V sredo in saboto
*
izhaja in velja:
Za celo leto . 6 for. 20 kr. n	pol leta	.	3	„	30	„
n	četert leta	.	1	„	70	,
i	mesec .	.	—	„	60	„
Po pošti:
Za celo leto . 7 for. 50 kr. n	pol leta	.	3	„	80	„
n	Četert leta	.	2	„	—	„
d mesec . . — „ 70 „
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!"	Nar. pesem.
(JP*
Omniu/C: :
o VBrsto-
Za navadno dvestopno se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat 8 kr,, ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuje; veče 'H.smenke plačujejo po prostoru
Zu vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
St. §3.
V Celovcu v sredo 17. oktobra 1866.	TCCžlj II«
Cesarsko pismo.
Njegovo c. k. apostoljsko veličanstvo je blagovolilo dati deržavnemu ministru sledeče Najviše lastnoročno pismo:
Ljubi grof Belcredi! Ko sem po svojem manifestu od 17. junija 1.1. svojim ljudstvom v veliki britkosti naznanil, da se bode ne-obhodno treba vojskovati v brambo avstrijske priznane pravice, — sprejela so ljudstva v tem važnem trenutku Moj glas z tako darljivostjo, ktera je očitno tolažila Moje tužno serce.
Močno Mo je povzdigovala zavest, da pri tem tako važnem započetju ravno tista misel in ravno tisto čutenje navdušuje vladarja in ljudstvo.
Nesrečni prigodki, ki so potem nastopili na severnem bojišča, velike žertve, ktere so oni tirjali od Moje deržave, niso oslabili domoljubne zavesti in darljivosti ljudstev.
V	stolnem mestu in v mnogih mestih deržave je tisoč in tisoč mož za orožje prostovoljno prijelo fn oni so ali množili vojaške trume ali se družili v kardelib dobro-voljcev, ali varovali meje pred sovražnikom. Enaka darljivost se je djansko kazala pri oborožanju vojakov.
V	Moji zvesti Tiroljski grofiji so se vsi prebivalci, kteri zamorejo nositi orožje, vzdignili v navdušenem domoljubju, da bi jtinaško odganjali sovražnika, in Moja draga Češka kraljevina je v britkih mukah in v največih nadlogah ohranila vedenje, kakoršno je le takemu ljudstvu lastno, ktero enako hrabrim Tiroljskim sinovom po zvesti ljubezni do prirojenega vladarja, do deržave in do domovine v zgodovini blišči brez madeža na vekomaj.
Žali Bog! O nadaljevanju vojik.e so se imenovane nadloge razširjale tudi po ostalih deželah, po Mojem zvestem Moravskem/' po Šleskem, deloma po dolnji Avstriji, po južnem Tirolju in po Goriški deželi — in povsod se je o časih hudo skušnje domoljubna zavest prebivalcev ne le neoskrunjena ohranila, ampak tudi v najnevarnejših okoliščinah v lepih načinih kazala.
Posebno Me je veselilo slišati, kako ljubeznjivo in darljivo šo se trudili vsi razredi prebivalcev, da bi oni pomagali in stregli ranjenim in bolnim vojšakom.
Tedaj se druži s tužnimi spomini na nesrečne dneve neminljivi vtis na najlopše dokaze zvestobe in blage darljivosti Mojih ljudstev, in za vse letč izrekujem iz ginjenega serca Svojo hvaležno pohvalo.
Torej vam zavkazujem letč vsem naznanjati in posebno poročati zastopništvom Mojih kraljevin in dežel o njihovem pervem zboru.
Naloga Moje vlade je sedaj, vsa mogoča sredstva obračati v ozdravljanje globokih ran, ktere je vojska vsekala. Vse moči napenjati je tukaj sveta dolžnost in Jaz se nadjam, da si bojo vsi vladni organi prizadevali, vestno spolnovati let6 dolžnost.
Kdor je v teli težkih' časih kaj žertovl za deržavo, ima pravico do deržavno pomoči in ne sme se odlašati slehernemu dati, kar je prav in primerno.
Nasledke vaših že pričetih pozvedeb Mi morate vedno ustno razlagati.
V Schonnbrunu, 13. oktobra 1866.
Franc Jožef s. r.
Avstrijansko cesarstvo.
HT» JMiinaju. (Čudne prikazni; dež. zbori; naša politika; kaj ljudem v glavo ne gre?) Vsako ininisterstvo mora imeti stranko, na ktero se misli naslanjati in opirati. Belcredijevo ministerstvo se na centraliste iu avtonomiste ne more zanašati; kajti ono je bilo Šmer-lingu in n j ego vej gardi že sperva hud tern v peti. Vzelo jim je februarni patent in deržavni zbor, v kterem so oni celih pet let zvonec nosili in druge narode majo-rizovali. Tudi Madjari sedanjemu ministerstvu niso prijatli; kajti oni malo marajo za deržavnega ministra in za edino in celotno Avstrijo, njim se ie sanja od ogerskega ministerstva in od dveh deržavnih polovic. Ravno tako tudi Poljaci niso kaj veliko veselja in serca naznanjali do september-skega ministerstva, ki se je pravično kazalo do vseh narodnosti, torej tudi do Rusinov, kterim pa Poljaci nobenih pravic nočejo dovoliti. Kdor je Belcredi-ja in njegovo politiko sprejel in pozdravljal s serčno radostjo, z živim navdušenjem in s terdnim zaupanjem, bili so sami in edini Slovani in Romani, ki nosijo na svojem političnem banderu zapisan federalizem.
Ne bomo vode v Dunaj (Donavo) nosili in ponavljali, kako so nemški in madjarski časniki Belcredija černili iu ovajali, kako debele in grenke so federalisti morali požirati, — zdaj se kaže, da se je zasukalo vse drugači. Ako nas vse ne goljufuje, potegnil je Belcredi s svojimi nekdanjimi nasprotniki in se naslanja na rkvno tisto stranko, ktera bi ga bila pred letom rada v žlici vode v topila. To so res čudne prikazni in
Besednik.
V vodni govor
pri prvi besedi čitalnice v št. Vidu nad Ljubljano *).
Najbogatejši in najsrečnejši jo človek, kteri ima mirno in zadovoljno serce; njemu veselo in sladkem upu tečejo ure, dnevi in leta zemeljskega življenja. Srečna, ja presrečna je dežela, ktera ima mirne, krotke in Bogu ljube prebivalce ! Take prebivalce pa ima le tista dežela, ktera ima enake pravice z drugimi deželami pod enim in tistim vladarjem. Ali Bogu bodi potoženo, da nam Slovencem še ne sije solnce ravnopravnosti, da nimamo še enakih pravic, kakor druge dežele pod perutami avstrijanskega orla. Nemci na severju, Italijani na jugu nas psujejo in čertijo, akoravno je narod slovanski celč polovico veči, kakor pa narod nemški, Narod slovanski namreč, kteremu &e tudi mi Slovenci prištevamo, je za Arab-
*) Pričujoči govor poSiljam tukaj, kakor sem Vam obljubil iu ga priporočam posebno domoljubom po deželi. Ali bi ne bilo Se marsikje mogoče to, kar je živo rodoljubje ustanovilo v St. Vidu?
L-č.
ljani blizo največi cele zemlje, vsega vkupaj je okoli 80 milijonov duš. Njegovi sedeži se razprostirajo čez polovico Evropo med baltiškim, jadranskim in černim morjem, tretjino Azije od severja tj e do kitajskih zidin in velik kos severne Amerike. Ponosno zamore tedaj Slovan z češkim pesnikom Kolarjem zaklicati : „Našemu narodu solnce nikdar ne zahaja11!
Kakor sem že zgorej rekel, prištevamo se tudi mi Slovenci k temu velikemu številu Slovanov; vendar pa nas žali Bog Nemci imenujejo podlago njihove peti. Pa kaj je vzrok tega zaničevanja, kterega moramo prejemati od družili narodov ? Jezik naš nima tiste zmožnosti, kakor jo imajo drugi izobraženi jeziki. Zatorej so se že modri, za blagor domovine in naroda svojega vneti možje veliko trudili in mnogo tudi že do-veršili. Napravili so mnogoverstne družbe, v kterih se marsikaj govori, piše in igra samo v domačem jeziku, da po ti poti dobi naš lepi slovenski jezik tisto sposobnost, ktere mu še primanjkuje. In med drugim so začeli pred malo leti napravljati „Čitalnice14 , ktere prav veliko pripomagajo k izobraževanju našega naroda.
In glejte, tudi tukaj v št. Vidu jo imamo dovoljeno in poterjeno od deželnega poglavarja g. Barona Baha. Tako imamo trdno ustanovljeno čitalnico tukaj in ravno danes jo slovesno odpremo. Da je pa potreba
tukaj, čitalnice, to mislim, da vsak spozna, kdor ima količkaj uma v glavi in ljubezni do domovine in naroda svojega v sercu ter spozna koristi, kterih se lahko poslužimo, ako čitalnico imamo. Večkrat sem že slišal vprašati, kaj pomenja beseda „čitalnica'*. Na to vprašanj o hočem kratko odgovoriti. Čitalnica, to se toliko reče kakor bralnica, od besede citati ali brati. Kraj, kjer je veliko čitati ali brati, imenuje se »Čitalnica**. Ker pa Slovenci nimamo pohujšljivih knjig in časopisov, marveč podučljive in koristne brati, sme se vsak z veseljem tacega branja posluževati, posebno kakor ga v naši čitalnici imamo, namreč : 8 slovenskih časopisov, tako na pr. drage „Novice**, kterih namen je, vedriti pamet prostega ljudstva pri vsestranskih opravilih, ki kmetovacu, rokodelcu in obertniku prijazno roko podajajo in vsakemu k boljšemu blagostanju pomagajo stem, da mu podirajo neumne in škodljive vraže, ki jih ljudje še prepogosto pri kmetijskih opravilih ali v bolezni pri ljudeh in živini imajo! Oznanujejo nam tudi vse novo znajdbe, da se zamore prosti kmet po njih ravnati in si koristiti. Ob enem pa tudi povejo, kaj so posebnega godi po širokem svetu. Koliko se nahaja zopet v drugih keršanskega nauka in drugih podučljivih reči za lepo obnašanje. Prašam tedaj, kdo bo mogel še reči, da je čitalnica napčna naprava ? Komur čas pripušča, ali se more kje
nepričakovane prenembe! Da bi le Avstrija, za ktere blagor, srečo in slavo federalisti gorimo in živimo, škode in pogube ne ter-pela! •— Cesar je že prišel iz Išlja na Dunaj, se bo le malo časa tukaj pomudil in, kakor se terdi, podpisal je ukaz, po kterem se skličejo deželni zbori. Proti koncu meseca novembra bode neki se odperl ogerski zbor in za njim tudi drugi. Med vladnimi predlogi bode menda tudi postava, po kterej naj se prenaredijo volilni redi. Znano je, kako mojstersko je Šmerling te rede skoval, da so dobili Nemci in birokrati po deželnih zborih gotovo večino. Od sedanje vlade pričakujemo več pravičnosti do vseh narodnosti. Pa vendar nam spet dohajajo glasovi, ki naše upanje podirajo. Tako, postavimo, se sliši prašanje, zakaj visoka vlada češkemu zboru ne poda tistega volilnega reda, ki ga je ta zbor tako temeljito in pravično popravil; zakaj se bode menda volilni red za gališki zbor tako od vlade prenaredil, da dobč Po-ljaci se veče število in tako še večo moč v deželnem zboru ? To so žalostni glasovi, ki serce vsacega rodoljuba vznemirjajo. Kar nas pa tolaži in veseli med toliko žalostnimi novicami, je to, da se Madjarom ničesar ne dovoli, preden ogerski zbor svojih misli in sklepov ne naznani zastran občnih ali skupnih deržavnih zadev. — Serce nas torej boli, ako pogledamo na naše notranje zadeve.
Strah nas pa prijema, ako oči obračamo na zunanje razmere. Rusi so na nas hudi, ker je Goluhovski postavljen za gali-škega poglavarja; kajti Kusi ga imajo na sumu, da misli Poljake podpirati, ja! še celo šuntati, naj se poženejo za svoje staro kraljestvo. Prusi nam začenjajo spet zobe kazati zavoljo Beusta, kteri bo menda gotovo naš minister zunanjih zadev; Beust bo pa v Avstriji vganjal staro nemško politiko in tako motil Prusko v njegovej nemškej ideji. Zdaj imamo še Francoze, kjer pa cesaruje mož, ki jo menda od danes do jutri ; imamo še Turke, ki so pa vsi bolni od pete do glave. In ravno z Francozi in s Turki, kakor se piše in kaže, misli naša vlada neko prijateljstvo in zvezo napraviti. Po naših mislih bi pa veliko bolje in mo-drejši bilo, mertve in umirajoče pri miru pustiti pa zediniti in spoprijazniti se z živimi, krepkimi in mladimi. Zatorej tukaj na Dunaju vsi rodoljubi kličemo: Pozor, da deržava škode ne terpi ! — Dunajčani, ki »ploh za politiko malo marajo, vendar z gla-
bolj pošteno kratkočasiti, kakor v čitalnici ? Pri vsem tem se napravi včasih beseda, to je, da se kaka poštena pesem zapoje, in kaka druga vesela igra napravi in tako celi družbi veselje naredi.
Kar sem do zdaj naštel, je poglavitna reč to, da se pri branju, petju in igranju jezik čisti in lepša, zakaj čitalnice so največ zato, da se v čisto domačem jeziku govoriti učimo, to je da govorimo tako, da navadnih nemških besedi med našo slovenščino ne mešamo. Dokler jezik ni čist, nima veljave ; dokler pa jezik veljave ne bo imel, bodo nas drugi narodi zaničevali, posebno Nemci, ke se njih narečje na posodo jemljemo. Likanje jozika zelo napreduje po Slovenskem. Upam, da, ako bote marljivi družbeniki, naša čitalnica tudi ne bo brez vspeha. Hvala serčna Vam, ki to reč podpirate! Bodite serčni in stanovitni pri svojem sklepu ne obupajte, ako morato kako grenko za to slišati! — Pred vsem moram pa Vam, častiti duhovni oče *)! v imenu vseh serčno hvalo izreči, ker ste te družbe vodstvo prevzeli. Ja brez števila ste si že postavili spominkov, kteri Vas bojo slavili, še le potem, ko Vas bo hladna zemljica že pokrivala. |Zatorej se srečne štejemo, da
*) TamoJnji župnik, preč, g. Blaže Potočnik, »o čitalnici prrosednik.	Vred.
- 334 —
vami majajo, zakaj da se naši najslavnejši in najbolj spoštovani pa ljubljeni možje na stran tiščo, drugi pa na visoka in imenitna mesta postavljajo. Naj pišejo vladini časniki, kar hočejo, tu ljudem ne gre v glavo, zakaj da je 1’egethof odstavljen, Gablenz v razpoloženje djan itd. . . vse pričakuje, da bojo skorej spet poklicani in po zaslugah povišani.
Dežele notranje-avstrijaDske.
I* Celovca. (Kmetijska šola; nov tolmač; slovenščinanagimnaziji; planinski lovci; nove puške.) Že smo oznanili, da se nova kmetijska šola 5. novembra odpre. Korošci smo zaostali na vse strani kmetijskega življenja. Naprej moramo, da nas svet ne prehiti in pripravi v hude stiske; kajti kdor ne napreduje, nazad-juje. Zatorej iz celega serca pozdravljamo to novo šolo in vabimo vse Slovence, da jo pridno obiskujejo. Podučevalo se bode v vseh rečeh, kterih je treba našim kmetom; podučevalo se bode vse bolj po domače, da bode razumel vsak količkanj omikan človek. Res da je to težava, ker bode vse le po nemški, ali gosp. tajnik Baumgartner nam je v roko obljubil, da se bode že to zimo učil slovenskega jezika. Tudi je obljubil, da bode vse, kar je bolj imenitnega, razglaševal za Slovence tudi v slovenskem jeziku. Ni vse, kar bi želeli, vendar je vsaj nekaj; pri lanskej razstavi kmetijskih reči od nas Slovencev še vedeti niso hotli; torej že spet en korak naprej! — Tudi tolmača dobomo novega in bolj sposobnega. Dozdanji tolmač, g. dr. Lederer je šel v Celje za koncipienta ali sestavljavca pri nekem advokatu. Gosp. dr. Lederer je bil rojen Slovenec, in to je tudi bilo vse, kar je čutil in storil za slovenščino, za napredovanje ni trohice maral. Zatorej nas veseli, da dobomo za tolmača g. And. K r e k-a, ki je tudi po duhu Slovenec iu slovenski prav dobro in pravilno zna. —• Gosp. Umek je že med nami in bo učil slovenščino in še kak drug predmet na gimnaziji. Slovenščina stori letos velik korak do tistega mesta, ktero jej gre po postavi in pravici. Kakor se uči po drugih srednjih šolah, bode se po nasvetu in načertu gosp. Janežiča tudi na tukajšnej gimnaziji učila slovenščina v vsakem razredu cele gimnazije, le v pervem razredu še ne. Veliko
imamo Vas tudi za vodja, ker dobro spoznamo, da nas bote vodili po pravi poti, ktera pelje v večno in časno srečo. Ako-ravno Vam je osoda časa leta spremenila, vendar ste še močnega duha. Prosim Vas torej, primite s krepko roko za plug na narodnem polju: dobro bote orali, srečno sejali in obilo pridelali! Ja v kratkem se bo videlo, kako so serca Vam udana ker št. Vid bo napredoval v izobraženosti. — Hvala Vam vsem, častiti gospodje, ki nas danes častite s svojo nazočnostjo in ki se trudite toliko za nas zatirani narod, da ga spravite na višo stopnjo omike; saj s tem spolnujete dolžnosti pravega domoljuba! Zatorej Vam rečem: Skerbimo, da bomo na tanko spolnovali zapovedi svete katoliške cerkve, da bomo zvesto vdani svetlemu cesarju Francu Jožefu, in ob enem se ohranili prave sinove matere Slave, ker le na ta način si ohranimo mirno in pokojno serce, kar je največe bogastvo tega sveta, kteroga želim sebi kakor tudi Vam vsem.
Janez Kunovar taj ni k.
pohvalo in slavo sta si zastran nas Slovencev zaslužila g. opat Avguštin in g. vodja dr. Burger, da sta Janežičev predlog poter-dila. — Te dni so se planinski lovci razpuščali in povemo, da so se nam v serce smilili. Klobukov in plajšcev jim niso prepustili in brezoglavi so nekteri letali, vpili in razsajali po mestu. Še od mačje muzike se je govorilo, pa postavilo se je dosti vojakov za stražo okoli tiste hiše, kterej bi imela mačja muzika veljati. In k sreči je tudi ni bilo. Sirote se celemu mestu res smilijo; kaj bojo na zimo počeli; vse se kuja, da jih niso vtaknili med redno vojsko ali pa poslali kam ceste ali železnice delat. — V Borovljah še zdaj ni tistega dela, o kterem so časniki že toliko pisarili. Še zdaj ni prišel potreben mušter ali obrazek novih pušk. Pri nas pač vse gre polževo pot; med tem bi ljudje lakko gladu umirali.
■z Celja 30. septembra. ? (Vojaki. Kolera. Šole.) (Konec.) Pogosto se slišijo in po raznih časopisih berč pritožbe zoper predrzne ropaželjne cigane. In dostikrat sem prevdarjal, kako je to, da se še le-ta kuga ne privleče v našo okolico, ker redka so zla, ki bi Celja ne obiskala. In prav sem sodil. Na mestu mnogobrojnih kardel se je sicer pritepla le ena sama ciganka, pred ktero pa vsakemu lasje po konci vstajajo. — Imenuje se navadno kolera. Ona ne ropa, timveč samo davi. Že je okoli štirdesetim odprla hladno gomilico, med temi tudi nekej še zelo mladi polkol-nikovej soprugi, ki je prišla iz Komorna v naše kraje se zdravit. Pri Ledniku na Lavi, v soseski pol ure od Celja, so do četi-rih malih otrok — vsi pomrli. Ista gospodinja je imela dve sestri pri sebi. Naj-pred je od istih dveh ena zbolela in hitro umrla. — Še ostala je zamrlo gospodinjo praznično spremila na pokopališče. Ni preteklo še osem dni, ko ste že tudi uni dve bile pod drnom. Drugi dan je pa tudi gospodar, nekaj zavoljo žalosti, da mu je umrla ljubljena sopruga s sestrama ter zapustila mu malo nedolžno družinico, četiri otročiče, nekaj pa zavoljo strahu, ker nikdo si ni upal k njemu, da bi mu bil še kaj el, tužno obnemagal, potem ko je M M svoje otročiče blagoslovil, oblekel se je sam pražnično za dolgo večnost in se sam vlegel na mrtvaški oder. — Kaj dobro bi bilo, ako bi policija skrbno pazila na nemarno ljudstvo, da bi svoja smetna dvorišča pridno pometalo in stanišča trebilo, kar se še dosedaj, dasiravno že voda v grlo teče, ni godilo prepridno; kako da se ta vsakemu sveta dolžnost druge krati izvršuje, nikomur ne bo težko vganiti. — Zavoljo kolere se tudi tukajšne latinske in normalne šole pričnejo še le 15. oktobra, in če se koleri ne bo moglo do istega časa popolnoma v okom priti, zna biti še le po „Vseh svetih11. Jako zamotana zastavica mi je, da slavno ravnateljstvo gim-nazijalno o pričetku šol tudi ene besedice črhniti ni moglo. Rekel sem „ne ene besedice", ker če bi po priljubljeni mu „Ta-gešposti" Bog ve kako na dolgo in široko naznanjalo svoje „bekanntmachungen", ostale bi slovenski mladini vedno prikrite novine! Jaz sem porok, da pri celjskih dijakih nemški časopisi še slabo podporo vživajo ; nasproti se pa slovenski vkljub vsem prepovedim ne nahajajo preporedko v njihovih sobicah. Tudi preč. gg. duhovniki, pri kterih se slovenski dijak veči del svojih počitnic shaja, so le redki, ki bi prejemali omenjeni časopis ; „Novice", „Slovenec" in „Danica" se pa vendar skorej v slednjem farovžu nahajajo. Dijake tako sploh trda ima za peneze, sosebno še pa v sedanjih hudih časih, če bodo morali še na uro v Celje gledat hoditi, bodo pač težko shajali! Torej bodi modro slavno ravnateljstvo in sporočuj v prihodnje enake reči svoji slovenski mladim po slovenskih časopisih, da ti potem tvojih navadnih fraz „ich sorge vaterlich fiir meine Jugend", no bo mogla po pravici očitati.
iz Banovec. M. B. (Zahvala). Vis. čast. Gospodu Antonu Strajnšak-u, kuratu v Veržejah, se serčnoJzahvaljujejoNjim dobro znani udje sv. Mohora za Njih do-zdanjoradovoljno posojevanje družbenih knjig in „Slovenca11. S teni so nas oni vneli, da smo postali udje sv. Mohora in vrh tega bode nam od zdaj za naprej „Slovenec1* Se posebej dohajal, zatorej zakličemo enoglasno : Bog jih živi!
IVovomeHto 8. oktobra. V. (Občinsko volitve; — bese da.) Naj ti dragi „Slovenec*1 naznanim, da je izid občinskih volitev v našem mestu rodoljubom in pri-jatloin pravega napredka prav po godu. — Izvolili smo namreč 18 odbornikov in 9 namestnikov, kterih velika večina so narodni možje. Med odborniki in namestniki jih je sedaj 20, ki so družbeniki Čitalnice in med temi jih je 9 čitalničnih odbornikov; nekaj pa jih je, ktere bodemo bržkone pri bodoči volitvi tudi v čitalničin odbor izvolili.
Župana smo si novega izvolili, namreč gosp. pl. Vojteha L e h m an n-a. Čeravno on ni eden naših, vendar pa zamoremo reči, da se je večkrat izkazal prijatelja rav-Popravnosti ; in sosebno zategadel, ker je znano, da ima tiste lastnosti, kterih je kakor sploh tudi za ta posel potreba, namreč inteligencije in marljivosti, sklenila je večina rodoljubov, izvoliti ga za župana, in pokazala s tem, da v njega stavi upanje ne samo, da bode svojo nalogo dobro izvršil, ampak tudi na poti resnične ravnopravnosti naprej korakal. On — to je gotovo — ima se le slovenskim rodoljubom zahvaliti, da je župan postal; združeni, kakor so bili, imeli so večino glasov, in če bi ga leti ne bili hoteli, gotovo bi ne bil župan. — To mu dajemo torej v resen prevdarek!
Za občinske svetnike smo si izbrali gosp. viteza F i c h t e n a u-a in gosp. Obla k-a, kupca in blagajnika tukajšnje čitalnice. Veseli nas, da je občinsko zastopništvo sedaj večidel novo, in svesti smo si, da se bode sedaj z novo močjo krepko poprijelo posla svojega v prid meščanov, in da bode počel veti nov, krepek duh v občini.
Ravno ta dan, ko smo dobili novega župana, imeli smo besedo v Čitalnici, ktera je obstala iz treh delov. Igrala so je namreč igra „Župan** ; pred prvim in drugim dja-njem so nas pa gg. pevci z lepimi pesmami razveseljevali, in so godci mestne straže igrali. Med pesmami, za ktere so gospodje pevci zopet veliko hvale sprejeli, so najbolj do-padale:	„Tam gdč stoji gradič bčli“ in
„Nezvesti**, obe čveterospeva. Igra „Župan** pa je zbujala veliko smeha. Igralci so bili vsi pridni; najbolj je pa zopet — kakor Vselej gosp. K. — župan — dopadel, in le en glas je bil o tem, da ni mogoče bolje predstavljati kmečkega župana. Tudi gospica Berta M. se je izkazala dobro igralko po stari navadi. Po končani besedi so je podala večina nazočih družnikov v Brunar-jevo gostilnico, kjer so pevci še marsikako lepo zakrožili, tako da je bilo že zel6 pozno, ko smo se vsi prav Židane volje razšli. Slava!
Iz 'fr/.iua 10. oktobra, tft (V v o d. — Birma. — Volitev. — Šolsko zadeve. — Kavarne. — Lep izgled. — Slovo. — Obravnava. — Vojaki.— Strah pred kolero. — Cerkev sv. Neže na Brezjah. — Sola v L e šah.
Slomšckovi spisi. — Valvasor.
Šematizem ljubi j.) Prinesel si nam, Vrli „Slovenec** ! čverst dopiB od Sotle y svojem besedniku. Voščil bi si imeti tdko humoristično žilo, kakor jo ima ta g. dopisnik. Pa akoravno je nimam, hočem ti ven-nekoliko od tukaj naznaniti. Dolgo sem pričakoval, da bi kak zmožnejši pisatelj naznanil slovesni prihod našega mil. škofa, a‘i zastonj. Zarad tega hočem jaz nekoliko °vo svečanost popisati, akoravno jo že ne-
— 335 —
koliko „post festum**, 17. nedeljo po Duhovem, t. j. 16. sept. je bil za naš trg kaj vesel in imeniten dan. Zo v saboto popoldne ob 3. uri se peljejo „očetje*1 našega trga prevzvišenemu vladiku naproti. Ob petih je naznanjalo streljanje in priterkovauje zvonov, da so se pripeljali mil. škof delit zakrament sv. birme. Na trgu pred novo cerkvijo sv. Andreja stopijo Njih milost z voza in se podajo v cerkev, ktera pa zno-tranje oprave še skorej popolnoma in milo pogreša. Ko bi se je vendar hotel kteri tukajšnjih velikašev usmiliti! Od tod se podajo peš v veliko ali župno (farno) cerkev, spremljani od g. župana, v g. Zarnikovi pesmi znanega g. Globočnika in od okrajnega predstojnika g. Elsnerja. Zvečer jim napravi naš „Liedertafel** „Standchen**, kteri je g. vladiku jako dopadel, ter so ga pohvalili pristavivši zanimive besede :	„Es
freut mich, dass Sie sich an die leitende Cultur halten !“ Posebno je bil poča-sten ovega društva vodja tudjozemec (Aus-lander) g. M., ki je tudi drugi dan gospode pri obedu s svojo glasbeno umetnostjo razveseljeval. So pa ti „Liedertaflarji** taki možje, ki se najraji iz takih ljudi norca delajo in jih zbadajo, ki jim nič žalega ne storijo. V nedeljo ob 9. uri se je pričela cerkvena slovesnost. Mil. škof so tudi nas, kakor je drugod pri enacih slovesnostih navada, s svojim govorom razveselili. Po pridigi je bila veliko škofova maša (pa ne pontihkalna) in potem sv. birma, kar je trajalo do ene popoldne. Zvečer je pela „Die hoffnungsvolle Schuljugend**, se ve da zopet večidel nemško, med drugimi za to svečanost posebno pristojno:	„Wer will
unter die Soldaten ?“ Škof so se tudi učencem priljudno zahvalili. — Sploh bi bilo želeti, da bi prevzel g. K. cerkveno petje. — V pondeljek zjutraj so obiskali mil. škof podfaro sv. Katarine v Lomu, kjer so tudi maševali, Liedertaflarji pa (ktere so mil. škof. sposobno obdarovali in se jim zarad tega jako prikupili) šli so zavolj pristojnosti tudi k omenjeni kuraciji za njimi in so tudi tam v — nemški rog trobili in pevali, da so pobožne hribovce bolj motili nego spod-bujevali v molitvi. Ravno prav v hribih in na kmetih imejte za se maslo nemške kulture in pustite v miru našega pobožnega kmeta! Ob desetih so se odpeljali v Kranj, obiskovavši poprej še poddružnico sv. Jožefa v znožju Kokovnice. Spremila jih je zopet naša inteligencija do Križa, kjer so ogledali še ondotno farno cerkev. — Za župana je izvoljen pri nas 9. t. m. tukajšnji poštar g. Andrej K a 1 i šn i k, še dosti prijazen gospod. Pravo je to tudi zato, ker je tu na pošti gostivnica, in se bodo zamogli med drugim tudi o nemškutarskih zadevah ročno raz-go vari ati! — Vse glavne šole na Krajnskem so izdale svoja letna sporočila, druge pa perjohe, iderska se celo program, le naša glavna šola jo za vsemi zaostala, in zakaj ? Zarad — vojnih homatij ! Ali ne vem, zakaj bi vojska na našo šolo veči upliv imela, nego na druge; če so druge vso v lepem redu dovršile, zakaj le naša ni tega zamogla ? Saj jej vendar še ni Prus ali Garibaldi za petami stal ! Ker ravno o šoli govorim, naj omenjam tudi naše učitelje, kterih ima naša glavna šolo tri. Dva, gg. F. in K. sta bila iskrena rodoljuba in marljiva slovenska čitatelja, prvi je še celo kterikrat v naše časnike dopisoval; ali tega ne morem nikakor hvaliti, da sta tudi zadnji čas k ovemu „Liedertafelnu** pristopila, pa kaj hočemo : „S trebuhom za kruhom**. G. D. pa jo bil eden najzvestejših pomagačev pri osnovi tega društva po rajncem veiiko-nemcu Pogačniku.
(Konec pride.)
V Krepljah na Krasu. M. (V i n o. V e rt. Župan.) Naj tudi jaz enkrat od tod „Slov.** nekaj malega naznanim. Vinski pridelek je letos slab. Terdna bo malo malo, ali vendar moram reči, da je, Kar ga je, prav dobra kapljica, ker je bilo tako ugodno vreme.
Terda bo spet za denar na vse strani, pa vendar je boljši nekaj kakor pa nič! — V dutovski soseski so napravili prav lep vert, zakterega skerbita župnik g. J. B re nče in župan g. Andrej Stok. Nasejaliin nasadili so vanj mnogo sadnega in pogozdnega drevja, pa tudi terte niso pozabili, ker leta na Krasu največ prihodkov nese in obeta. Ta vert meri tri jutra ali johe, leži v prav lepem kraju in je že tudi ves obdelan. Kdor ve, koliko je dela, predno se tu kaj obdela in pripravi, zares čudil se bo, da so tako lep vert v tako kratkem času narediti mogli. Zraven se pa še tudi tacih ljudi ne manjka, ki namesto da bi sami za delo prijeli in svoje posestvo kaj ogleštali in zboljšali, raji zabavljajo in se norca delajo iz tacih, ki kaj popravljajo in zboljšujejo. Sram jih bodi! S takimi tudi po mojih mislih nikoli ne bo nič prida! Dan danes gre povsod napredovati in gledati, da se kolikor mogoče vse popravi in zboljša in da se novi studenci blagostanja poiščejo in odprć. Kdor tega ne spreume in noče, je že — zagospodaril! — Še to naj h koncu potožim, da nam je kaj žal, ker si naš župan, ki je sicer izversten mož in ima tudi kerčmo, nobenega slovenskega časnika ne naroči. Zanj in za veliko druzih bi bilo to kaj koristno. Vsaj „Novice*1 bi moral imeti. Na noge tedaj, g. župan!
Pluje dežele.
Italija. Te dni se izročajo beneške terdnjave in mesta Francoskemu zastopniku Leboeufu, kteri jih zopet izroča mestnim zastopništvom do tistih mal, da bodo Stanovniki sami glasovali, kteri oblasti da hočejo za naprej pokorni biti in služiti. Do malega so že menda vsi avstrijski vojaki Beneško zapustili, — in tako se je Lahom njihova večstoletna želja spolnila : Italija je razun Rima edina in narejena ! Sliši se tudi čedalje bolj za gotovo pripovedovati, da si boto od zdaj za naprej naša pa italijanska vlada od-kritoserčni prijatljici, kar bo tudi deržav-ljanom res v velik prid in dobiček. Tudi se govori, da si bo italijanski kraljevič-nasled-nik pri našem ces. dvoru svojo prihodnjo soprugo poiskal, in da ostane prijazni general Menabrea, ki je mir sklenil, na Dunaju za italijanskega zastopnika. Že se pošiljajo tudi vladine depeše iz Dunaja v Florencijo, kar se že dolga leta ni zgodilo.
Pruska. Govori se, da je vlada s Saksonsko že neko vojaško pogodbo sklenila. Tudi terdnjava Kamenec (Koenigstein), ki brani vhod na Cesko, bode so Prusom izročila. Sploh se kažo, da bo Pruska v vseh vojaških zadevah pervo besedo imela, — druge reči niso tako važne! Po takem je pa tudi saksonskemu kraljestvu odklenkalo , kar smo že enekrati napovedovali. Pruska hoče Saksonijo popolnoma v svoji oblasti imeti in dokler se to ne zgodi, ne bo miru, kakor pruski časniki že dalj časa naznanjajo. — Od Parcev se tudi poroča, da se zdaj Prusom bolj prijazni kažejo, in ravno one dni je bil v Monakovem Prusom prijazni Neumayer za ministra izvoljen. Bismark je pa tako že poprej največi red sv. Huberta, ki se je do zdaj le katoličanom podeljeval, zarad svojih zaslug prejel! Kaj pa hoče več ? Srednje in male nemško der-žave so in bodo tako dolgo mečkale, da bodo, kakor so jim je že večkrat napovedovalo, prej ali slej — zginile ! — Poljaci v poznanski veliki vojvodini in zahodnji Prusiji mislijo protestovati zoper to, da jih namerja vlada v nemški parlament stlačiti in tako sčasoma v nemški Prusiji vtopiti. Praša se zdaj le, ali bo to tudi kaj zdalo, ker Bismark nima enake mere za vse ! — Kar se pa prijaznosti do avstrijske vlade tiče, videti in čutiti je, da ni odKritoserčna in se je bati, da, če Beust res prevzame
avstrijsko ministerstvo zunanjih zadev, bodo se spet spoprijeli in kodercij ne bo konca in kraja. Žalostno!
Francoska. Cesar Napoleon je bolen, zelo bolen, to jo gotovo. Zarad tega je menda tudi vsa politika nekako zastala. Kaj lahko se pa v kratkem ves dozdanji red prekucne! Napoleon je res veliko do-rinesel, ali še več bi bil lahko, ko bi ne il preveč svoje glave in bi bil tudi kaj poslušal glas naroda. Tako zelč slavljeni cesar lahko kmalo sliši strašno besedo: Prepozno! — Od mehikanskega cesarja se poroča, da misli po vsaki ceni še v Mehiki ostati. Namerja namreč več terdnjav napraviti in si tako cesarstvo ohraniti. Abotno početje!
Turčija. Iz vseh novic, ki nam iz Kandije dohajajo, pozvemo, da sicer ondotni kerščanski prebivalci Turke zmagujejo, pa da bo vsa sila in moč težko kaj zdala, ker nesrečni diplomati hočejo še „bolnega moža" pri življenju ohraniti. Ne bo dolgo!
Razne novice.
*	(Sreča je okrogla in muhasta.) Že bo nekaj tednov, kar se je bil nek Ma-edn iz Svoške fare v spodnjem Rožu podal na božjo pot na Veselo goro (Freudenberg) blizo Celovca. Nek sosed ga prosi, naj o tej priložnosti za njega v loterijo stavi in mu izroči papirnato desetico in listič, na kterem so bile številke zapisane. Romar pa v Celovcu staviti pozabi in domu grede pri Košiču v Svetnjivesi na keglišču zgubi desetico in listič. Drugo jutro pa ravno tam Košičeva družina kosilča ; nek hlapčič zagleda dva bela papirčka, ju pobere in zagleda desetico in listič s številkami. Hitro se zažene glas: Stavimo, stavimo v loterijo. In res jih 5 stavi 40 kr. Prihodnje jutro leti hlapčič v Celovec, stavi in glej ! v nekaj dneh pridejo vse tri številke. Dobili so vsi vkup blizo 1700 gld. Sirota, kteremu so se številke sanjale in j ih je pervi romarju izročil, ni dobil nič. Pognal je sicer pravdo, pa okrajna sodnija mu pravice do denarja ni pripoznala. — Sreča ima svoje muhe!
*	Vas YoIče blizo Tmina je 8. t. m. pogorela. Škode je več ko 100.000 gld. „Slovenec" serčno priporoča usmiljenja vredne pogorelce vsem usmiljenim Slovencem.
*** Iz Ljubljane: Južni Sokol bode raznoval svojo tretjo obletnico v nedeljo 1. t. m. in sicer je zutraj maša na Rožni-škem hribu, potem izgred v Šiško k Žibrtu. Zvečer ob 7. uri pa je prosta beseda v či-talničini dvorani, ktera ima mičen program. Uljudno se vabijo vsi udje Sokola in čitalnice k tej veselici.
*** Po sporočilu zdravilstveno komisije je zbolelo do 13. t, m. v mestu 149 oseb, ozdravelo jih je 59, umrlo 70, tako da je bilo ta dan še 20 bolnih. Bolnišnica za kolero se je preselila 12. t. m. iz šol na strelišče in so se začelo že šolske sobo snažiti in razkuževati. V tej bolnišnici je bilo o času preseljevanja samo 7 bolnikov.
*** Mestni župan je z razglasom ostro prepovedal točiti mošt ali novo sladko vino, kar je oziroma na sedanje zdravilstvene zadeve tudi prav storjeno. Vsak spreviden človek bode gotovo pritrdil temu, čeravno bi utegnilo nekterim neprijetno biti.
Deželni strelci so bili 12. t. m. tukaj razpuščeni in sicer dobi vsak plačo za pet dni in so mu pusti cela obleka; oficirji ostanejo do konca meseca, potem pa dobč plačo za 6 mesecev, nekteri pa mislijo stopiti v armado.
»% C. deželno sodnije svetovalec pl. Strahi se je zarad bolehnosti odpovedal svojemu poslu deželnega poslanca in odbornika.
— 336 —
Ko bi bili namesto njega nekteri drugi gospodje to že prej hoteli storiti, bilo bi nas jako veselilo.
*** G. Prašnikar je prosil, naj se mu podaljša dovoljenje za pripravo prihodnje Ljubljansko-Beljaške železnice še za drugo leto. Srčno voščimo, da se mu to dovoli ter da se bode tudi skušalo storiti, kar bode mogoče.
*	V mestu Baltimore v severni Ameriki je te dni bil veliki cerkveni zbor katoliških škofov. Zbranih je bilo 7 nadškofov in 40 škofov iz vseh zedinjenih deržav.
*	Ogerski prirnas in kardinal Scitowski je one dni nevarno zbolel. Poroča se, da mu še ni nič odleglo in da se je najhujšega bati. Papež mu je po telegrafu poslal apostolski blagoslov.
*	V Novem mestu blizo Dunaja je bil oni dan ces. oficir ustreljen, pravijo da za to, ker se je bil po nesrečni bitvi pri Kraljevem Gradcuv orožje pometavši v beg podal. Rajni, iz Češkega domd, se je v poprejšnjih bitvah kot feldwebelj verlo dobro obnašal in bil zategadel za oficirja povišan. Ker si pa do 3. julija ni še mogel oficirske obleke napraviti, šel je koj tako v ogenj. Pravijo, da je milo prosil za „pardon", ali bilo je vse zastonj.
*	Časniki poročajo, da se je letos več ko 80 slovaških učencev na visokih šolah v Pragi vpisalo ter tako Pešti herbet obernilo. — To je kaj lepo in veselo slišati ter nam upanje daje, da se bode oholi madjarizem počasi že ukrotil, če nadepolna mladina madjarskim šolam slovo da. Tudi raadiarski jarm gre razdrobiti !
Duhovske zadeve.
K e r š k a škofija: Č. g. o. Karl R o-b i d a je postal prednik ali superior benediktinskega samostana v Celovcu. Č. g. o. dr. Adalbert Viehauser bode učil v bo-gosl.semenišču stare jezike; na njegovo mesto pride za kateheta niže gimnazije č. g. o. Gregor Ehrlich; č. g. o. dr. Karlman Flor gre v št. Pavel in njegovo mesto prevzame č. g. o. Bonifaci Papp enberger.
Č. g. Franc Lipič pride za kaplana v Eržno in novoposv. Anton W a 1 d n e r za kaplana na Goro (Berg).
Odperta listnica.
Gosp: I. K. mizaz v R. nam je poslal nek dopis, v kterem zagovarja in brani Rogačane, ktere je „Slovenec" v svojem besedniku terdo pošlatal. Kdor „Slovenca" prebira, mora prepričan biti, da prostora ne krati tudi takim dopisom, ki zagovarjajo in branijo take, kterim se krivica godi. Gosp: J. K. pa le trohice ni spričal, da to ni res, kar se je pisalo o Rogatcu. Res je, da „Slovenec", da „Slovenski Prijatel" no šteje nijednega naročnika ; r e s je, da Rogatec še nima slovenske čitalnice; res je, da „Slov. Matica" ne šteje ondi nijednega uda — le le v koledarčku družbe sv. Mohora najdemo jih tiskanih 10 družnikov, kar pa ni sila veliko za dekanijsko faro Rogatec, ki šteje v 1968 duš. Res da to, ako je kdo naročnik slovenskih časnikov in podpornik naših narodnih naprav, še ni popolno in tudi ni edino znamnje pravega rodoljubnega duha. Ba radovedni pričakujemo, in še lepo rosimo, naj nam gosp: zagovoi-nik J. K. lagovoli skorej naznaniti, kako skrivno in čudovitno naši Rogačani svoje rodoljubje na znanje dajejo. Veselega serca naznanimo hitro slavna dela rodoljubnih Rogačanov! Ako ravno pa dobro vemo, da resnica oči kolje in nam marsikaj sitnost napravlja,
vendar ne smemo in nočemo tudi bolj ostrih in grenkih dopisov metati pod klop : „Slovenca" naloga in dolžnost je naznanjati vesoljnemu svetu resnico in čistiti našo zemljo, po kterej se je nabralo toliko smeti in ljubke.
Vredništvo.
Račun dohodkov in »troskov za Slomsekov spominek.
(Konec.)
Opazka: Imena prejšnjih dariteljev. —V Idrijski dekaniji so darovali gg.: Kovačič Janez župnik v Idriji 5 gld., Majnik Janez župnik v Žireh 2 gld., Svetličič Franc župnik v Godoviču 2 gld., Gregorič Ignaci duhovn. pomočnik, Jakič Ant., duhovni pomočnik, voba v Idriji, Gorišek Franc, vkaplan v Žireh, Grm Janez, kaplan, .Soklič Blaž, kaplan, obd v spodnji Idriji, Rome Janez župnik v Ledinah, Aleš Luka vikar Ćrnemvrhu, Osana Ant, kaplan tudi tam, Bergant Franc lokalist na Vojskem, Aicholzer Vojteh, Gčrski duhoven, Pivk Janez provizor v Zavracu, vsak 1 gld., Močnik Franc župnik v spodnji Idriji 2 gld. — V Videmski dekaniji so darovali gg.: Reic Anton v Vidmu 5 gld., dr. Razlag v Brežicah 5 gld., Otorepec v Brežicah, Sternad Matija v Vidmu, Sever Jožef v Pišecah vsak 3 gld., Mihelin v Sromlih, Ramor Ferd. v Pišecah, Span Anton v Artiču, Vihar Filip v Sromlu, Gršak Vincenc tudi tam, Unuk Štefan v Zdoli, Lah Jožef v Artiču, Kramberger Martin v Dobovi, Novak Janez v Brežicah, Smolič Fr. v Dobovi, Veble Martin v Kapeli, Zabukošek Jožef v Biselji, Ra-koše Miha tudi tam, Kalin Fr. v Rajhen-bergu, Župančič Franc v Koprivnici, Bizjak Cene tudi tam, Jeras Mihael v Rajhen-bergu, Burja Franjo v Sevnici vsak 2 gld., Pirkmeyer Jožef pri sv. Lenartu, Fracoz v Vidmu, dr. J. Mencinger, Jamšek Ivan, Vidrič Lovro, Krašovic Emil, P. Novak Celsus, P. Gilbertus Gravl, P. Filip Flies vsi v Brežicah vsak 1 gld., Kužnik Jakob 15 kr., Neimenovan 35 kr. oba v Brežicah.
V Mariboru 1. oktobra 1866.
Matija Prelog,
douarničar.
Žitna cena.
	plenice		reži		ječmena i		ovsa		turSice	
	gld. IM gld. |Lj| gld.| k. gld.							t.	7id7|k.	
Mariboru	4	|67|| 3		90	3	20	1	70	3	00
Celju	4	190	4	20	3	20	2	30	3	80
Ptujem	4	70	1 3	70	2	40	1	80	6	40
Ljubljani	5	20	3	80	3	5	1	98	—	—
Kranju	4	39	2	90	—		t	50	—	—
Novcminestu	4	60	3	40	2	60	1	40	2	60
Gorici		1			-	—	—			—	—	
Celovcu(§	5	j 20	3	90	8	40	1	80	—	—
Terbižu(J	6	|20	4	80	4	60	2	90	—	—
Varaždinu	4	70	3	96	2	80	1	60	3	—
Zagrebu	3	170	_	-	1	20	1	80	—	—
Sisku	5	160	—		—	—	1	66	—	—
Loterija.
Ciradee, 13. oktobra:
«8	40	99	15	84.
Prihodnje arečkanj e	je 24. oktobra 1866.
Danajska borsa 16. oktobra 1866-	
metalike	.	.	.	69.66
6V„ nacij onal	. 66.85
1860 derž. posoj .	. 78.15
Bankine akcije	. 703.—
Kreditne „	.	.	.	.	.	. 147.30
London	.	.	.	.	. 128 90
Novi zlati .	6.12
Srebro	.	.	.	. 12 7.76
Lastnik 4. Einspieler. Odgovorni vrednik J. Božič. Za tiskarno F. pl. Kleinmayerja odgovorni vodnik R, Bertacbinger,