Izhaja ob 4. »jutraj. Stane mesečno Din as*—; aa zemstvo Din 40*— neobvezna. Oglasi po tartfu. Uredništvo i Ljubljana, Knaiiova ulica 5tev. 5/L Telefon štev. 72, ponoči tud4 štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnUtv®J LJubljana, Prešerno** ulica »t. s* — Telefon it. ji loseratnl oddelek 1 Ljubljana, Prešernova ulica St 4. — Telefon »t »9» Podružnic«: Maribor, Barvarska ulica št- 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri postnem ček. zavodu 1 l.jub-Jana St 11.84* - Praha čislo 7S.180. Wien,Nr. io^.j^u Ljubljana, 10. junija. Po osvobojenju se je SLS naenkrat začutila kot braniteljica Slovenstva in slovenščine. Prej je nacijonalizem proglašala za paganstvo in celo za krščanstvu nasprotno stremljenje, ko pa je začelo kazati, da se dado Slovenci izigrati proti Hrvatom in Srbom, je klerikalizem dovolil, da duhovščina stopi v vrste zda.' separatističnega naeijonalizma. Ista vatikanska politika ubija in trebi Slovence na Koroškem in v Julijski Krajini, v Jugoslaviji pa slabi državo iu tu je dobrodošel boi proti Srbom. Te dni smo v tem pogledu čitali histerične izbruhe naših latincev proti dr. Žerjavu, češ, da ie v nekem pismu označil slovenščino za dijalekt. In vsa tista kulturna zaostalost ki še vedno globoko tiči v starih okovih, je takoj sekund i r a! a. Trditev škofovega lista se izkazuje kot pristen katoliški falzifikat. ki bi delal čast Alfonzu Liguoriju. Naša politična duhovščina, ako to zahteva partijski interes, fabricira dokumente po načelu «Namen posvečuje sredstva*. Škof dr. Jeglič ne gane s prstom, da bi to odpravil. Istočasno pa prihajajo na dan druge akcije SLS, ki postavljajo v pravo luč takozvani «naci.ionaIizem» SLS. Poročali smo že o delovanju klerikalnega poslanca Škulja v korist nemški politiki v Kočevju. Ta politika je vele-nemška in ne morda v korist kočevskemu narodiču, ki mu za njegovo življeni prav nič ni treba, da se pridruži Nem-štvu. G. Škulj pospešuje z intervencijami šolsko politiko Nemcev in tudi sicer v vsakem oziru podpira nacijonalne težnje Nemcev, proglašujoč. da so te zahteve nedolžne in celo «patrijotične». To so stare metode, s katerimi so narodnosti podirale Avstrijo. SLS gre za kočevske glasove in zato jI je vse dobrodošlo. G. Pucelj ji to zelo zameri, češ. da so radičevci še bolj za Nemce in tako je tudi «Kmetski list* začel borbo proti »krivicam*, ki se gode — Nemcem. Le tako naprej «slovenački» radičevci! «Kmetski list» se pritožuje, da je uradni jezik na kočevskem poglavarstvu slovenski Isti g. Pucelj se je v Somboru oglasil za Bolgare in poudarjal, da stoje oni napram Srbom kakor Slovenci. Brez Bolgarov ni iugoslovenskega naroda. Tako so se naši Marušiči in drugi «kme-tijaci* končno utopili v sovražno ideologijo. Naša «narodna» SLS med tem rešuje Nemcem postopno vse, kar so po vojni izgubili Včeraj smo objavili nov dokument, ki je dokaz, da je SLS ravno tako izdajalska v pogledu Madžarov v Prekmurju. SLS se bridko pritožuje radi pokreta v Prekmurju proti Ljubi'a^ in po SLS nameravanemu centralizmu. Sedaj pa objavlja b'vši urednik klerikalnega madžarskega glasila v Prekmurju «Nepuisag» (seveda duhovnik z dovoljenjem škofa Karlina!). da je b'l politični program tega glasila SLS (!) ta-le: 1.) Pisati se mora v krščanskem duhu. vendarle ditelja in ideologijo Samostojne demokrat' ske stranke. BlamirarJ klerikalci Zagreb, 10. junija n. Današnji »Obzor« komentira pisavo ljubljanskega »Domolju« ba« proti shodu Svetozarja Pribičeviča v Metliki ter ugotavlja, da so se slovenski klerikalci pošteno blamirali. Kot dokaz na« vaja izjavo župnika Gvozdanoviča v »Ju« tru«. ki sporoča, da se on in kmetje njego« ve župnije z zastavami, konji in okrašeni« mi vozovi udeležijo Pribičevičevega shoda. >Obzor« pravi, da ta vest najbolje kaže, da je vsa haranga klerikalcev neodkritosrč« na, ker samostojni dcmokratje lahko naj« bolje demantirajo »Domoliubovo« agitaci« jo s prihodom tega katoliškega župnika na Pribičevičev shod v Metliki. Obupno stanje v Narodni skupščini Apel min. predsednika na vladno večino. — Popolna nezmožnost in brezbrižnost režimskih strank. — Narodna skupščina bo odgodena do jeseni. Beograd, 10. junija p. V političnih krogih se vedno živahnejše diskutira vprašanje nedelavnosti vlade odnosno parlamenta. Vlada v svoji zadregi stalno skuša naprtiti odgovornost na rame opozicije, češ, da oaa ovira delo Narodne skupščine. Ti naivni poskusi seveda nikjer ne napravijo resnega vtisa, ker ie smešno, da bi za nedelavnost dvetretjinske vladine večine bila odgo vorna številično razmeroma slabotna opozicija, ki se povrh še skrajno lojalno obnaša. Jedro nezmožnosti o'anašnje vlade in njene večine leži v notranjih nasprotnikih in v politični nesigurnosti današnjega režima, končno pa v nemali meri v naravnost žalostni nesposobnosti in nedelavnosti njenih poslancev, ki le neradi hodijo na seje odborov ter pogostokrat prepuščajo opoziciji, da ona vzdržuje sklepčnost teh odborov. Radičevski de! \Jadne koalicije se poleg vsega tega odlikuje še po svoji popolni stvarni pasivnosti: radičevski poslanci se nikjer ne oglasijo k besedi, ne udeležijo nobene stvarne debate, ne prihajajo z nobenimi predlogi, oni so le glasovalna mašina, ki služi radikalom, dokler jih ti trpijo v vladi. Danes se je končno odločil min. predsednik Uzunovič, da vso nedelavnost svoje večine tudi Javno ugotovi. Storil ie to na nekoliko čuden način. Mesto da pokliče oba vladina kluba k redu ter iu nažene k delu se ho s posebnim pismom obrnil na posamezne skupščinske odbore, pozivajoč iih, naj se intenzivnejše bavijo s predloženimi jim zakonskimi osnovami. Vlada sama od tega uspeha ne pričakuje mnogo. Eden izmed članov vlade je nocoj izjavil Vašemu dopisniku, da skupščina pač ne bo mogla delovati neprestano temveč le z daljšimi odmori, da se tako omogoči odborom uspešnejše delo. To indirektno napoved skorajšnje ustanovitve skupščinskega dela je potrdil minister Maksimovič z izjavo, da zahteva večina poslancev iz Šu-madije odgoditev Narodne skupščine, ker se bližajo v Srbiji in črni gori občinske volitve in se poslanci želijo udeležiti agitacii-skega dela. Odgoditev bo seveda trajala do pozne jeseni____ Medtem se pojavljajo v vladi nova nasprot stva. Najnovejši konflikt je izbruhni! med ministrom agrarne reforme drjem Šibeni-kotn in njegovim radikalskim državnim pod sekretarjem dr. Andričem radi kolonizacij-skih vprašanj v Bosni. Radičevci trdijo, da vodi Andrič povsem srbsko politiko ln da postopa samolastno, kakor da bi bil on minister. Politična situacija še ni bila nikdar tako ■močna, kakor ie sedaj, ko živi vlada ie od letargije in brezdelnosti parlamenta. Nesoglasja v ministrskem svetu radi nettunskih konvencij Za danes pričakujejo ostrih debat v Narodni skupščini, — Radičevci in radikali ter davčna reforma. Beograd, 10. junija, p. Zaradi današnjega velikega pravoslavnega praznika Spasov-dan je vladal v političnem življenju popoln zastoj. Večina poslancev je odsotna iz Beograda. Zato so bili danes vsi klubi skoraj prazni in ie bilo le nekaj kratkih, večinoma nesklepčnih sej in neznatnih konferenc. Zvečer od 6. do pol 9. se je vršila seja ministrskega sveta, ki je veljala razpravi o nettunskih konvencijah. Seji sta prisostvovala tudi dr. Ribar in Avramovlč kot delegata, ki sta v imenu vlade sklenila te konvencije z Italijo. Seja Je bila precej živahna. Mišljenja ministrov so bila deljena, tako da ni bilo mogoče doseči popolnega sporazuma. Debata se je večinoma vrtela okrog treh delov prometnih konvencij. Jutri popoldne se seja ministrskega sveta nadaljuje. Med ministroma dr. Krajačem in ar. Nikičem ie še vedno velika razlika v nazi-ranju glede na nettunske konvencije. Zato ima vlada silno težavno stališče v tej zadevi Ministrski predsednik Uzunovič je ime! danes več sestankov in konferenc z raznimi ministri in politiki, tako s prometnim ministrom dr. Vaso Jovanovičem in finančnim ministrom dr. Peričem o zadržanju vlade na jutrišnji seji Narodne skupščine pri razpravi o interpelaciji opozicije glede poljedelskih kreditov odnosno gospodarske krize. Opozicija kaže veliko bojevitost ln njeni govorniki bodo zelo ostro napadali vlado. ker ni ničesar storila za omiljenje go- spodarske krize, v katero je zabredel v prvi vrsti naš seljak. V imenu samostojnih demokratov povzame besedo J tiraj Deme-trovič. Tudi ožja opozicija se danes živahno pripravlja za jutrišnjo sejo. Njeni voditelji so imeli sestanek, na katerem so določili svojo taktiko. Proti vladi so bojeviti tudi bosanski radikali. V njihovem imenu bo jutri govoril poslanec Veliko Grgurovič, ki bo zahteval nai stori vlada potrebne korake za omiljenje gospodarske krize v Bos-j ni in Hercegovini. Konferenco so imeli danes tudi radičevci, ki so sklenili, da bo do jutri molčali (kakor vedno!) češ, da bo itak govoril poljedelski minister Pucelj, ki ie njihov... Ta-di pri radičevsfcih ia kmečkih poslancih se pojavlja velik odpor proti novemu zakonu o neposrednih davkih, njihovi ministri pa jih tolažijo, da bo moral srbski kmet nesid glavno breme povečanja davkov in ne hrvatski. Ta logika pa niti radičevcev ne prepričuje. V klubu se je dopoldne in popoldne živahno debatiralo o davčni reformi ter se bo razprava še nadaljevala. Odpor med radikali proti novemu zakonu se ni prav nič omilil in poslanci, ki so se danes nahajali v Beogradu so živahno nadaljevali v klubu razgovore o novih davkih. Splošno prevladuje mnenje, da vladi ne gre za brzo in zadovoljivo rešitev tega vprašanja in da bo nadaljna razprava o izenačenju davkov odgodena na — jesen. Umik Brazilije iz Sveta Društva narodov Brazilija noče več sodelovati, vendar ostane še članica Društva narodov. — Tudi Španija vztraja pri svoji zahtevi po stalnem zastopstvu Ženeva, 10. junija, s. Svet Društva narodov se je na svoji popoldanski seji bavil s poročilom študijske komisije za reorganizacijo Sveta. Ob koncu seje je španski delegat podal kratko izjavo, da Španija nikakor ne more dopustiti, da bi prišla v slabši položaj. Zato ne reflektlra na nestalni sedež, pač pa vztraja pri svoji zahtevi po trajnem sedežu. Na to izjavo so ostali člani izrazili željo, naj bi Španija še nadalje sodelovala v Svetu Društva narodov. Nato je braziljskl delegat Meilo Franco v imenu svoje vlade podal izjavo, da se Brazilija z današnjim dnem umakne iz Sveta Društva narodov in da meseca septembra ob priliki zasedanja plenuma Društva narodov ne bo sprejela nove kandidature. Delegat je naprosil Svet. naj izreče zborovanju Društva narodov zahvalo, da je imela Brazilija sedem let čast biti vedno izvoljena v Svet. Ta izjava je napravila na zborovalce velik vtis. Izjava pomeni, da se Brazilija odreka svojemu Sodelovanju v Svetu, ne pomeni pa njenega formalnega izstopa iz Društva narodov. Predsednik Guani je naprosil Brazilijo, nai sprejme v septembru zopetno izvolitev. Tudi ostali člani Sveta so izrazili upanje, da bo Brazilija preklicala svoj sklep. Madrid, 10. junija. (Radio.) Na današnji seji ministrskega sveta so bila soglasno odobrena navodila španski delegaciji v Ženevi, ki bo prisostvovala sejam Sveta le iz lojalnosti. London. 10. junija, d. V tukajšnjih ameriških krogih živahno razpravljajo o posledicah bojkotiranja Društva narodov po Braziliji. Ameriški politiki zatrjujejo, da angleški delegati resno razmišljajo. ali ne bi kazalo deliti Društva narodov v tri dele: zveze evropskih, ameriških in azijskih narodov. Dežele, ki imajo na dveh ali več kontinentih izpolnjevati naloge Društva narodov, bi potem imele dvojno ali morda tudi trojno članstvo Tako bi bile Zediniene države kot lastnice Filipinov zastopane v ameriški in azijski zvezi, Anglije pa v vseh treh. Z enostavno in jasno pogodbo nai bi vse tri Zveze določile smernice za politično sodelovanje v primerih, ki interesiraio več kot eno Zvezo. Ponarejanje denarja — mednarodni z!oč?n Briandov predlog pred Svetom Društva narodov. — Češkoslovaška in Anglija za francoski predlog. Ženeva, 10. junija (Radio). Svet Društva narodov ie danes razpravljal o francoskem predlogu za mednarodne sankcije ponarejanja denarja. Paui Boucourt ie opozarjal na najnovejše madžarske falzifikacije češkoslovaških in francoskih bankovcev ter ie povdarial, da je sedanja kazenska zakonodaja nezadostna za preprečevanje takih zločinov. Društvo narodov le poklicano, da s splošnim mednarodnim kazenskim zakonom prepreči vsako ponarejanje denarja, ki direktno oškoduje vse mednarodno gospo- darstvo. Društvo narodov mora proglasiti ponarejanje denarja za mednarodni zločin. Ustanovi naj se mednarodno sodišče, ki bo kaznovalo vse take zločine. To sodišče mora biti ustanovljeno na taki podlagi, da ne bo trpela suverenost posameznih držav. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je toplo podpiral francoski predlog. Cham-berlain je v imenu Anglije priporočal, naj Svet Društva narodov z vso vnemo proučuje francoski predlog. »Atentat" na grofa Bethlena v Ženevi Madžarski republikanski emigrant je v Ženevi oklofutal ministrskega predsednika Bethlena. — Kdo je »atentator«. Podaljšanje stanovanjskega zakona Beograd, 10. junija r. Današnja »Pravda« je prinesla vest, da se pripravlja izpremem« ba stanovanjskega zakona in da se bodo omejitve v tem zakonu podaljšale do leta 1930. Izprememba bi bila v tem, da pla. čajo uradniki druge in tretje skupine 1. ka. tegorije (veliki župani, generali, pomočniki ministra itd.) 9krat večjo stanarino od predvojne. V Angliji in Belgiji je stano« vanjski zakon že podaljšan do 1. 1930. Mi. nister socijalne politike Milan Simonovič je izjavil vašemu dopisniku, da v resnici pripravlja zakonski predlog o podaljšanju ..sedanjega stanovanjskega zakona za leto dni. Ta predlog pride sedaj pred ministr« ski svet Novi upori v Tripolitaniji Rim, 10. junija o. V Cirenajkl se nadaljujejo vojaške operacije proti upornim rodovom, ki nočejo priznati italijanskega go-spodstva. Cilji teh operacij, ki jih vodi od meseca aprila naprej guverner Mombelli po vojaško političnem načrtu ministra za kolonije Di Scalea, so sledeči: Neizprosno preganjanje upornikov, ki se še nahajajo v Gebeta, uničevanje ž»:a in drugih poljskih nridelkov upornikov ter uničevanje njihove živine, ooemogočenje dohoda upornikov v pokrajine podjarmi jenih plemen ter razorožitev vseh domačinov. V svrho izvedbe tega načrta so štirje oddelki koksodjalnfh čet pod poveljstvom polkovnika Spernazzattia izvršili več velikih izpadov proti uporniškim formacijam, ki taborijo na visoki planot! pri Gebelu, južno od črte Marana, Gerdes, Gararim fn FaHi. V teh spopadih Je bilo 32 upornikov ubitih, mnogo pa ie ranjenih Na italijanski strani so padli trije vojaki, pet jih je ranjenih Uporniki so se umaknili v pokrajino Balte. kjer so jih pozneje napadK drugI vojaški oddelki ter jih razpršili Uničili so tnd! mnogo ž&vinc Možnost carinske vojne med Madžarsko in češkoslovaško Budimpešta, 10. junija s. Kakor poročat jo listi, bodo nove češkoslovaške agrarne carine povzročile najbrže carinsko vojno med Madžarsko in Češkoslovaško. Zvišat nje češkoslo\'aških carin na žito in moko Izključuje praktično vsak izvoz teh prideU kov iz Madžarske v Češkoslovaško. Mad* žarska vlada je odločena storiti ostre pro« tiodredbe. Trgovinski minister Valko je iz« javil, da se mora računati z zvišanjem mad« iarskih industrijskih carin proti Češkoslo» vaški. Italijanski uvoz Rim, 10. junij?, o. Pri razpravi o proračunu ministrstva za narodno gospodarstvo v senatu je izjavil minister Belluzzo, da skuša vlada omejiti pasivnost zunanje trgovinske bilance, ki je lani znašala 7882, v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa S769 milijonov lir. Radi omejitve izseljevanja se ima vlada baviti z novimi problemi, ki jih je treba rešiti. Italija je sedaj po številu prebivalstva na četrtem mestu v Evropi. Vlada »i je mnogo {^zadevala za razvoj poljedelstva in stremi za omejitev uvoza. Lani je bilo uvožene koruze in ovsa za 4152 milijonov lir, eočivja za 53, živine in mesa za 515, kož za 1030 milijonov lir, lesa in celuloze pa za približno 1 milijardo. Vsako leto uvaža Italija za 2500 milijonov lir premoga, petroleja in drugega kuriva. Te številke se dajo skrčiti, če bi se bolj racijonalno izrabljala ležišča premoga in rud v Italiji in kolonijah. Zopet ena športna afera Beograd, 10. junija p. Za danes popol« dne je bila določena nogom. tekma med bu> dimpeštanskim MTK in Beogradskim šport, nim klubom. Ker pa je madžarsko moštvo Igralo v Subotici v neodločeni igri s praško Viktorio«žižkov, je prišlo tam snoči na banketu do demonstracije. Budimpoštanci 60 zato odpovedali tekmo v Beogradu in se je bil izvoljen za predsednika. Po padcu Kaiolyjeve vlade je bil interniran ter izpuščen na svobodo šele na prošnjo Lige za človečanske pravice. Z letalom Je odpotoval na Dunaj in odtod v Pariz, kjer je zbral okoli sebe v Parizu živeče člane madžarske republikanske stranke Priče! je orga-niziiati ostro časopisno kampanjo proti Madžarski. Budimpešta, 10. junija s. Zunanje mni-strstvo je bilo že pred časom obveščeno, da se pripravlja v Ženevi insult na min;-sisrskega predsednika srrofa Bethlena. Potom svojih zastopnikov v Ženevi je pravočasno o tem obvestilo švicarske oblasti s prošnjo, naj store potrebne korake, da se ta napad prepreči. Ženeva, 10. junija. (Radio.) Ko se ja madžarski ministrski predsedn k grof Beth-len včeraj razgovarjal v kuleariih odbora Društva narodov z madžarskimi novinarji. sa je napadel tajnik madžarskih republikancev v Parizu, Emer k Ver in oklo-iuizi. Policija je napadalca prijela. Žecova, 10. junija s. Atenuator na groia Bethlena se pše Emerik Ver. Pred časom je bii tajnik vodje Karolyjeve stranke. Pri svoji aretaciji je izročil pismo, naslovljeno na tajništvo Društva narodov, v katerem se izjavlja, da je madžarska vlada Vera že dolgo preganjala radi njegove republikanske agitacije. Radi tega ie pobegni! v inozemstvo. Ver je bil vodilen član madžarske republikanske stranke. Po smrti Junija Nagyja, edinega poslanca te Stranke, Nemški parlament ratificiral pogodbo z Rusijo Državni kancelar dr. Marx o pomenu pogodbe. — Vprašanje razlastitve knezov. — Vladno stališče glede znanega Hinden- burgovega pisma. Berlin, 10. junija. (Radio.) Državni zbor je odkazal danes odboru vladno predlogo o razlastitvi bivših nemških knezov. Potem je razpravljal o komunistični interpelaciji glede pisma predsednika Hindenburga bivšemu ministru Lobellu. Jutri se glasuje o predlagam nezaupnici vladi. Državni kancelar dr. Marx je imel govor, v katerem je dejal, da ne more sprejeti predstoječega ljudskega glasovanja o brez odškodninski razlastitvi bivših knezov, ker je zahteva po plebiscitu nezdružna s temeljnimi zakoni pravne države. Vlada smatra kot notranjepolitično potrebo, da se bod o tem vprašanju čimprej konča Ln bo stremela za tem, da se zadeva reši zakonitim potom, tudi ako hi glasovanje izpadlo negativno. Vlada se ne boji posledic, ki bi potem zanjo izvirale, ako bi se v dnžavnem zboru definitivno pokazalo, da zakona o odškodnini bivšim knezom ni mogoče spraviti pod streho. Kar se tiče pisma predsednika Hinden- burga. je izjavi! državn; kancelar, da gre za osebno mnenje državnega predsednika, ki ni nikak ukrep v smislu ustave in ne posega neposredno v državne posle. Zao ni govora o tem, da bi predsednik republike prekoračil svoje ustavno stališče. (Glej tudi poročilo na 2 strani.) Državni zbor ie v nadaljnem poteku seje sprejel v vseh treh čitanjih nemško-rusko pogodbo od 24. aprila t. I. Za pogodbo so se izjavili govorniki vseli strank izvzetnšl iz komunistične stranke Izključenega po. slanca drja Korscha. V' zastopstvu obolelega zunanjega ministra je utemeljeval državni kancelar predlogo in naštel že znane vzroke, ki so vodili Nemčijo pri sklenitvi berlinske pogodile Nemško-rusko razmerje naj Izravna politični položaj, ki je nastal z locarnsko pogodjbo. '.ocarnske velesile niso nikdar zahtevale, naj Nemčija vstopi v skupno fronto proti Rusiji. Sporedne posledice locarnske in berlinske pogodbe so važno jamstvo za mirni razvoi Evrope. -63- Zavrnitev fašistovskih aspiracij v Maroku Pariz, 10. junija (Radio) Časopisje so« glasno odklanja načrt, ki ga je načela Itali« j a glede sklicanja nove mednarodne konfe« renče o ureditvi maroškega vprašanja. Fa« šisti so namreč zahtevali, naj dobi Italija prejšnje nemške pravice v Maroku. f Izključeni fašistovski poslanci Rim, 10. junija o. Tiskovni urad faši« stovske stranke objavlja: Generalni tajnik fašistovske stranke Turati je po zaslišanju generalnega podtajnika Melchiorija, ki mu je poročal o sestanku fašistovskih poslan« cev pokrajine Basilicata, sklenil izključiti iz stranke radi nevrednosti poslanca Vita Catalanija in Enrica Spinellija. V stranko je bil zopet sprejet Doslancc Remo Rani« eri iz Parme. Tudi Schanzer! Rim, 10. junija o. »Impero« poroča, da se je bivši zunanji minister senator Schan« zer vpisa! v skupino fašistovskih senator? je v. Nov kralj London, 10. junija (Radio) Afgansko po« slaništvo je sporočilo angleški vladi, da si je nadel imer afganski naslov kralja. Rešitev spora med Čile in Peru Buenos Aires, 10. junija (Radio) Čilen« ska vlada jc izjavila, da se strinja z razdelitvijo pokrajine Tacna in Arica. Lord Stevenson umrl London, 10. junija (Radio) Danes je umrl lord Stevenson, glavni organizator svetov, ne razstave v Wembleyu Jugoslovenski dolg v Ameriki Washingtonska poslanska zbornica odobrila finančni sporazum z Jugoslavijo. itudi senat, vendar se smatra, da pride na dnevni red šele potem, ko bo senat odobril finančni sporazum s Francijo. Kot izjavlja senator Smoot, ki je član ameriške komi- VVashtngtcn, 9. junija, f. Potem ko je sprejela francosko - ameriški sporazum, sklenjen med senatno komisijo za ureditev zunanjih dolgov in francoskim veleposlanikom Bčrengerjem, se je reprezentančna zbcrraca pečala z ostaBmi manjšimi državami. Tako le potrdila z 80 proti 14 glasovom sporazum za ureditev iugos'oven-skega dolga napram Zedinjenim državam. Po odcbritvi v spodnji zbornici pride ju-goslovensko-ameriška pogodba v razpravo pred senat. Gotovo je. da bo nanjo pristal sije za dolgove, pa pride ta pogodiba pred senat šele v decembra, če ne ratificira francoski parlament čim pre) pogodbe med Mellonam to Bdrengerjem. Ogromna večina v reprezentančni zbornici, ki Je sprejela ureditev jug »slovenskega dolga, jamči, da tudi v senata ae bo resnega odpora, ko pride to vprašanje na dnevni red. Pravi češkoslovaški odgovor Italiji Kritika fašistovskih nasilnih metod ne more biti žalitev italijanskega naroda, ki ni istoveten z italijanskim fašizmom. da je ta politik sicer kritiziral fašizem, da pa iz njegovih izjav ni dobiti vtisa, da je hotel žaliti italijanski narod. To se vidi že iz tega, da je poslanec Pik kot župan Pjznja pri svoječasnem po-setu italijanske delegacije v tem mestu javno pokazal svoje spoštovanje in prijateljstvo dn italijanskega naroda. Praga, 10. junija d. Za danes napovedano žalno zborovanje socijainth demokratov za umorjenega italijanskega poslanca Mat-teottija je bilo v zadnjem trenotku prepovedano. Politična uprava je poslala vsem okrajnim glavarstvom odlok, v katerem naznanja, da se ne smejo dopustiti napada na fašizem na javnih zborovanjih, sicer je shode razpustiti. Praga, 10. junija d. Zunanje ministrstvo je včeraj odgovorilo na italijansko noto. v kateri protestira italijanski poslanik v imenu svoje vlade proti znanemu govoru poslanca Pika v zbornici in zahteva zadoščenje. Včeraj je poslanik dr. Girsa v zbornici sporočil poslancu Piku vsebino italijanske note. Poslanec Da je odgovoril, da vztraja na svojih izjavah in da nima ničesar preklicati, ker ni žalil italijanskega naroda. ampak le kritiziral metode fašizma, zlasti zaplembo tuje lastnine, umore in požige. Italijanski fašizem nikakor ni identičen z italijanskim narodom. Zunanje ministrstvo je odgovorilo italijanskemu poslaništvu, da je v razgovoru s poslancem Pikom ugotovilo, Druga Bartlova vlada V novem kabinetu sta samo dva nova ministra, trije pa so le začasni. — Akcija za razširjenje delokroga državnega predsednika Varšava. 10. junija d. Predsednik republike je včeraj popoldne potrdil novo vlado, ki je sedaj sestavljena 'takole: profesor dr. Kazimir Bartel ministrski predsednik in ■železniški minister, notranje stvari Mlod-zianowski, vojno ministrstvo maršal Pilsudski, finance inženjer Czeslaw Klarner, pravosodje, profesor Waclaw Makowski, trgovina in industrija inženjer Evgen Kwiat-kowski, javna dela profesor dr. Brouiew_ ski in socialno skrbstvo dr. Stanislaw Jur-kiewic. Za voditelja zunanjega ministrstva ie imenovan Avgust Zaleski, prosvetnega ministrstva profesor Mrykulow.ski-Pcrmor-ski in ministrstva za poljedelstvo in agrarno reformo Josip Raczamski. Ministrski predsednik Bartel je do poznega večera nadaljeval pogajanja za definitivno zasedbo ministrstev za prosveto tn za poljedelstvo in je prišel šele malo pred polnočjo k predsedniku republike, da mu predloži svojo ministrsko listo. Razen dveh so vsi ministri že bili v prejšnjem Bartlo-vem kabinetu. Nov je minister za trgovino in industrijo inženjer Evgen Kwiato\vski. ki je eden ravnateljev kemične tovarne v Chorzowu in velja kot izvrsten strokovnjak na gospodarskem polju in kot zaupnik predsednika republike. Finančni port-feJJ j« prevzel bivši trgovinski minister v Kritična politična situacija v Nemčiji Vprašanje odškodnine bivšim nemškim knezom v zvezi s tozadevnim plebiscitom povzroča velike skrbi Hindenburgu in državni vladi. kabinetu Grabskega, Klarner. V drugi polovici junija se v smislu poli-sko-ruske konzularne pogodbe ustanovita poljska konzulata v Ljenangradu m Kijevu. Za konzula v Ljeningradu je imenovan bivši konzul v Koinu Stark, za konzula v Kijevu pa načelnik propagandnega urada v zunanjem "ministrstvu, Babinski. Ministrski predsednik Bartel je izjavil novinarjem, da namerava v najkrajšem času definitivno zasesti ministrstvi za prosveto ter za poljedelstvo in agrarno reformo. V zunanjem ministrstvu je treba spremeniti vodjo, ker je minister Zaleski le začasno prevzel ta resort. Zaradi prezaposlenosti predsednika vlade Bartla se najbrže ustanovi v železniškem ministrstvu mesto državnega podtajnika, ki ga prevzame bivši železniški minister Moraczewski, ki je socijalni demokrat. Ministrski predsednik je nadalje izjavil novinarjem, da bo vlada v par dneh sklepala o tem, ali naj zahteva od parlamenta spremembo ustave glede razširjenja delokroga predsednika republike ali pa zaenkrat le izredna pooblastila za predsednika. Včeiraj popoldne je predsednik republike zaprisegel nove ministre, kj so imeli zvečer svojo prvo sejo. Berlin, 10. junija, d. Vlada in koalicijske stranke se trudijo doseči podlago za sporazum v vprašanju razlastitve bivših nemških knezov. Sedaj gre njihovo stremljenje za tem, da se najde kompromis z nemškimi na-cijonalci in socijalnimi demokrati. Kljub temu smatrajo poučeni krogi, da so vsi napori zaman. Ze iz tehničnih razlogov ni mogoče spraviti zakon o odškodnini bivšim knezom, pod streho, ker manjka le še deset dni do ljudskega glasovanja o tem vprašanju. Zbornica se srodi prihodnjega tedna odgodi do po plebiscitu, dotlej pa bo mogoče sprejeti vladno predlogo o odškodnini le, ako obe veliki stranki na obeli krilih opustita svojo zavlačevalno taktiko. Niti obstrukci-je ni treba, da se odločilno končno glasovanje zavleče. Predvsem niso socijalni demokrati voljni, pred 20. t. m. sprejeti posredovalno rešitev v zadevi odškodnine, ali pa da bi to rešitev omogočili z vzdrževanjem glasovanja. Pravni odbor zbornice more raz- pravljati o ravnokar spremenjeni predlogi šele v petek. Pa tudi ako bi šlo vse dobro, bi moral prihodnji teden pristati državni svet na zopetno spremembo vladne predloge. Na ta način bi se zopet zgubil dragoceni čas. Pri vsem tem je pogoj za vse te kombinacije, da se najde v zbornici večina za kompromisno predlogo, kar pa nikakor ni verjetno, zlasti vsled objavljenja Hindenbur-govega pisma Lobellu. Položaj je zelo zamotan in ni upati, da se po 20. t. m., t. j. po plebiscitu, razjasni. Ako prinese ljudsko glasovanje, kar ni verjetno, večino za brezodškodninsko razlastitev bivših nemških knezov, potem preti kriza državnega predsednika, ki je za odškodnino, čeprav le za svojo osebo, ako pa ne prinese večine, potem bodo prav gotovo nastopili socijalni demokrati z zahtevami po koncesijah za dosego kompromisa, ki jih pa vlada nemara ne bo hotela in mogla sprejeti. Tudi v tem primeru preti kriza, tokrat kabineta. Angleško stališče v razorožitvenem problemu Zanimive izjave lorda Cecila o razorožitvenem vprašanju, — Nasprotstvo med Anglijo in Francijo. London, 10. junija (Radio). Lord Cecil je poročal na zadnji seji gornje zbornice o delovanju pripravljalnega odbora za raz-orožitveno konferenco, v katerem je bil kot zastopnik angleške>lade. Po njegovem poročilu so ostala vprašanja omejitve oboroževanja nerešena radi velikih težav in de-likatnosti stvari same. Na konferenci se je ugotovila razlika med defenzivnem in ofenzivnem oboroževanju, katero zadnje se ima omejiti, da se prepreči možnost napada in zagotovi mednarodni mir. Ko bodo premagane prve težave, se bo razpravljalo o vojaški moči, ki bo dovoljena posameznim državam. O tem vprašanju se bo poročalo tehničnemu pododboru. V smislu odstavka 16. statuta Društva na rodov je bilo sklenjeno, da se v slučaju napada nastopi proti vsaki članici, ki bi kršila določbe statuta. Končni sporazum o odstavku 16. se ni dosegel, zato se je odstopila vsa zadeva Svetu Društva narodov v na daljni pretres. Pretresalo se bo tudi vprašanje, ali je mogoče razorožitev v primeru, da obstoja kak krajevni varnostni pakt, kot je to v slučaju locarnske pogodbe. Tudi to vprašanje se je odstopilo tehničnemu odboru v nadaljno presojo. Pozvani so bili tudi strokovnjaki, da se izrazijo o korakih, ki bi bili mogoči za preprečitev vojne s strupenimi plini in bakterijami. Stro kovnjaki so se izrazili, naj se omeji oboroževanje na predvojno stanje. Glavna stvar je, da se omeji napadalna moč držav, kl bi bila v stanu povzročiti nove spopade, de. Lord Cecil je nadalje izjavil, da je največji uspeh razorožitvene konference v tem, da se je končno organiziral aparat za razoroževanje. Toda končni rezultat konference ni odvisen od samega razpravljanja, ampak od dejanske volje narodov za razorožitev. Vlade bodo lahko razorožile, kadar si bodo gotove podpore javnega mnenja. Na uspešni rešitvi tega problema sloni glavni up, da se odpravi nevarnost vojnih grozot. Ženeva, 10. junija s. Kakor izve švicarska brzojavna agentura, se je Svet Društva narodov na svoji včerajšnji tajni seji bavil tudi z vprašanjem razorožitve. Pri tem se je zopet opazilo nasprotstvo med Francijo in Anglijo. Paul Boncourt je obrazložil stališče Francije. Chamberiain je opozarjal, da je Aiiglija že izjavila, da ji je nemogoče sprejeti obveznosti, ki bi na katerikoli način bile v nasprotju s točnim besedilom člena 16 pakta Na tem stališču vztraja angleška vlada tudi sedaj. Prelati ca oceanu Cherbourp, 10. junija (Radio) Danes sc je ukrcalo na ladjo »Olvmpic « 120 poljskih, jugoslovc-nskih in madžarskih prdatov, ki potujejo na evharistični kongres v Cikago. Poostritev v angleškem premogovnem sporu Vlada smatra položaj za zelo resen. — Rudarji hočejo nadaljevati borbo. — Boljševiške denarne podpore otežujejo napeto situacijo. London, 10. junija. (Radio) Spodnji zbornici je bila predložena interpelacija o stališču angleške vlade do denarnih podpor ruske vlade angleški rudarski zvezi. Državni tajnik za notranje stvari sir William Jonson Hicks je v odgovoru na interpelacijo izjavil, da so zadnji dve leti Slani sovjetske vlade ponovno pokazali željo po vmešavanju v gospodarske zadeve Anglije. Isto je bilo pri zadnji splošni stavki in pri sedanjem premogovnem sporu. Kakor je vlada poučena, je bilo poslanih iz Rusije v Anglijo več sto-tisoč funtov, kl so bili določeni prvotno za splošno stavko, pozneje pa za premogovni spor. Vsa zadeva je velike važnosti in ji posveča sedaj vlada vso pozornost. Državni tajnik za notranje stvari je obljubil poročati o tej zadevi zbornici prihodnji četrtek. Delavski voditelj Macdonald je zahteval od vlade dokaze, da ruska vlada podpira rudarsko zvezo. Državni tajnik za notranje stvari je potrdil, da ima vlada od zunanjega ministrstva dokaze, da je ruska vlada poslala denar v Anglijo povodom zadnje splošne stavke. Istotako je bil poslan denar od raznih ruskih delavskih organizacij v podporo stavkujočim rudarjem. Macdonaldu je gotovo znano kakor angleški vladi sami, da eo ruske delavske organizacije kakor tudi ruska vlada sama v najožji zvezi s tretjo internacijonalo in drugimi organizacijami. 'Dosedaj ni mogla angleška vlada ugotoviti, ali prihajajo podpore direktno od ruske vlade. Vsled tega tudi vlaida še ni zavzela stališča do tega denarja. Na interpelacijo Macdonalda o stanju premogovnega spora je izjavil ministrski predsednik Baldwin, da vztrajata obe stranki na svojem stališču. Vsled tega ni mogoče podati nikakih pojasnil. Sicer je pa ministrski predsednik pripravljen podati na prihodnji četrtkovi seji spodnje zbornice vse zaželjene informacije. London, 10. junija. (Radio) Delavska stranka je sklenila predlagati vladi nezaupnico. Če bo delavska stranka vztrajala na svojem predlogu, se bo vršila debata o tem vprašanju prihodnji torek. Vlada bo porabila to priliko, da se ponovno izjavi o podpori treh milijonov funtov premogovni industriji Ta vsota je bila vnešena tudi v proračun, toda izplača se le, ako se rudarji in lastniki sporazumejo. London, 10. junija, s. Svetlobna reklama v mestu je prepovedana, razsvetljava po ulicah se je močno 6kroila. Več železnic je dalo svoje parne lokomotive predelati na kurjavo z oljem. Še bolj se čuti vpliv stavke na industrijsko življenje. Železna in jeklena industrija ne more izvršiti večjih naročil, ter jih mora odstopiti Nemčiji ali Ameriki. Ladjedelnice so odpustile veliko število delavcev, ker je gradnja ladij za sedaj ustavljena. V tekstilni industriji, zlasti v okraju Lancaahire se je delovni čas zmanjšal na 33 ur tedensko. V rodbinah stavkujočih rudarjev narašča beda vedno bolj. Belokranjci? Dolenjci? V nedeljo dopoldne vsi na shod Svetozarja Pribičeviča v Metliki. Bolgarija po padcu Stambo-lijskega Dne 9. junija so pretekla tri leta, odkar je zarota častnikov, makedonstvu-juščih in meščanske politične opozicije izvedla revolto v Sofiji ter strmoglavila vlado Stambolijskega, vrgla večino ministrov v ječo, a šefa vlacje in zemlie-delske stranke kratkomalo ubila na barbarski način. Ob priliki te triletnice je v beograjski «Politiki» priobčil na uvodnem mestu Kosta Todorov, eden od vodij-emi-grantov zemljedelske stranke članek, v katerem prinaša ostro kritiko triletnega dela vlade Cankova. oziroma Ljapčeva. očitajoč režimu, da ni niti v najmanjši meri izvršil programa, ki si ga je postavil ob svojem pričetku pred tremi leti. Vlada prof. Cankova je ob nastopu postavila naslednje programatične točke: a) obnovitev «pogaženih» ustavnih pravic, b) novo gospodarsko politiko v nasprotju z opasnimi eksperimenti zem-ljedelcev, c) novo smer vnanje politike v znamenju «nacijonalnih idealov*, ki jih je «izdal» Stambolijski s svojimi političnimi drugovi. Kosta Todorov se vprašuje, v koliki meri je vlada, postavljena s prevratom 9. junija 1923., izvršila svoj pros?ram, kar bi vsaj v neki meri opravičilo prevrat sam. Obnova zakonitega ustavnega stanja! pravi Todorov; ali priča o tem mar 25.000 barbarsko ubitih političnih nasprotnikov sedanjega režima, med katerimi je sam Stambolijski, šest bivših ministrov. 40 aktivnih in bivših narodnih poslancev, nad 1500 učiteljev in toliko drugih sličnih nasilij in grozodejstev. To so pač nenavadni primeri zakonitega reda. Gospodarske obnove vlada Cankova prav tako ni izvedla, pravi Todorov, odgovarjajoč na vprašanje glede druge točke programa. Bolgarija je danes v hujši ekonomski krizi nego kaajkoli poprej; osnova gospodarske politike Cankova in njegovih je bilo dosledno zanemarjanje kmetskih interesov; vlada pa je trošila ogromne vsote za vzdrževanje propagande v inozemstvu, za podporo oboroženim tolpam makedonstvu-juščih in zaupnikom razne vrste. A vnanja politika Bolgarske po padcu Stambolijskega je zašla zopet na stara pota, ki morajo voditi v pogubo. Bolgarska je imela nekdaj svoj nacijonalni ideal, toda ta se je pokazal neizvršlji-vega, treba ga je tedaj opustiti — Todorov misli pri tem očividno na Makedonijo — in treba se je sedaj podati na pot, ki jo je pokazal Stambolijski, na pot iskrenega prijateljstva in še več — zedinjenja z ostalimi južnimi Slovani v eno državo, v eno enoto- Niti Cankov, niti njegov naslednik ni sklenil nobene pogodbe z vnanjimi državami, da bi izboljšal vnanjepolitični položaj Bolgarske. Kosta Todorov je neizprosen nasprotnik sedanjega režima, zato ne moremo pričakovati izpod njegovega peresa mile sodbe. Ali ne da se oporekati: njegova presoja triletnega dela zmagovalcev Stambolijskega ni krivična. Predzadnjega maja je objavila »Prager Pres-se», katere simpatije do Bolgarije so znane, na uvodnem mestu sliko položaja v Bolgariji in v tem članku se na-glaša, da se je gospodarska kriza v Bolgariji zelo poostrila in da je ekonomsko stanje zares bedno. Bolgarija je edina od premaganih držav, ki še ni dobila nikakega inozemskega posojila: krvavi notranji neredi so ji izpodkopaii vsakršen finančni kredit v inozemstvu. Sedai se je situacija izboljša'a v toliko, da že eno leto ni čuti o atentatih in pobojih in pričel se ie sondirati teren za vnanje posojilo. Misli se tudi begunsko posojilo, ki nai vladi pomaga rešiti problem beguncev, ki jih je baje še vedno 250.000 in ki so silno breme za vlado — o tem «bremenu» je komentar Todoro-va nedvomno povsem točen. Toda begunsko posojilo bi imelo vsekakor za posledico vnanjo finančno kontrolo, ki bi gospodom iz Sofije gotovo ne bila prijetna — bi zapisal bržkone Todorov, ako bi se izrazil o tej zadevi. V vnanji politiki se pripravlja prijateljska pogodba s Turčijo, a z neko angleško družbo se sklepa pogodba o izvozu prašičevega mesa. Gotovega pa še ni ničesar. Stvarno se tedaj presoja položaja kakor sta ga izrekli obe tako različni strani, precej vjema. Slavna ta tri leta za bolgarsko vlado prav gotovo niso bila. Politične beležke Trdovratni falzifikatorji Ugotovili smo s posebnim povdarkom, da je bilo pismo, dr. Žerjava zunanjemu ministru Ninčiču, kakor ga je priobčil dr. Ku-lovec, v bistveni točki falzifikat, ki so ga zagrešili klerikalci bržčas zato, da lahko na podlagi tega falzifikata grade laži in klevete proti dr. Žerjavu. Dr. Žerjav ni nikdar pisal dr. Ninčiču pisma, v katerem bi rabil besedo »slovenski dialekt«. Obratno, on je v svojem tozadevnem pismu na dr. Ninčiča zahteval znanje slovenskega jezika! V »Slovencu« pa je dr. Kulovec obdolžil dr. Žerjava, da je mesto jezika zahteval slovenski dialekt. Včerajšnji »Slovenec« tozadevni falzifikat znova ponatiskuje, češ, da je dr. Žerjav zahteval naj se pošlje v Dfissel-dorf diplomatski uradnik, ki »razen srbo-hrvatskega jezika obvlada tudi domači slovenski dialekt«. »Domoljub« pa je s pomočjo dr. Kulovčevega falzifikata skonstruiral kleveto proti dr. Žerjavu s katero trdi, da je dr. Žerjavovo pismo dr. Ninčiču dokaz da Slovenci niti Slovenci ne smemo več biti Ker klerikalni agitatorji skrbe, da se laži iz »Slovenca« in »Domoljuba« še povečajo, zato ni čuda če je posledica dr. Kulovčevega falzifikata tudi ta, da psujejo klerikalci in njihovi podrepniki dr. Žerjava z rene-gatom in izdajicom nad Slovenci. Tako sistematično zastruplja klerikalna nepoštenost slovensko javnost. Klerikalci najpreje ukradejo iz ministrskih aktov dr. Žerjavovo pismo, nato ga falzificirajo, priobčijo falzifikat v »Slovencu« potem pa začno s sistematično hajko proti »slovenožrstvu« dr. Žerjava, Svetozarja Pribičeviča in sploh vseh pristašev SDS. V Budimpešti se je pro slavil v znani falzifikatorski aferi vojaški škof Zadravec, ki je zaprisegel falzifikator-je frankov k čuvanju tajnosti, v Sloveniji pa se Je proslavil z objavljenjem falzificira-nih pisem v političnem boju bivši avstrijski Feldkurat dr. Kulovec. Z ozirom na način, kakor se Je začel uveljavljati v svoji politični karijeri, prav nič ne dvomimo, da bo dr. Kulovec postal še — škof. Odklonjen lakajski poklon Na poklone dr. Korošca, ki jih je napra. vil na svojem shodu v Požegi notranjemu ministru Boži Maksimoviču, je glavno gla. silo radikalne stranke »Samouprava« od; govorilo z daljšim člankom pod naslovom »Na jezuitske intrige«, v katerem piše med drugim: »Neokusni pokloni, poslani od kle. rikalnega vodje na naslov g. Bože Maksi« moviča, niso dosegli nobenega drugega re» zultata, kakor da so odkrili jezuitsko za. vratnost popa Korošca. Ugotavljajoč, da g. Maksimovič ni zapleten v nobeno korupcija sko afero — dasi noben član vlade g. Uzu« novica ni zapleten v kako afero te vrste — se g. Korošec odkrito prilizuje g. Maksimo. viču, kar je običaj in značilnost vseh la. kajev. Takoj pa se spomni, da ima g. Ma» ksimovič tudi jako roko, ki se je nekoliko boji. Vsekakor in bogve kako bi se g. Kos rošec zelo razveselil, če bi g. Maksimovič to svojo jako roko uporabil za »dobre svr« be«, t. j. če bi mirno pustil popa Korošca, da suvereno diktira po Sloveniji in neovi« rano dela za njeno odcepitev od države! O, v tem slučaju bi bila usta g. Korošca pol* na hvale za g. Maksimoviča! Velika je škoda, ker je popolnoma gotovo, da se bo ta »pobožna« nada popa Korošca popolno« ma izjalovila!« — Tako jc dr. Korošec na lakajski poklon radikalom prejel radikalno brco. Klerikalna bojazen pred Pribi- cevičem Napovedani nedeljski shod SDS v Metliki, na katerem bo govoril g. Priblčevščj zbuja klerikalcem veliko bojazen, da bi se jim popolnoma ne podrle njihove močno omajane postojanke v Beli Krajini. Nj torej čudno, če psuje sedaj »Slovenec* samostojne demokrate in Pribičeviča kakor kak žganjar. G. Pribičevič je po njegovih trditvah glavni krivec vseh nesreč v državi. Iz tega seveda sledi, da je Pribičevič tudi kriv največje in najhujše nesreče, ki ie mogla zadeti Slovenijo in zlasti Belokraii-no, da imajo klerikalci 30 slovenskih mandatov m da v svoji avtonomni omejenosti in nesposobnosti ne morejo pokazati na nobene uspehe svojega dela. Pribičevič za Slovenijo ni čisto nič naredil, vpije «S!o-venec», razen da je prestavljal učitelje. Kaj pa je naredil dr. Korošec za Slovenijo s svojimi tigri, tega ne pove, če tndi bi to veliko bolj držalo, kakor pa vse zabavljanje proti samostojnim demokratom Kar se pa učiteljstva tiče, ve učiteljstvo samo najbolje, da je vse. kar ima, dobilo le po zaslugi SDS in Svetozarja Pribičeviča kot bivšega prosvetnega ministra in da hi brez dela SDS še danes životarilo od milosti klerikalnih mogotcev, kakor je pred vojno, ko so se delile ob skromnih njihovih plačali draginjske doklade po strankarski pripadnosti. Ako Pribičevič ni favoriziral klerikalnega učiteljstva, je storil samo svojo dolžnost, ker je popravil samo krivice, k.i iih ie za Avstrije prizadel ostalemu uči-teljstvu klerikalni režim. «Slovenec» pravi, da bi bilo najbolje, če bi Pribičevič doma ostal. Izpolnitev te želje bi umevno bila klerikalcem prav dobro došla. Ostalo pa bo samo pri željd, ki ne bo nikomur nič zalegla. kakor tudi ne bo zadnji in najhujši «Slovenčev» argument proti Pribičeviču, da ne bo nič storil, ker na vlado nikoli več ne bo prišel. Ce bi bila Jugoslavija papeževa država, bi bila ta trditev še verjetna, ker pa tudi v Belokrajtoi drbro vedo, da pri nas papež ne postavlja ministrov, tudi ta «Slovenčeva» naivna samotolažba ne bo zmanjšala vpliva nedeljskega manlfestacij-skega shoda v Meitl3ci. Modrovanje g. Puclja o položaju in izenačenju davkov «Kmetsld list», glasilo g. Puclja, prinaša članek o položaju v Beogradu, v katerem pravi o odboru za preiskavo korupoljskih afer: «Če bo odbor deloval tako, kakor mu je določeno, potem gotovo glavni krivci korupcije ne bodo ušli zasluženi kazni-» Odvisno je seveda vse od besedice Botn Sel na planince«, »Teku sem dol po dolin« (Sonc), In >Se davno mračic (Ventu-rini). Ce kda jpoprej, potrebujejo sedaj primorski Sloveni narodne hrane; zato je priporočljivo, da bi bila zastopana narodna pesem na vsakem sporedu. Posebno pozornost je nadalje vzbudil SSončev »Oče naš«, za bas solo s spremljevanje ženskega zbora. To skladbo, bogato na koloritu, sta basist in ženski zbor prednašala vzorno. Znani Mo-kranjčev X. Rukovet je radi finega predna-šanja silovito učinkoval s svojo balkansko liriko na občinstvo. Adamičeve »Bele breze« sanjavost je Matičin zbor pogodil vrlo dobro. Iz Lajevičevega »Pomladnega speva« se je zgrnila prava pomladanska gorkota. Vse fraze v posameznih glasovih so izvenele v resničnem doživetju v harmonično skupnost. Res — vzor prednašanja! Kot novost je bila zadnja točka sporeda Mirkova še ne ob-Ijavljena pesem »Odkrij nam zarja« z taborno zadetim dramatično-recitacijskim tonom. Pri tej pesmi je zbor pokazal veliko razumevanja tndi za dramatične momente in za deklama« jo. Splošen vtis tega večera je, da spada peT-sld zbor tržaške »Glasbene Matice« med one redke zbore, ki razpolagajo z dobrim mate-rijalom ter znajo podati pesem v vsej njeni lepoti. Pevovodja prof. Sonc je dobro izvei-bal svoje pevce in Je umel poudariti vse momente, ki dajejo značaj pesmi. Razen pevskega zbora sta nastopila na tem večeru tudi dva gojenca pevske šole »Glasbene Matice«, basist g. • in tenorist g. Kalin. Basist • razpolaga s prijetnim in zvčnim glasom. Prednašal nam je Gerbičevo • »Kam« in Schumannovo »Pogovor gozda«. Od njega smemo pričakovati še veliko. Tudi g. Kalin nam Je 8 svojim glasom izrazito pokazal moč Sole. Čeprav v nižini nekoliko šibek, je pa v srednl višini njegov glas poln. Prednašal je odlomek iz »Toske« in odlomek iz »Kavalerije Rustikane«. Zbrana mnogoštevilna publika je pazno sledila Izvajanju posameznih točk sporeda ter dajala z živahnimi aplavcl izraza svojemu navduSenjn. t B. P. Smrt Janka Iblerja. V Zagrebu je umrl pisatelj in publicist Janko Ibler, rojen leta 1862. v Novi Gradiški, dolgoletni urednik zagrebških »Narodnih Novin». Pokojnik se je udejstvoval v književnosti lahkega gloga, deloval pa je tudi mnogo kot kritik, feljto-nist ln gledališki poročevalec ter Je bil svoj čas vodja »Hrvatske Vile» ter eden najvne-tejših sotrudnikov znanega «Vijenca». ♦Veronika Deeeniška» na češkem »drn. V prihodnji sezoni se bo Igrala v praškem Vinogradskem gledališču Župančičeva jem. Tragedija starke in smrt •1 • v ribica V Resniku ob Savi na Hrvatskem se je dogodil te dni nenavadno tragičen slučaj, ki je zahteval dve človeški žrtvi. Ob obrež« ju so krasni travniki, kamor pošiljajo do« mačini svojo živino na pašo. 621etna starka Ana Malčič, ki je živela skupno s svojim sinom in snaho, je pasla tamkaj čez 20 let živino. V torek popoldne je krenila s paše nenadoma proti obali, stopila v tamkaj se nahajajoči čoln, odveslala in sredi Save skočila v vodo. Nesrečnico, ki je bila bož« jastna, so kmalu zagrnili valovi. Neki ri« bič iz Peščenice, ki je videl, kako se star« ka potaplja, je skočil takoj v Savo, da jo reši. V trenotku, ko je prišel na kraj, kjer je starka izginila pod vodo, se je ona ne« nadoma pokazala zopet na površju in ga krčevito objela. Cez nekaj trenotkov je po« kopala reka v svojih globinah starko in ri« biča, ki ji je hotel rešiti življenje. Pred sodniki Hlapec Janez iz Ljubljane je vozil po hišah drva in premog. Za to blago je dobil 1100 Din denarja; na si je mislil: »Kaj bi denar nosil gospodarju Lovrencu, saj ga bom sam lahko porabil!* Gospodarjevo kiju-se je nagnal, da je samo pritavalo domov, a sam je mahnil v gostilno, kjer je pozabil pri vinu vse svoje težave. Zdaj bo pa vozil in žagal drva teden dni pri sodišču, a kasirali bodo pa drugi. Hlapec Ludovlk iz Sv. Ožbalte je zelo vročekrven fant; zato ee bo zdaj poskušal pomiriti pri sodišču, kjer se bo biadfl kar 3 mesece v ledenici — Ječi. Veseli voanlki so vozili namreč trame v Domžale; med njimi je bil tudi naš Ludovlk m njegov neprijatelj Čeme, M ga Ludvik ne more trpeti, pa ga ne more. Ko so vozniki dospeli v Blagovico, so se malo krepčali pri krčim ar i ci Mamci, a Cene ter Ludvik sta se takoj skregala ter si skočila v lase. Pa so pristopili drugi, starejši vozniki ta ju raz. družili. Odpeljali so se dalje, a Ludvik je ostaj v gostilni. Potem se je odpeiljaJ s svojim tovarišem Francetom, ga naenkrat prehitel, divje pognal konja in dosegel Ce-neta ter ga oeuvail z nožem, in sicer tako, da je tmel fant dve težki in lahko poškodbo na životu. Ker Je bil Ludvik trezen, a Cene pijan, se Se posebno spozna njftgova hudobna narava lovanoviču, Sotiroviču in Stojanovieu, reži-ral jo je režiser Ginič. Nova opereta Iva Tijardoviča. Splitski komponist Ivo Tijardovič, avtor operet tPierrot Ilo» in «Mala Floramye> je pravkar dogotovil svoje tretje operetno delo z naslovom »Kraljica plesa*. Velik uspeh Dvofakove «Rusalke> v zagrebški operi. Po večletnem odmoru se ie v zagrebški operi te dni zopet izvajala Dvofakova «Rusalka», delo, ki je nastalo pred dobrimi 25 leti, ter se je izmed vseh Dvofakovih oper najdalje obdržalo na odru. V češkem gledališču se je tekom tega četrt-atoletja «Rusalka» izvajala blizu 900krat. Slovanska gledališča uprizarjajo »Rusalko^ /, vedno lepim uspehom, kar potrjuje tudi najnovejša uprizoritev opere v Zagrebu, kjer Je na študiral delo kapelnik Milan Sachs. Premijera Je bila 2. junija. Pri tej predstavi je pela naslovno ulogo ga. Zdenka Zikova. ki je bila pevsko in igralsko zelo na mestu. Z go. Zikovo je alternirala naslednje dni ga. Zlata Gjungjenae-Gavella, sedaj članica beograjske opere, ki je takisto dosegla v partiji Rusalke velik uspeli. Ulogo povodnega moža je pel pri premijeri baritonist Marko Vuškovifi, pri reprizi pa Josip Križaj, ki je ustvaril s to nlogo pravo mojstrovino. Tenorska partija je poverjena Mariju Šimencu, v ostalih ulogah pa nastopajo dame: Milena Sughova, Se stričeva, Radobojeva in Majna-ritfeva ter gg. Milutinovič in Sahno. Delo je doseglo prf občinstvu naravnost ogromen uspeh. Domače vesti * Reforme v prometnem ministrstvu. Prometni minister Vasa Jovanovič se je odločil, da Izvrši popolno reorganizacijo administracije v svojem resortu. Ustanovljen bo poseben odbor, pod čegar nadzorstvom bodo vse dobave za promet. Min. Jovanovič je dalje odredil, da se morajo vršiti od sedaj naprej vse nabave premoga z javno licitacijo, ne pa z direktnim nakupom, da bi prosta konkurenca izzvala po-eenitev premoga. * Angleško vojno brodovje obišče Dalmacijo. Angleški poslanik na našem dvoru je včeraj posetil ministra zunanjih zadev dr. Ninčiča ter ga obvestil, da poseti v drugi polovici meseca julija angleško sredozemsko vojno brodovje v štirih skupinah naša pristanišča v Boki Kotorski, Dubrovnik Split in Šrbenik. Prva skupina prispe dne 16. julija. Naša vojna mornarica pripravi angleškemu brodovju svečan sprejemi * Zaplenjena knjiga. Zagrebško državno pravdništvo je zaplenilo knjigo »Ljufoav u troje«, ki je izšla v Beogradu že pred enim letom. Državno pravdništvo motivira zaplembo s tem, da knjiga ogroža moralo, čeprav jo v Beogradu že eno leto prodajajo. * Kako se pospešuje naše pomorstvo. Revija »Jugoslovenski pomorac« poroča, da je dubrovniški brodar Zdenkovič kupil lep parnik »Araa« (5SC0 ton), ki ga je hotel porabiti za plovbo ob naši obali. Oblastva pa so sporočila brodarju, da mora plačati 40% takso od kupnine in še 2% drugih davščin. Ker je ob takih okoliščinah nemogoča vsaka plovba s parnikom, je g. Zdenkovič prodal ladjo češkoslovaški državi Odslej vozi »Arna« pod češkoslovaško zastavo ob jugoslovenski obali. * Nekoliko zdravstveno-statistlčnih podatkov lz ljubljanske oblasti. Po uradnih podatkih je znašalo koncem leta 1925. število prebivalstva v ljubljanski oblasti 537 tisoč 19 Porok je bilo v preteklem letu 4032, število rojencev 17.859, število umrlih pa 9707. Največ ljudi je umrlo za tuberkulozo in sicer 1421 oseb, za pljučnico 724, vsled prirojene življenjske slabosti 646, za srčno napako 501, za kapjo 405, za novimi tvorbami zlega značaja 339, za dušljivim kašljem 96, za škrlatinko 41, za grižo 76 za kolero inflantum 98, za legarjem 31, za ošpicami 185. Vsled slučajnih smrtnih nezgod je umrlo 249 oseb, samomor je izvršilo 87 in umorjenih je bilo 27 oseb. * Prvi spomenik svobode v Kranju. 1. avgusta odkrijejo *v Kranju spomenik kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju, pod čegar slavnim vodstvom so junaške srbske čete ramo ob rami s hrvatskimi in slovenskimi legionarji strle sovražne sile ter ustvarile narodno našo državo. Krasen bronast lik kralja z zmagoslavnim kipom svobode na ogromnem, kamenitem obelisku naj pričata o velikem delu narodnega osvo-bojenja, ki še ni dovršeno: mogočen državen orel srepo in srdito gleda vrh obeliska proti zapadu. Odveč je, da bi opozarjali na eminentno narodni značaj odkritja tega spo menika. Na domoljubni siavnosti ne sme manikatl nikogar, ki patrijotsko misli, čustvuje ter se nacijonalno udejstvuje. Zato pohitite vsi od prvega meščana do zadnjega kmeta in delavca, od požrtvovalnega invalida do hrabrega legionarja, od vaškega gasilnega društva do najvišje kulturne organizacije z zastavami, društvenimi znaki, v slikovlth narodnih nošah in umerjenih uni formah, prav vsi z navdušenjem v Kranj 1. avgusta! * Imenovanja v naši vojski V naši vojski so imenovani: Mirko Burja za pehot, majorja v ekonomski stroki: Adolf Milavec Joško Škerl, Gregor Zoreč, Fran Cajnko, Ivan Kovač, Vatroslav Rus, Martin Kranjc in Ivan Bukovnik za kapetane 2. razreda; v artiljerijsko-tehnični stroki: Rupert Wolf za kapetana 1. razreda Ivan Fister, Josip Turk in Josip Gruden za kapetane 2. razreda; v geodetski stroki Dragotin Marčič za majorja; v sodni stroki Anton Kapus za kapetana 1. razreda; v duhovniški stroki Hubert Rant in Alojzij Dejak za duhovna 2. razreda; v zrakoplovstvu Egon Žitnik za poročnika in Anton Pintar za podporočnika; v sanitetni stroki Ivan Jošt za lekarniškega poročnika. V žandarmeriji sta imenovana Ferdinand Polak za kapetana 1. razreda in Boris Kunej za podporočnika. * Smrtna kosa. Iz mesta Rubaix v Franciji smo prejeli vest, da je umrl tamkaj dne 7. t. m. g. Lovrenc Benet, doma iz Rateč št. 79. * Za pogorelce v Prigorici je ministrstvo notranjih del na prošnjo ljubljanskega velikega župana dovolilo podporo 35.000 Din iz fonda za prvo pomoč. + S pomorske vojne akademije. Za rednega profesorja mehanike, tehnologije in deskriptivne geometrije na pomorski vojni akademiji v Dubrovniku je imenovan dr. Juraj Justinijanovič, doslej profesor višje realke v Splitu. * Izreden občni zbor Slov. lov. društva. Vsled sklepov lovske ankete, ki se je ba-vila z obveznim članstvom, je potrebna iz-prememba društvenih pravil. V to svrho se sklicuje za 23. junij ob 15. uri v Celje (Celj-ki dom) izredni občni zbor. Spored: Sprememba društvenih pravil. — Odbor SLD. * Kongres jugoslov ensklh veterinarjev se je vršil v Splitu zadnjo nedeljo in pondeljek. Izvoljena je bila nova uprava. Za predsednika je izvoljen dT. Kosta Vrbič. Na kongresu je bilo več zanimivih strokovnih predavanj. Naglašalo se ie, da se čuti pri nas pomanjkanje strokovnih veterinarskih moči. Po kongresu so udeleženci napravili več izletov v okolico. * Strokovni tečaji na konservatorlju »Glasbene Matice« in na gospodinjski šoli »Mladike«. Po odloku ministrstva za pro-sveto je razpisan natečaj na konservatoriju »Glasbene Matice« v Ljubljani za prihodnje šolsko, leto. Za ta tečaj dovoli ministrstvo za prosveto enoleten študijski dopust s popolnimi prejemki trem učiteljem, oziroma učiteljicam meščanskih osnovnih šol mari- borske oblasti. Enak dopust se dovoli trom učiteljicam za študij na gospodinjski šoli »Mladike« v Ljubljani Interesente opozarjamo na razpis v 53. številki »Uradnega lista«. * Iz zdravniške zbornice za Slovenijo. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo Je vpisan dr. Adolf Ločniškar, zdravnik v Novem mestu. * Sprejem v zrakoplovno podoficirsko šolo. V zrakoplovno podoficirsko šolo v Petrovaradinu se sprejme letos 100 novih gojencev iz civila in vojaštva v starosti 17 do 21 let, ki so z dobrim uspehom dovršili osnovno šolo. Prošnje za sprejem naj se najkasneje do 1. septembra pošljejo komandi omenjene šole. * Razpisano notarsko mesto. Notarska zbornica v Ljubljani razpisuje notarsko mesto v Šmarju pri Jelšah ali drugo notarsko mesto, ki bi se morebiti Izpraznilo po premestitvi. ♦ Občinske volitve v Topolščlcl Meseca februarja je veliki župan mariborske oblasti razpustil občinski odbor v Topolščici, znanemu klimatičnemu zdravilišču pri Šoštanju ker ie bil nezmožen za delo in postavil ge-rentstvo. Koncem meseca maja so se radi tega vršile nove občinske volitve, pri katerih ie glasovalo 237 volicev. Kandidatne liste so postavile štiri stranke in sicer Samostojna kmečka stranka, ki je dobila 72 glasov in potemtakem 5 odbornikov, Kmet-sko delavska zveza 42 glasov in 3 odbornike, SLS 73 glasov in 5 odbornikov, domača ljudska stranka v Zavodnji pa 50 glasov in 4 odbornike. Radovedni smo, ali bo ta občinski odbor znal urediti svoje delovanje tako, kaor to zahtevajo interesi in položaj občine, v kateri se nahaja znamenito in obče znano zdravilišče za bolne na pljučih. ♦ Z ljubljanske univerze. Rektorat ljubljanske univerze razpisuje pri geografskem institutu kartografsko mesto s prejemki uradnika II. kategorije. Če ni bil prosilec doslej zaposlen v nobenem kartografskem zavodu, mora izdelati v klavzurnem izpitu karto pod nadzorstvom kartografskega vod je. Prošnje je poslati do konca junija rektorju univerze. ♦ Podaljšanje potniških vlakov štev. 621 In 614 do oziroma od Celja. Prejeli smo: Direkcija državnih železnic Ljubljana zaenkrat ne more iz ekonomičnih in prometno-tehničnih ozirov ustreči želji, da bi se vlak štev. 621, ki odhaja iz Ljubljane ob 14. uri 15 min. in prihaja v Zidanmost ob 15.45 podaljšal do Celja in da bi vlak štev. 614, ki odhaja iz Zidanega mosta ob 15.53 in prihaja v Ljubljano ob 7.32 vozil že iz Celja Stroj in osobje teh vlakov se namreč vpo-rablja za vlake na progi Zidan most-Za-greb in ni za omenjene podaljšanje vlakov do in iz Celja razpoložljivo. Poleg tega dvomi direkcija, da bi imel vlak štev. 614, ki bi moral odhajati iz Celja ob 5. uri sploh zadostno frekvenco, ko pa imajo Celjani za Ljubljano na razpolago jako ugoden vlak, ki odhaja iz Celja ob 7.17 in ki dospe v Ljubljano ob 9.57. Vlaka štev. 621 ln 614 sta le lokalna vlaka, ki nimata v Ljubljani nikake zveze na, odnosno iz Gorenjske, Dolenjske ali Notranjske in sta v prvi vrsti za šolarje ln uradnike, ki stanujejo na progi od Ljubljane do Zidanega mosta. Prebivalstvo občin Trbovlje in Hrastnik, ki spadata v okraj Laško obavlja svoje posle pri teh uradih v dopoldanskih in ne popoldanskih urah, gospodarsko in trgovsko gravitira v Ljubljano in ne v Celje. Glede predzadnjega odstavka notice, da je podaljšanje mešanega dijaškega vlaka do Trbovelj toliko potrebno kakor peto kolo pri vozu, ugotavlja direkcija, da se je to izrvršilo na vlogo štev. 8649/25 z dne 14. decembra 1925. županstva občine Trbovlje. * Za Jeršinovičev spomenik so od 1. do 31. maja poslali: 500 Din g. Hano Ogo-reutz, ravnatelj podružnice Slavenske banke v Celju; 250 Din tvrdka Goričar & Le-skovšek, knjigarna v Celju, 200 Din g. dr. Ferd. Trene, zdravnik v Celju in Viktor Baebler, prokurist podr. Slavenske banke v Celju; po 16 Din abiturijenti državne realne gimnazije v Celju; 100 Din: g. major Colarič v Ljubljani, g. in ga. Vodenik, trgovec v Petrovčah in g. dr. Anton Kunst, zobozdravnik v Celju; po 50 Din: g. dr. Mano Dereani, mestni fizik v Celju, po 20 Din gg.: dr. Franc Kropivnik, prof. v Ljubljani in Skoberne Bogomir v Celju. Skupaj 1700 Din. Skupno s prejšnjimi štirimi zbirkami in s prispevki Črnomljanov 9960 Din. Nadaljni prispevki se naj izvolijo nasloviti na naslov podružnice Kreditne banke v Celju z opombo »Za Jeršinovičev spomenik« ali pa na naslov Franc Mravljak prof. v Celju. ♦ Vlom v kočo. V Krekovo kočo SPD na Ratitovcu so te dni vlomih neznani zlikovci ter ukradli 5 težkih zimskih kosmatih odej sive in rjave barve. Vrednost ukradenih odej znaša 700 Din. ♦ Obtožen radi poneverbe 2,000.000 Din. V Osjeku se je v sredo pričela sodna obravnava proti bankirju Svečenskemu, ki je obtožen, da je svetniku dr. Gojtanu in trgovcu Tičku poneveril nad dva milijona dinarjev. * Krvav napad dijaka na profesorja. V četrtem razredu I. državne gimnazije v Sarajevu se je v sredo opoldne odigral krvav dogodek. Ko je vstopil v razred profesor matematike Boško Petrovič, je pristopil k njemu 18 letni dijak Milovan Bilčar ter z osornim glasom zahteval od profesorja, da ga še enkrat izpraša pred končno oceno. Ko je profesor to odklonil, ga je dijak udaril s pestjo po glavi, tako da je profesor padel aa kateder. Potem pa je Bilčar potegnil nož ter ga zasadil profesorju v pleča, potem pa še v glavo nad desnim očesom s tako silo, da se je skrivil nož, ni pa prebil čelne kosti. Dijaki so nato priskočili profesorju na pomoč ter napadalca Izročili po liciji. Profesorja so prepeljali v bolnico. Kr Krvavi napad je vzbudil zgražanje v celem Sarajevu V nedello ob 17. uri V nedeljo ob 17. uri Villacher SK : Ilirija Predigra ob 15-30 Ilirija rez. s SK Krakovo Tekma se vrši ob vsakem vremenu. Igrišče Ilirije. V nedeljo ob 11. upi dopoldne naigloliii Pol ure pred tekmo promenadni KONCERT na igrišču. 4645 ♦ Velika eksplozija v Sarajevu. V sredo opoldne se je pripetila v vojnem pirotehničnem zavodu v Sarajevu velika eksplozija. Enega delavca je popolnoma razneslo, več drugih ie bilo težje ranjenih. Ranjence so takoj prepeljali v bolnico, kjer so jim nudili prvo zdravniško pomoč. Kaj je vzrok nesreči, se doslej ni moglo dognati. Uvedena je preiskava. Čudotvorni sanatorij za pomlalevanfe — Doktor Satan — je senzadjonelni velefilm v katerem igra obe glavni vlogi doktoi ia Satana in njegovega grba-stega slugo največii filmski umetnik sveta slavni LON CHANEY Opozarjamo Vas na že razstavljene originalne fotografije pri kavarni Zvezda ELITNI KINO MATICA Iz Ljubljane u— Milica Andrejka +. Ugledno rodbino podpolkovnika g. Viktorja Andrej-ke je zadel nov težak udarec. Dva dni po tragični smrti sinčka Marka je podlegla isti zavratni bolezni v sredo zvečer tudi njegova sestrica Milica, gojen-ka III. razreda ženske realne gimnazije v Ljubljani. Iz krogov njenih profesorjev nam pišejo ob tem tragičnem povodu: Vsakega življenja nam je žal, tembolj onega lepega, mladega, komai se raz-cvetočega, ki gleda še ves svet pred seboj v polni krasoti in hiti proti njemu polno zaupanja in trdne vere v svoje mlade ideale. Taka je bila Milica An-drejkova. Polna navdušenja za vse lepo in dobro, vedno agilna in delavna, je vršila svoje šolske dolžnosti, zraven pa skušala z vsemi silami razširiti svoje obzorje daleč preko šolskih knjig. Ljubila .ie posebno našo zgodovino in slovstvo, rada je deklamirala in celo kot tretješolka samostojno predavala, pri tem pa z izrednim pojmovanjem podajala važne dogodke naše preteklosti, ki ji je bila znana iz knjig in domačega pripovedovanja. Ni bilo nobene šolske prireditve, ne nacijonalne siavnosti. da bi ne bila sodelovala. Vedno v prvih vrstah je z navdušenjem in delom prispevala k skupnim uspehom. Bila ie vzor navdušene marljive študentke, ki skuša ustvariti nekaj več, nego zahteva od nje šola, in razviti svoje sile po velikih vzorih in idejah, ki jih je črpala iz knjig. In to lepo mlado življenje je zvenelo sredi najlepših nad. Kdor je poznal še otroško nežno ljubezen, ki io ie družila s šolo in stariši, bo razumel bolest njene izgube in njih. ki so jo izgubili. Ostala bo nam vsem, ki smo jo poznali, v nepozabnem spominu in poklanjamo na njen mlad grob ta skromen venec priznanja za svo njeno, ljubezen do šole, naroda in domovine, kateri je živela z vsem svojim mladim, navdušenim srcem. Bodi ji lahka žemljica in svetel spomin med mladino, kjer je preživljala svoje lepe mladostne dni! u— Redni nabor za mesto Ljubljano se bo vrši! od 15. do 21. junija v Mestnem domu. Rekrutovanje se prične vsak dan ob 7. zjutraj. Podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabit po mestu. u— Naknadna zaprisega vojnih obveznikov rojstnih letnikov 1875 do 1905 se bo vršila za mestno občino ljubljansko v nedeljo, dne 27. junija ob 9. dopoldne v Miši-čevi vojašnici, Podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabit po mestu. u— Akademija Pomladka Rdečega križa H. (poljanske) drž. gimnazije, ki se je vršila v sredo v kinu Matica, ie izborno uspela. Kino je bil premajhen za veliko množico, ki je prispela in je mnogo ljudi moralo stati. Akademijo je priredil g. profesor Josip Brnoblč, Mladi umetniki so pokazali, da so vseskozi bili težki nalogi kos. Par lepih pesmi so zapele sedmošolka gdč. A. Šorlijeva hčerka pisatelja dr. Šorlija, kakor tudi bivša gojenka zavoda gdč. E. Vrišar. Šesto-šolec M. Lipovšek je zaigral na klavirju lastno skladbo »Nottumo«. Mladi umetnik mnogo obeta. Iz ostalega programa omenim Gounodovo Ave Marijo in par mešanih zborov. Velikega vzgojnega pomena takih prireditev ni treba še posebej omeniti. u— Ogled knezoškofijskega dvorca in se-menlške knjižnice priredi umetnostno-zgo-dovinsko društvo pod vostvom msgr. V. Steska v soboto, 12. t. m. ob 3. pop. Zbirališče na dvorišču dvorca. u— Akademija Rdečega križa se bo vršila v nedeljo dopoldne ob pol 11. v veliki dvorani hotela Union. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni na Kongresnem trgu v predprodaji in na dan akademije pri vhodu. Opozarjamo, da je program veleza-nimiv !n da je dolžnost našega občinstva, da akademijo poseti v čim največjem številu. n— Na I. državni (humanistični) gimnaziji v LJubljani se bodo vršili sprejemni izpiti 30. junija. Vpisovanje bo 29. junija od 8. do 11. ure. Natančna pojasnila so nabita na črni deski v avli gimnazije. u— Vpisovanje učencev v L deško meščansko šolo v Ljubljani za šolsko leto 1926 ln 1927 bo v sredo dne 30. junija od 8. do 12. dopoldne in v četrtek 1. julija od 8. do 12. dopoldne. V smislu odloka ministrstva prosvete se sprejemajo v I. razred meščanske šole učenci, ki so uspešno dovršili četrti razred osnovne šole. S seboj naj prinesejo krstni list in zadnje šolsko spričevalo. u— Radio klub v LJubljani sporoča svojim članom in amaterjem, da bo poskusna oddajna radio postaja na poštni direkciji oddajala v soboto, dne 12. t. m. med 8. in 9. uro zvečer sledeči koncert: E. Adamič: Po vodi plava, Če ti ne boš moj in Pojdem na Hrvatsko. M. Hubad Gor čez izaro, Jez mam pa konjca in Luna sije, O. Dev: Meglica, Pevske točke izvaja mešani zbor tehnične srednje šole v Ljubljani: 1.) Raff: Cavatine. 2.) Bleriot: Baletne scene. Vijo-linske točke izvaja g. Milan Crlenjak. u— Ne pozabite, da se vrši v nedeljo ob 11. dopoldne na igrišču športnega kluba Ilirije nogometna tekma med Dramo In Opero. Vstopnice se dobijo v trgovini J. Goreč, palača Kreditne banke. Vsak, kdor je rad dobre volje, naj ne zamudi te redke prilike. u— Društvo Skrb za mladino v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor dne 25. t. m. ob 8. zvečer v posebni sobi gostilne Bončar na Sv. Petra cesti z običajnim dnev nim redom. u— Klub trgovskih akademikov v Ljubljani, priredi v soboto dne 12. t. m. čajanko v salonu gostilne Mrak na Rimski cesti Vabljeni so vsi člani! 673 u— Akadems ki abstinentski mladini Akademsko društvo »Treznost« ima svoj ustanovni občni zbor danes ob 15. url v bal konski dvorani univerze. Dnevni red obsega poročilo o dosedanjem delu, odobritev pravil ter volitev odbora, ki naj pravila predloži oblastem v odobritev. Na zbor so dolžni priti vsi člani akademske sekcije na univerzi, vabimo pa tudi vse akademike, ki so temu gibanju naklonjeni. — Pripravljalni odbor. u— Danes seja «Zveze dem. mladlne» v društveni sobl»Edinosti«. Gajeva ulica 2, I. nadstr. Prosim točnosti. — Predsednik. u— Akademija društva »Treznosti« se bo vršila v nedeljo 13. junija ob 10. dopoldne v dvorani kino Matica. Spored je zelo izbran. Sodeluje ga. Lovšetova, g. dr. Švara in g. Rupelj. Predavajo gg. dr. Pire, dr. MikiČ in Lindič. — Predprodaja vstopnic pri blagajni kina Matica. u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 deložacija, 1 nezgoda, 1 poškodba tuje lastnine, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 izgred, 1 sum vloma in 3 prestopki prekoračenja policijske ure. Are tacij je bilo izvršenih 6 in sicer: 3 radi tatvine, 1 radi pijanosti ter 2 radi vlačugar-stva. u_ Izgnana vlačugarlca. 45 letna Marjeta Žgajnar iz Sv. Gregorja pri Kočevju se je, dasi že čisto jesenska ženska, še vedno navduševala za prijaznost moških gostov v raznih predmestnih beznicah. Pošteno delo ji ni dišalo ter je vsako službo opravljala le po par dni. Neprimerno bolj jI je ugajalo prosto življenje in pohajkovanje, zato je bila tudi prav neredka žrtev stražnika na ulici. Marjetka je namreč v vinjenem stanju postala vedno strahovito korajžna ter je prepevala da se je čulo iz Šiške skoro na Vič. Policija pa se je je sedaj končno naveličala ter jo za nedoločen čas Izgnala iz mesta. V ponedeljek, 14. junija ob 20. v dvoran! hotela „Union" pevskega zbora Glasbene Matice dr Božidar Širola: „Žrtva Abrahamova" za soli, zbor in orkester. Vstopnice v Matični knjigarni U. -O Lombar je obležal kratek hip v nezavesti, nenadoma pa se je zbudil In skočil divje kričeč in krileč z rokami pokonci. Nesrečnež si je vsled padca pretresel možgane ter v hipu zblaznel. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnico. u— Oplenjene barake. V delavske barake oa stavbišču na Slovenski cesti je prišel pred tednom k delavcem v vas neznan človek, ki jih je prosil za prenočišče. Delavci so se ga usmilili ter mu dovolili, da je spal pri njih par noči zaporedoma. Njihovemu gostoljubju pa je v noči na 7. t. m. nakrat sledilo temeljito razočaranje. Tujec se ie med tem do dobra orijentiral in spoznal vse navade delavcev, vdrl na večer v vse barake, bržkone v družbi neke ženske, ki jo je semintja pripeljal s seboj ter odnesel v baraka! stanujočim delavcem obleko ter veliko raznega orodja, v vrednosti okrog 3000 dinarjev. Iz Maribora u_ Ponesrečen kolesar. Tragična nesreča je zadela v sredo popoldne v Šiški 24 letnega krojaškega pomočnika Andreja Lombarja. Peljal se je okrog 15 ure s kolesom po Celovški cesti ter zavil mimo Igri šča Ilirije po Ruski cesti proti kolodvoru. Nenadoma pa se mu je prvo kolo zvilo in padel ie s kolesa z vso silo na glavo. a— Mariborski veliki župan dr. Plrkmajer se je včeraj mudil v Varaždinu, odkoder se je vrnil snsoči ob 21. v Maribor. a— Interes za carinsko afero pred mariborsko poroto. Včeraj je prispel s popoldanskim brzovlakora iz Beograda šef sudskega odelenja pri Glavni kontroli Petrovič, da prisostvuje današnji in jutrišnji razpravi o carinski aferi pred mariborsko poroto. Tudi v mariborski javnosti vlada veliko zanimanje za izid razprave. a— Pred elektrifikacijo obrata v mestnem kopališču. Splošna želja, da se izpopolni obratovanje v potrebnem mestnem kopališču v Kopališki ulici, se bliža vendar svojemu uresničenju. Že lansko leto je sklenil mariborski občinski svet, da se izvrši elektrifikacija obrata v kopališču, ki obratuje sedaj s premogom. Votiranih je bilo v ta namen okrog 800.000 Din. Instalacijska dela so bila sedaj poverjena mariborskemu električnemu podjetju Elin in Obnovi iz Ljubljane. Gradbena dela bo izvršil mestni gradbeni urad a— Konec šolskega pouka na mariborskih srednjih šolah. S šolskim poukom končajo gimnazije, realke in samostansko učiteljišče v soboto 12. junija, moško in žensko učiteljišče ter vadnica pa 19. junija. Slovesna zatvoritev šolskega leta bo za vse šole 28. junija. Dijaki, ki bodo po končanem šolskem letu odpotovali domov, dobe spričevala po pošti. a— Otvoritev razstave Cotič-Mežan. Včeraj dopoldne je bila otvorjena v kazin-ski dvorani umetnostna razstava akademskih slikarjev prof. Cotiča in Mežana. Prof. Mežan razstavlja prvič v Mariboru. Razstava karšnih je pri nas zelo malo, je vredna, da si jo ogleda vsak ljubitelj lepe slike. a— Ruska mladinska prireditev. Udeležite se nocoj zanimive prireditve ruske gimnazije iz Hrastovca pri Št. Lenartu, ki se bo vršila ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Čut slovanske zavednosti in humanitete zahteva, da moralno in gmotno podpremo revno rusko mladino! a— Tragična usoda rnskega begunca. Predsnočnjim okrog pol 22. se je nudil pa-santom pred restavracijo G6tz na Aleksandrovi cesti tragičen prizor. Najprej je v temi počil strel iz samokresa, nakar se je zgrudil na tla moški in obležal v nezavesti. Ranjenec ki si ie pognal kroglo v prša, je prejel prvo pomoč od mimoidočih ter slučajno navzočega zdravnika dr. M Samomo rilec je nameril samokres proti srcu, vendar je krogla zgrešila cilj. Rešilni oddelek je prepeljal ranjenca v bolnico, kjer se je še nekoliko zavedel. Ranjenec je ruski emigrant Nikolaj Borkov, ki je bil reduciran pri carinarnici. Vzrok samomora ni znan Kakor smo se snoči informirali v bolnici, ie stanje Borkova brezupno. Iz Celja e— Velikodušen dar. Za otvoritev širše javne ceste na Dolgem polju, ob katerem se zida novo šolsko poslopje za Celje okolico, je bilo potrebno, da pridobi mestna občina celjska kos zemljišča, ki je last g. lekarnarja Vojka Arka. V svestl s« velike važnosti, ki jo ima celjska okoliška šola. je g. Arko odstopil ta kos zemlje mestni občini brezplačno. Ob cesti je že zasajena nova aleja, ki obstoja iz lipovih dreves. e— Stavbno gibanje v Celju. Po dolgih posvetovanji in raznih predpripravah se bo v Celju vendar le zidalo. Splošna stavbna in Občekoristna uradniška stavbna zadruga v Celju nameravate postaviti še let>os za svoje člane enostanovanjske lastne hiše, ki se bodo zidale večinoma ob Spodnjem La-novžu Sliši se pa, da je nekaj interesentov tudi za hrib Sv. Jožefa, tako, da se bo tud; tukaj začelo zidati na gozdnih parcelah. Mestna občina celjska kaže napram temu stavbnemu zidanju veliko naklonjenost, nasprotno Pa nekateri posestniki zemljišč po-dražujejo ceno stavbnih parcel, ne pomisli/jo pa, da bi tudi oni morali iti na roko vsem tistim, ki danes iščejo pri teh težkih razmerah pripravne prostore za svoje hišice. Saj bo to le prišlo v prid omiljenju splošne stanovanjske bede. Po dosedanjih informacijah so rudi celjski stavbeniki mnogo dražji od ljubljanskih in mariborskih. Ker pa je želeti, da bi pri teh stavbah zaslužili pred vsem domači obrtniki in delavci. se je nadejati, da bodo stavili primerne konkurenčne cene takrat, ko pride faktično do zidanja. Tembolj je to potrebno, ker bo debilo obrtništvo in delavstvo prihodnjo pomlad mnogo novega dela. Ze sedaj je pri obeh zadrugah prijavljeno lepo število takih članov, ki bodo zidali s prihodnjim letom. e— Na naslov državne policije v Celju. Po mestu se je razpasla grda navada, da brcajo otroci žogo že na vseh javnih prostorih. Ovirajo pa tudi s svojim igranjem pasažo na trotoarjih. Mestna občina celjska ima svoj cestni policijski red, žalibog pa sama nima eksekutive. Zato je tem bolj posrehno, da jo v tem oziru vsestransko podpira državna policija, zlasti sedaj v poletnem času, ko prihaja v Celje mnogo tujcev. Naši onstran granic p— Fašistovska svoboda. Iz Trsta poro č*jo: Na ukaz prefekta je bila današnja izdaja tednika »Novice« zaplenjena. Snoči so prišli v tiskarno policijski agenti ter po« brali vse dotiskane izvode. Vzrok zaplem« be ni znan. p— Zopet nesreča v idrijskem rudniku. Delavec Anton Likar je vrtal skalo in za« del s svedrom ob dinamitno patrono. Pa» trona je eksplodirala in Likar je bil težko poškodovan. p— Velika brezposelnost vlada v Idriji, kakršne prejšnje čase ni bilo nikdar. Okoli 400 mladih ljudi je prosilo za delo v rud* niku, sprejetih pa je bilo komaj 37, pa šele po dolgih prošnjah. Pravijo, da bo čez ne« kaj mesecev sprejetih zopet nekaj domači« nov v delo. Število rudarjev je padlo po vojni od 1300 na 930. p— »Goriška Stražar pred -odiščem. Dne 7. t. m. se je pričela razprava proti uradni* ku »Goriške Straže« radi ščuvanja proti dr« žavnim inštitucijam glede na zaplenjeni čl a* nek »O pravem času in na pravem mestu«, ker je govora o razočaranju našega ljud< stva, ki se mu je odvzelo poučevanje v ma« terinščini navzlic zagotovilom najvišjih oseb v državi, da bo imelo dovolj šol v svojem jeziku. Razprava je preložena, ker bodo zaslišane neke priče, med njimi tudi poslanec dr. Besednjak. p— Smrt v tujini. V železniškem predo« ru Lagaro v provinci Bolognja je zaposle« nih tudi nekaj goriških delavcev. Pri eks« ploziji 30 pr. m. so bili poškodovani Josip Pertovt, Stanislav Kofol in Ivan Gorjup, mrtev pa je obležal pri nesreči Alojzij Ur« šič z Banjšic. S trebuhom za kruhom hodiš jo naši ljudje od doma in si iščejo zasluži ka, kjerkoli s jim nudi. p— Goriške črešnje. Na goriški trg je bilo letos doslej pripeljanih okoli 14.000 q črešeni. ____ -isja cena je bila 1000 lir za q, r.ainižja 40 lir, srednja cena pa se je giba* la okoli 220 lir. — Na goriiki trg pridejo v nekaj dneh marelice, katerih je posebno obilo v Vipavski dolini. p— Analfabetov je v Julijski Krajini po ljudskpm štetju iz 1921 leta 15 odstotkov, na Tridentskem samo 2 odstotka. Nove po* krajine so glede pismenosti daleč pred sta« rimi. p— »Podeštati.« Za Goriško bodo ime« novani »podeštati« najbrže meseca septem« bra povodom jroslave zgodovinske obletnl« ce zavzetja Rima. »Podeštati« se imenujejo le ob svečanih prilikah p— Za vrnitev umetnin, odpeljanih ob izbruhu vojne iz Gorice v Ljubljano, je na« pis_l v milanskem »Oorricru della Serae oster članek Goričan A. Morassi. Teh umet« nin je bilo 11 zabojev. Morassi kliče na po« moč činitelje z najvišjih mest v Italiji, to« rej predvsem Mussolinija, ki naj izreče energično besedo v tej stvari. Ali tu gre za izmenjavo umetnin mtfd Italijo in Jugosla* vijo in slednja ima tudi mnogo zahtev do Italije za vrnitev umetnin! io bi goriški gospod Morassi že lahko vedel in se temu primerno obnašal! p— Velik vir bogastva si je pridobila Italija z zasedbo istrskega obmorja. Tako naglaša poročilo, predloženo ministrstvu za narodno gospodarstvo s strani odbora za ribjorejo. Italija pa si je znala svoj »velik vir bogastva«, ki ga ji nudi Jadran ob Pri« morju, osigurati tudi potom pogodb z Ju« goslavijo. p— Madžarska operetna družba na Reki. Madžare neizmerno boli izguba Reke. Hre« penenje po Reki in njenem pristanišču je živo med njimi. Iščejo zvez z Italijo, kate» re naj bi jim vsaj nekoliko služile v njiho« vih pomorskih težnjah. Tudi kulturni stiki naj bi pomagali madžarskemu stremljenju po Reki in tako pride te dni na Reko mad« žarska operetna družba. Italijanski listi de« lajo za njo veliko reklamo. Dober glas . . « Stari pregovor pravi: Dober glas seže v deveto vas. Gotovo ni danes človeka, ki bi še ne bil slišal ali poznal ime iMeinb. Tisoči in tisoči naših cenjenih gospodinj obiščejo vsak dan podružnice te tvrdke, dobro vedoč, da samo tam dobe najboljšo kavo, čaj in druge potrebščine. Da si naši cenjeni bralci vsaj približno predočijo sliko o veličini tega svetovnega podjetja, dovoljujemo si v glavnih potezah navesti nekoliko statističnih podatkov. Tvrdka Meinl je bila ustanovljena 1. 1862. in ima 7 central v sedmih državah; ena teh central obstoji tudi v Zagrebu. To podjetje šteje danes 20 lastnih, najmoderneje urejenih tovarn čokolade, kakava, marmelade, keksov, kavinih pridatkov in drugo; nadalje 12 velikih žgalnic kave, ki so opremljene z najdovršenejšimi patentiranimi stroji za praženje. Poleg tega ima ta tvrdka danes čez 300 podružnic. 0 množini blagovnega prometa si je nemogoče ustvariti pravo sliko. Milijoni kilogra mov kave preidejo letno skozi žgalnične stroje; milijoni kilogramov surovinskih produktov se predelajo v njenih tovarnah; na stotine tisočev kilogramov kakao-zrnja in čaja se dovaža naravnost iz plantaž v centralo tvrdke. V Ljubljani ima tvrdka Meinl svojo podružnico v Šelenburgovi ulici št. 3. _ Nadalje ima podružnice v mestih: Maribor (Gosposka ulica št. 7), Zagreb, Beograd, Novi Sad. Osijek, Sarajevo, Sombor, Suboti-ca, Vel. Bečkerek in Zemun. Skupno je v Jugoslaviji 14 podružnic, a sčasoma se bo to število še povečalo. Tvrdka prireja v svojih podružnicah po večkrat v letu brezplačno poskusno kuhanje kave, čaja in čokolade ter daje s tem svojim naročnikom priliko, da se prepričajo o kvaliteti in pravi priredbi (kuhanju) navedenih predmetov. Eno tako kuhanje kave priredi tvrdka Meinl v svoji podružnici v Ljubljani (Šelen-bnrgova ulica št. 3) ob dnevih 12., 14., 15. in 16. junija. Brezdvomno se bo naše cenj. občinstvo v lastnem interesu udeleževalo teh prireditev, kjer se bo dalo vsakemu obiskovalcu rade-volje vsa navodila in pojasnila o pravilnem kuhanju kave. Iz Trbovelj t_ Vodnikova družba v Trbovljah ima v primeri s Celjem, ki je manjši od Trbo« velj, precej manjše število članov. Neka* teri poverjeniki so sicer storili svojo dolž« nost, tako n. pr. g. Drago Logar v. Hrastnik ku, ki je pridobil v razmeroma kratkem ča« su 50 članov, drugi pa zopet ne. Če je dalo samo mesto Celje 400 članov, bi morale dati tudi Trbovlje temu primerno število. Opozarjamo, da postane član Vodnikove družbe vsakdo, ki plača letnine 20 D'n, za kar dobi jeseni štiri knjige, koledar, 1 knji« go prirodoslovne in dve leposlovne vsebi* ne Oni, ki hočejo postati člani, naj se zgla« se pri sokolskem društvu, in to čim prej, ker bo vodstvo Vodnikove družbe v Ljub« ljani v najkrajšem času zaključilo letno na« biranje članarine in ustanovnine. t— Šolsko vprašanje v občini je zelo pe« reče, ker nameravajo zidati novo šolsko po« slopje na vouah, meščansko šolo v Trbov« Ijah in novo šolsko poslopje v Hrastniku. Kakor smo poučeni, ni misliti na rešitev šol« skega vprašania v doglednem času, ker se je postavila TPD na stališče, da ne gre zi« dati kar tri šole naenkrat, temveč da se naj kraievni faktorji posvetujejo, katera šola jc najbolj važna in zato potrebna, da se zgradba prej ko mogoče realizira. t— Kristus na Klečci, o katerem je zlo« žil pesnik Tone Seliškar, bivši učitelj v Tr« bovljah, pesem z istim naslovom, bo v kratkem renoviran in postavljen na svoje staro mesto. Nabori in naknadna zaprisega V območju komande ljubljanskega vodnega okrožja se bodo vršili letošnji nabori in naknadna zaprisega obveznikov kakor sledi: dne 15., 16., 17., 18.. 19. in 21. junija za nabornike mestnega magistrata ljubljanskega v Ljubljani (Mestni dom); dine 22., 23., 24, 25., 26., 28.. 29. ta 30. junija ter 1. julija za nabornike Iz sreza Ljubljana-okiolica, izvzema one, ki so pristojni v občino Horjul, Sv. Jošt, Log, Borovnica in Vrhnika, za katere se vrši nabor dne 28. in 30. avgusta na Vrhniki, za prej navedene pa v Ljubljani (Mestni dom). Dne 27. junija se vrši naknadna zaprisega obveznikov v Kamniku in 8. julija v liane in sreskega poglavarstva Ljubljana-okolica ob 9. uri predpoldne v vojašnici vojvode Mtšiča. Dne 2., 3., 4., 5. in 6. julija v Kamniku in dne 7., in 8. julij a v Lukovicl za nabornike iz sreza Kamnik; Dne 4. julija se vrši naknadna zaprisega obveznikov v Kamnfkov in 8. julija v Lukovici, vsakokrat ob 11. uri predpoldne; dne 10., 12., 13. in 14. julija na Jesenicah in 15., 16., 17. ta 19. julija v Radovljici za nabornike iz sreza Radovljica; dne 11. julija se vrši naknadna zaprisega obveznikov v Jesenicah ln 18. julija v Radovljici, vsakokrat ob 11. predpoldne. Dne 20., 21., 22., 23., 24. tn 26. julija v Kranju in 27.. 28., 29. in 30. julija v Škafi 1 Loki za nabornike iz sreza Kranj; dne 25. julija se vrši naknadna zaprisega obveznikov v Kranju in 29. julija v Škofji Loki, vsakokrat ob 11. uri predpoldne; dne 31. julija, 2. ta 3. avgusta v Logatcu. 4. in 5. avgusta v Cerknici ter 6. ta 7. avgusta v Ložu za nabornike iz sreza Logatec; dne 1. avgusta se vrši naknadna zaprisega obveznikov v Logatcu, 5. avgusta v Cerknici im 8. avgusta v Ložu, vsakokrat cb 11. uri predpoldne. Dne 9., 10. in 11. avgusta v Ribnici, 12., 13. in 14. avgusta v Kočevju in 16. in 17. avgusta v Velikih Laščah za nabornike iz sreza Kočevje; dne 11. avgusta se vrši naknadna zaprisega obveznikov v Rbnici, 15. avgusta v Kočevju in 17. avgusta v Velikih Laščah, vsakokrat ob 11. uri predpoldne. Dne 18. in 19. avgusta v Trebnjem. 20. in 21. avgusta v Žužemberku in 23., 24., 25., 26. m 27. avgusta v Novem mestu za nabornike iz sreza Novo mesto. Dne 19. avgusta se vrši naknadna zaprisega obveznikov v Trebnjem, 22. avgusta v Žužemberku m 26. avgusfta v Novem mestu, vsakokrat ob 11. uri predpoldne. Vremensko poročilo Meteorološki uvoo v Uubljani. 9. juniia 1926 Višin* narometra m Kraj Cas opazovania Ljubljana (dvorec) Miribor . Zagreb . Beograd . Sarajevo . Skoplje . Dubrovnik Praga 7. 8. 14. 21. 8. 8. 8. 8. 7 7 7. žarom. Temoer. 758 9 7 8'2 756 3 7566 /57 4 7580 7588 709-8 759 8 766-0 756 6 Rei. vlaga » o/o Smei vetra in brzina v m Oblačnost 0—10 Vrsta padavine os opazovam 16 6 19-6 24 1 19-2 170 19-0 190 17-0 220 220 130 78 65 46 59 84 78 75 70 49 61 NE 1.5 SW 2 SW 7 SW 4 SE 3 WSW 7 mirno mirno E 1.5 mirno mirno 5 6 8 3 0 8 4 0 0 0 7 mm to J ure 03 V Ljubljani je povprečni barometer nižji ko včeraj za 2.8 mm. Solnce vzhaja ob 413 ?ahaja ob 19-45 luna uztiaia ob 422 nahaja ob 1949. Šport Ilirija : Villacher SV (Belfak) V nedeljo ob 17. uri — igrišče Ilirije — pred tekma ob 15.30. Gostovanje koroškega prvaka VSV pri« naša tekmo med dvema nasprotnikoma, ki se borita z različnim orožjem, s čemer ne« deljska tekma samo pridobi na zanimivosti. Dočim namreč polaga Ilirija vso važnost na prizemno taktično kombinacijsko in na sistematično izgrajeno napadalno igro, ba« žira način igre Beljačanov bolj na hitrih, sunkovitih prodorih in na požrtvovalni raz« diralni taktiki. Merjenje moči med tema dvema moštvoma in sistemama obeta biti tem zanimivejše, ker dosezajo Beljačani zadnje čase vseskozi ugodne rezultate in utegnejo Hti Iliri- docela enakovreden na« sprotnik. — Trije prominentni igrači Iliri« je: Oman, dr. Tavčar in Miklavčič slave v nedeljo časten jubilej zvestega in vztrajne« ga športnega udejstvovanja: prvi igra dve« stoto tekmo, druga dva stoto tekmko za barve svojega kluba. Klubov odbor jim ho« če ob tej priliki pred tekmo javno izreči svoje priznanje in čestitke in tudi publika se bo čestitkam gotovo rada pridružila. — Lepe igre se je nadejati tudi v predigri, kjer nastopi izvrstna rezerva Ilirije proti najmlajšemu članu LNP SK Krakovu. Službene objave LNP (Seja p. in k. o. 9. VI. 1926.) Verificirata se za SK Ilirija igr. Černe Dušan in Kocjančič Milan, oba s pravom nastopa dne 17. VI. 1926. Pokalna tekma SK Slovan : SK Svoboda se vrši 17. VI. 1926 ob 18.30 na igrišču ASK Primorje. — II. kolo pokalnih tekmovanj se vrši 20. VI. 1926. Tega dne se vrši tudi še ne odigrana prvenstvena tekma SK Ja« dran rez. : ŽSK Hermes rez. Klubi se po« zivajo, da ta dan ne prirejajo nikakih pri« reditev. — Igralca Oman in Pleš J. (SK Ilirija.) se oprostita. — Tajnik II. Juniorski propagandni miting SK Ilirije SK Ilirija priredi dne 20. junija ob 15. lahkoatletski juniorski propagandni miting po spodaj navedenem sporedu. Miting se bo vršil na prostoru SK Ilirije. Tekališče je iz ugaskov in dolgo 396 m ter ima dva ne« dvignjena zavoja. Tekmovalo se bo v dveh kategorijah: V kategoriji A lahko startajo atleti, ki 1. ja« nuarja 1926 še nišo dopolnili 16 let, v ka* tegoriji B pa oni atleti, ki 1. januarja 1926 še niso dovršili 18 let. Start je dovoljen samo verificiranim at« letom klubov, včlanjenih v JLAS. Prijav« nina je Din 5 za osebo in točko. Prijave s Erijavnino je poslati na naslov: J. Čop, jubljana, kavarna Evropa, do 13. junija (do 12. ure). Naknadne prijave se spreje« majo do 17. junija proti dvojni prijavnini. Tekmovanje se bo vršilo po pravilih JLAS. Prvim trem v vsaki disciplini izroči SK Ilirija priznanice. Spored tekmovanja: kategorija B: 100 m predtek; kat A: skok v daljavo z zaletom; kat. B: met krogle; kat A: 60 m predtek; kat B skok v daljavo z zaletom; kat A: met krogle (5 kg); kat B: 100 m finale; kat A: skok v višino z zaletom; kat. B: met kopja; kat A: 60 m finala; kat. B: 1000 m tek; kat A: met diska; kat. B: skok v viši« no; kat. B: hoja 1500 m. Dunajska vremenska napoved za petek: Oblačno, močni zapadni vetrovi deloma dež, hladneje, LLAP (Službeno.) Določam sledečo la« hoatletsko reprezentanco LLAP, ki nastopi v nedeljo dne 13. t. m. v Zagrebu proti la« hkoatletski reprezentanci ZLAP.: Tek 100 m: dr. Perpar (Pr.), Stepišnik (II.); tek 200 m: dr. Perpar (Pr.), Stepišnik (II.); tek 400 m: Močan (Pr.), Weibl (Pr.); tek 800 m: Močan (Pr.), Arhar (Pr.); tek 1500 m: Vi« dic (Pr.), Slapničar (Pr.); tek 5000 m: Slap« ničar (Pr.); De Reggi (II.); štafeta 4X100 m: Valtrič (Pr.), Stepišnik (II.), Weibl (Pr.), dr. Perpar (Pr.), Živanovič (II.); skok v vi« šino z zaletom: Lojk (Jadran), Cimperman (P.); troskok: Režek (II.), Vukmanovič (Pr.); skok v daljavo z zaletom: Stepišnik (II.), Režek (II.), Živanovič (II.); skok ob palici: Štrekelj (II.); met diska: Smersu (II.), Slamič H. (Pr.); met kopja: Orehek (II.), Cimperman (Pr.); met kladiva: Zupan (II.), Slamič H. (Pr.); met Krogle: Zupan (H.) Smersu (II.) Vsak tekmovalec mora vzeti se« boj sprinterice. Drese in črne hlačke stavi na razpolago ASK Primorje. Kot delegat LLAP in notni maršal fungira g. S. Sancin; kot savezni sodnik za LLAP potuje v Za« greb g. Windisch; za kapitana moštva do« ločam dr. Perparja. Odhod v Zagreb se vr» ši v dveh skupinah. Prva skupina, sestoje« ča iz atletov: dr. Perpar, Stepišnik, Močan, \Veibl, Slapničar, Vidic, Štrekelj, Slamič H., Zupan, Smersu, Vumanovič odpotujejo iz Ljubljane v soboto 12. t. m. ob 12.14 z osebnim vlakom; druga skupina, sestoječa iz atletov: Arhar, De Reggi, Orehek, Čim« perman, Lojk, Režek, Valtrič, Živanovič potuje v nedeljo 13. t. m. ob 9. z brzovla« kom. Vsakokrat morajo biti tekmovalci na kolodvoru najpozneje četrt ure pred odho* dom vlaka. Tehnični referent. Službeno iz LNP. Danes v petek ob 21. seja u. o. v Narodni kavarni. Na isto se va« bita delegata SK Ilirije in Rapida. Tajnik I. Službeno iz odbora za kaz. sodnikov. Da« nes ob 20.30 seja v Narodni kavarni. Na isto se poziva g. Vodišek. Predsednik. Pred tekmo Opera : Drama v nedeljo se vrši od 10.30 dalje promenadni koncert na športnem prostoru. Med 10. in 11 uro ab« solvirata predtekmo juniorski moštvi Di« rije in Hermesa. ASK Primorje. Danes v petek dne 11. t. m. seja širšega odbora ob 20.30 v klubovem tajništvu. Tajnik I. ASK Primorje igra v nedeljo z ozirom na to, da Gradjanski ni akceptiral pogojev za odigranje tekme v Ljubljani, v Celju ter nastopi proti tamošnjim Atletikom. Klub kolesarjev in motociklistov «Ilirija» v Ljubljani priredi v nedeljo 13. t. m. pro« pagandno medklubsko kolesarsko dirko v Novo mesto. Razpisani sta dve skupini, in sicer juniorska in glavna skupina. Prvih 5 v vsaki skupini prejme kolajno, a zmago« valci tudi diplomo. Do danes so se prija« vili najboljši dirkači Ljubljane. Boj za pr« va mesta bo vsekakor izredno zanimiv in napet. Dirke se morejo udeležiti samo oni dirkači, kojih klubi so včlanjeni v KPS. Start je v Ljubljani na Dolenjski cesti pri km 3 točno ob 9. dopoldne, cilj v Novem mestu pri km 71 ob 11. uri. Prijave z vlož« kom Din 10 za vozača sprejema g. Mirko Nardin, Gosposvetska cesta 14. V soboto 12. t. m. se vrši zvečer ob 19. sestanek vseh dirkačev in vodstva v klubovem lokalu pri Novem svetu, Gosposvetska cesta 14. Se« stanek je obvezen za vse navedene. Odbor. Vsi kloseraski klubi v mariborski oblasti se ponovno opozarjajo, da se sigurno ter polnoštevilno udeleže sestanka v svrho ustanovitve lastnega kolesarskega podsave« za mariborsko oblast. Sestanek se vrši v nedeljo 13. junija ob 15. popoldne na Pra« gerskem v gostilni g. Leskovarja. Ker je po« lagati na ustanovitev lastnega podsaveza v mariborski oblasti za razvitje Kolesarskega' športa velike važnosti, se prosi, da p. n. klubi odpošljejo čim večje število delega« tov, Termini nogometnih tekem za kraljev po* kal. Pri žrebanju terminov tekem za kraljev pokal je bil določen sledeči spored: I. kolo dne 1. avgusta: Beograd»Split, OsijeksLjub« Ijana in Zagreb« Sarajevo. Subotica je ta dan prosta. II. kolo dne 8. avgusta: Subo« tica z zmagovalcem Zagreb^Sarajevo in zmagovalec Bcograd«Split z zmagovalcem Osijek»Ljubljana. Finale se vrši 15. avgu« sta. Ta razpored bo veljaven le tedaj, ako nobeden od podsavezov ne bo proti temu protestiral, in sicer radi tega, ker niso bili vsi podsavezi obveščeni o tem žrebanju. Tozadevni protesti podsavezov se morajo poslati JNS najkasneje do 20. junija. Gradjanski : Ilirija. Nogometno tekmo med našo Ilirijo in Gradjanskim za prven« stvo države, ki se vrši 4. julija v Zagre« bu, bo sodil g. Jokšič. Gospodarstvo Peronospora na poznem hmelju O tej bolezni piše glasilo Nemškega hmelj-skega društva v Munchenu naslednje: »Po sedanjih uradnih poročilih in tudi po poročilih naših članov se vrši peronospora zaradi po mrazu in deževju povzročenih ovir v razvoju rastlin, kakor tudi drugače ni bilo pričakovati, po raznih naših okoliših. Tendencijoznim poročilom v tej zadevi se more nasproti ugotoviti prvič, da ee bolezen ni pojavila v vseh okoliših, drugič, da se je bolezen lotila večinoma le mladih na-sov, in tretjič, da so nasadi v visokih legah okuženih okolišev dosedaj zdravi. Ugotoviti se pa nadalje tudi mora, da ni vsaka izprememba barve na listih in trtah posledica peronospore, nego je povzročena tudi po drugih činiteljih. Razveseljivo je dejstvo, da se razvoj nove bolezni opazuje povsod z največjo pozornostjo in da se vse ukrene v energično obrambo in zatiranje iste. Od raznih strani se nam javlja, da je imelo škropljenje slabe posledice, katere se pa ne smejo pripisovati le škropljenju, nego so to tudi posledice drugih, zunanjih vplivov. Vendar se priporoča, da se uporabljajo namesto lodstotne le polodstotne galično-ap-nove brozge in da se naj škropljenje opusti v hudi vročini. Tudi se ne priporoča, da se hmelj v pospeševanje rasti gnoji z lahko raztopljivimi du-šičnatimi gnojili (čilski soliter), ker se po izkušnjah ve, da so takšni umetno kvišk« pognani nasadi manj odporni proti raznim boleznim in škodljivcem. Živahno delovanje, ki ga vrše hmeljarji raznih okolišev v zatiranje peronospore, tolmačijo gotovi krogi napačno kot znak oku-ženja vseh okolišev Nemčije, dasiravno se to delo vrši zgolj v zabranitev večjega razmaha te bolezni, ker so si vsi hmeljarji svesti, kako velikanska škoda bi nastala, ako bi se ne storilo takoj in povsod vse, kar more zabraniti in zatirati tega novega škodljivca. Brezdvomno je, da bolezen ne bo obstala pred političnimi mejami. Dasi vemo, da se širi bolezen le po Angliji, Belgiji, Jugoslaviji in Nemčiji, vendar je prav mogoče, da bo obiskovala tudi še druge, hmelj pridelujoče, dosedaj neokužene države. A. P. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (10. t. m.) je bila zaradi pravoslavnega praznika zaprta. Dunajska borza za kmetijske produkte (9. t. m.). Pod vplivom ameriške čvrstoče so se žitne cene na Dunaju dalje povišale Povpraševanje precejšnje, ponudbe male. Uradno notirajo za 100 kg v šilingih vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača (Wiener Boden) 46.50 do 47, madžarska potiska, 79—80 kg 49—51; ječmen: domači 30—33.50, slovaški 33 do 38; turščica: 22.50—23.50; oves: domači 29.25—30.25; moka <0» (v trgovini na debelo): domača 82—85, madžarska 80—83, jugoslovenska 78—83. = Redni občni zbori: «Textilia», trgovska in industrijska d. d. v Ljubljani, dne 23. junija ob 4. popoldne v prostorih družbenega ravnateljstva v Ljubljani, Krekov trg 10; tTriglav>, tovarna hranil v Šmarci, d. d., dne 24. t. m. ob 10. dopoldne v Celju (hotel cUnion»); Splošna stavbena družba Maribor 30. t. m. ob 11. dopoldne v prostorih mariborske podružnice Ljubljanske kreditne banke. Občni zbor, ki ga je sklicala Konzervna tovarna cGlobus-*, d. d. na Vrhniki za 10. t. m., je preložen na nedoločen čas. = Naraščajoče cene na svetovnem žitnem trgu. Žitne cene so v zadnjem času porasle tako na evropskih kakor ameriških tržiščih, in to deloma zaradi zmanjšanih zalog, deloma pa zaradi poslabšanih poročil o stanju posevkov v Evropi. Sodi se. da žetve v Fran ciji, Angliji, Italiji in Nemčiji ne bodo dosegle lanskih rezultatov. Zelo ugodna pa so še dalje poročila iz Rusije in balkanskih držav, dočim je zadnje uradno poročilo Zedinjenih držav manj povoljno kakor prejšnje. Sodi se, da bodo Zedinjene države dale okrog 800 milijonov bushelov žita, in od tega 20 milijonov quarterjev izvoznega prebitka. = Dovolitev nove delniške družbe v Ljubljani. Iz Beograda poročajo, da je minister za trgovino in industrijo te dni odobril ustanovitev Eksportne in importne d. d. tlm-peks» s sedežem v Ljubljani in z glavnico 2 milijonov dinarjev. — Statistika beograjskih denarnih zavodov. 60 denarnih zavodov s sedežem v Beogradu je dne 31. decembra 1925 imelo vplačane glavnice 480.357.296 Din, stalnega re-servnega fonda 69,184.896 Din, ostalih re-serv 71,491.762 Din, vlog 408.307.710 Din, na tekočem računu 1„129,956.102 Din. Dohodki so znašali 224.132.648, izdatki 164.360.062 Din, dobiček 62,073.145 Din. Povprečna divi-denda 9.35 odstotka. = Kongres Saveza bank bo 17. t. m. v Zagrebu. Prisostvovali bodo delegati iz vse države. Razpravljalo se bo med drugim o sedanji gospodarski krizi in unifikaciji za-konodajstva. = Za izvoznike krompirja v Švico. Švicarsko poslaništvo javlja, da je švicarski zvezni svet z odlokom od 19. maja t. 1. oprostil jugoslovenske izvoznike krompirja ob veznosti, da pri uvozu krompirja v Švico predlože izvorno spričevalo. = Strogi ukrepi proti tihotapstvu. Iz Beograda poročajo, da je finančni minister spričo močno razpaslega se tihotapljenja odredil strožjo kontrolo na obmejnih carinarnicah. Posebna komisija bo izdelala tudi pravilnik, na kak način naj se ta kontrola izvršuje. = Hmeljarjem. V svrho spoznavanja iu zatiranja hmeljskih škodljivcev prireja Hmeljarsko društvo v naslednjih krajih pouSne tečaje: v petek 11. t. m. ob 8. zvečer v gostilni <Štriker> v Arji vasi; v soboto 12. t. m. ob 8. zvečer v gostilni tškorjano v Dre-šinji vasi; v nedeljo 13. t. m. po prvem sv. opravilu v Št. Martinu ob Paki v šoli, ob pol 11. dopoldne v gostilni gosp. Cimperma-na na Polzeli in ob 3. popoldne v gostilni gosp. J. Sadnika na Groblji. = Konkurz je razglašen o imovini Hugo-na Schmidta, trgovca v Celju (prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Celju 26. t. m. ob pol 9. dopoldne), ter o imovini Franca čučka in Antonije čučkove, veleposestnikov v Ptuju, in o imovini firme: Fr. čuček & Co., industrija lesne volne in zabojev v Strnišču pri Ptuju. = Potrditev prisilne poravnave v kon-kurzu. Potrjena je prisilna poravnava, sklenjena med konkurznim dolžnikom Antonom Splihalom, trgovcem v Št. Ilju pod Turjakom, in njegovimi upniki za 25 % njihovih terjatev. = Na živinski sejem v Ccliu, ki se je vršil 7. t. m., so prignali nad 70 glav, večinoma plemenske živine, med temi 23 konj. Kakšne fiksne cene se niso mogle ugotoviti, ker se je živina prodajala po večini med posestniki samimi, ki je niso kupovali po teži, ampak po povprečni ceni. Zanimanje za stalne mesečne živinske sejme v Celju narašča. Zlasti so dobro obiskani svinjski sejmi. = Dobave. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 12. t. m. ponudbe za dobavo 30 m3 plohov za žage. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. t. m. ponudbe za dobavo 1000 kg loja, do 18. i. m. za dobavo 14.500 kg pocinkane železne pločevine, do 22. t. m. za dobavo 20.000 komadov listov iz malino-platna za odiranje in za dobavo 700 kg plovca. — Vršile se bodo naslednje ofertnlne licitacije: 19. t. m. pri intendanturi III. armijske obla-tti v Skoplju glede dobave 170 komadov sodov (a 200 litrov) in 5 sodov (a 500 litrov) iz pocinkane pločevine; 2. julija pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave raznega papirja; 6. julija pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave pisarniškega materijala, 9. julija pa glede dobave 2000 m3 lomljer.ega kamna za zidanje. _ 38. pešadijski polk v Cetinju si hoče nabaviti 2000 kg mila za pranje (interesenti naj pošljejo svoje ponudbe direktno omenjenemu polku). Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. = Prodaja. Dne 3. julija se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Subotici ofer-talna licitacija glede prodaje 500 komadov lesenih sodov od mineralnega olja. Predmetni oglas je v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. = Likvidacija. Gospodarska zadruga v Mariboru, r. z. z o. z., se je raziružila ter prešla v likvidacijo. Upniki naj se zglase pri zadrugi. 10. junija. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 71.50—73, Vojna škoda 301—306, zastavni iu komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—193 (195), Ljubljanska kreditna 175-200. Merkantilna 100—104, Praštediona 864—867. Slavenska 49—0, Kreditni 165 do 175, Strojne 64—72, Trbovlje 302—308. Vevče 100—0, Stavbna 55—65, šešir 104—0. — Blago: Zaključek: oves, srbski, rešetani, fco vagon gorenjska postaja, 1 vagon po 225. Povpraševalo se je po smrekovih in jelovih hlodih, bukovih drvih in deskah. ZAGREB. Zelo slab promet na efektnem tržišču. Tečaji v glavnem nespremenjeni. Vojna škoda je pokazovala nadalje tendenco naraščanja — Na deviznem 'ržišču je bil promet slab, dasi beograjska borza danes ni bila odprta. Tendenca mlačna. Razen Pariza in Dunaja so vse devize popustile. Skupni devizni promet je dosegel okroglo 6.27 milijona Din. Nofiraie so d v ize: Dunaj izplačilo 800.375 .....804.375. ček 800.275—804.275.' Berlin izplačilo 1349.8 do 1354.8, Italija izplačilo 207.41—208.61, London izplačilo 275.3 -276.5. ček 275.2—276.4, New York ček 56.465—56.755. Pariz izplačilo 168.68—170.78. Prasa izplačilo 167.7 do 168.7. ček 167.7-168.7. Švica izplačilo 1096 do 1100. ček 1096.0-18—1100.048; valu-' te: dolarji 55.89 — 56.19, avstrijski šilingi 806 — 808. češke krone 167.5 — 169, frfr 170—180, funt 270—274. švfr. 10S5 do 1095. italijanske lire 207—210. mK 0.079' do 0.0795. nemške marke 1333—1355, leii 22 do 25: efekti: bančni: Narodna 3650 do 4000, Eskomptna 101—101.5, Kreditna Zagreb 104—105. Hipo 57—58. Jusro 90—91.5, Ljubljanska kreditna 175—0, Praštediona 865—870; industrijski: Eksploatacija 13—20, Šečerana Osijek 270—275. Tsis 53—55, Na-šička 800—900, Slavonija 35.5—36. Trbovlje 320— 330, Vevče 100—0; državni: investicijsko 72—72.5, agrarne 41.5—42, Vojna škoda, promptna 305—306, za junij 306—307. za julij 308—311. CURIH. Beograd 9.11. Bfrlin 123, Ne\v York 516 in pet osmink. London 15.1325, Pariz 15.2875. Milan 18.90, Praga 15.31. Budimpešta 0.007220, Bukarešta "2.175, Sofiia 3.75. Dunaj 72.975. DUNAJ. Devize: Beograd 12.475 do 12.515. Berlin 168.21—168.71, Budimpešta 98.93—99.20, Bukarešta 2.9775- 2.9975. London 34.405—34.505. Milan 25.80—25.90, Nevv York 706.65—709.15, Pariz 21.01—21.11, Praga 20.93—21.01, Sofija 5.1125—5.1525, Varšava 70.25—70.75, Curih 136.81—137.31: valute: dinarji 12.44—12.50, dolarji 706.25 do 710.25. BEOGRAD. Borza zaradi pravoslavnega praznika ni poslovala. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.48, v Berlinu 7.4, v Londonu (popoldne) 276, v New Yorku (9. t. m. po borzi) 1.76 in pol. Razcep v angleški liberalni stranki Nepričakovana zaupnica Lloyd Georgeu Parlamentarna frakcija liberalne stranke je imela 8. t. m. sejo, ki se je je udeležijo 34 poslancev. Seji je predsedoval Lloyd George. Sir John Simon je poročal o svojem posetu pri lordu Oxfordu, s katerim je razpravljal o poteku prejšnje seje frakcije. Simon je dodal, da je potem prejel pismo lorda Oxiorda, v katerem le-ta sporoča, da se od njego- (Po francoski karikaturi) vega zadnjega pisma, ki ga je bil poslal pretekli teden, ni nič zgodilo, kar bi utegnilo spremeniti njegovo naziranje. Frakcija je vzela to pismo lorda Oxf forda na znanje, nakar se je začela debata o resoluciji sira Roberta Thoma-sa. Po kateri izreka liberalna parlamentarna frakcija svoje nezadovoljstvo, da so prišla nesoglasja med liberalnimi voditelji v javnost. Resolucija izraža nado, da bodo voditelji zastavili vse sile za vzpostavitev enotnosti v liberalni stranki. Predlog, naj se črta v resoluciji ono mesto, ki ne odobrava postopam''« lorda Oxforda, je bil odklonjen z 20 proti 12 glasovom. Po sprejetju resolucije in odklonitvi omenjenega predloga glede lorda Ox-forda, kar pomenja zaupnico Lloyd Georgeu, računajo poučeni krogi s tem, da bodo pristaši Asouitha ustanovili lastno frakcijo pod vodstvom sira Johna Simona. To bi pomenjalo popoln razkol v angleški liberalni stranki. Kako je bi! Przsmysl izročen Rusom Dunajske novine so prinesle pred kratkim natančen popis' o predaji trdnjave Przemys!a ruski armadi. Bilo je v noči med 16. in 17. marcem leta 1915.. ko ie prejel major Figi, šef statističnega urada v dunajskem vojnem ministrstvu ukaz, da mora takoj oditi v dvor. Iz Przemysla. katerega so bili Rusi popolnoma obkolili, je namreč prišel radiograrn, naslovljen naravnost na starega cesarja Franca Jožefa in tako zamotano šifriran, da so ga oficirji v cesarjevem kabinetu več ur zastoni skušali razčleniti in zapopasti. Preostal ie edino še major Figi, da točno prevede tekst, ki je bil. kakor se je pozneje do-znalo, zelo usoden. General Kusmanek, poveljnik Prze-mysla, je namreč sporočil cesarju na Dunaj, da ie postala situacija nevzdržna. Trdnjava je bila založena s hrano še za nekai dni, vojaki so se hrabro branili, a niso mogli vztrajati, število sovražnika oa ie bilo od ure do ure večje. Kusmanek je trdil, da bi se samo na en način dalo prebiti železni ruski ■obroč; za tak izpad pa so bile čete premalo odporne. Hotel ie izvesti sunek v smeri proti Lvovu. toda ta poskus ie bil tako riskanten, da je prosil zanj posebnega dovoljenja. Ko je Franc Jožef do Figlovem tolmačenju brzojava spoznal dejanski položaj, je bil ganjen in je v takojšnjem odgovoru najprej bodril vojake naj se še dalje žrtvujejo zanj in za domovino ... na koncu pa je pristal na Kusmanekov predlog, ki se je glasil na predajo. Radiograrn je prišel v Przemysl in Kusmanek ga je prečital pred svojimi četami. Vse vojaštvo je uvidevalo. da je nemogoče prebiti ruski obroč. Ruska artiljerija je sipala na avstrijsko posadko na tisoče granat in šrapnelov. Razvila se je obupna borba, ki je trajala deset ur ter je končala s porazom Kus-manekovih čet. Branitelj trdnjave je moral priznati, da je vsak izhod izključen in je dne 19. marca zjutraj poslal drugi radiograrn, v katerem ie priznal, da je popolnoma premagan in da se mora umakniti v trdnjavo. Franc Jožef je odgovoril: «Z žalostjo v srcu dozna-vam vest, da se ie idealno zasnovani načrt ponesrečil in da so bile vse žrtve zaman.» Nato je general Kusmanek vztrajal še par dni, slednjič pa izobesil belo zastavo, nakar so Rusi vkorakali v trdnjavo, razorožili čete in jih odpeljali globoko v Rusijo. Jezus Kristus v Indiji? Iz Amerike prihaja senzacijonalna vest. Profesor N. Roerich, ki že tri leta potuje po Aziji ter proučuje Tibet, je naletel v nekem samostanu v Tibetu na star rokopis, v katerem je zabeleženo potovanje Jezusa Krista po Indiji. Rokopis leži v nekem budističnem samostanu ter je pisan v jeziku «Pali». Ta jezik je malo razširjen in ga znajo le redki učenjaki. Zato je odkritje arheologa Roericha tem važnejše in zagonetnejše. Indijski samostani, v katerih se nahajajo dragoceni znanstveni dokumenti, so bili do danes za tuje raziskovalce zaprti. Budistični menihi niso zaupali svojih tajn nikomur in Roerich je prvi, kateremu se je posrečilo pridobiti njihovo zaupanje ter izposlovati dostop do tajnih bibliotek in arhivov. Dokument, ki se nanaša na Kristusovo bivanje v Indiji, izhaja iz prvega stoletja po Jezusovi smrti. Zabeležba pravi, da je neki človek, z imenom Jezus iz Betlehema. prišel v svojem 29. letu v Indijo, da bi se učil v ondotnih samostanih. Bil je zelo moder ter se je najprej mudil v samostanu Henisu v Tibetu, kjer je ostal več mesecev. Svoje roditelje je ostavil Jezus v Palestini in po končanih študijah se ie napotil nazaj, odkoder je prišel. Potni dnevnik popisuje tudi, da se ie vračal Jezus iz Indije v Palestino z neko palestinski karavano. Na tem potovanju je pridigoval bednim in ponižnim, po povratku v Palestino pa se je mora! radi širjenja svojih naukov zagovarjati pred tribunalom Poncija Pilata. Rokopis, ki še vedno ni raztolmačen do konca, je zelo važen tudi radi razmerja in zveze, katero prikazuje med krščanstvom in buddhizmom. Radi mnogih paralelnih naziranj v obeh verah so se namreč kulturni zgodovinarji že če-stokrat prepirali. Sedaj, ko je potovanje Jezusa Kristusa v Indijo dokazano s tem avtentičnim dokumentom, ie verjetno, da bo tudi v teh vprašanjih nastopila nova orijentacija in novo tolmačenje. Študentovski škandali v Hannovru Na tehnični visoki šoli v Hannovru se dogajajo demonstracijski škandali, ki zavzemajo tako ostre oblike, da se zanimanje zanje širi tudi izven nemškin meja. Nacionalistični študenti so započeli kampanjo proti privatnemu docentu dr. Teodorju Lessingu, ki ie po pjko-ljenju Žid in po političnem prepričanju socijalist Očitki, ki jih gromidijo proti dr. Lessingu, so nairazličneiše prirode. Predbacivajo mu nepatrijotično zadržanje tekom svetovne vo.ine židovski fanatizem in pristransko idičkarstvo. Nahujskali so proti nje:nu vse meščanstvo in skušali preprečiti njegova predavanja, toda dr. Lessing se ni vdal in odklanja 6 mesečni dopust, ki mu ga priporoča akademsia senat. Demonstracije so zadnje dni dosegle višek. Nacijonalni študerti stopajo v štrajk in rektor bo tehnično visoko šolo zaprl za poletni semester. Brezuspešna so celo posredovanja prosvetnega ministra Beckerja in prezidenta Hindenburga, ki je hannoverski rojak iii častni doktor tamošnje univerze. Nacionalistični študenti napovedujejo, da se izselijo v Braunschweig in to bo menda edina pot k pojenjanju škandalnih prizorov, ki se te dni dogajajo na hanno-verauski tehnični visoki šoli in vzbujajo zgražanje v vseli resnih akademskih krogih. X/z Rima v Tokio in na severni tečaj. Predsednik norveške družbe za zrakoplov* bo objavlja v skandinavskih listih ves':, da namerava polkovnik Nobile skonstruirati velik zrakoplov, ki bo daleč pre.-egal «Nor» ge» in s katerim bo letel iz Rima čez se. verni tečaj v Tokio na Japonskem, kjer se bo izkrcal X Blaznik, ki hoče govoriti z ministrom. Na Dunaju se je pripetil te dni v parla« mentu čisto nenavaden primer. Pri vratarju zbornice se je javil mož, ki je zahteval, da ga mora nemudoma sprejeti minister za so« cijalno politiko dr Resch. Vratar je izja« vil, da ministra ni v parlamentu, nakar je Francoski so enodušuo priznavali eleganco Ljubljane. Občudovali so moderne in krssne obleke gospodov V odioč mi meri"ie z nodo-seglj vo iinim: oblekami, ki j h dobav.ia našim gospodom, pripomoglo tvrdka Drago Schvvab L ubij,'.na .....''-s-' •• -"' Akrobatike ameriških filmskih igralcev Ne levi: Harry Smith in Lilian Hart pri snimanju vratolomne scene v 33. nadstropju ameriškega nebotičnika. Na desni: Joe Par;ons pleza po spleteni lestvi z drvečega letala na motorni čoln, ki leti z največjo h rrostjo čez morske gladino. — Pripomniti velja, da sta obe sliki.posneti po naravi. Triki danes v kinematografiji ne služijo več. Samo ie danes v petek se predvaja veliki kriminalni razkošno opremljeni iilm Zalamort - • Zalavie (Skrivnostna črna maska) V glavnih vlogah: temperamentna Fern Andra originalni apaš Emilio Ghione in vedno elegantni Robert Schola Vsled ogromne dolžine imna (oba dela v enem spotedu) predstave ob: i, '/:8, «/«10, Jutri v soboto: Ha-Ha-Harold Lloyd s svoji najnovejši imenitn: toda mladini prepovedani burki On se ženi «EHtni Kino Matica» vodilni kino v Ljubljani, reitfon m možak sunil vratarja v stran, potem pa mu je izročil list za ministra ter izjavil, da pride do te in te ure po odgovor. Za slu. čaj, da ne bi dobil odgovora, je grozil vra« tarju z nesrečo. Vratar je takoj videl, da nima opravka z normalnim človekom in je šel po policijo. Na stražnici so odprli pis« mo, ki je bilo precej zmedeno pisano in v katerem je pisec zahteval, da mu minister takoj preskrbi kako službo Kakor se je po» zneje izkazalo, je bil mož, ki je hotel go« voriti z ministrom, nele brezposeln, ampak zares zmešan. Je šele pred kratkim prišel iz Steinhofa ter parkrat z revolverjem v žepu strahoval ljudi, ki niso hoteli ugoditi nje« govim muham. Revež je vojni invalid ter sj pišj Baumbach. Doma je iz Linza. X Dragoceno življenje. Zamorec Harris je umoril v mestu Lanksightonu (Kentuc. ky) belega farmerja Baeranda z dvema ma. lima otrokoma ter je oskrunil nesrečno go« spo Baerandovo. Zločin je razburil vso dr« žavo in desettisočglava množica je hotela Harrisa takoj linčati. Oblasti so proglasile v mestu izredno stanje, obkolili so sodnijo vojaki in prepeljali zločinca na sodišče v oklopnem avtomobilu, ki je bil obdan s ko« njenico. Povsod na ulicah so stale strojni; ce. Seveda je bil Harris končno obsojen na vešala. Ves čas pa je bila ječa zastražena s pešci ter konjeniškimi in topniškimi oddel* ki, da ne bi bil Harris predčasno umorjen. Prebivalstvo mesta se je pomirilo šele po zakoniti justifikaciji. X Ludendorffova ločitev od žene. Nem* ški general Ludendorff, ki ni radi svojih zarotniških akcij v Nemčiji nič kaj poseb* no priljubljen, se hoče dati ločiti od svoje žene. Kot vzrok ločitve se navaja, da jc njegova žena huda kadilka, katero je za» vedel nikotin tako daleč, da je postala Lu-. dendorffu neprijetna zakonska tovarišica. X Gledališče v Liegeu pogorelo. Mestno Gledališče v Liegeu .ie te dni pogorelo. Ško« da, ki je nastala radi ognja, znaša dva mit lijona frankov. Požar je baje povzročil ne= ki delavec, ki se je hotel s tem činom ma= ščevati nad ravnateljstvom zavoda, ker mini hotelo zvišati mezde. Ljubijana, 10. junija. Hudodelstvo težke telesne poškodbe Janez Turšič. posestnika sin iz Brezovice,, jc šel 28. februarja zvečer z družbo iantov iz gostilne v Borovnici. Ko so dospeli do križpotja, so naleteli na Karla Švig-Ija in tovariše. Švigelj, ki je imel s seboj kolo, je kok. odložil in jel suvati Turšiča, a Turšičev tovariš Pristave je pograbil krajnik ob bližnji ogiraji, ki mu ga ie Švigelj takoj hotel vzeti. Ta trenutek je pa priletel kamen in zadel Šviglja v oko, da mu je izteklo. Svsgelj trdi, da mu je kamen vrgel v oko Janez Turšič, češ da j« še! že preje proti njemu z dvignjeno roko in ga je ta le zano osuval. Turšič dejanje popolnoma taji. Priče so izpovedale zelo nasprotujoče; Švigljeve slično njegovi izpovedi, a Turši-čeve podobno njegovemu zagovoru; vendar se izpovedbe Švigljevih prič slabo ujemajo. Glavno vprašanje o krivdi so porotniki zanikali s 7 glasovi in na podlagi tega je bil Turšič oproščen * Popoldne bi se imela vršiti porotna razprava prot Ani Špilakovi radi hudodelstva poneverbe, ki pa je bila preložena. Maribor, 10. junija. Zagoneten umor pred 6. leti Pred današnjo poroto so stali brata Ivan in Jožef Markuzzi, Ana Markuzzi, žena prvega ter Mihael Zemljič, vsi iz okolce Sv. Lenarta v Slovenskih Goricah, ki so bili obdoLženi skrivnostnega zavrannega roparskega umora nad neznanim trgovcem, katerega so našli pred šestimi leti v gozdu pri Benedičkem vrhu v Slovenskih Goricah. Dne 7. septembra 1920 leta je nabirala dopoldne 13!etna deklica Ješovnik v Benedičkem gozdu gobe in ob tej priliki našla truplo umorjenega neznanca Truplo le imelo na vratu, na glavi in na desnj roki štiri smrtne poškodbe, prizadejane z ostro sekiro. Lobanja je bila prebita, možgani so bili naravnost poškodovani, tako da ie nastopila takojšnja smrt. Identiteta še do danes ni bila ugotovljena, vendar se sklepa, da je moral biti trgovec ali tihotapec. Ljudski glas ie spravil tako Markuzzijevo družno, ki Je bila zelo na slabem glasu in znana kot tihotapci, v zvezo s tem zločinom. V februarju leta 1921 le sodišče uvedlo proti njim preiskavo, katero pa je mora- Frigyes Karinthy: Spanje Gospod Nervozni je bil zopet nekam nervozen in raztresen: sklenil je zvečer ob enajstih, da gre spat. ker je moral naslednje jutro ostati že ob sedmih Pomislil je, zakaj, pa se spočetka kar ni mogel spomniti. Aha. zato. ker odpotuje. Odigral ie hitro še dve partiji šaha. potem pa je vstal in se vljudno poslovil: Oprostite, zdaj moram pa res domov. Spotoma mu je šinilo v glavo: Jej, kako prav. da bom jutri tako rano vstal, se bom vsaj malo okopal. Kopel človeka kar poživi. Toda stoj, saj se ne morem okopati. ko pa odpotujem. Na, nič za to. mi vsaj ni treba zgodaj vstati. , i . . .. Previdno je odprl vrata, da bi ga nihče ne čnl. Šele ko je bil v sobi. se je domislil, da ni nikogar doma. Prižgal je električno luč in navil uro. Udobno se je zleknil na postelji: na, pa zaspimo. . Tako je sklenil v mislih, energično m s trdim povdarkom. No. pa zaspimo, je ponovil z zanosom. Kaj pa je to? se je vprašal čez dve minuti, kaj še vedno ne spim? Vraga, kako naj pa jutri vsta-nein? Aha, si je dejal, ko sta pretekli na-dalini dve minuti, zdaj bomo zaspali. Zdajci pa ga je streslo. Kak neprijeten občutek, je pomislil: zdaj-le sem še pri zavesti, v naslednjem trenutku pa bom že brez zavesti, kakor kak mrtvak Hipoma se je obrnil na drugo stran. Začel je razmotrivati: I. kakopak, če si neprestano ponavljam: no, zdaj bom zaspal, potem seve ne morem zaspati, ker se ob tej misli vedno nanovo zbudim. Kdor ima resen namen zaspati, ta si nikdar ne bo dejal, da mora zaspati, češ da je zaspan, nego kratkomalo zaspi in ne utegne pomisliti: sedaj spim in obratno. Grom in peklo, ga je ta logika razvnela. Ves poten ie že. Treba ie misliti že na kaj drugega, da ga bo med tem nenad i zgrabil spanec, ne da bi mislil nu.ij. in se je zatopil v dogodke, ki so se mu pripetili čez dan. Pa ni bilo nič zanimivega na njih, razen morda tistih dveh partij šaha zvečer, ki sta gotovo bili zanimivi. Povsem nepriča- kovano je bil da! šah. ob strani je stal koni. tudi dama je bila zavarovana, in s tekačem je vzel dva kmeta po vrstL Obrnil se je hitro na postelji in se zagledal v temo. Ob mizi sta stala dva stola, eden se je čudno nagibal v stran. Kako. neprijetno stoji ta stoi! IVe-ja bi ga bilo prestaviti. Aha, stol je za konjski skok oddaljen od omare, torei ^a lahko z omaro vzamem in napo ve rti peč: šah. Toda vmes stoji pljuvainik. ki krije stol. torej ga ne morem . ze;i. Vsekakor pa bo dobro Ja ga premestim. sicer ne bo nič s spaniem. Skočil je s postelje in prestavil stol. N?to ie zopet legel. Zdai je dobil, kaj mu je manjkalo: ležal je na srcu. Hitro se ie obrnil na hrbet in se zagledal pred se. Tako. zdaj bo dobro. Srce funkcijo-nira enakomerno. Prisluhnil je, če v resnici funkcijonira. Torej dobro. Aha, blazina mu je tudi nagajala. Prijel je ogel blazine, jo zmečkal in si jo potisnil pod glavo. Cez dve minuti je dognal, da ne bo prej zaspal, dokler ne potegne blazino za en centimeter izpod vzglavja. Sicer bi se bil še zadušil. Tako, zdaj je vse v redu, le še odejo treba popraviti pod kolenom. Ali takoj ga prevzame neprijeten pomislek: če je odeja tako napeta, ne more z nogo nikamor. Sicer je res: počemu naj premika nogo, če misli zaspati. Pa mora biti že prav tako. drugače bi se mu zdelo, da je zvezan Nenadoma sune torej s kolenom k sebi, v brado, a obenm je potegnil tudi odejo in z leve ie začel prihajati v po-i steljo ugoden hlad. Stegnil je desno no-1 go pošev od sebe. levo pa v stran čez posteljni rob in roko si je ovil dvakrat okrog vratu. Čez pol ure je potisnil glavo pod blazino, drugo blazino pa si ie položil na prsa. Čez nadaljne četrt ure je vrgel obe blazini na drugi konec postelje, k nogam, in potegnil stegna pod odejo. Čez dvajset minut se je vle-gel povprek čez postelio in uprl podplate na steno. Čez nadaljnih petintrideset minut mu je šinila v glavo edina možna rešitev: z glavo v rjuho je legel na sredo postelje, razkoračil nogi v obe nasprotni smeri, z levo roko se zaril med razriti žimnici, z desno pa se oprijel za podplat desne noge. Ob šestih zjutraj se je domislil, da je pozabil zatvoriti oči in da zato ni mogel zaspati. obravnave lo nato ustaviti, ker ni bilo zadostnih dokazov za njihovo krivdo. V teku nadaljnih par let pa se je nabralo s pomočjo orožni-štva in ljudstva toliko obtežilnega materijala, da je bila uvedena proti Ivanu, Jožefii in Ani Markuzzi ponovna preiskava, proti Mihaelu pa na novo, kar pa je imelo popo-len uspeh. Priče so izpovedale važne iziave. Rna priča je videla kritične noči, da so pri Marktreziijevi hiši nakladali trije moški na voz človeško truplo, katero so nato odpeljali v smeri prot Benedičkemu vrhu. Drugi priči Kovačičevi je obtožena Ana par dati pred umorom izjavila, da ie odšel njen mož z bratom po trgovca, za katerega ie Zemljič nakupvai vino, jabolčnik in sadie in da so se vrnili s trgovcem v njihovo hišo, kjer so popivali. Sumljivo je, da so postali Markuzzijevi po tem umoru naenkrat zelo imoviti Pozneje je kupoval Jožef Markuzzi gostilničarju Roli v pijanosti, kako so Markuzzijevi in Zemljič ubil' neznanega trgovca. Ko si je ta natakal v kleti pijačo Iz soda. so ga s sekiro od zadaj napadli in ubili. Nato so ga obrili in oblekli v vojaško bluzo Pri sebi je imel 20.000 dinarjev. Popoldne in zvečer so bile zaslišane številne priče. Sodni dvor je sklenil radi zasliševanja novih prič razpravo odgodi'i, nakar se je razprava ob 21.15 zaključila. Celje, 10. junija. Zapuščena in zastrupljena Danes se je porota bavila z zanimivim slučajem hudodelstva zavratnega umora in napeljevanja h krivemu pričevanju. Pred pomniki je stal 24 letni Vinko Vasle, sin bogatega posestnika na Stebovniku pri Vel. Pirešici. Pri Vasletovih je služila preteklo leto za deklo mlado in lepo dekle, Frančiška Ver-dev, ki so jo ljudje splošno čislali kot pridno in pošteno. Vinku Vasletu se je mično dekle dopadlo in začel je kmalu i njo ljubezensko razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Letos meseca marca je Verdevova sporočila Vinku, da je že od deccmbra noseča Vinko jo je nato povabil na" belo nedeljo k Cesarjevi žagi, češ da se bosta tamkaj vse potrebno dogovorila. Zabičal pa ji je v pismu, naj o svoji nosečnositi nikomur ničesar ne pove. Vasle je med tem že izdelal svoj načrt. Po razstanku obeh je prišlo Verdevovi nenadoma silno slabo. Zvijali so Jo grozni krči, da Je kar pačila obraz, iz ust in nosa Pa so Ji prihajale goste belo rumen kaste krvave pene. Ljudje so ji takoj prihiteli na pomoč, a bik) je že prepozno. Pred smrtjo ie še ponovno Izjavila, da Jo Je Vasle zvabil k žagi, kjer rau je še enkrat povedala, da je ž njim nasna. 'Nato mu je dala v žep pomarančo, Vasle pa ji je porinil v usta sladkor, ki je b:i zastrupljen. Nesrečno dekle je že par minut po prihodu na doni svojih starišev umrlo. Sodni zdravniki so pri raztelesenju dognali. da je Frančiška Verdev umrla na posledicah zastrupljenja. V njenem telesu so našli še popolnoma ohranjen strihnin, če-gar mnoižina bi zadostovala za usmrtitev štirih oseb. Vinko Vasle je po aretaciji svoj zagovor ponovno Izpreminjal. Tajil Je vsako krivdo in trdil, da se Je dekle najbrž samo zastrupilo in obdolžilo njega iz jeze in maščevanja, ker ji ni priznal očetovstva. Iz preiskovalnega zapora pa Je skušal iz-tihotapiti lastnoročna pisma na svojega očeta, v katerih Je odkrito priznal očetu svoje dejanje in med drugim pisal: »Kupil sem sladkor, na katerega sem ji dal v sredino sladkorja strup, da ga je pojedla.. V enem izmed pisem je nagovarjal dalje svojega očeta, naj pridobi kako pričo, ki bi po krivem prisegla, češ da je Verdevova sama ponovno rekla, da se bo zastrupila. Predlagal je očetu, naj eventualni teki priči ponudi za krivo pričevanje tudi bogato denarno nagrado. ;taroslav: gostilne u stari Ljubljani (Dalje) Kakor »Reselbirtova« v Wolfovi je -ielala napotje v Šelenburgovi ulici do Jolovice na cesti stoječa enonadstrop-a hiša, v kateri je točila gostilna »Zur joldenen Schnalle«. kar so »Novice« le-z 1862 prevedle »pri Zapentlji«. Ljub-, bičani so rekali »Šnodelbirt«. Hišo je ;1Ipil leta 1803. Ivan Juvan; potem je !rišla v last Novakove rodbine. Gostilna je cvetela v 30, 40 letih tja do otvo-itve železnice (ost.) Poleti je vabil go-^e senčnat vrt. Leta 1878. je bila hiša orušena in z njo vred je izginila go-ina »pri Zaponi«. Nad njenimi vežami vrati je tičala v izdolbini. kodra-•a glava iz črnega marmorja, hranjena -. — Kadil bo pestro sliko in bo tudi pokazal uspehe sokolskega dela. — Ob 2. popoldne »e prične sprevod izpred Magdalenske Sole, preko glavnega mostu, Gosposke ulice, Slovenske, Aleksandrove, Cankarjeve, Maistrove in Koroščeve ulice na telovadni prostor. — Cena pri javnem nastopu je tako nizka, da se ga bo mogel udeležiti vsak, kdor se le količkaj zanima za sokolsko življenje. — Upamo, da bo znalo cenjeno občinstvo primerno ceniti to delo in da se ga v obilnem številu udeleži. Sokolsko društvo Ljnbljana II. priredi v nedeljo, dne 18. junija ob 5. popoldne na letnem telovadišču na Prulah (Sredina) svojo vsakoletno javno telovadbo, združeno z ljudsko veselico. Dopisi ŠIŠKA. Sokolsko društvo v Šiški priredi v nedeljo veliko javno telovadbo, kjer nastopijo vsa oddelki društva. Pole« prostih vaj nastopi društvo z izbranimi vajami na orodju, skupinami dn drugimi točkami. Po telovadnem nastopu bo velika ljudska zabava z raznovrstnim sporedom. Za plesalce po pripravljen velik plesni oder, neple-salci se bodo pa, lahko zabavali drugje; tako pri metanju plošč ln streljanju na- dobitke, s šaljivo pošto itd. Tudi zapelo se bo, za kar bo skrbel pevski zbor, ki bo prednašal razne pesmi. Pri prireditvi sodeluje priznana g>cdba bratskega društva Sokola I. iz Ljubljane. Pred pričetkom javne telovadbe se bo vršil po šišenskih ulicah obhod Sokola z vsemi oddelki in z godbo na čelu. Zbirališče za cbhod pred šišensko Čitalnico ob 14 tiri. Telovadni nastop kakor tudš ljudska zabava se bosta vršila na senčnatem vrtu gostilne g. Fr. Kmeta v Zg. Šiški, Celovška oesta poleg šišenske mBcnice. Začetek ob 15. uri. Občinstvo in bližnja bratska društva se prosijo za številni poset Na svidenje v nedeljo v Šiški pri Kmeto. Zdravo! ŠMARJE. Pred štirinajstimi.dnevi smo ustanovila krajevno organizacija SDS skupno s somišljeniki v Grosupljem. Nova organizacija bo za našo okolico velikega pomena, ker le z njeno pomočjo bo dana prilika kmetu, obrtniku in delavcu, da vsaj deloma ublaži pritisk neusmiljenega davčnega vijaka, ki ogroža obstoj nešteto družin. Rubež in prodaja je pri nas na dnevnem redu. Slavimo vse naše nade in upanje v g. dr. Žerjava, ker smo prepričani, da bo on več naredil za nas, kakor vsi poslanci SLS. Za uspeh nam jam-S izvoljen! odbor. ŠMARTNO OB SAVI. V nedeljo bo tu slovesno odkritje spominske plošče v svetovni vojni padlih vojakov za vasi Šmartno, Obrije in Hrastje. Ob 9. dop. bo maša, po kateri bo takoj blagoslovitev spominske plošoe, nato pa govori in deklamacije. Govorila bosta med drugatnd predsednik zveze bivših slovenskih vojakov g. Colarič ln bivši vojni kurat Bomač. SODRAŽICA. Objet s toplimi žarki solnca se je zbudil v nedeljo naš trg, zakaj Sokol je imel svoj nastop in tega se Je trg zavedal. Vrt brata Fajdige se je izpreme-nil v pravcato mravljišče, v telovadišče, kjer je vse gibalo tn delalo, vadilo, da položi ljudstvu račun svojega dela. Popoldne so prišli gostje iz Ribnice, Velikih Lašč. Loškega potoka, Kočevja in drugih krajev. Ob zvokih ribniške «Iskre» in ob nekoliko oblačnem vremenu, bi se Je pozneje fzpre-menilo v krasen večer, se je vtšH nastop, ki Je Izpadel za društvo, ki nima svoje telovadnice, jako dobro. Nastopilo je 25 članov, 14 članic, 12 moškega naraščaja. 28 ženskega naraščaja, 13 moške dece in 25 ženske dece. Da Je prireditev tako dobro izpadla, se moramo zahvaliti tržanom, zla- šteiemo Budalov Križev pot Petra Kupljenika. Povest se godi v protestantski dobi na Slovenskem. cena broš. 17'—, vez. 27'—. poštnina T51 Naroča se 1 Knjigami Tiskovne zadruge v Ljubljani. J samo pri Gorcu Palača LJublj. Kreditne banke V 119 sti pa narodnim in požrtvovalnim gospem, ki so imele v oskrhi paviljone. BREGANA. V nedeljo, dne 6. t m. se je vršil v Bregani izlet slov. Posavja sokolske župe zagrebške. Ta dan bo ostal naši napredni Bregani v trajnem spominu — ko sano skupno z ostalimi bratskimi društvi cb hrvatski meji maniiestirali za jugosloven-sko idejo. Takoj v prvih dopoldanskih urah je prijahala kompletna zagrebška sokolska konjenica, ki je s svojimi lepimi konji napravila mogočen utds na občinstvo. Počasi so začela prihajati i druga sokolska društva tako, da se Je Bregana v nekoliko urah spremenila v sokolski tabor. Ob dveh popoldne je bil svečan sprevod, na čelu godba gasilnega društva iz Krškega, a ob 4. popoldne javna telovadba, pri kateri so po-edžni nastopi izredno ugajali mnogobrojne-mu občinstvu. Nailepša točka javne telovadbe je hila nastop zagrebške sokolske konjiče, 24 po Številu. Po telovadbi se Je razvila prosta zabava, ki Je trajala po-zno v noč. Posebej se tukajšnje sokolsko društvo zahvaljuje za njihovo naklonjenost, bratskim društvom iz Brežic, Zagreba in Krškega. da eden par nogavic z žigom ln znamko (rdečo, modro ali zlato) 93-a ffl „klju&" traja kakor štirje pari drugih, ako kupite eden par. Dobivaj^ se v vseh prodajalnah. Rutnvracijii IVAH SITAR. Dolenjske Toplice (poleg kopališča) priporoča 4649 cenj. obiskovalcem celodnevno hrano s stanovanjem od 45—50 Din. Gostom je na razpolago gozdni in ribji lov, ako prineso orožje in lovsko karto s seboj. Na postaji čaka voz. Čevljarji, pozor! ,Prvo čevljarsko učilišče v Ljubljani, otvori prikrojevalnl teoretični In praktični tečaj za g. mojstre in g. pomočnike. Spiejemajo se tudi udeleženci iz dežele. — Pojasnila in prijave sprejema oblastveno priznani strokovni učitelj in vodja tečaja K. Majce, Celovška cesta 57, Ljubljana VIL 4037-a >• '»■ (>a li^IiHBBBEHBBEl, Ljubiteljem potopisov in opisov tujih dežel toplo priporočamo Hearn — Baukart Poleg opisa japonske dežele mične povesti, ki razkrivajo japonsko dušo. Broširana knjiga velja Din 28'—, v celo platno vezana Din 38"—. Izdala jo je Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. Prešernova ul. nasp. glavne pošte*, VvV tiskovine " w za trgovce denarne zavode urade in vsa draga tiskarska dela izvršuje točno in lično DELNIŠKA TISKARNA D. D. V LJUBLJANI Miklošičeva cesta št. 16 ivvi Neuganljiva Usoda nam je ugrabila po našem nepozabnem Markotu tudi še njegovo sestro, našo ljubljeno hčerko Milico Andrejka učenko III. razreda ženske realne gimnazije ki je po kratkem mučnem trpljenju včeraj ob 18. uri poletela za bratcem med božje krilatce. Prepeljemo jo v petek, 11.1, m. ob 15. iz mrtvašnice drž. bolnice na pokopališče pri Sv. Križu k začasnemu počitku. Z ozirom na našo neskončno težko bol prosimo vse prijatelje, da nam ne izražajo sožalja. V Ljubljani, dne 10. junija 1926. 4625 Vera, sestra. Podpolkovnik Viktor in Milena Andrejka* starši. DelniSka glavnica Din 50,000.OOO*— Rezervni zaklad okoli t Din 10,000.000— CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA PODRUŽNICE* Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Hovi Sad, • Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, agencija Logatec — Brzojavni naslovi Banka Ljubljana Telefon Stev. 261, 413, 502, 503 in 504. 89-1 se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Gaston Lerouz: 6i Prikazen \ Operi Zopet sta ugledala ognjeno glavo. Sledila je bila za njima... Gotovo je tudi tekla in še hitreje od njiju; zakaj zdelo se iima je, da je že bliže. Ob istem času sta začela razločevati neki šum, ki mu nista vedela izvira. Čutila sta samo, da se ta šum premika in se jima bliža z ognjeno človeško glavo. Bilo je škripanje ali pravzaprav škrtanje, kakor da bi na tisoče nohtov praskalo po tabli, strašansko neznosen šum, ki ga včasih povzroča tudi kamenček v kredi, če drgneš ž njo po tabli. Umaknila sta se še dalj. Ognjeni obraz pa se je pomikal za njima in prihajal vedno bliže. Zdaj so se njegove poteze že dobro razločevale. Oči so bile popolnoma okrogle in nepremične, nos nekoliko postrani, usta velika, s polkrožno, visečo spodnjo ustnico. Približno tako kot oči in nos so tudi usta spominjala na luno, kadar je namreč luna rdeča, krvave boje. Kako je ta rdeča luna drčala po temi v višini človeške glave, brez opore, brez telesa, ki bi jo nosilo? In kako je mogla hiteti s tako brzino, naravnost naprej, z nepremičnimi, tako nepremičnimi očmi? In odkod je prihajalo vse to škripanje, škrtanje, cvrčanje, ki jo je spremljalo? Prišel je trenutek, ko Perzijec in Raou! nista mogla nikamor več nazaj. Stisnila sta se k zidu, ne vedoč, kakšno usodo jima prinese ta nepojmljiva ognjena glava in zlasti ta vedno močnejši, vedno živejši, »številnejši« šum; zakaj jasno je bilo, da se je ta šum sestajal iz sto in sto malih šumov, ki so se premikali v temi, pod ognjeno glavo. Ognjena glava se je pomikala naprej... tb je zdaj s svojim šumom... v neposredni bližini!... In oba tovariša sta čutila, kako se jima od groze ježijo lasje; zakaj zdaj sta vedela, odkod prihaj tisočeri šum. Prihajal je v trumah, kotljajoč se po temi v neštetih valčkih, hitrejših nego valovi, ki ob pihni skakaljajo po peskn, nočnih valčkih, ki se penijo pod mesecem, pod ognjeno mesečevo glavo. In ti valčki so jim ohajali med nogami, pljuskali In se spenjali nevzdržno po nogah. Tedaj nista mogla Raoul ln Perzijec več zadržati krika groze, strahu in bolečine. Tudi nista mogla nič več držati roke v višini oči, kakršen je bil v tisti dobi strelski stav pri dvobojih. Roke so se jima spustile k nogam, da bi odgnale bleščeče valčke, ki v njih gomaze male ostre stvarce; valčke, polne tačic, krempeljcev in zob. Da, da! Raoul ln Perzijec bi bila gotovo omedlela kakor gasilski poročnik Papin. Toda ognjena glava se je na njuno rjovenje obrnila k njima in jima rekla: »Ne premikajta se! Ne premikajta se!... Zlasti pa ne sledita za menoj!... Jaz sem podganja smrt!... Pustita me naprej s podganami! ...« Ognjena glava je hipno izginila, se izgubila v temi Pred njima se je v daljavi razsvetlil hodnik, preprost učinek, ki ga ie dosigla podganja smrt s svojo lanterno. Da ne bi splašil podgan, je l.il pravkar obrnil lanterno k sebi in razsvetlil lastno glavo. Zdaj pa je posvetil v mrak pred sabo, da bi pospešil svoj beg... Plaifl je proč in potegnil s seboj valovje plezajočih, škrtajočih podgan, ves tisočer- šelest... Ko sta bila Perzijec in Raoul osvobojena, sta zopet prišla do sape, čeprav sta še vsa trepetala. »Moral bi se bil spomniti, da mi je Erik pripovedoval o ubijalcu podgan.« je dejal Perzijec, »toda ni mi povedal, da se pojavlja v tej podobi... Čudno je da ga dozdaj nisein še nikoli srečal/ « »Kaj pa potemtakem počneva tukaj?« je povzel Raoul mr.:!ic nestrpno in razkačeno... »Ce ne morete ničesar storiti za Kristino, pustite me vsaj, da umrem zanjo!« Perzijec je skušal mladeniča pomiriti »Edini način, da rešiva Kristino Daae je, verjemite mi, da pri. deva v jezersko bivališče, ne da bi naju pošast opazila.* »Ali moreva upati v to, gospod?« »Ej, če ne bi imel tega upanja, ne bi bil prišel po vas!« »In kod se da priti v jezersko bivališče, ne da bi bilo potrebno prebresti jezero?« * Bivši ravnatelj Opere, g. Pedro Gailbard mi je nekoč pri-povedoval na Cesnovem rtiču pri gospe Pierre \Yolf o neizmernem podzemeljskem opustošenju, ki so ga povzročale podgane do dne, ko je uprava najela za drag denar človeka, ki se je zavezal, da bo iztrebil zalego s tem, da bo vsaka dva tedna obhodil Operne kleti. Odtlej so podgane izginile iz Opere. G. Gailhard meni da ie ta človek iznašel tajno dišavo, ki privlači podgane- Speljal jih je v kako Klet, kjer so se opojene podgane dale potopiti. Znano nam je že, kakšna groza je ob pojavu te osebe spopodla gasilskega poročnika, in ne dvomim, da je gasilec srečal isto ognjeno glavo, ki ie tako temeljito razburila Perzijca in vikonta de Chagnyjaja marsikateri bivši strojnik ali vratar, ki jih niso nikoli več videli, skušal samo prepluti jezero... Strašno je to ... Ni dosti manjkalo, da ne bi b: sam ostal v njem... Ce me ne bi bila pošast pravočasno spozna a: Svetujem vam, gospod, da se nikoli ne približate jezeru... Predvsem pa si zamašite ušesa, če zaslišite petje Podvodnega gla?u, gla-u Sirene!« Prodam gozd poseko tli za vlast. — Lesa Je 160—180 m«. haja M na lepem kraja ka-tastralne občin« Ig. Naslov upravi .Jutra«. 16622 Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda EO pir. Najmanjil znesek Din 5---% Ženitve, dopisovanje ter oglasi strog« trgovskega značaja, vsaka beseda Din I'—. Najmanjši saaaak Dta II'—*, Sokolsko društvo Moste sklicuje svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 13. junija ob 10. lili dopoldne v 6voji telovadnici na Selu. Vabi »e vse člane in članice, da se vsi občnega_ »bora sigurno udele?.c, Odbor. Zdravo! 16378 Soko! na BIzeljskem priredi v nedeljo, dne 13. I, a ob i uri popoldne javno telovadbo Po telovadbi velika ljudska veselica v prostorih gostilne HOnigsfeld. S vira godba .Savske divizijske oblasti, is Zagreba. Sosednja društva ee vabijo k sodelovanju pri javnem nastopu. 16538 Sokol, Ljubljana IL priredi v nedeljo, 13. junija ob bi 17. ori na letnem telovadišču na P r u 1 a h javno telovadbo Nastopijo vsi oddelki. Po telovadbi ljudska veselica. Udeležba za članstvo obvezna v krojih. K obilni udeležbi vabi odbor. 16141 Českoslov. obec Tajn? \ vlet v nedčll IS. tm. odpoledne. Sraz o 2. l:od. n-ipoledne u NArodni-Uo domu. Prijde všichni a pfivedte su£m6, poehod je niirnj a bliiko. 16633 Kolo jugosl. sester v Ljubljani bo imelo v petek 11. junija ob 17. tiri izredno od-borovo sejo. Udeležba od-bornic dolžnost! 1664U Iz Laškega V nedeljo, 13. t. m. napravijo: Savinjska, Posavska in Mariborska podružnica skupni izlet na SIjeme pri Zagrebu. Odhod z vlakom v noči ob 1.19. Polovična vožnja. Laičani. ki s mislijo udeležiti izleta, naj se prijavijo pri g. poštarju najkasneje do bo-bote do 5. ure popoldan. 16612 Trgovski pomočnik dober prodajalec, samski in vojaščine prost, verziran v mešani stroki, se sprejme takoj. Cenj. ponudbe pod »Marljiv« na upr. »Jutra« Mariboru. 16660 Služkinja za vse, dobra kuharica, SO do 35 let stara, se iiče za boljšo rodbino dveh oseb. Ponudbe na naslov: Zorka Karamatina, Zemun, Kara-matana 17. 16659 idobe) Spretne šivilje ki lepo in natačno izdelujejo damske obleke, dobijo delo na dom. Naslov upravi »Jutra ». 16594 Učenec priden in pošten, se išče za manufaktnrno trgovino Naslov pove uprara »Jutra« 16521 Izurjena pletilja i večletno prakso, popolnoma izvežbana v vsakovrstnem pletenju, se sprej' me. Reflektirm se samo na prvovrstno moč. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe je nasloviti na: Koejančlč & drug, Domžale. 16520 Prostov. gasilno društvo v Mavčičah priredi v nedeljo 27. junija vrtno veselico — Spored: 1.) Ribolov 2.) Godba. S.) Petje. 4.) Šaljiva pošta. 5.) Ples. 6.) Prosta zabava. Za Jedila ln pijačo bo vsestransko preskrbljeno. Začetek ob 3L uri pop. Vstopnina 5 Din. V slučaju slabega vremena se veselica preloži na dan 4. julija 1926. Prostovoljni darovi se hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi vabi odbor. 16652 Sokolsko društvo v Domžalah priredi v nedeljo 13. t. m. ob 16. uri javno telovadbo in veselico na lastnem te-iovadišču. Vstopnina S Din za Ljubljano ln druStva ob kamniški železnici nsrodna zveza. Ob S v Domžalah, ob 9 povratek. 16662 Gorenjska sokolska župa v Kranju Ima v nedeljo, 13. junija v Radovljici svoj župni naraščajski zlet Popoldan tekme, sprevod in skuSnje, popoldan javni telovadni nastop in veselica v vseh prostorih Sokolskega doma v Radovljici. Vožnja je polovična, postopanje na železnici običajno. Vabimo vsa gorenjska kakor tudi druga društva. da se polnoštevilno udeleže s članstvom in naraščajem tega zleta. — Z.lravo! 16607 Koncipijenta kateri bi mogel prevzeti pozneje odvetništvo (na-sleriništvo), išče odvetnik. Dopise na upravo »Jutra« pod značko .Štajersko 99: 16504 Okrajne zastopnike sprejme v vseh večjih krajih Slovenije zavarovalnica Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Spreten in agilen». 16501 Brivski pomočnik mlad, dober delavec, ki reflektira na dobro stalno mesto, dobi nameščenje. — Janko Meznarič, Jesenice, Gorenjsko. 1649'" BoštanJ ob Savi V nedeljo, dne 13. t. slavi Sokolsko društvo ob petletnici ustanovitve razvitie prapora kateremu knmnje •. Fra- nia Jakilova. Krasni prapor je izvršil dri. zavod za žensko domačo obrt I.jabljani. po strokevnja-Skem načrtu in pod vodstvom ravnatelja, nalstfa rojaka, brata Božo Račlča. Razvitje se vrii popoldne ob U3. Nato Javen telovaden nastop prostih va) za praški »let. Po telovaa-hi prosta zabava. Sodeluje krška sokolska fanfara '« domača gasilska godba. Mlinarski pomočnik 6amec,. z dobrimi spričevali, se sprejme v službo valjčni mlin Vinko Tom. Sič. Vrhnika 333. 16456 Hotelskega slugo dobrimi spričevali, zmožnega nemščine, išče hotel »Štrukelj«. 16488 141etna deklica „ sprejme za lahka dela. Naslov pove uprava »Jutra' 16637 Osebni sluga (komorni) z večletno prak-60 za osebno poslugo pn finem gospodu, ki bi znal ali se v kratkem priučil tudi šofiranju, se išče. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Komorni sluga«. 16626 Službo vratarja iiče mirna stranka brez otrok. Naslov pove uprava »Jutra«. 16635 Šofer in strojnik išle mesto šoferja, najraje v Ljubljani. Naslov poslati na upravo »Jutra« pod »Zanesljiv 7«. 16619 800 različnih znamk poceni prodam. Ponudb« na upr. »Jutra« pod »Znamke«. Proda se vsled »miti (polkovnika Puteanvja) v gradu Tivoli, I. nadstr. levo, jedilnica, spalnica, jedil, servisi, stekleni servisi, razne ure in vhj drugih predmetov. — Pogleda ln kupi ee Utotsm od 14. t. a. naprej. 16311 Mehanik za iivalne stroje se »prejme Za neko tovarno blizu Ljubljane, se išče mehanik, ki se popolnoma razume na čiščenje in sestavo strojev. Ponudbe z navedbo plače naj se pošljejo na upravo lista pod značko »Precizna mehanika«. 16621 Christofov zasebni učni zavod v Ljubljani edini državno konceslonl-rani učni zavod ca stenografijo in strojepisje v ljubljanski oblasti, s pravico izdajanja pravoveljavnih izpričeval, vpisuje za bodoče šolsko leto edino le meseca junija in julija vsak dan dopoldne in popoldne na Domobranski cesti št. 'i. Vpisnina 10 Din, Šolnina nizka. — Zavod preskrbuje absolventom službe. 16642 Trgovski pomočnik mešane stroke, dobro izvežbana moč, kakor tudi učenec poštenih staršev, z meštan-skošol. izobrazbo, se sprejmeta pri tvrdki Josip Zi-danšek, Sp. Hudinja, Celje 16611 Foto inštruktor Naučim Vas lepo fotografirati. boljše kakor vsaka knjiga. Negative, pojačatl, oslabiti, retnširatl in vse drugo manipulacije. Skromen honorar. — Pridem na dom. Naslov pove uprava Jutra«. 16655 Natakarica sposobna, s kavcijo, »e takoj sprejme. Kje, pove uprava »Jutra«. 16618 IV Z i'H (iš&ejo) Pisarniška moč samostojna, zmožna vseh pisarniških poslov knjigovodstva. korespondence v slovenskem ln nemškem jeziku, želi primernega in stalnega mesta, najraje na deželi z vso oskrbo. -Ponudbe na upravo »Jutra' pod »Takojšen nastop 82«. 16582 Mesta vzgojiteljice išče dobro vzgojena gospodična. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Zvesta 15«. 16475 Dekle pridno in pošteno, s znanjem nemščine, vajeno kuhe, šivanja ln drugih domačih del, Iiče boljšega mesta, najraje nekoliko izven Ljubljane. Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Poštena 66». 16631 Boljša deklica vajena vseh domačih del, išče mesta izven Ljubljane Naslov se prosi na upravo »Jutra« pod »Marljiva 66». 16632 Šoferja mladega, sprejmem eamo začasno. Naslov v upravi »Jutra.. 16633 2 vajenca »e sprejmeta za ključavničarsko obrt. Naslov v upr. »Jutra«. 16634 Dobrega kovača za sekire in lopate potrebujem. Lahko je tudi ože-njen, stanovanje v hiii. — Pismene ponudbe pod lifro »Kovač« na upravo »Jutra* 16349 Delavce U io vajeni obdelovanja len, iščemo ia takoj. — Igtotam te sprejme nekaj mizarjev samcev iz okolice Celja-Naslov pove uprava «Jutra» v Cel tu. 16610 Skladiščnik 28 let star. išče » 1 u ž b o kjeTkoli. Gre tudi za potnika ali poslovodjo. Cenj. dopise na upravo «Jutra» pod »Agilen 46». 1664« Uboga sirota stara 24 let, Išče službe radi izgube staršev. Zna tudi nekoliko kuhati. Naslov pove uprava »Jutra«, 16643 Gradi za žimnice in rolete počenSi od 22 Din meter Zahtevajte brezplačne vzorce! V provinco razpošilja* mo proti povzetja — Trgovinsko k. d.. Zagreb, Ilica br. 45. 147/1 PREMOG—DRVA «Hirija» Kralja Petra trg Tel. 220. itev. Hrastovo jedilnico elegantno, temno polirano, najfinejše izdelano, proda po jako nizki ceni Ig. Repše, Ljubljana. Poljanska cesta 21. 16591 Otroški voziček zelo dobro ohranjen, se proda. Naslov pove uprava »Jutra«. 13964 Stiskalnica za vino velikim hrastovim prlti-skalem, štedilniški deli (2 štedil. peči, kotlovinarsil kotel ln ited. klop) ln več ograd za okna, radi prezidave ceno naprodaj. — Pojasnila daje Oskar BH-lerbeck v Kamnici pri Mariboru. 16518 Registr. blagajno 99*99, skoraj novo, prodam po nizki ceni. Naslov pove uprava »Jutra«. 16465 Avtobus enajstsedežen, v brezhibnem stanju, z lahko ln moderno karoserijo ter zračno pneu-matiko. prodam pod ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava »Jutra«. 14102 Otroški voziček ponikljan, ie dobro ohranjen, m proda. Naslov upravi «Jutra>. 16647 hilro 16630 Kredenca jedilnico, moderna, >o nizki ceni proda Skofji ulici 13, dvorišče. 16604 Pisalni stroj «Underwood», skoraj dot. se proda. Naslov v upravi «Jutra». 16614 Avto tremi Bedeži. malo rabljen, v brezhibnem stanju, moderno karoserijo, kupim. — Točne poDudbe marko, navedbo cene in letnice avtomobila, na upr. «Jutra» pod «Avto 41». 16541 Rabljene vreče dobro ohranjene, različnih velikosti, kupimo Ponudbe x navedbo cene in množine na upr «Jutra* pod Šifro cVreče 6». 16466 Kupim popolno, staro opravo za trgovino s špecerijo — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Stare stelaže». 16464 Mrtvaški voz ie rabljen, najnovejšega tf-pa in kompletno konjsko, zraven epadajočo opremo kupim. *— Ponudbe s sliko voza poslati na pogrebni zavod M. Gogala, Bled. 16453 Štedilnik na 2 pečici (2 BratrOhren), železen ali lončen ter ku-hinjeka oprava in posod se kupi. Ponudbe na upi »Jutra« ped iifro »A. B. 1&123 WBL TUŠ ;JUJWunuBu* Stanovanjska hiša velika, te proda na prometnem kraju v LJubljani. Pojasnila daje pisarna odvetnika dr. Iv. Cepudra, Miklošičeva cesta, OUZD. 16628 Dve mladi gospici trgovsko naobražent, (elita živahne korespondence t enakima gospodoma. Dopise na npr. »Jutra« pod iifro »Nageljčet - rajgelliek«. 16649 Gostilno majhno, dobro Idočo, išče najem ali na račun poltena tn vsestransko ia-obražena kuharica in natakarica, vešča v serviranjn in občevanju z gosti nižjega ln višjega sloja. Naslov upr. »Jutra«. 16645 Bodočnost Teii-o ie najti srečno bodočnost in mnogokrat se pride do največjih iazočaran|. Ali gospodični, mladi in bogati, na iti je lahko najsrečnejšo bodočnost v na pošteneišem in naj-čestltijem mladeniču — možu, če se obrne na upravo .Jutra* pod .Velika bodočnost 23 000' 451/ Gostilna se odda takoj v najem ali na račun. — Dopise pod značko »Dobro idoča gostilna« na upravo »Jutra«. 16620 Pod kapital lesno podjetje, tudi soudeležba, za varstvo posestvo. Ponudb« na upr. < Jutra» Mariboru. 16657 Opremljena soba se odda solidni gospodični. Naslov pove uprava «Jutra» 16598 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin se zamenja za večje, ev vzame manjša hišica v najem. Ponudbe na upravo Jutra» pod šifro cSolidna zamenjava*. 16575 Letovišče V fjkofji Loki »e odda v najem čez počitnice kompletno opremljeno stanovanje s pritiklinami. obširnim senčnatim vrtom in kopališčem. — Pojasnila v upravi cjutra* pod Šifro ♦Letovišče na Gorenjskem* 16569 Gospod ee sprejme na stanovanje in hrano. Naslov v upravi «Jutra». 16638 Opremljena soba v sredini mosta, ge odda i 1. julijem samo strogo solidni uradnici. Ogleda se lahko samo od 11.—12. ure Naslov pove uprava cjutra* 16648 1 aH 2 sob! separirani, event. b kopalnico, takoj oddam. Naslov v upravi «Jutra». 16665 Dijak se 6prejme pri boljB družini na hran« in stanovanje Naslcv pove uprava »Jutra« 16656 Dalmatinskega vina 2 vagona prvovrstnega belega ln črnega, 11—12% ja. kosti, Je ravnokar prispelo Poskusi se lahko v skla-difiu »Balkan«. Prodaja ii samo na velike franko Split ali Maribor. Cene konkurenčne. Vprala te v Mariboru, Slovenska ulica 12. — Razpošiljam tudi odprto proti bančni garanciji. — Plačilni pogoji po dogovoru — Lastnik tvrdke Marko Bosnič, Korčula, Blato. 16658 Boljša kuharica perfektna, verzirana v vseh hišnih in vrtnih delih, Uče s 1. Julijem mesta, najraje na deželi. Cenj. ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Pridna 30». 16651 Kot gospodinja iščem službo k boljšemu gospodu ali k boljši družini kot samostojna kuharica. Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Samostojna kuharica*. 16620 Nogometaši! Na Starem trga Itev. I* •e razprodajajo nogometni čevlji po 70 Din. 16654 Proda se avto »VTanderer« z 2 sedežema ln pokritim prostorom za prtljago, primeren za trgovskega potn?ka. Ogl°da se v garaži Stupica. Ljubljana, Slomškova ulica. 16666 Pletilni stroj št. 9. dobro ohranjen, se proda. Ponudbe na upravo cjutra* pod «Pietenje>. 16627 Več hiš na ljubljanski periferiji, od 40—120.000 Din, Iščemo za naše kupce. »Posredovalec* Sv. Petra cesta itev. 18. 16664 Trgovina na zelo prometnem kraja v Mirni na Dolenjskem, se Oa pod ugodnimi pogoji v najem. — Potreben kapital 23.000 Din. V trgovini so nahaja ie večja množina vsakovrstnega blaga. Kompletno stanovanje na razpolago. — Pojasnila daje Engelbert Strah v Mirni. 15458 Vila ali hišica se * zame čimpreje v najem Ponudbe na upravo «Jutra> pod »Vila 27«. 16627 Parcelo 500—600 m5 iš?ein v mestu — najraje na Mirju ali Vrtači. Ponudbe pod šilro »Takoj plačljivo* na npr »Jutra«. 16610 Za letoviščarje v Mariboru zbira stanovanja čez počitnice »Marstan« Rotovlk! trg 4. 16661 Sobo Uče gospod • 1. julijem. Pooudbe na upravo »Jutra« pod »Oradnik 605«. 16605 -rti lil Mlad trgovec prikupljlve zunanjosti, i iastnim premoženjem vre«, nim 250.000 Din, »e lell poročiti z dame do IS let, ki je vešča gospodinjstva In ima doto v najmanj enaki viiinl. Ponndbe » sliko ženitveni zavod »Sreča« Ljubljani, poštni predal 68 16663 Mlada vdova teli znanja v svrho možitve z gospodom, starim od 50—60 let, Inteligentnim. s premolenjera ali večjim posestvom. Ponud. be na upravo »Jutra* pod »Resna 15». 16615 Privatni uradnik 35 let star, s 4000 Din sečne plače, v lepem mestu Hrvaške, išče samostojno, .boljše pituirano damo. rad: Skupnega gospodinjstva Le resne, neanonimne fle se prosi pod siiro »Zado-voljnost» na upr. »Jutra: mu- Hišo ali vilo v Ljubljani kupim. Ponudbe z navedbo kraja, opisom poslopja ter event plačil, pogoji na npr. Jutra pod Silro „do 200.000 Dta" 155 Družabnika sprejme v svrho engrosl-ranja lastnega brezkonku-renčnega izdelka v Jugoslaviji, zdravo podjetje v Sloveniji, ki je v polnem teku. Ponudbe pod »Redka prilika« na upravo »Jutra« 16613 Klavir ali pianino dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe z navedbo znamke, najnižje cene in dolžino na upravo »Jutra« pod »Kosovo«. Ponudeni Instrument ogledam ob priliki mojega prihoda v LJubljano od 4.-6. julija. 16644 Pes doberman mesecev star, se poceni proda. Naslov pove uprava »Jutra«. 16653 Preko poletnih mesecev iščem v Alpah v bližini zdravilišča popolno oskrbo za 3 osebe. Ponudbe s ceno na naslov: Dr. Kestorčanek, Sarajevo, Trg. akademija. 16650 LOKAL u Celju in Mariboru v centru išče za takoj veledrogerija za svoji podružnici. Prostorna skladišča in velika pisarna predpogoj. Ponudbe na upravo »Jutra" pod »Veledrogerija". Kavcije zmožen vola droserijs&e stroke samostojen, energičen, se iS&e za takoj. Oferte s curriculum vitae ,,Veledrogerija" «»«»♦»♦♦♦♦♦♦»«»*»♦**» I* traplstovskt Sir kg Din 20-— čajno maslo kg Din 45 — rzapošilja po poštnem povzetju mlekarna Karlo Lain cky. n-isi-""!"' "v I ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I IIOZOJ l-iozoa Samo Din 800 Lep nov gramofon z 10 dvostranskimi ploščami, v premeru 25 cm, prodam — kje _ izvei I« inserata, katerega ne pozabi čitati v nedeljo dne 18. t. m. 12900 PROTI POMANJKANJU TEKA Vam služi edino rasti nski zdravilni liker G. JEBASIn DBUG. Liublfana-Moste. na jb oi ji im ZA KURJE OČI smrt ivvmm ahtevajte same onginaln „Smrt žulje* vima"! U apotekama in dro^eriiaraa 1 zavo D nara LABORATORIJA IAMICO i^ojr^ i ondinn ' 1 i kaucukaste pete in podp n nosite ob vsakem vremenu. „PALMA" m rezko šje, ker nudi elastično, ugoduo ho o, m tembolj vsakemu praktičnemu in štedljivemu čo veku neobhodno potrebna, ker je n.nogo tr w nejša in cenejša nego usnje. — En sam roizk-vas hitro piepriča, ta: