kakega prepričevalnega izida, poraz te opozicije pomeni, da ljudstvo v Jugoslaviji ne bo več nasedalo skupinam in ljudem, ki prihajajo predenj brez programa, brez ideje in brez dokazov o stvarnem delu. Posebno pomemben je volivni izid v Sloveniji, ki so jo opozicionalci vseh vrst predstavljali v državi kot svojo trdnjavo. Slovenija je bila edino upanje vsedržavne in slovenske JNS, bila je edino upanje levičarjev, upanje tistih Hrvatov, ki bi radi Slovenijo in Slovence z njihovim lastnim pristankom dobili pod svoj škorenj. V Sloveniji, kjer so notranjepolitične razmere v vsej državi najbolj urejene in svoboda največja, so upali auspeti razni bolj ali manj. zmešani skrajneži, razni iskalci osebnih koristi, razni nezadovoljneži, samozvanci in izgubljenci. Slovensko ljudstvo je včeraj udarilo po Vseh tak skupinicah in posameznikih. Z veličastnim votivnim izidom je izpljunilo iz sebe Kramerja, Puclja, Lončarje, Stanovnike, Petejane, Breclje, • Kukovce, Reismane, Lešnike in kakor se še ta žalostna družba imenuje. Povedalo je svojo voljo tako jasno in tako mogočno kakor še nikdar v svoji zgodovini. Povedalo je, da gre za tistim voditeljem, ki ga je peljal skozi vse težave in stiske do svobode, ki ga je v lastni državi vodil v vseh težkih in temnih dneh in ga bo prav v tej državi pripeljal do velikega narodnega političnega in kulturnega vzora: do samouprave. Vsemu slovenskemu ljudstvu so je pri včerajšnjem njegovem obračunu in manifestaciji pravega političnega programa pridružila njegova prestolnica Ljubljana, kar je še posebno velikega pomena, saj je bil prav v Ljubljani izvoljen slovenski voditelj dr. Anton Korošec. Slovensko ljudstvo je včeraj izvolilo t ogromno večino vseh 29 kandidatov, Jci so se za njegovo zaupanje potegovali na listi dr. Stojadinoviča in dr. Korošca. S tein je dokazalo, da bo s svojim voditeljem in s svojimi novimi zastopniki v državnem zboru stalo kakor en mož v boju za uresničenje starega slovenskega političnega programa. Položaj v Sloveniji je jasen in razčiščen. Konec je slepomišenja s teini ali onimi gesli. Med slovenskim narodom ni več prostora ne za jugoslovenske unitariste diktatorskega kova, ni prostora za ljudi, ki bi radi spravili slovensko zemljo pod Mačkov jarem, ni prostora za apostole Kominterne in za prodajajoče se socialistične generale, ni prostora za ljudi, ki se iz osebnih teženj in koristoljublja nočejo podrediti narodni in strankarski disciplini slovenskega ljudstva. Pri teh volitvah so vsi različni voditeljski kandidati jasno povedali, kaj so in kako mislijo in slovenski narod ve, kam jih je treba odslej prištevati. Od včeraj daljo je v Sloveniji prostora samo za en tabor: za tabor zavednega, pošter“»a slovenskega ljudstva, ki se bo s svojimi pravimi voditelji borilo za svojo lepšo bodočnost. Naj živi naša zmaga! Naj živi zavedno slovensko ljudstvo! Naj živi njegov voditelj dr. Anton Korošec! Volivni izidi iz Slovenije: Ljubljana - mesto. Izvoljena dr. Anton Korošec in Pavle Masič. Volivnih upravičencev je bilo 23695, od tega jih je glasovalo 17050. Volivna udeležba je znašala skoraj 75%. Dr. Korošec je dobil skupno 13.176 glasov, kar znaša 56% od vsega števila volivnih upravičencev, to je nad 76% vseh oddanih glasov. Vsa opozicija, združena na Mačkovi listi je v Ljubljani dobila 3632 glasov, od tega združena JNS in socialisti (dr. Kramer, Okra} Število volivcev Glasovalo Udeležba v JRZ MaCek Ljotič Črnomelj: 6789 5029 74.08 2946 2082 1 Kamnik: 10429 7975 76.44 7016 834 125 Kočevje: 10710 7547 70.46 6089 1429 17 Kranj: 10522 7746 73.52 6184 1479 83 Krško: 124% 8572 68.93 6796 1756 20 Litija: 10713 7701 71.90 6515 1214 78 Logatec: 7323 5368 73.00 3858 1484 5 Ljubljana-okolica: 16718 12405 74.21 10054 2331 20 Novo mesto: 113081 10076 76.44 8718 1341 17 Radovljica: 11434 8549 74.07 5194 3263 92 Škofja Loka: 6169 4489 72.77 3958 486 45 Celje: 19404 12914 76.18 10342 2450 122 Dol. Lendava: 10730 6542 60.97 5144 1395 0 Gornji grad: 5010 3265 65.17 2943 307 15 Konjice: 5516 3750 67.98 3402 321 27 Ljutomer: 10776 7074 65.64 6249 871 8 Maribor-levi breg: 23609 16238 60.58 14517 1647 74 Maribor-desni breg: 16719 10129 60.58 7730 2357 42 Murska Sobota: 16372 8720 52.30 5471 3248 1 Dravograd: 9459 5304 56.07 5058 2235 11 Ptuj: 19699 13032 66.20 11554 1467 11 Slovenjgradec: 7795 5382 69.04 4945 437 0 Šmarje: 11244 7310 65.01 5919 1380 11 Brežice: 11113 7019 63.16 4540 2465 14 Laško; 11296, 7275 64.40 3941 3239 41 dr. Jelenc) 2791, marksistična lista s kandidatom mohamedancem dr. Alijem Kraigherjem in Leskovškom 417 glasov, skupina nezadovoljnih Slovencev z dr. Stanovnikom in dr. Brecljem je dobila 424 glasov. Za ta dva moža so morali po povelju iz Zagreba glasovati vsi ljubljanski Hrvatje, mač-kovci, ki so dali nekaj nad 200 glasov. Lista Dimitrija Ljotiča, na kateri sta v Ljubljani kandidirala dr. Kandare in Šturm, je dobila 242 glasov. Izvoljen dr. Jure Koce • Ivan Š t r c i n Alojzij Rigler Janez Brodar dr. Miha Krek dr. Jože Lavrič Franc Gabrovešek dr. Korošec —M. Stare dr. Franc Kulovec dr. Albin Š m a j d Ivan D o 1 e n e Alojzij M i h e lč i č dr. Franc Klar ■ Martin Steblovnik ■ dr. S e v š e k Maksim - Franc Snoj - Franc 2 e b o t - Franc K o b a n • Franc B a j 1 e r - Karel Gajšek - Marko Kranjec - Ivan Teuerschuh - dr. Anton Ogrizek - Josip Tratnik - Mirko Bitenc Zahvala dr. Stojadinoviča Nekoliko po desetih zvečer je napovedal poročevalec bclgrajske radijske postaje, da se hoče predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadi-novič zahvaliti svojim volivcem, ki 60 mu s svojim zaupanjem pripomogli do tako ogromne in tako veličastne volivne zmage. Dr. Milan Stojadi-novič je imel na poslušalce sledeči nagovor: »V trenutku, ko Jugoslovanska radikalna zajednica slavi tako sijajno volivno zmago, kakor je pred njo še ni slavila nobena druga stranka, čutim prijetno dolžnost, da se v svojem in v strankinem imenu zahvalim vsem sodelavcem, ki so pomagali k tej veličastni zmagi, vsem ožjim sotrudni-kom in vsem tistim sto in sto tisočem volivcev, ki so danes oddali svoj glas za napredek in veličino močne in velike Jugoslavije. Vsem se toplo zahvaljujem za njihov glas, s katerim so izrazili meni in stranki neomajno zaupanje.« Po tem nagovoru predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča je belgraj-ska radijska postaja začela objavljati končne rezultate iz vseh banovin, natančno po okrajih in z imeni kandidatov. Volivni izidi iz države Belgrad, 12. dec. Končni volivni izidi iz vse države bodo natančno znani šele jutri ali pojutrišnjem, ko bo končal svoje delo glavni volivni odbor. Stranka JRZ, to je lista dr. Stojadinoviča, je odnesla absolutno zmago v sedmih banovinah od devetih. V savski in primorski banovini je dobil večino Maček, kakor je bilo treba pričakovati, je pa tam vladal silovit pritisk, ki so ga izvajale mačkovske organizacije. Belgrad, 12. dec. m. Po poročilih o volivnih izidih, ki jih je od svojih organizacij dobila volivna pisarna glavnega odbora JRZ, je državna kandidatua lista JRZ dobila v posameznih banovinah naslednje število glasov: dravska banovina: JRZ 170.252, dr. Maček 45.123, Ljotič 1152; savska banovina: JRZ 111.483, dr. Maček 529.712, Ljotič 2137; donavska banovina: JRZ 372.085, dr. Maček 129.262, Ljotič 1.291; moravska banovina: JRZ 237.961, dr. Maček 76.560, Ljotič 791; drinska banovina: JRZ 189.291, dr. Maček 136.297, Ljotič 3806; vrbaska banovina: JRZ 107.421, dr. Maček 101.873, Ljotič 1071; primorska banovina: JRZ 42.781, dr. Maček 159.428, Ljotič 2387; vardarska banovina: JRZ 226.716, dr. Maček 94.977, Ljotič 133; zetska banovina: JRZ 128.174, dr. Maček 70.765, Ljotič 1041; Belgrad-Zemun-Pančevo: JRZ 39.683, dr. Maček 11.561, Ljotič 510. Po gornjih poročilih, ki jih je žbraga volivna pisarna, je dobila JRZ na včerajšnjih državnozborskih volitvah: 1,625.747 Dr. Maček 1,335.965. Ljotič 30.299. Ti podatki še niso uradni in torej čisto točno še ne odgovarjajo dejanskemu številu oddanih glasov. Zaradi tega, ker iz nekaj manjših občin še niso prispeli podatki, se sicer končna številka o izzidi volitev sicer lahko spremeni za malenkost, vendar pa to ne more več vplivati na razmerje med posameznimi strankami in listami. Volitve so po vsej državi potekle v popolnem miru in redu, razen nasilij, ki so jih mačkovci uganjali nad svojimi političnimi nasprotniki v savski in primorski banovini. Notranje ministrstvo je sprejemalo poročila o volivnih uspehih vso noč, poročila pa še vedno prihajajo. Posledice strahotnega včerajšnjega poraza: Zločinske laži velikega fugoslovena Ogromna zmaga JRZ v Sloveniji, zlasti v Ljubljani, je silovito odjeknila tudi v malem taboru prijateljev dr. Alberta Kramerja. Dr. Kramer je Ljubljano smatral za svojo neosvojljivo in nepo-rušljivo trdnjavo. Slutil je sicer, da 60 je položaj zadnja leta tudi v Ljubljani za njegovo 6tranko omajal in je zalo sklenil volivno zvezo z dr. Mačkom. Računal je, da bodo tej neznačajni njegovi prelevitvi sledili tudi njegovi pristaši, ki pa toga v ogromni večini niso storili, saj je trebn priznati, da je v tako imenovanem naprednem taboru veliko ljudi, ki eo iskreni pristaši programa, katerega je izpovedala JNS. Ti dr. Kramerja niso mogli voliti, kar je njegov poraz v Ljubljani in v Sloveniji še povečalo. Spričo divjega volivnega boja, katerega je opozicija razvnela pod vodstvom najbolj fanatičnih Krainerjevih sodelavcev, spričo strahovanja, groženj in dejanskega nasilja, ki so ga ti ljudje izvajali nad slovenskim ljudstvom zaradi prevelike obzirnosti oblasti, ni nihče v ožjem dr. Kramerjevem taboru, najmanj pa dr. Kramer sam mislil, da bi opozicija ne dobila v Sloveniji niti enega poslanca. Volivni letaki, ki so jih kra-merjevci izdali v soboto za deželo, zlasti pa za Ljubljano, so govorili, da je prišel obračun za V6a štiri leta, kar dr. Kramer ne more več strahovati Slovenije. Govorili so, da je dr. Stojadinovič izgubil bitko med Srbi, ponavljali so izmišljeno Mačkovo frazo o makovem zrnu. Udarec, ki je to družbo in njenega voditelja zadel včeraj v Sloveniji, ki je bila glavno upanje JNS, je prinesel strahovito zmedo v kazinske kroge. Od poldne dalje, ko so prihajali volivni izidi iz vse Slovenije kakor valjar, je dr. Kramer s svojo družbo taboril v Kazini, govoril in govoril, kako zmaguje opozicija po vsej državi, koliko večine ima on v raznih slovenskih okrajih. Ob petih popoldne je tajništvo JNS še odgovarjalo zlobnim radovednežem, da bo dr. Kramer v Ljubljani dobil najmanj enega poslanca, če ne obeh, da so radijska poročila zlagana, da so bile goljufije pri volitvah v Ljubljani — kakor leta 1931 — in kar je še podobnega. V vsej državi da je zmagal Maček. Vrstili so se ognjeviti govori edinih zaslepljenih ljudi v Sloveniji, ki niso še hoteli sprevideti, da je zmaga dr. Korošca taka in tolika, kakršne še ni doživel noben slovenski politik. Razumljivo je, da so 6e ti ljudje med seboj skušali tolažiti za poraz, ki je njihovo politično skupino popolnoma strl in uničil. Ob 7 pa, ko so bili znani v glavnem že izidi ne le iz Slovenije in Ljubljane, marveč iz vse države, so kazinarji iz samotolažbe prešli .na nevarnejše področje. V kazinski dvorani je bila družba kakih 300 ljudi, katere je dr. Kramer begal a tako zmešanimi in tako zlobnimi poročili, da je treba to škandalozno početje javno pribiti. Govoril je, da je vojni minister odstopil, trdil je, da ima Maček v državi 500.000, potem pa 600.000 glasov večine. Zatrjeval je, da je prišlo do prave vstaje v okrajih Kragujevac, Kraljevo, Kruševac, kjer da so volivne komisije ukradle volivne 6pise, ker je imela tam JNS strašno večino. Pri spopadih je bilo po Kramerjevili trditvah veliko mrtvih. Njegovo govorjenje so kazinarji ustavljali z gromovitim tuljenjem »dol s farji!«. Kramer je dalje govoril, da je v državi razglašeno obsedno stanje, da je Maček dobil razen v Sloveniji 90% vseh glasov. V kazinski veži je bila velika tabla, na kateri so bili nabiti gorostasni izidi, seveda ne iz Slovenije, marveč iz ostale države. Izide 60 ustvarili v vodstvu ljubljanskih JNS-arjev. Po teh podatkih je na primer Stojadinovičeva lista v Belgradu dobila 24.000, Mačkova pa 36.000. V Sarajevu je dr. Spaho dobil 6000 glasov, Jevtič pa 9000 glasov, čeprav so uradna poročila belgrajskega radia_ to uro pripovedovala, da ni bil izvoljen v vsej državi nihče od JNS-arekih prvakov, niti Živkovič, niti Jevtič in da je tudi Kramer priznal, da niti on ni izvoljen, fte bi ne bili Kramerjevi ljudje v Kazini sinoči tako strašno zmešani, bi bili lahko vedeli, da dr. Kramer ni mogel od nikjer dobiti teh podatkov, saj so bile telefonske proge rezervirane včeraj za uradue razgovore. Tudi bi bili lahko vedeli, da so volitve v Ljubljani in po vsej Sloveniji potekale pod strogim nadzorstvom predstavnikov opozicijskih list, ki so za vsako malenkost zahtevali sestavo zapisnika. Predstavniki teh list izjavljajo, da so volitve potekale v popolnem redu in da ni govora o kakem pritisku, najmanj pa o kakem potvarjanju. Dr. Kramer je imel torej vse možnosti za nadzorstvo nad volitvami — drugače kakor pa ga je tedanja opozicija smela imeti leta 1931. Navzlic vsemu temu pa se dr. Kramer, baje zagovornik velike in nedeljive Jugoslavije, reda, notranje pomiritve, medsebojnega spoštovanja in drugih predvolivnih gesel, ni mogel vzdržati ne le laži, marveč izrazito protidržavnega razburjenja ljudi in širjenja najbolj nemogočih in najbolj divjih vesti. Dr. Kramer je to delal kot glavni tajnik stranke JNS, kot kraljevi senator in kot veliki jugosloven. Njegovo početje je zaradi tega še hujše obsodbe vredno. Temu početju je treba narediti konec. Če oblast kaznuje strogo vsakega malega prišepetovalca izmišljenih govoric, naj kaznuje tudi tega velikega gospoda, ki je včeraj v Kazini pozival tako rekoč na vstajo, o čemer pričajo njegove besede: »Mi bomo že pozneje govorili. Samo še danes! Zdaj bomo pa pomedli z njimi!« Dr. Kramer je doigral — dr. Kramer naj gre! Lfublfana od včeraj do danes Včerajšnji dan je potekel v znamenju volitev. V Ljubljani je bilo popolnoma mirno. Taka je bila včerajšnja nedelja, kakršne so zadnje čase vse: meglene, pomalem prši, naglo se znoči. Po ulicah so postajale skupine, ki so poslušale uradna poročila o volitvah. Zvečer je mesto močno oživelo; sijajne manifestacije za dr. Korošca in za dr. Sto-jadinoviča so slavile zmago, ki si jo je bil ves slovenski narod priboril včeraj tako prepričevalno, da je dokazal jasno: ni pravi Slovenec, kdor ne stoji za dr. Korošcem. Nasprotniki niso dobili nobenega glasu! Vsa Slovenija je v Koroščevih rokah, vsa Slovenija je v taboru JRZ. Taka zmaga je edinstvena, veličastna, brez primere! V bolnišn ci le malo novfc Včeraj so pripeljali v bolnišnico črkostavca Janka 2agarja, ki je uslužben pri Poštni direkciji. Pri delu ga je zgrabil stroj. — Pripeljali pa so tudi dveletnega delavčevega sina Mirka Okorna iz Ljubljane. Mirko se je močno opekel po roki. — Železniški premikač Franc Verbič iz Stožic je pri premikanju na progi padel ter ai poškodoval nogo. — 23 letni šofer Franc Oman iz Tržiča je vozil včeraj iz Preddvora proti Šenčurju. Naproti mu je privozil po napačni strani neki kolesar. Oman se že ni mogel ogniti. Zavil je sicer, pa se Razpoloženje med volitvami Ljubljana, 12. decembra. Že navsezgodaj zjutraj so se pred posameznimi volišči zbirale velike gruče volivcev. Ob 7 je že pričelo glasovanje. Po pet in pet volivcev je straža spuščala pred komisijo. 2e v prvih dopoldanskih urah se je videlo, da bo JRZ odnesla prav ogromno zmago. Kje daleč eo ostajali glasovi, ki so bili oddani za kandidate drugih dveh strank. Ob desetih se Je pirvi naval nekoliko unesel, ob enajstih pa so volivci spet pritisnili. Potem je bil naval precej enakomeren do poznih popoldanskih ur, ko so prihajali še omahljivci. Svojo nalogo je izborno opravil radio. Volitve so potekle v krasnem redu In v popolnem miru. Ljudje so se vedil mirno, kakor da volitev sploh ne bi bilo. Prihajali so, oddajali svoje glasove in z žarečimi lici gledali na statistične volivne table, ki so bile razmeščene po vsem mestu. Od ure do ure jo rastla velika zmaga našega voditelja dr. Antona Korošca. Vsi dobri ljudje so se veselili — zanimivo pa je bilo gledati ^nazadnjake«, ki so klavrno gledali predse, ekomizgovali z rameni in se pogovarjali — pa tako revno in potrto, da si jim že z obraza bral, da niti sami v svoje besede ne verjamejo. »Kajpada, na vladi 60, zato pa te številke lahko sami delajo!« Seveda so pri svojih »bližnjih«, ki eo jih slišali, naleteli le na vsesplošno pomilovanje in posmehovanje. Že zgodaj popoldne so povsem utihnili, izgubili so se na svoje domove in tuhtali, tuhtali, tuhtali... Zvečer pa so se prikazali — kakor sove z nočjo — spet na plan. Kam naj bi bili šli drugam, kakor v edino svojo »trdnjavo«, ki so jo bili doslej še obdržali, na tako imenovani »Gimpelinsel«, na kraj, kjer ljubljanski »nazadni« postopači, ki «e jim predobro godi, zapravljajo svoj čas — na promenado. Tam eo se razvrstili vzdolž in poč e« ob zidovih — kakor svoje čase Judje ob znamenitem zidovju. Molčali so kakor grob, s povešenimi glavami in žalostnimi očmi so spet tuhtali, kako minljiva je slava! Tak silovit poraz, tako grozoten, tako sramoten, tako ogromen poraz! Ni jim šlo v glavo, da so v Ljubljani dokončno izgubili vse svoje postojanke, da jim je v Ljubljani za vse večne čase odklenjalo! In kako odklenkalo! Poraženi eo bili v tako grozovitem, v tako stvarnem in prepričevalnem razmerju, da se jim še ponoči v soboto niti za hip ni utegnilo o čem približamo takem sanjati! Odleteli so, vrženi so bili iz »kvartirja«, ki je bil navidez zgovoirjen zanje za vse večne čase! O polom, o sramota, o siromaštvo političnega Joba, ki je za vselej zagrmel v mračni kot -pod stopnice! Kako so se jim smejali! To je bilo maščevanje, mirno, stvarno: glasovi so tolkli bahače iz prejšnjih let po glavi bolj kakor bi jih utegnili biti koli. Ti žalostni pingvini eo se prestopali in požirali jezo, ko 60 morali gledati, kqko so deset in deset tisoči pristašev dr. Stojadinoviča in dr. Korošca korakali po mestu in slavili ogromno zmagoslavje. Tudi zadnja liberalna »postojanka«, — »promenada« — je morala pred mogočnim naletoni pasti! Mani fes tani j e 60 predrli »liberalni« kordon, pred njihovimi cfemi so fantje trgali plakate, ki eo bili sramotni za slednjega slovenskega človeka, plakate dokončnih političnih pogorelcev (odslej ho — kakor rimski Corneliu« Scipio Afričanu« — lahko nosil ljubljanski narobe proslavljeni možak, žalostni prvak umrle JNS, tri Imena:Albert Kramer Pogorelec). To je poraz, to boli, to peče! Nobena reč ne more tega popraviti! Kaj tem otožnim vitezom pomagajo bedaete laži in otročje prismojene izmišljotine, s katerimi eo poskušali še snoči begati množice. Taka reč se prespi, prespi se, temeljito se prespi! Beli dan pokaže vse drugače! Žalostno in imenitno hkratu! Po prespani noči je prišel namesto Mačka, ki jih je bil včeraj potegnil, prav pravcati maček, ?maček«, ki ee piše e tisočkrat in stotlsočkrat večjo začetnico kakor hrvaški Maček! Slfa^ne man!festac!fe dr. Korošcu in Sto adlnoviču Kakor hitro eo postala z dokončnimi rezultati /nana prava, uradna poročila, ki jih je neprestano ves dan oddajal belgrajski radio — eo so Ljub ljančani zbrali v eno samo silovito vojsko; že kmalu po šesti uri je bilo zbranih na Miklošičevi cesti najmanj 20.000 ljudi, ki so prišli z državnimi zastavami na čelu ter obstopili Unionsko poslopje. Neprestano so ti brez meje radostni zborovalci vzklikali Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, kraljevini Jugoslaviji, sijajno zmagovalnemu ministrskemu predsedniku dr. Stojadinovjču, slovenskemu voditelju dr. Korošcu, ki je danes s svojo ogromno zmago dokazal, da je res absolutno edini naš voditelj, saj je dobil v Sloveniji absolutno vs« poslanske mandate, dr. Kreku in naši veliki, edinstveno mogočni zmagi v vsej državi. Manifestacije ee niso in niso utegnile poleči, tako da je bil župan g. dr. Adlešič takorekoč prisiljen, da je stopil na balkon in nagovoril množice ter z vznešonimi besedami slavil zmago. Za njim so govorili Se dr. Adolf Golia, Pavle Masič, Karel Kavka, končno pa spet dr. Adlešič. Množice 60 spet vzklikale; kakor orkan je šlo klicanje, ploskanje je lomilo ozračje. Na županov poziv so množice zapele »Hej Slovenci«, nato pa so v silnih sprevodih napravile obhod po vsem mestu. Zmagoslavje je popolno, zmaga je tako sijajna, dH je Se nobena etranka v državi nikdar ni slavila tako popolne in tako prepričevalne. Živela JRZ! Živel dr. Korošec! Živel dr. Stojadinovič! S ciganom n! dobro mencati koma Moravče, *. decembra. Cigani so za naše kraje zmeraj hujša nadloga. Na videz se sicer ukvarjajo s kakim poslom, poglavitno pa jim je tatvina in sleparstvo. Tako se je nedavno ustavil neki cigan v peški okolici, kjer je shranil voziček, s konjem pa je odjezdil dalje. Ker med potjo ni našel kupca, ga je gnal na sejem, ki je bil takrat v Šoštanju. Tam ga je zamenjal in dobil povrhu še 200 din. Zadovoljna z zamenjavo sta odšla vsak 6 svojim konjem: mož domov proti Gornjem gradu cigan pa v moravško dolino, kjer je poskušal konja vno\ič zamenjati. Posrečilo se mu je najti moža, ki mu je šel na Hm. Posestniku Kruleu je konj ugajal ter se je začel pogajati. Pridal mu je 200 din, nakar je cigan izginil z njegovim konjem. Cez nekaj dni pa se je pričel pravcati lov za ciganom. Lastnik, kateremu je bil ukraden konj z vozičkom, je našel svojega konja v Gornjem gradu. Gospodar, ki ga je moral seveda vrniti, pa je izsledil svojega v Zalogu pri Morav-čah; Krulc je ostal brez konja in prijavil zadevo orožnikom, obenem pa je začel tudi sam poizvedovati. Upati je, da bo imel pri iskanju srečo, kakor prejšnja gospodarja. Samo denarja, ki ga je dal ciganu, mu najbrž ne bo nihče povrnil. Szpred obrtnega sodišča Oče in sin izstopila brez odpovedi Oče in 6in sta bila zaposlena Ifot pomočnika v obrtnem podjetju. Nekega dne jima je mojster službeno razmerje pravilno odpovedal na 14 dni. Po preteku prvega tedna po izvršeni odpovedi pa je mojster fanta hudo opsoval z besedami, ki jih tukai ne ponavljamo, razen tog« ja je . tudi vrgel po stopnicah, pri čemer' je fant dobil več krvnih potpfutb in prask na telesu. Tudi desno koleno mu je zateKlo. Na to sta oče in sin takoj izstopila ter "raffte'tala* odškodnino še za ostali del odpovedne dobe, t. j. za en teden, kar pa je mojster odklonil. Oba sta vložila tožbo in mojster je bil obsojan, v plačilo, Mojster je zanikal, da bi bil grdo ravnal s fantom, oče pa sploh ne more navesti kakega razloga, ki bi ga bil opravičeval k takojšnjemu izstopu. Toda sodišče je bilo drugačnega mnenja. Po § 238 obr. z. sme službojemnik brez odpovedi zapustiti delo, ako »lužbodavec njega ali njegovega svojca znatno žali ali na telesu poškoduje. Da je mojster res žalil in poškodoval fanta, je potrdila služkinja kot priča. Fant je bil tedaj opravičen zapustiti delo, ravno tako po gornjem zakonitem določilu tudi oče. V predmetnem primeru sicer oče neposredno ni bil prizadet, vendar pa mu je dal zakon pravico do takojšnjega izstopa, ker je mojster z njegovim sinom grdo ravnal. Med našimi rojaki u Ameriki V Lima, O. je bil pred kratkim Imenovan za ravnatelja tukajšnje državne umobolnice dr. II. M. Turk, ki je naš rojak Slovenec in ima še žive starše v Clevelandu. V ta urad ga je imenovala državna direktorica Mrs. Margaret Allman. — Pri zadnjih deželskih volitvah v Minnesoti je bil izvoljen z veliko večino v deželno zastopstvo rojak Viljem Berlin. — Na konvenciji Obio Fraternal kongresa, ki se je vršila pretekli teden v Clevelandu, je bil izvoljen v glavni odbor Slovenec Mr. John Gornik, glavni tajnik SDZ. V Ohio Fraternal so včlanjene vse ohajske bratske podporne organizacije. To je bilo prvič • v zgodovini tega združenja, da je prišel kak na§ rojak v glavni odbor. — V Burton, O. je bil pred kratkim budo prizadet roiak Joseph Adamič. Ogenj mu je namreč uničil hlev z vso živino vred, katere je imel 17 glav. Poleg tega je zgorela detelja, ki jo je imel na podu in vse poljsko orodje. Tako je prišla družina ob vse, kar so si v 20 letih trdega dela prihranili. Rešili so samo hišo. — Tone Ga-sperich iz Osceole se je domislil, da bi bilo dobro priti v sedanjih časih do denarja, zato je odšel v bližnje gozdove, da nalovi muskrate, katerih kože se dobro prodajajo. Na nesrečo ga je zalotil lovski čuvaj in Tone je bil pred sodniki obsojen na denarno globo. — V Midvale, Utah. se je v topilnici pri delu smrtno ponesrečil rojak Anton Stepan, star 54 let. Doma je bil od Metlike v Beli krajini. Zapušča ženo, štiri sinove in eno hčer. — Pred kratkim je zgorela hiša rojaka Geo. Kpončiča. Poslopje je zgorelo z vso opremo vred in znaša škoda 4000 dolarjev. — Dva mlada bandita sta napadla v Clevelandu Terezijo Milič, ko je pozno zvečer stopila z električnega voza cestne železnice. Bandita sta jo osuvala in ji pobrala denar. — Umrl je dobro poznani rojak Joseph Ložar v starosti 62 let. Doma Je bil s Šutne, fara Sv. Križ pri Kostanjevici in je bival v Clevelandu nad 36 let. Zapušča soprogo, sina in več sorodnikov. —■ V Moon Run, Pa, je nagloma umrl John Suhadolnik v starosti 58 let. Doma je bil iz vasi Sobačevo pri Borovnici. — Druga smrt je samomor, katerega je izvršil John Čuk, vdovec, kateremu je žena umrla pred 6 mese.'i. Star je bil 50 let in je bil doma iz Logatca na Notranjskem. V La Salle, Hi. je umrl poznani rojak Frank Karun v starosti 55 let. Doma je bil iz občine Braslovče pri Celju na štajerskem. Zapušča ženo, sina in tri hčere. — V Imperial, Pa. je nagloma umrla Terezija Ule, ki je podlegla vodenici. — V Madison, O. je po- dlegel pljučnici rojak Joseph Mlakar, ki je bil dobro poznan in priljubljen. Star je bil 45 let, Doma jo bil iz St. Ruperla na Dolenjskem in je prišel v Cleveland lela 1913. Leta 1933 je kupil farmo v Madison Ohio. — Pretekli ponedeljek je v Clevelandu, O. podlegel srčni hibi rojak Joseph Unetič, v starosti 54 let. Ko je bil ravno čas, da se odpravi na delo, ga je prehitela nenadna smrt. Pokojni je bil miroljuben mož, prijatelj dela in in ljubitelj doma. Pokojni je bil doma od Cerkelj na Štajerskem in je bival v Ameriki 33 let. Družina Unetič stanuje na 16412 Arcade, Ave. — V Milwaukee, Wis. je pred kratkim nagle smrti umrl rojak Franc Zorc, ki ga je zadela kap v starosti 02 let. Doma je bil iz okolice Mirne na Dolenjskem. — V Shebovgan, Wis je umrla rojakinja Mrs. Johnna Chopp. — V Clevelandu, O. je umrl rojak Jakob Križman v starosti 70 let. Doma je bil iz Ribnice. Bil je izučen strugar in je veliko let delal v Celju, kjer je imel lastno delavnico. Tam so je tudi poročil in je leta 1913 prišel s sinom v Ameriko, nekaj let pozneje je prišla za njim še njegova soproga, ki pa je že pred 17 leti umrla. Zapušča dva sina in brata. — V Clevelandu,\0. je po daljši bolezni izdihnil Dominik Lichler v starosti 53 let. Doma je bil iz Gornje Tribuše na Goriškem in je prišel v Ameriko pred 25 leti. — Po močni bolezni je smrt ugrabila tudi rojaka Franka Bončino z E. 77 th St., v starosti 54 let. Doma je bil iz Podbrežja pri Sežani v za-sednem ozemlju in je bival v Ameriki 25 let. Zapušča ženo in sina. v Grof Czaki novi madžarski zunanji minister Berlin, 10. decembra. AA. Havas: Grof Czaki. ki je bil imenovan za madžarskega zunanjega ministra, je izjavil dopisniku »Boersen Zeitung«, da je madžarska vlada trdno odločena še bolj poglobiti praktično stran odnosov med Budimpešto, Rimom in Berlinom. V zvezi z nekaterimi nesporazumi, ki so nastali med Berlinom in Budimpešto po dunajski razsodbi o ocenjevanju položaja, ki so ga ustvarile nove meje, je grof Czaki spomnil dopisnika na to, da je živa želja madžarske vlade ne samo ta, da se odstranijo vgi ti nesporazumi, temveč se trudi Budimpešta tudi za tp, da bi se upoštevali novi elementi, ki so pogoji za politiko poglobitve prijateljstva, in polnega zaupanja med Madžarsko in Nemčijo. je z vozilom zaletel v betonski križ. Njegove poškodbe so precej hude. Spominska slovesnost na pokopališču Ob enajstih dopoldne so se na pokopališču pri Sv. Križu zbrali pred grobnico Ketteja, Murna in Cankarja slovenski književniki, ki so položili na Cankarjev grob krasen venec. Nato je spregovoril v spomin na dvajsetletnico Cankarjeve smrti pesnik Oton Župančič. Po njegovem govoru so prisotni počastili mane velikega človeka z enominutnim molkom. Poslovili so se nato od zadnjega domovanja tega velikega Slovenca in Jugoslovana s pietetnim vzklikom »Slava mu!« Strahotna na'dba v Kolizeiu V Kolizeju so praznili greznico in ko so dopoldne zapeljali gnojnico na travnik pod Rožnikom ter jo pričeli razlivati, so opazili, da je bil v njej tudi človeški nedonošenček. Policija, ki so jo takoj poklicali, je po svojem zdravniku ugotovila, da gre za nedonošenega dečka. Trupelce so prepeljali v mrtvašnico, za nečloveško materjo pa so začele poizvedovati oblasti. Čadram potrebuje novo šolo Slov. Konjice, 7. dec. Čadramska župnija je ena izmed največjih v slo-venjekonjiški dekaniji, tako po svojem obsegu kakor po številu duš. Skoraj enaka tej je čadramska šolska občina, ki šteje vedno okrog 450 šoloobveznih otrok. Vsa ta pokrajina je zelo napredujoča, vendar ima eno veliko pomanjkljivost; nezadostno in neodgovarjajoče šolsko poslopje. Sedanja čadramska šestrazredna ljudska šola je bila sezidana v dveh delih. Prvi, prav šolski je iz šolskega leta 1859-60, drugi, stanovanjski pa iz leta 1895. Vendar pa je zaradi vedno večjega števila učencev in pomanjkanja učnih prostorov bilo pred leti potrebno novejši stanovanjski del preurediti v šolskega, tako da sedaj nudi šolsko poslopje stanovanje le upravitelju, medtem ko mora ostalo učiteljstvo iskati stanovanje drugje. Kljub temu pa še sedaj en razred gostuje v starem župnišču v Čadramu, kar je na deželi redkost. To pomeni gotove sitnosti v učnem redu. Navzlic teom pa bi še ne bilo tako neprijetno, če bi bili ostali učni prostori primerni Toda ti so premajhni in prenizki, kar ne povzroča težave samo pri razvrščanju učencev, ampak vpliva kvarno na zdravje šolarjev in učiteljev, Dočim n. pr. v 4. razred sploh ne posije vse leto sonce ter je ob oblačnih in deževnih dneh soba skoraj mračna, pospešuje po drugi strani premajhna prostornina razne bolezni. Zaradi teh občutnih nedostatkov ee je že pred leti pojavila upravičena želja po novem šolskem poslopju od strani vsega prebivalstva in vseh, ki so na šoli zainteresirani. Misel na preureditev sedanjega poslopja ni tla mestu. Novega drugega nadstropja bi žc slabo pritličje itak ne preneslo, obenem bi moderno drugo nadstropje ne odgovarjalo konstrukciji prvega nadstropja in pritličja; zato ne gre na staro zidovje postavljati novega dela, To pa se tudi ne izplaCa zaradi stroškov, ker j« boljše zbrati nekoliko večjo vsoto, pa bo s tem pereče šolsko vprašanje v Čadramu rešeno na najboljši način v korist vsem sedanjim in bodočim prebivalcem čadramske šolske ob-čine. Čadramčani bi se nujnega problema že bili lotili, ko ne bi bilo velike ovire; pomanjkanje denarnih sredstev tudi tukaj neusmiljeno zabranjuje pričetek važnih del. Vendar pa se bo to moralo že prekoračiti nekaj z žrtvijo, nekaj pa z dobro voljo merodajnih. Kar torej ne bodo zmogli prizadeti sami, bo doseženo v skupnosti — iz javnih sredstev. Mladina, zdrava na telesu in duhovno bogata bo hvaležna za veliko delo, ter bo enkrat hvaležno vračalla z bogatimi obrestmi! Šoferski poklfc priznan za obrt Ministrstvo vojske in mornarice je poslala pristojnim faktorjem akt, s katerim priporoča, da se ugodno reši zahteva poklicnih šoferjev. Po informacijah, ki jih je dobilo šofersko društvo Volan, bo Šoferski poklic priznan za obrt. Kandidat za poklicnega šoferja ne bo smel biti mlajši od 16 let in ne starejši od 17 let. Moral bo imeti predpisano predizobrazbo, ako bo hotel biti sprejeti v šofercko šolo, ki bo trajala tri leta. Po dovršitvi te šole bo postal obrtnik avtomehanik in poklicni iofer. Za-mišljeno je, da bo ta šola vključena v sestav o'brl-ne ali srednje tehnične šole in da naj bo banovinska inštitucija. Banovina naj to šola financira iz lastnega proračuna in se tudi sicer zanjo zanima. Pristojno ministrstvo pa bo za to strokovno šalo predpisalo učni načrt. Kandidat za avtomehanika poklicnega šoferja se bo seznanil v šcui z vsem onim, kar mu je kot profesionalistu potrebno, a povrh tega se bo še kot poklicni šofer seznanil z delovanjem aeroplaneke-ga motorja, aviacijo in letenjem, upravljanjem bojnega tanka in vsemi drugimi vozili z raznim pogonskim materialom. Po treh letih učenja in obiskovanja te šole bo kandidat polagal zaključni izpit. Ako ga bo paložil po vseh predpisih, bo postal avtomehanični mojster in poklicni šofer. Kot tak bo imel edini pravico za koncesijo za avtotaksi in izključno pravico za vožnjo avtotaksa, avtobusov in tovornih avtomobilov. Imel bo tudi izključno pravico do avtobusnih prog. Za vozače amaterje »samovozače« ostane zadeva, kot je bila do sedaj. Samovozač bo tudi v prihodnje na 6edanji način dosegel pravico za upravljanje avtomo.bila, pač pa mu bo onemogočeno preiti v vrste poklicnih šoferjev. V tej zadevi je že društvo poklicnih šoferjev za dravsko banovino »Volan« vložilo pri kr. banski upravi dve zaporedni prošnji, da bi kr. banska uprava dosedanjim poklicnim šoferjem že za leto 1939 izdala posebne šoferske legitimacije in jih tako ločila od samovozačev. Šofersko društvo »Volan« ima včlanjenih že okoli 300 poklicnih šoferjev. Pozivajo ee še ostali neorganizirani, da pristopijo, ker 60 s tem zavaro-vani proti raznim nevšečnostim, ki bodo zaradi teh sprememb gotovo nastopile. Šofersko društvo »Volan« ima redne društvene sestanke vsako sredo ob 20 v Delavski zbornici, vhod iz Čopove ulice štev. 2. Zunanji poklicni šoferji naj se prijavijo pismeno. — Odbor »Volana«. Novozgrajena hiša se je podrla v vasi Pašu-ričih pri .Sarajevu. Trijo delavci so popravljali še streho, ko se je zidovje nenadoma zamajalo in se sesedlo. Delavci so padli v globino, • nanje se je sesulo zidovje. Vsi trije so bili težko ranjeni in bodo bržkone umrli. Nesreče je bil kriv stavbenik, ki je prepovršno gradil stavbo. Od tu in tam Razstava »Tri leta vlade dr. Milana Stojadi-novicai je bila zadnje dni odprta v Bitolju in Prilepu. Povsod je doživela velikanski obisk. Tisoči in tisoči ljudi so si jo ogledali in se na lastne oči prepričali, koliko je vlada storila za vse stanove in za našo državo. Nemška manjšina v naši državi se je spet strnila pod enotnim vodstvom in v eni organizaciji, v »Kulturbundu«. Pred 2 letoma so v organizaciji nastali spori, nakar je morala skupina »Obnoviteljske-ga gibanja« izstopiti pod vodstvom odvetnika Anwenderja iz »Kulturbunda«. Spori so šli naprej, da eta 6e obe skupini začeli težko obtoževati. Slednjič pa so spoznali, da jim spori ne koristijo nič ter se je po posredovanju starega senatorja dr. Grassla posrečilo spraviti obe sprti skupini in jih pripraviti na pon-ven skupen nastop. »Tajnikar i Irstva za socialno politiko, ki je znal spretno si.ubiti industrijce in trgovce v Belgradu in okolici, so oni dan prijeli. Zastaven in lepo oblečen moški se je javil pri bogatejših podjetnikih in jim ponujal v prodajo neke publikacije. Da je bolj vžgalo, se je predstavil kot tajnik socialnega ministrstva. V kratkem času je H nabral več desetin jurjev, a kupcem publikacij je izdajal le potrdila z naročilnico. Ker taka kupčija ne more dolgo trajati, se je nazadnje tudi »tajnike Ivkovič znašel v zaporu, kjer bo »tiskale svoje publikacije nekaj mesecev. Statistika zločinov, ki so jih izvršili člani organizacij dr. Mačka na Hrvaškem in v Sloveniji, je najbolj viden dokaz, koliko svobode je vlada dala Hrvatom in kako so jo znali izrabljati. Zadnje tri dni pred volitvami pa se je ta teror »od spodaj« še pomnožil. Člani .»Hrvaške zaščite« so ponoči križarili po svojih vaseh in zlostavljali svoje politične nasprotnike. Večinoma so to delali ponoči, da oblasti niso mogle takoj posredovati kljub vsej svoji pazljivosti. V Zorkoviču pri Karlovcu so se teroristi spravili nad kmeta Jurija Spoljareviča. ki je pristaš JRZ, vdrli v njegovo hišo' ter pretepali do nezavesti kmeta in njegovo hčerko. Hčerko Ljubico so tako pretepli, da je na posledicah umrla. Potem so teroristi prišli še pred hiše drugih političnih nasprotnikov in jim razbili šipe. Podobni zločini so se dogodili tudi v Donji Kupčini, v Veliki Gorici, v Brodu, v Poljanah in v zagrebški okolici. Tolpe teroristov so v več krajih prijele politične nasprotnike in jih gonile skozi vas, jih pretepale ter jih silile, da so vpili: »Živel dr. Maček«. Na svojega prijatelja jo streljala v Belgradu na ulici neka poročena ženska po imenu Sofija Stojkovič. Parkelar Slanojlo Milovanovič je stopal po ulici, ko se je nenadno pojavila pred njim neka ženska z naperjenim samokresom in izstrelila nanj štiri strele. K sreči ženska ni bila vajena orožja ter je od vseh štirih strelov zadel le eden in še ta v nogo. Cim je Milovanovič zavpil, je ženska pobegnila. Pri zaslišanju »ta izjavila vsak drugače o tem. kaj je prav za prav ozadje te drame. Drug drugega eta dolžila. Sofija je rekla. da jo je on zasledoval in ji hotel razdreti družinsko srečo, Milovanovič pa je rekel, da ga je zalezovala ženska. Končno je policija ugotovila, da je Stojkovičeva, sicer poročena ženska, živela v nedovoljenih odnosih z Milovanovičem, a do jeze je prišlo zaradi tega, ker se je je bil Milovanovič naveličal in jo zapustil. Zanimivo razsodbo je pred dnevi izdal državni svet glede razširitve trgovinskega ali kakega drugega obrta. Neki trgovec s čevlji je hotel razširiti svojo trgovino, da bi prodajal še kože, predeloval usnje in podobno. Prvostopna oblast je izpopolnitev obrtnega lista odklonila, češ da prosilec po zakonu nima pravice avtomatično preiti iz ene obrti v drugo, temveč mora za to dobiti posebno obrtno dovoljenje. Zadeva je prišla v razpravo tudi pred državni svet, ki pa je razsodil, da trgovec lahko preide v drugo trgovsko panogo, ne da bi moral dobiti novo obrtno dovoljenje. Mora pa javiti oblastem razširitev svojega obrta z drugo stroko, nakar mn pristojna obrtna oblast vpise v obrtni list to novo stroko. 18-letno ženo je Iz ljubosumnosti ubil 70-letni starec Jiisuf Ahmetovič iz Kosovske Mitroviče. Pred poldrugim letom je starec iztaknil v okolici brhko dekle Hato in jo od njenih bratov za precej velik denar kupil. Pripeljal jo je domov, čeprav se je mlado dekle silovito upiralo. Zmerom je mislila na to, da bi pobegnila. Seznanila se je z nekim mladeničem, ki je bil pripravljen vzeti jo za ženo. Ko je starec to opazil, jo je začel skrbno zapirati in ji prepovedal sploh prestopiti hišni prag. Pa jfe le izrabila prvo ugodno priliko in pobegnila. Starec je prišel domov in jo spet odpeljal. Hatini bratje pa so uvideli, da dekle nasilja ne bo preneslo. Sklenili so jo osvoboditi. Ko je starec izvedel za njihove nakane, je sklenil ženo prisiliti k izjavi, da bo ostala pri njem. Ker priznanja ni dobil, je vzel palico in Hato do smrti pretepel. Po storjenem zločinu se je šel sam prijavit orožnikom. Po desetih letih je priznal svoj zločin kmet Josip Izem iz Erdevika pri Sremski Mitroviči. V vasi so pred desetimi leti nekega jutra našli ubitega delavca Andreja Juhasa, ki je bil usluž-ben pri Izemu. Oblasti takrat niso mogle razjasniti tajnosti. Te dni pa je prišel v Sremsko Mitro-vico v gostilno pijan človek, ki je zmešano govoril. Prisedel je k policaju in se začel čudno vesti. Začel je pripovedovati, da ga žo deset let preganja težka vest, da nikjer ne najde miru. Posestvo je prodal ln vse zapil, eamo da bi utopij svoje gorje. Povedal je, da je pred desetimi leti ubi) svojega delavca slučajno ob neki slavi. Policaj ga je seveda prijel in odpeljal v zapor. Preiskava je pa kmalu dognala, da jo Izem ubil svojega delavca zato, ker se je prerad sukal okoli njegove žene. Dve elegantni dami, ki sta v trgovinah kradli blago, so prijeli v Varaždinu. Pri nekem trgovcu eta se zglasili dve Ženski. Izbirali eta in izbirali blago, pa nazadnje ničesar kupili. Ko sta odšli, je trgovec opazil, da mu je izginil lep kos blaga. Poklical je policaja, ki je dami prijel sredi ceste in ju preiskal. Seveda je našel blago, nakar je dami odpeljal na stražnico. Povedali sta, da sta češki državljanki, a njuna moža sta bila lastnika velikega mlina v Novi Gradiški. Posel jim je šel bolj slabo, še huje pa je bilo, ko sta oba moža morala na vojno ob češki mobilizaciji. V stiski sta začeli krasti. S škarjami je obračunal s pomočnikom, ki ga je vedno zbadal in karal, brivski vajenec Ignjat Božič iz Belgrada. Božič se je pridno učil brivsko obrti pri svojem stricu, le da se ni razumel s pomočnikom Sičarskim. Pomočnik je rad gostom povedal, da učenček malomarno dela. To je Božiča tako ujezilo, da je medtem, ko je Sičarski bril gosta, vzel škarje in začel z njimi rezati Ši-čarskega po vratu. Rane so bile zelo nevarne, da so morali ranjenega prepeljati takoj v bolnišnico. Božič pa je policiji povedal, da ga je pomočnik s svojim karanjem in zapostavljanjem tako zmešal, da prav za prav ni videl, kaj je storil. Maribor na dan velike zmage Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Maribor, 11. decembra. Veliko volitev smo imeli že v Mariboru, državnozborskih in občinskih, toda takšne razgibanosti in takšne volivne živahnosti, kakor so jo prinesle današnje, do sedaj še nikoli nismo opažali. Najmodernejša volivna propaganda ki je poleg letakov, plakatov in drugih pri takih prilikah običajnih sredstvih uporabljala sedaj prvič tudi najsodobnejše naprave, je ustvarila že pred nekaj dnevi mrzlično in napeto živahno razpoloženje. Na Glavnem trgu je že ves teden opozarjal ogromen napis iz žarnic, ki je žarel vso noč, volivce »volite dr. Stojadinoviča«, včeraj zjutraj pa sta se pojavila na Glavnem trgu in na Trgu Svobode dva ogromna zvočnika, ki sta včeraj in danes ves dan predvajala godbo ter vmes med odmori e propagandnimi gesli vabila volivce, naj glasujejo za listo JRZ in naj ne nasedajo nasprotnikom. Ta propaganda se je izkazala kot silno uspešna, saj se je zbiralo ves dan pred zvočniki ogromno ljudi. Tudi nasprotniki so poskusili z raznimi propagandnimi sredstvi, ki pa so bila spričo spretno organiziranega propagandnega aparata JRZ brez učinka. Kjerkoli so se pojavili po ulicah letaki nasprotnikov, že so bile za njimi skupine JRZ, ki so te po ulicah raztrošene letake pobirale. Danes na vse zgodaj zjutraj, ko je Maribor še spal, 60 se pojavile čete plakaterjev JRZ. Imeli pa so nasprotniki za svojo propagando prav isto svobodo, kakor jo je imela JRZ, toda uvideli so že vnaprej, da ne bodo uspeli s svojimi obrabljenimi gesli in nepriljubljenimi kandidati, pa so večinoma malodušno klonili. Maribor v volivnl borbi Nenavadno življenje je bilo danes v mestu že na vse zgodaj. Pred volišči so se že pred pričetkom volitev zbirali ljudje ter čakali, da lahko glasujejo. Na vseh koncih in krajih mesta so se odpirale volivne propagandne pisarne, po mestnih ulicah so se pojavili postreščki z velikimi propagandnimi tablami in napisi. Ogromen propagandni aparat je deloval danes v mestu. Najvzorneje organi-ranega je postavila na noge JRZ, ki je imela svoje lokale na najprometnejših točkah v bližini volišč. Na stotine navdušenih mož in fantov je bilo v teh lokalih ves dan zaposlenih; vzdrževali so, zvezo z volišči ter vsak čas beležili volivne rezultate, vršili so kontrolo volivcev ter so bili vsak hip na iasnem, kdo je že izvršil svojo volivno dolžnost in kako je volil. Središče vsega tega ogromnega aparata pa je bilo v Cirilovi tiskarni, kjer je iz-gledšlo kakor v štabu velike armade med bitko. Neprestano so prihajali in odhajali kurirji, nepretrgoma je pel telefon ter javljal rezultate s podeželja tei' ostalih delov države. Več desetin pridnih rok je te rezultate neprenehoma beležilo na posebne lepake, kurirji so jih raznašali v vse dele mesta in k napovedovalcem pri zvočnikih, tako da je bilo mesto vsak hip obveščeno, kakšen je položaj v Mariboru, okolici in v državi. Veerau aparatu pa je poveljeval ravnatelj Cirilove tiskarne Hrastelj, ki je mimo in spretno vodil volivno bitko v Mariboru ter ustvarjal vedno boljše razpoloženje. Maribor v taboru JRZ Rezultati, ki so prihajali s posameznih volišč v mestu in iz drugih krajev, so bili vedno bolj optimistični in razveseljivi. Množice so se zbirale pred lepaki, na katerih so bili napieani najnovejši izidi ter pred zvočniki, ki so razglašali vsak hip lepše rezultate za JRZ ter poraznejše številke za nasprotnike, in vse to je stopnjevalo razpoloženje med ljudmi, rastla je samozavest. Opažalo se je na voliščih, da pada število nasprotnih glasov vedno bolj, saj je marsikdo, ki je hotel na volišče, da odda svoj glas za Mačka, že med potjo uvidel, da bi bilo to zastonj spričo tako sijajnih rezultatov, ki jih je dosegla JRZ, pa je to svojo namero opustil ter ni volil. Tudi v okolici mesta je rastlo razpoloženje za JRZ od ure do ure, saj se je že zjutraj pokazalo, da je bila premoč socialistov in mačkovcev tudi v teh delavskih naseljih 6amo prazna samohvala ter eo ti nasprotniki ravno v svojih »revirjih« najsi ja jneje pogoreli. Maribor pa je danes najsijajneje dokazal, da je ves v taboru JRZ. Maribor manifestira Odmev današnje zmage je bil v Mariboru veličasten. V popoldanskih urah so začele množice na Glavnem trgu in na Trgu Svobode^ naraščati in proti večeru so tisoči in tisoči poslušali rezultate, ki so se razlegali z zvočnikov. Videli so, kako veličastna je zmaga v Mariboru, kako prepričevalno so se odzvala druga slovenska mesta, zlasti pa podeželje, kako je vsa Slovenija z ogromno večino glasov odobrila delo dr. Korošca in sedanje naše vlade. Razpoloženje med to množico je naraščalo od minute do minute, nocoj okrog 7 ure pa je našlo izbruha v veličastnem manifesta-cijskem sprevodu, ki se je čisto spontano formiral na Aleksandrovi cesti. Brez vsakega poz.iva so se zbrali tam tisoči pristašev JRZ ter krenili po mestu. Celo tega ogromnega sprevoda je tvorila mladina, ki je nosila ogromno državno zastavo, za njo so korakali odlični predstavniki stranke iz Maribora s kandidatom podžupanom Žebotom na čelu, za njimi je šla godba, nato pa nepregledne množice, ki so napolnile v dolgi vrsti Aleksandrovo, Slovensko, Gosposko ulico ter so se zlile na Glavni trg. Neprestano so odmevali iz sprevoda navdušeni klici kralju Petru, kraljevskemu domu, dr. Stojndinoviču, zlasti pa dr. Korošcu. Tisoči in tisoči so potem prekrili Glavni trg, kjer je imel nanje kandidat Žebot ognjevit nagovor. Z odu-ševljenimi klici so ga množice pozdravile ter so ves čas spremljale njegova izvajanja s silnim navdušenjem. Na koncu je ravnatelj Cirilove tiskarne Hrastelj izrekel volivcem JRZ še enkrat zahvalo za njihovo zavednost ter je nato pozval zbrane množice, da se mirno razidejo. Legendarne postave pesnikov in vitezov, lepih žena. pažev in dvorjanov v blesku in siiaiu srednjega veka boste doživljali v krasnem velefilmu Ronald Cotman Francaa Dan Kralj pustolovcev Dan,« oh HI. 19 in ‘M Re.pigirpllo vstopnic’ Grmeli so slovenski glasovi S takim elanom že kmalu niso ljubljanski volivci poteptali dr. Kramerja v nič, kakor se je to zgodilo pri včerajšnjih volitvah. Dobil je dr. Kramer epiteton ornans: »dr. Pogoreta II«. Ze zgodnje ure so na vseh 39 voliščih v Ljubljani pokazale, da bo naš voditelj dr. Anton Korošec zmagal s sijajno večino glasov. Takole ob 9 dopoldne je na svojo listo zbral že nad 3000 glasov, ko sa vsi drugi kandidati imeli nekaj nad 500. Mirno in dostojno so naši volivci prihajali na posamezna volišča, ne zmeneč se za zbadljive opazke nasprotnikov. Ljudje so v prvi vnsti izražali vladi svoje zaupanje, da jih je obvarovala pred najhujšo gospodarsko in zunanjepolitično katastrofo. Ljubljanski trgo,vci, obrtniki in delavci so se zavedali svoje dolžnosti v polni meri. Izrekali so možato pred volivnimi komisijami imena: dr. Stojadinovič, dr. Korošec in Masič. V raznih pogovorih je opazovalec čul najrazličnejše komentarje, nekatere prav poučne in duhovite. Nekdo je poudaril: »Ko bi slovenski Beneši vladali, bi sedaj na meji grmeli topovi, danes pa grme slovenski glasovi.« Razvijale so se na raznih voliščih prav značilne epizode. Po končanih volitvah pa so si Ljubljančani privoščili dr. Kramerja, ki je kljub svojemu velikanskemu porazu skušal še s podlimi lažmi vzdržati med svojimi pristaši veselo razpoloženje in borbenost, V kaz ni silna popačenost V kazinskem vestibulu je glavna Kramerjeva volivna pisarna postavila veliko tablo, na katero so od trenutka do trenutka zapisovali posamezne volive rezultate. Na tablo pa so »malali« le tako imenovana »telefonska« poročila z dežele. Seveda so ta poročila tendenčno slikala položaj tako, da so povsod kandidati Kramerjeve baže v veliki večini naprej, ko eo dejansko ostali povsod v najhujši manjšini. Razni kraji, tako mesta in trgi so po teh poročilih oddajali glasove opoziciji. Kakor nekdaj gnila Avstrija med svetovno vojno, tako je včeraj »kramerijanizem« posnemal Hbferja, ki je izdajal vojna poročila za tisk in kjer so Avstrijci povsod zmagovali. Kramer je na deželi zmagoval, o poteku ljubljanskih volitev pa ni ve« dan in tudi zvečer zinil niti besedice. Na veliki tabli v kazini nieo nikdar zapisali vsaj najmanjši trenutni rezultat o stanju volitev v Ljub-Ijuni. Naglo pa 60 se širile točne vesti, koliko glasov je že dobil voditelj dr, Anton Korošec. Poročila po radiju o položaju v Ljubljani so zlasti popoldne napredne Ljubljančane silno poparila. Kakor politi cucki so mahedrali okrog in se skrivali. Nekateri so bentili kot madžarski cigani, drugi so stiskali pesti in grozili, nekateri pa so celo jokali. JNSarskl »prvaki« so svojim pristašem, ki ne znajo misliti samostojno, trezno in logično, od ure do ure skrivaj vlivali po nekaj kapljic dobre tolažbe in upanja, da bo opozicija z dr. Mačkom na čelu v državi priborila veliko večino. Te laži «o jim dajale poffum. Ko pa so videli, da Ljubljana možato in odločno gre v boj za dr. Antona Korošca, eo postajali 6ilno deprimirani in poparjeni. „pertraklf dr. Kramer pmnaia f,veselo vest11 Takole okoli 18, ko so bile volitve kočane, so se manjše skupine začele zgrinjati v Zvezdi pred kazino, trdnjavo JNSarstva. V vestibulu in v glavnih lokalih strankine oisarne. kakor tudi po Kraj Barometer-11 sko stanje I Temperatura v C lielativna vlaga v % | Oblačnost 0-10 Veter Pada- vine naj- večje 03 • “S °B (smer, jakost) m/m vrsta Ljubljana 766-2 8-8 64 94 10 0 0-5 dež Maribor 767-0 4-0 2-0 90 10 0 — — Zagreb 764 1 9-0 30 90 7 NE, — — Belgrad 765- 6-0 2-0 80 7 ESEo — — Sarajevo 765-6 4-0 -3-0 90 10 u — — Vis 761-7 Lil) 70 90 10 SE, 1-0 dež Split 762-5 140 11-0 70 10 ESE, 10 dež Kumbor 7613 150 11-0 70 10 NNEj 30 dež I Rab 762-; 130 90 SO 8 SE, — •— 1 Dubrovnik 761-4 16-0 12-0 60 10 S, 2-0 dež Vremenska napoved: deloma oblačno in spremenljivo vreme. Splošne pripombe o poteku vremnea v Ljubljani od soboto do danes: V soboto je iz noči do 7.10 in od 9.50 do 10.05 nekoliko rosil dež, sicer je bilo dopoldne oblačno. Popoldan ob 14.10 se je oblačnost pretrgala, posijalo je tudi sonce, vendar pa se je ob 16.20 zopet popolnoma pooblačilo. Zvečer in ponoči je bilo oblačno, proti Jutru pa je rahlo deževalo; izmerjena količina dežja je znašala .Omm. Najvišja temperatura je bila 9.4° C. Včeraj je iz noči do 11 od časa do časa nekoliko rosilo, ostali čas dneva pa je bilo oblačno in nekoliko megleno. Najnižja toplota zraka je znašala 6.4° C. drugih 6obah se je natepla prav pisana družba ljudi. JNSarska inteligenca jc nervozno in obupno pričakovala prvih poročil in prvih »veselih« oznanil. Okoli 18.30 se jc v avtomobilu pripeljal dr. Albert Kramer sam s svojimi oprodami. Za-čulo se je silno rjovenje in tuljenje. Dr. Kramer je začel na prav perfiden način »farbati« svoje ljudi. Da prikrije svoj silen poraz, je prinesel navzočim — bilo jih je okoli 400 — »najnovejša poročila«. Zagreb mu je baje telefoniral. Dr. Kramer je baje prejel iz Zagreba »točno« poročilo, da ima dr. Maček z opozicijo že nad pol milijona glasov večine nad dr. Milanom Stojadinovičem v celi državi. Res je dr. Kramer »hiter in spreten računar«. Zasluži odlično v politični matematiki. V kazini je po tem poročilu nastalo nepopisno tuljenje in besnenje. Nekateri sa bili kar obsedeni. Mnogi so jokali in se objemali. Torej dr. Maček je nas rešil, so pristavljali. Mnogi šaljivci pa so pristavljali : »Maček v vreči!« Dr, Kramer ni niti z besedico omenjal rezultatov ljubljanskih volitev. S prav pritajenim glasom je izjavil: »Zal! Veste, kako so v Ljubljani volitve izpadle in kako 6e je delalo.« — Od lažnih poročil glede dr. Mačkove zmage nahujskana tolpa je začela rjoveti: »Dol s farji! Dol dr. Korošecl« In tako dalje. Okrog kazine so se začele razvijati demonstracije rdeče-komunistično pobarvanih nacionalistov. Policija je pozneje napravila red, • Jasno, da so se od dr. Kramerja, dičnega senatorja objavljene vesti naglo širile po Ljubljani. Dr. Kramer je pač računal s trikom, da njemu kot širitclju lažnih, vznemirjajočih vesti ne more policija do živega zaradi senatorske imunitete. Tipični so oni meščansko oblizani Ljubljančani, ki slepo verjamejo vsaki besedi tako rafiniranega dr. Kramerja, ki je tudi širil vest o odstopu vojnega ministra. Cez dobro uro ie iz kazine prišlo drugo Ho-ferjevo poročilo: »Dr. Maček ima že nad 600.000 glasov večine nad dr, Sto,jadinovičem.« Te infamne in podlo zamišljene vesti so sprva vznemirile tudi mnoge, sicer trezne Ljubljančane. Vendar je vsakdo hitro dognal, da je V6e skupaj samo zavajanje ljudi, da bi jih pomirili in da bi jih uspavali nad velikim obupom in grozno p k Svetemu Križu. Blagi pokojnici naj sveti večna luč! Dvodnevni tehnični tečaj za učiteljstvo priredi ZFO v dneh od 80,—31. decembra v Ljubljani. Namen tečaja jc naše učiteljstvo praktično seznaniti s sodobno telesno vzgojo.Podrobne informacije daje pisarna ZFO, Ljubljana, Miklošičeva 7-1. Prijavni rok »je do 23. decembra t. 1. istotam. Vinska razstava in sejem v Ormožu. Za vinsko razktavo in sejem, ki ju priredi dne 20. decembra t. 1. Kletarsko društvo v Ormožu, vlada * veliko zanimanje. Rok za prijavo vzorcev za razstavo je podaljšan do 15. decembra, s katerim dnevom je sprejemanje prijav brezpogojno zaključeno. Vzorčno vino za razstavo pa je dostaviti dne 19. decembra dopoldne. »Človeški obraz in njegov izraz« je naslov skioptičnega predavanja, ki ga bo imel v torek 13. decembra ob 8. zvečer ob krasnih slikah o izrazni sili človeškega obličja dr. p. Roman To-meneč na XX. prosvetnem večeru Frančiškansko prevete M. O. Vstopnice po 3 dip v pisarni »Pax et bonum«. Člani popust. Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek, 13. decembra predava v Mineraloški predavalnici univerze g. univ. doc. dr. Matija 2uiner o temi »Bolezni kovin«. Kakor so vsa živa bitja in organska narava podvržene sčasoma gotovim spremembam tako moremo tudi na anorganskih snoveh in posebej na kovinah po preteku časa opaziti, da so se na prvotnih lastnostih teh izvršile neke spremembe. Kakšne so te spremembe, nam bo gospod predavatelj v poljudni, lahko razumljivi obliki in s številnimi diapozitivi vedel povedati mnogo zanimivega. Začetek predavanja ob 18.15. Božični dar v obliki slovenskih knjig zbira za naše naseljence Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva c. 7. Bližajo se božični prazniki, katere preživljamo najraje v krogu svoje družine, in v območju rojstvne župnije. Spomnimo se pa koliko je slovenskih družin, pa tudi posameznikov, ki bivajo ne samo daleč od rojstne župnije, temveč tudi izven slovenskega občestva. To so naši naseljenci po raznih krajih Srbije, Bosne in Hercegovine. Kako pogrešajo slovenske besede v svoji najbližji okolici, kako jo pogrešajo tudi v cerkvi, zlasti ob velikih praznikih kot je n. pr. božič, ko zadone tako lepe slovenske božične pesmi iz cerkvenega kora. Radi bi jim olajšali to hrepenenje, ki jih žene nazaj v svoj rodni krov iz tujine, vsaj delno jim moramo odpomoči, če jim preskrbimo slovenskih knjig, da si vsaj ob čitanju lajšajo tujino. Vsaka slovenska knjiga je dobrodošla. Preglejmo svoje knjižnice in darujmo za božični dar vsaj eno slovensko knjigo v zgornji namen. Knjige sprejema Ljudska knjižnica Prosvetne zveze, na Miklošičevi cesti 7. in od 8 do 12 in od 2 do 7 ure zvečer. Na željo pošljemo tudi na stanovanje po knjige. »Zveza za tujski promet v Ljubljani je v večdnevnem tečaju izvežbala tajnika tujsko-pro-metnih društev v Ratečah, Kranjski gori in Sv. Janezu v Bohinju, da bi lahko v teh krajih preko zime poleg svojih poslovalnic na Jesenicah, Bledu in Kranju vzdrževala tudi poslovalnice, ki bi lahko v vsakem pogledu služile inozemskim gostom in smučarjem. — V okvirju tega tečaja, v katerem so udeleženci praktično izvežbani predvsem v izplačevanju turističnih čekov, so se vršila tudi predavanja priznanih naših sodelavcev na polju tujskega prometa in zimskega športa. Gospa Copeland, lektorica ljubljanske Univerze je predavala o navadah in potrebah angleških turistov, gospod inž. Franjo Aučin o zimskih turah v Julijskih Alpah, Karavankah in Kamniških planinah, g. Gnidovec pa še posebej o Poki luki.« Ljubljansko gledališče Drama. — .Začetek ob 20. Ponedeljek, 12. decembra: »Zaprto«. Torek, 13. decembra: Zaprto. Sreda, 14. dec.: »Žene na Niskav-uoriju«. Red Sreda. Upera. — Začetek ob 20. Ponedeljek, 12. decembra: Zaprto. Torek, 13. decembra: Zaprta (Generalka.) Sreda, 14. decembra: »Jolanta«. Gianni Sehicchi. Premiera. Premierski abonma. Naročajte in širite Slovenski dom! Zgodovinski dogodki na naši severni meji Spomini slovenskega vojaka na 25. oktober 1918 italijanski steber na Egejskem morju Otoki, ki niso več italijanska kolonija, Italija pa tudi še ne" a Da si je Italija v zadnjih letih utrdila svoje postojanke povsod na Sredozemskem morju, o tem danes gotovo nihče več ne dvomi. Veliki dogodki, ki se odigravajo na zahodnem koncu zibelke evropske kulture, pa so potisnili kar nekam v ozadje vse tisto, kar se odigrava na vzhodnem koncu Sredozemskega morja, tam kjer prav za prav niti nimamo navade govoriti o Sredozemlju. Toda Italija skrbi za svoja oporišča tudi tu, in sicer na svojem Dodekanezu, t. j. na svojih otokih v Egejskem morju. Teh otokov je štirinajst in ne le dvanajst, kakor bi to pomenilo ime Do-dekanez. Med njimi so najvažnejši Rodos, Kos in Leros. Vsi ti otoki imajo 135.000 prebivalcev, od teh pa je komaj 7000 Italijanov. Pred dvema letoma je Italija poslala na otok Rodos svojega guvernerja de Vecchia. Nadela mu je nalogo, da skrbi za to, da se ustvarijo čim tesnejSo vezi med temi otoki in matično državo, Italijo ter njeno rimsko kulturo. De Vecchi je na teh italijanskih otokih kmalu izvedel potrebne reforme in spravil v red tudi tamkajšnje gospodarsko življenje. Dosegel je, da so kmalu prenehali medsebojni prepiri med posameznimi strankami, ustanovil občine ter jim postavil na čelo župane (podesta). Ti šo opravljali svoj posel strogo po navodilih iz Italije. Te reforme so bile izvedene meseca marca 1937. Julija meseca istega leta je bila na Dodekanezu izvedena temeljita šolsko reforma. Šole so postale državne, v njih je bila uvedena stroga disciplina. V učnem načrtu za ljudske in meščanske šole na teh otokih sta dva jezika, namreč poleg italijanskega tudi grški (oziroma turški ali hebrejski). Bilc so izdane nove šolske knjige, srednje šole pa so bile izpopolnjene. Z letošnjim novembram se jo začela uvajati tudi sodna reforma. Posebna sodišča za muslimane, za pravoslavne in Jude so izginila, mesto njih pa so bila ustanovljena redna sodišča. Na ta način hočejo tamkajšnje sodstvo prilagoditi in spraviti v sklad s tistim, ki je uvedeno v Italiji. Tudi notarski uradi so prišli izpod verskih ustanov pod državne. Povsod so vpeljali tudi zemljiške knjige, iz katerih je razvidno točno posestno stanje vsega prebivalstva na Dodekanezu. Življenje na teh italijanskih otokih dobiva vedno bolj značaj tistega življenja, ki vlada na zahodu. Pred kratkim je nekdo zapisal tole po-mebne besede: »Naša posestva v Egejskem morju niso več naša kolonija, niso pa še Italija. So pa na tem, da postanejo.« Programi Radio Ljubljana Ponedeljek, m. decembra: 12 Uverture (plošče) — 13.45 Porodila — 13 Napovedi — 13.21) Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Zdrav, niška ura: Zgodovina psihiatrije (g. dr. Bogomir Magajna) — 1S.20 Cajkovskij: Uvertura 1S12 (plo&če) — 18.40 Kulturna kronika: O Ivanu Cankarju, ob 2fl-let-moi smrti (g. prof. Fr. Vodnik) — 19 Napovedi, poročila - 19.30 Nac. ura - 19.50 Zanimivosti - 30 Sporni u-skl vriier ob 20-lotniel smrti Ivana Cankarja — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Beethoven: Kreutzerjeva sonata v A duru, op. 47. Drugi programi Ponedeljek, 12. decembra: Belgrad: 20 Gledališki prenos — Zagreb: 30.30 Komorni trio, 20.45 Komorni 7.hor, 21.15 Komorni trio, 20.20 Plesna glasba — Sofija: 10 Beethovnove skladbe, 19.3(1 Simf. koncert — Var-iava: 20.10 Pevski koncert, 21.10 Solistična glasba, 22 Zgodovina simfonije — Budimpešta: 20 Vok. koncert, 211.40 Cigan, orkester, 22 PloSčo 22.40 Ork. koncert — Ihinaj: 19.15 Kmečki večer, 20.10 Zabavni koncert., 22 30 Jugoslov. violinska gla*ba, 23 Plesna glasba — K8-niosberg: 20.10 Lovsk. večer — Kolu: 20.10 Narodne pesmi — Monakovo: ai.10 Plesni orkester, 21.10 Ko- morna glasba — Strassbourg: 20.15 Narodna glasba 21 Kvartet. Zahtevajte povsod naš list! 25. oktober 1918 je bil za Celje usoden dan. * Tega dne je prenehalo nemško gospodstvo nad slovenskim Celjem. Dopoldan sem bil pozvan v pisarno nadomestnega bataljona. Poveljnik podpolkovnik Skarlicky in njegov pribočnik sta bila precej razburjena, zato sem sklepal, da se dogaja nekaj posebnega. Prepričan sem bil, da 6e bo jeza teh gospodov spet zlila nad mano. Resen poveljnikov obraz pa se je spremenil, ko eem mu obljubil vso svojo skromno podporo. Razložil mi je ves položaj, če« da mu je znano, da me je vojno ministrstvo dodelilo k 87. p. p. kot »slowenisch sprechenden Offizier« in da mi popolnoma zaupa. 1’riporočal mi je, naj kar mogoče odločno nastopam in vse bo v najlepšem redu. Na to povelje sem takoj odšel v vojašnico. Tu je vladalo veselo razpoloženje. V T. nadstropju v prostorih »marš-kompanije« je bilo kakor v panju. Nobenega častnika ni bilo, najvišji je bil tu le »kaprol«. Poklical sem k sebi enoletnega prostovoljca Kauklerja. Kmalu 60 zginili vsi nemški napisi, nemškim častnikom in podčastnikom pa je bil vhod v vojašnico prepovedan. Tudi moštvo zaradi previdnosti ni smelo iz vojašnice. Kako se je v 24 urah vse spremenilo! Popoldne sem bil klican na poveljstvo. Naslednji dan 26. me je poveljnik le dobil. Očitkov in hudovanja ni bilo ne konca ne kraja. Zagrozil je, da smo uporniki in da bodo z nami tudi tako IKKttopali. >Kors>pkomanda< v Gradcu j« bila natančno obveščena o stvari, venda ni mogla ničesar ukreniti. Poveljstvo mi je nasvetoval, naj izginem, misleč da sami vojaki se ne bodo upirali. Zato sem svetoval fantom, da se v primeru kakšnega protiukrepa razbeže na vse strani, dokler ne pride do splošnega poloma. Vse so rešili naši prostovoljci sami 27. oktobra dopoldne me je srečal ravno pred spomenikom Jožefa II. tedanji rezervni poročnik Ivo Sancin. Pri obligatnem pozdravu mi je prav po očetovsko rekel: »Kaj si storil? Obesili te bodo!« O kaki organizaciji, ki bi skrbela za preobrat, ni bilo ne duha ne sluha. Edino požrtvovalnim slovenskim vojakom, podčastnikom in častnikom gre zahvala, da se je preobrat v Celju tako razvijal. Poznejši koroški borci so bili to. Vojaški material, ki so ga rešili, so pozneje oddali povečini arzenalu v Kragujevcu: oprema za 300 kompletnih baterij, poljskih, lahkih in težkih havbic, 140 topov 8 cm, 20 hribovskih havbic 10 cm, 120 poljskih havbic enakega kalibra, 10 po 10.50, 50 cevi 8 cm, 30 cevi lOcni, 1000 kompletnih strojnic, 5 vagonov različnih vrvi za vprego in opremo za topove, več 100 komadov daljnogledov in regled, najmanj 3 vagone telefonskega materiala, 3 vagone podkev in podkovskib žebljev, 4 vagone topovskih nadomestnih delov, 300 kilogramov usnja za popravilo vpregje. Poleg tega sta artilerijska polka 16. in 32. opremljena iz lega skladišča. Ni potrebno, da bi našteval blago iz skladišča 87. p. p. Oprema in orožje je bilo tedaj ocenjeno preko 200 tisoč zlatih kron, kar bi bilo v današnjem denarju 2 milijona din. Vse to je bilo rešeno in v popolnem redu oddano na določna mesta. Ni bilo treba z mezincem ganiti niti enemu srbskemu vojaku, kajti vse to so opravili naši prostovoljci. 28. oktobra sem moral iz Celja. V vlak so stopali še vedno častniki, namenjeni na fronto. Posebno veliko jih je vstopilo v Divači. Na Opčinah sem izstopil. Na kolodvoru sem našel poveljnika g. Rudolfa 'Doboviška. Takoj me je naprosil, da mu pomagam pri službi. Zgodilo se je tako. Svojo službo sem opravljal na južnem koncu kolodvora. Tu sva z Rudolfom rešila več vlakov z vojno opremo, ki bi sicer ostala tam in 6e z njo ne bi mogla okoristiti naša narodna vojska. Pred vojaškim sodiščem Zadnjega oklobra je prišlo od narodne vlade telefonično poročilo, naj 6e na vsak način poskusi zavzeti blagajna Boroevičeve armade in da se upostavi zveza z 22. dalmatinskim polkom, ki je baje že prisegel kralju Petru. V Trstu so ta čas že plenili. Vzel sem neki vojaški avtomobil in 60 odpeljal proti Furlaniji. Že v Tržiču sem zvedel, da z bogato blagajno ne bo nič. Peljal sem 6e dalje proti Romansu. Cesta je bila polna umikajočega se vojaštva. Pred vhodom v vas, tik pod tremi velikimi pinijami, me je obstopila močna ulanska patrulja 4. kora z Budimpešte, pod poveljstvom nekega kneza. Srba so spodili, mene pa poslali v Udine. V6i so se čudili častniku s slovensko kokardo. Prvi me je sprejel mali »hauptman« s prav visoko kapo ter me krepko nahrulil. Po dolgem čakanju so me odvedli v sobo v I. nadstropju. Tu so bili zbrani vojaški sodniki, še na vojnega kurata niso pozabili. Tortura zasliševanja je trajala pozno v noč. Že sem mislil, da sem izgubljen. Neki častuik se je umaknil iz sobe, nato se zopet vrnil ter rekel: »Auf Befehl seiner Exelenz ist alles einzustellen.« Močno zastraženega, toda brez vsake hrano in vode, so me odpeljali v drugo hišo. Take noči še ni6em preživel. Naslednjega dne je stopil v zapor poveljnik in mi pripovedoval, da je ponoči prišla brzojavka, ki sporoča, da so vsi častniki in drugo vojaštvo po njegovem Veličanstvu odvezani prisege, da sem zaradi tega V Nemčiji je bila žitna letina tako obilna, kakorže davno ne. Pšcnico^ so pridelali, kakor poročajo Nemci sami, toliko, da »o vse žitnice premajhne. Slika kaže velikanski kup, sto centov, pšenice v neki telovadnici v bližini Berlina. veleizdaje oproščen, da pa ostanem talec. Te neprijetne vloge me je rešil dr. Podgornik, predsednik narodnega sveta v Gorici. Čez dva dni eem 6e peljal z motornim kolesom v Celje. Zadnje italijanske oddelke sem prehitel pri Vrhniki. V Celju smo imeli varnostno službo do odhoda v Maribor, oziroma v Dravograd. Drugi in polovica tretjega bataljona 6ta odšla v Maribor ter odločilno posegla v akcijo v času. ko jo I. bataljon odkorakal v Dravograd in brez večjiib bojev zasedel odkazano mu črto. Po zavzetju Maribora se je celjski polk zbral okoli Velikovca in ga trdno držal v posesti, dokler je bil sam na fronti. Po krivdi drugih pa je zašel v skrajno kočljiv položaj in se je moral umakniti. Mnogo je bilo ranjenih in ujetih. Sam sem imel ta čas tretjo četo. Računski podčastnik Sajko je prišel k četi iz Velikovca ter nam sporočil, da eo Nomci zasedli Velikovec. Vse čete celjskega polka eo še bile ta čas na položaju pa levem krilu. Nemško strojno orožje je bilo usmerjeno na našo naj6labšo in bolečo točko — most. Sedanji vojni minister na koroški fronti Nekaj nas je srečno ušlo zadnji čas preko mostu. Z ostanki čete sem kril umik polka. Za Doberlo vasjo 6em vžgal municijsko zalogo ter razstrelil nekaj poljskih topov, da ne bi padlo sovražniku v roke. Umik je bil polku določen prav do Celja. Tu 6e je polk odpočil in nadomestil z novo poklicanimi in meseca maja odločno posegel v boj. Kmalu sem bil s svojim motorjem dodeljen poveljstvu koroškega oddelka. Temu je poveljeval tedanji generalštabni polkovnik, poznejši vojni minister general Marič, njegov pomočnik pa je bil sedanji vojni minister, armijski general g. Nedič. Vse priprave so se prvotno vodile iz Šoštanja. Doletela me je čast, da sem nesel povelje za otvoritev topovskega ognja in splošnega napada na nemško postojanke pred Dravogradom. Pokojni tovariš Vošnjak je s svojo baterijo prvi začel ta peklenski ples. To jutro se je res pošteno kadilo iz njegovih »špric«. Strel za strelom je padal in utiral pot pešadiji. Ob 11 dopoldne je bilo sporočeno: sovražnikov odpor je popolnoma strt, neprijatelj 6e umika. V enem zaletu je koroški odred prihrumel prav do tistega mostu, preko katerega 6mo pred mc6eci srečno Novi sovjetski komisar za notranje zadeve Lavren-cij Berija. Prej je bil na tem mestu komisar Ježov. ušli gotovi smrti. Danes bi bili prav tako pozabljeni, kakor 60 vsi naši tovariši. Nemci so zažgali most, zato se je poveljstvo odločilo za 6unek preko Labuda, kjer je akcija generala Maistra iz gotovega vzroka obtičala. Vso čete, ki nieo bile potrebne ob Dravi, so bilo poklicane na postajo Labud. Drugo jutro 60 naše čete prodrle vse, kar ze bilo pred njimi, tja do Velikovca. Ofenziva je trajala dalje, treba je bilo le izkoristiti sadove predora, kar je armijski general Marič tudi storil. Pred nami smo imeii zadnjo etapo — Velikovec — Gospa sveta, Celovec. Za časa ofenzive je tedanje poveljstvo dajalo redna povelja ob 3 zjutraj. Slovenski vojak. Hervey Allen: 145 j|B|H Antonio Adverso, /^J cesarjev pustolovec »Ti norec«, je rohnela Neleta. Ferdinando je spet postal negotov. Neleta je poznala Antonia bolje kot on. To je že dostikrat izkusila. Morda bi bilo bolje, če bi vso stvar zakrila, kakor dolgo bi pač šlo. Neleta je bila zares vesela, da je bil brat Franfois daleč proč. Pa četudi izgubi Ferdinando svoj položaj, če bi Antonio izvedel, kaj so je zgodilo! Bilo ji je jasno, da je v resnici Mnombibis povzročil odhod brata Franfoisa. Tako je šlo vse gladko, dokler ni Antonio zahteval, naj mu postavijo Marijo pred zrcalo. Kar tresla se je pred njo. V tem deviškem hipu je podzavestno čutila nevarnost v vse čarovnije Mnombibisa. Zato je sklenila, da bo šla ponovno v Banga-lang po svet. Brž ko je mogla, je spet tajno obiskala vas Krusov. Imela je s teto Ungah in Mnombibisom dolg razgovor o novem preobratu dogodkov. Neleta je bila pripravljena razbiti Marijo, toda Mnombibis ji je to odločno odsvetoval. Čarovnik je bil dejansko brez sveta ter se je začel nekoliko bati pred amuletom belca, pred amuletom, ki je imel v Španiji silno oblast, kakor mu je zagotavljala Neleta. Pa čeprav je v njem slutil izvir neznanskih težav, je po drugi strani vendar videl, da mu je v resnici le pomagal do nadaljnjega obiska v Gallegovini in k pripadajoči nagradi. Kljub temu pa bi bilo najbolje počakati, da se izve, kaj misli storiti brat Franfois. Kajti krščanski čarovnik je bila tista sila, ki utegne narediti novi amulet še bolj nevaren. Mnombibis je že začel poizvedovati, da bi izvedel za bivališče brata Franfoisa, ki ga je smatral za svojega nevarnega konkurenca in za sovražnega vsiljivca v svojem okolišu. Vrnil se je k svoji bajti in pustil Neleto čakati do mraka pri teti Ungah. Začel je obdelovati svoj boben in se pogovarjati s svojimi duhovi. Šele proti večeru se je pokazal iz luknje navzgor in naznanil, da bo tudi njen lastni amulet odpovedal, čiiii bi se Neleta Device le količkaj dotaknila. Vrnila se je nepomirjena spet domov ter ni dala Mnombibisu za njegov trud ničesar. Mnombibis se je spet spravil na svoj boben. Mnombibisov boben pa nikakor ni bil edini na obali. V tej zgodnji pomladi je bilo še mnogo več ropotanja in klicanja duhov v vaseh, posebno pa v temnih nočeh. To je zaznal tudi Ferdinando in za njim še Antonio, kadar je ponoči ure dolgo čul. Tega bobnanja iz Bangalanga ni mogel prenesti! Toda k Mnombibisu je prišla po dolgih tajnih poteh iz pragozda iz vasi v notranjosti vest, da je beli čarovnik ustanovil svoje novo zavetišče v hribih. Tam je sprejemal pobeglo sužnje in jih oskrboval. Mrtvo suho deblo se je spet vsadilo pred njegovimi vrati. To je bilo tisto, kar je hotel vedeti Mnombibis. To jo bilo torej deblo, ki je bilo glavni amulet. Naenkrat so bobni onemeli. Mnombibis je razkril svoj načrt. Neleta se je s strahom varovala, da ne bi prišla v bližino Marije. Toliko bolj jo je sedaj mrzila, ker se je je bala. Spet je nastopil čas suše. Antonio je vidno okreval. Karavana iz Futa Jaluna je spel prišla iz hribov na plan. Antonio je bil svojo obljubo, da bo obiskal Amaha v Futa Ja-lunu, pozabil... Toda spremstvo, ki je imelo nalogo spremiti ga do glavnega mesta Ali Mamisa, je bilo do ure točno na mestu. Prav gotovo so računali s tem, da bo z njimi vred odpotoval. Silno vabljiva sporočila in darovi so mu bili poklonjeni. Če bi sprejel darila, potem more to storiti le kot bodoči gost kneza pragozda. Če bi jih pa odklonil, bi bila to smrtna žalitev. Ves njegov posel jo zavisel od vladarja gorovja. Gallegovine ne bi mogel brez zveze z njim sploh nič več držati. Kljub temu je Antonio omahoval. Bil je še zmerom slaboten in navezan na oskrbo. Potovanje v hribe bi mogla biti njegov skrb. Tudi Neleta se je temu trdovratno upirala. Stari Mehemed Ali, vodja karavane, ga je končno pripravil do tega, da se je odločil za potovanje. Bil je to veseli stari družabnik z velikim trebuhom, z neugnanim humorjem in očarljivim smehljajem. Njegovim besedam in pri-jaznostvi se ni mogel dolgo upirati. Obljubil je, da bo oskrbel konje za potovanje v gorovje. Znal je povedati, koliko je vreden zdravi gorski zrak kot najboljše zdravilno sredstvo za okrevanje. Razkril je tako prepleteno pripovedovanje o gostinskih pripravah v Futa Jalunu, da bi se napori potovanja stotine milj skozi pragozde v gorovje spremenilo prav za prav v zdravju koristno in prijetno potovanje. Slednjič je prosil Antonia s solzami v očeh, naj nikar ne povzroči njegove smrti. Če se vrne brez pričakovanega gosta, potem njegova glava in spodnji deli telesa ne bodo več dolgo stali skupaj v tisti srečni zvezi, ki jo sedaj tako prijetno občuti. »Nikar ne stori tega, moj sin«, je rekel, »ne daj povoda za tako turobno ločitev — ter pomisli: jaz sem sam edina tolažba za ena in dvajset žena.« »Moj oče, pripravi nosilnice«, je rekel Antonio in ukazal kljub temu, da se je Neleta strašansko upirala, da bi spravili njegove stvari skupaj. Poslal je po Ferdinanda ter mu naštel hitro in odločno potrebna navodila za vodstvo Gallegovine med njegovo odsotnostjo. Ferdinando je pozorno poslušal in sklenil, da tudi sedaj ne bo ničesar povedal o begu brata Franfoisa. Zdelo se mu je, da Antonievo potovanje na srečen način razrešuje ta problem. Zakaj naj bi pri tem zadevo omenil? * Bilo je že sredi junija, ko je končno Antonio odpotoval. Dolgi vroči dnevi so nižavo okrog Gallegovie že spremenili v parno kopel, skozi katero so zvezde pri vpadu noči le megleno trepetale. Nepremagljiva slabost in trudnost sta tlačili Antonia. Vrgel se je v zibelki podobno nosilnico, ki je bila zanj nalašč pripravljena, in se premetaval nemirno z ene na drugo stran. Toda večji del časa je prespal, ker ga je utrudila napornost ter enolično guganje pri potovanju. Prav za prav so potovali zelo dolgo. Sele po petih dneh so se začeli vzpenjati. Šesti dan pa so se proti večeru utaborili v predgorju. Antonio že približno štiri leta ni videl tako lepih bleščečih in migotajočih zvezd. Zdelo se mu je, da se je težak kamen odvalil iz njegovih prsi. Njegovim pljučim ni bilo treba več delovati. Nalahno so se raztegnilo in vsrkavale hladni suhi zrak ter prijetni vonj trave, ki jo je sonce obžgalo. Ležal je v svojem šatoru in užival občutek lahkosti. Še zmerom je bil njegov korak nekoliko majav. ,Tej mrzlici sem spodaj v topilnici utekel*, si je mislil, »spet sem pod čistimi, jasnimi zvezdami. Morda se pa sploh nisem nikdar tam spodaj topil in utrjeval v železo? Na vsak način bom živel naprej. Moj drugi dejanski jaz ne bo umrl« Prvič po dolgih mesecih se je mogel srečno pogrezniti v spanec. Kot zdravilni vir je občutil mir, ki ga je začel prešinjati. Takoj nato ga je pograbil trdni spanec. Ni mogel natanko ugotoviti, odkod je prišel. Toda v svoji notranjosti je bil zadovoljen. Med čutjem in spancem se mu je zdelo, kakor da je šinilo skozenj neko posebno veselje, neka posebna radost, da je našel svojo zavest, torej veliko resnico. Moč je pronicala od zunaj vanj. Prepojil in' osvežil je svoje bitje s silnim občutkom miru in zadovoljstva. Zakaj se je bil zaprl pred tem oživljajočim fluidom, ki je prihajal iz istega večnega vrelca kot luč ter je bil njen duhovni brat? Njegova lastna volja je njegovo dušo zaprla z zapornicami. Bil je utrujen in izčrpan zaradi prisotnosti teh vrat. Sedaj jih je pustil, da so padle, a življenje poživljajoče vode se je vlilo vanj. Trgovati! Kako ga je to izmučilo, izčrpalo. Kako prostaški oder je bila Gallegovina in kako prazna je bila kovinasta lutka z udi, ki je na njem prestopala sem pa tja kot izrabljena zaradi mrzlice duha in telesa, prazna brez samega sebe. Ta lutka se je končno raztopila ter je ležala sedaj v tekočem stanju na dnu. Kaj naj jo pusti, da odteče, da ne bo ničesar ostalo od nje, kakor pa samo košček izgorelega pepela? »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 13 Mesečna naročnina 12 din. ta inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6'UI. Telefon 4001 dn 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica & Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: K. Čeč Izdajatelj: in*. Jože Sodja Urednik: Jože Koiiček.