P^sfimfizna štcvllfca 20 vinar’ev. Simi 72. U Uuhliani, v četrtsk <Šne 10. EprUa Ib »■- VEČERNI *** ttloletoo ps poiti K 40-—. za Ljubljano K 36*— • polletno . . . 20'—, „ „ „ 18'— • četrtletno ... 10-—. . . 9'— |* . juesrtno m m n 3'50, n hm S**- •f«niJt*e Ui uprava: Kopitarjeva ulico S. — Telefon 50. NEODVISEN DNEVNIK User ati: Enostalpna palllvrUa (59 mm Brsta h Isa visoka ari nje prostori ra enkrat po M vto. u dr*-In večkrat po 45 vin. — Ob sobotab Ovotai tartt. —■ Poslano: Enostolpna petitvrsta K V—s — tabela vsak dan, Izvremil nedelja in praznike, ol 1. ort oopoidoo. Kje je dr. Mahnižl Kam so zaprli bolnega škofa? Posebno poročilo »Večernemu listu«. Zagreb, 10. aprila. O dr. Mahničevem Pregnanstvu v Italijo poročajo še sledeče? M t.^° 80 ^ahjanske oblasti hotele dr. Mahniča deportirati v Italijo, so se temu jrprli zdravniki, ker je škof dr. Mahnič bo-“O- Mahničev ordinarij dr. Stanj ek in ita-•? j' travnik dr. Benevegna sta izja-r*®' ,.a„nc moreta dopustiti, da bi škofa l 1 v kak oddaljenejši kraj, ker r,v^.vei}° stanje tega ne dovoljuje, Nato . aI,Jan> »avidezno ugodili temu ugovo-01 m so obljubili, da ga na njegovo željo l repeljejo v Senj. Na torpedovki sla ško-:a spremljala dr. Stanjek in pater Radič, Na visokem morju pri stari Baški pa so škofu naznanili, da ga peljejo vJakin (Ancono). Tam so dr. Mahniča ločili od spremstva, Dr. Staajek in pater Radič sta preiskala celo mesto, tudi pri jakinskem škofu sta bila. A o Mahnič« ni več sledu. Dr. Stanjeka in patra Radiča so Italijani nato s torpedovko prepeljali nazaj. Italijani so zaceli iz cele Istre naše ljudi v velikem številu deportirati v Italijo. Koroški Slovenci glasujejo za Jugoslavijo. Rešite slovenski Korotan! Posebno poročilo »Večernemu listu«. Črna, 9. aprila. Možiška dolina je od-°ala nad sedem tisoč glasov za Jugosla-'djo. i- j Velikovec, 9, aprila. Za one dele slovenske Koroške, ki so zasedeni po jugo« slovanskih četah, sc je vršilo ljudsko gla-Sovanjc, da se koroško ljudstvo jasno in svobodno izreče, kam hoče, da pripada. a Jugoslavijo se je izreklo 33.957 glasov in le 631 glasov je bilo za Nemce, Pomniti pa je, da je od Jugoslovanov zaseden le neznanten del slovenskega Korotana. Pod nemškim terorjem se slovensko ljudstvo ne more svobodno izraziti in hrepeneče čaka odrešilne besede iz Pariza ali odrešilnega dejanja od strani naših vojakov. Nemci požigajo slovenske kmetije na Koroškem. Posebno poročilo »Večernemu listu« . Velikovec, K Vašemu poročevalcu je o. el ves potrt I. Haimburger, po domače *ajer. v vodi, star okrog 70 let in Dramil vpašanje, kaj mu je, je Plavil, da je sedaj revež; Nemci so mu rež« hi gospodarsko poslopje — P J1 mogel drugega kot nekaj živine. ° °Pic je stalo sredi med slovensko in h(*n- i k°fao črto. Slovenski vojaki »o c<» oi j n*c;nu P° mleko; to je jezilo Nem-še? j .1*"1 so mu zažgati hišo, kakor je p .j ^aa/ zvedel posestnik. Mislili so si, da eJ0 slovenski vojaki pomagat gasit In ob tej priliki jih bodo napadli. T eklen-ski načrt so res izvedli. Ko je o, so se postavili malo nad poslopjem v bojno črto, da bi napadli Slovence. Le ti so to zapazili in niso šli blizu, čeravno bi radi bili pomagali posestniku gasiti. Nemci so začeli streljati —• naši so odgovarjali in ubogi kmet, ki bi lahko rešil še to in ono — se ja moral skriti — da ga ni zadela krogla. — Zopet dokaz barbarstva nemških tolp. Vse trpljenje bi lahko izostalo, ko bi bilo našim vojakom dovoljeno, Sčistiti slovenske kraje nemških tolp, Škof Milič. Italijanski militarizem je izvršil nove kričeče nasilje. Starega, sivolasega bisku-pa dr. Mahniča so Italijani z zvijačo odvedli na svojo torpedovko ter ga nasilno odvedli v Ancono. Poročilo o tem se glasi: Dne 4. t. m. ob 6. uri zjutraj je prišel k škofu italijanski častnik z brzojavko admirala Cagnija, ki je dovoljevala škofu, da se sme po svoji želji preseliti v Senj: Častnik je nato spremil škofa na italijansko torpedovko, ki naj bi ga prepeljala v Senj, Na škofovo izrecno zahtevo so mu dovolili spremstvo dveh duhovnikov. Ko je priplula torpedovka na odprto morje, je stopil pred škofa poveljnik ladje ter mu izjavil, da je isti trenutek prejel brezžično brzojavko iz Reke, da škofa ne sme prepeljati v Senj, temveč ga mora odvesti v Ancono. Vsi protesti škofovega spremstva so bili zaman. Torpedovka je odplula v Ancono, kjer so škofa izkrcali, njegova opremljevalca pa prisilili, da sta se vrnila, O nadaljni usodi škofa dr, Mahniča se ne ve ničesar. Zoper tako postopanje napram vzornemu jugoslovanskemu škofu bi moral protestirati ves kulturni svet! Celo Nemci, ki so v Belgiji izvrševali čuda barbarskih činov, si niso drznili dotakniti se belgijskega škofa kardinala Mercier-a, ki se je upiral nemški vladi ter se potegoval za ubogo belgijsko ljudstvo. Pač so grozili, da ga bodo zaprli, a celo Nemec se je bal to izvršiti. Laškemu brigantstvu, ki je tako na las podoben nemškemu barbarstvu, je pridržano, izvrševati nasilja tudi na sivih starčkih, ki se kot škofje potegujejo za pravice svojega ljudstva. Mahničev Krk je središče slovanskega bogoslužja, tisto središče, od katerega izhaja misel, da se uvede v naših cerkvah staroslovenski obred- Krk z Mahničem je bil središče gibanja za združenje po veri ločenih bratov. Ni nam vseeno, kam bo Lah poslal dr, Mahniča. Cela Jugoslavija trpi ž njim ia vihar ogorčenja se mora dvigniti proti temu laškemu brigantstvu. . ' Gorje ti, okrutni Lah, prej ali slej bo konec tvojega nasilja in tedaj bodo kaznovane na tebi vse krivice, ki si Jih storil aa našem ljudstvu in njegovih najboljših sinovih! N Nemci zopet napadajo. Hernške tolpe vržene daleč siazaj. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Marenberk, 10. aprila. Včeraj so skušale nemško-koroške in štajerske čete, ki sc zbirajo na črti Labud — Ivnica, vdreti čez jugoslovansko demarkacijsko črto pri Soboti. Čete generala Maistra so napodile nemške tolpe daleč nazaj. Ljubljana, 10, aprila. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 10. aprila ob 9. uri zjutraj iz. -uradnega vira: Dne 9, t. m, ob 1, uri popoldne so Nemci streljali z ar-tiljerijo, z n.elalci min, s strojnicami in puškami na inost pri Galiciji. Naše topništvo in strojnice so odgovarjale, Nato je bil mir. Ob 10. uri dopoldne je nemški zrakoplov metal letake. Regulacija valute v avgustu. 1 dinar za 2 kron?. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Zagreb, 10, aprila. Belgrajska »Pravda« poroča; V začetku avgusta začnejo z reguliranjem valute. Krone bodo zamenjali z dinari v primeru 2 : 1. Krone bodo zamenjali z dvema iretjinama dinarjev in z eno tretjino državnih obligacij. Nesoglasje v Parizu. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Zagreb', 10, aprila, Handelsbladet v Amsterdamu poroča iz Pariza' Optimizem glede skorajšnjega sklepa preliminarnega miru se je pričel ohlajali. Pojavljajo se ne-»oglasja glede zasedbe renske obali. Po- leg tega jim dela velike preglavice jadransko vprašanje. Nekatere velcvlasti so proti zasedbi renske obali. To je za ertento velikih vojaških interesov. Prva ckupacijska vojska šteje 500.000 mož. Francija in Anglija uvažujeta jugoslovanske dokaze. Posebno poročilo »Večernemu listu« Zagreb, 10. aprila, Iz Pariza poročalo: Minister za zunanje zadeve dr, Trum-bič je prisostoval pri posvetovanju odbora četvorke. Izjavil je časn5karjem, da so jugoslovanski dokazi glede prepolnih točk z Italijo uvaženi v krogih angleške in francoske diplomacije. Češki vseučiliški profesorji za Jugoslovanski Jadran. Posebno poročilo »Večernemu listu*. Praga, 9. aprila. Vsi češki listi prinašajo oklic vseučiliških profesorjev pod naslovom; »Za pravično rešitev jadranskega vprašanja!« V tem dolgem oklicu izjavljajo češki profesorji svoje simpatije za Jugo-•lovavne in naglašajo zasluge Srbije. Profesorji češkega vseučilišča v Pragi, ki so ee bavili z jugoslovanskim vprašanjem, izjavljajo, da so prepričani o pravičnosti ju- goslovanskih teženj na Jadranu, kjer stanuje kompaktno jugoslovansko prebivalstvo, Pošiljajo svoje simpatije trpečim bratom in poživljajo merodajne faktorje, naj delajo za zmago pravice ter da se načela miru ne pregreše proti narodu, ki je tolikanj trpel za svoje osvobojenje in ujedi-njenje. Lahi zaprli duhovnika, ker je žigosal nemoralnost. LDU Zader, 9, aprila. (DDU) Te dni jc don Simon Lovrovič, upravitelj župe v Silbi, žigosal v svoji pridigi vedenje nekaterih ženskih zaradi njih nemoralnega občevanja z vojaki. Zastran tega so ga zaprli in odvedli v Zadar, Zatvorili so ga v sobo, kjer je bilo nekaj drugih jetnikov, med njimi 13 italijanskih vojakov. Jetniki so ga jeli žaliti. Eden izmed vojakov je zahteval od župnika, naj izprazni sod za smeti. Duhovnik je dva dni ostal v tej družbi; spal je na raztrganem pokrivaču. Sele čez dva dni so ga izpustili Italijani, ko so se uveri- li, da jc zaprt brez razloga. Nemila laška gtupost. LDU Zadar, S. aprila. (DDU) V mestecu Sali je propovedoval župnik v cerkvi in dejal med drugim, da mu je milo, da jc narod tako pobožen. Gredočega iz cerkve so prijeli karabinjerji in ga odvedli v vojašnico, Tam so ga izpraševali, zakaj se je v pridigi spominjal guvernerja Milla, ... Jugoslovansko gledališče v Splitu. I-DU Split, 9. aprila. (DDU) Včeraj je prenehalo delovati siaro splitsko diletantsko gledališčno društvo, Nadornestovalo ga bo stalno jugoslovansko gledališčno društvo, ki bo za sedaj gojilo samo dramo. Organizacija in uprava je poverjena dosedanjemu prvemu režiserju osješkega g*e' dališča Gavriloviču. Izvedeli smo, da bo nekaj dobrih sil zagrebškega gleda*j®“a angažiranih za gledališčno društvo v Spotu. !z pokrajine. k Za vizitatorja hercegtmmske haB‘ čiškanske provincije je imenovan o. dr' Eterovič, ki jc več let študiral v Pari#*' kjer je bil zadnji čas kot član duhovniške misije, ki jo jc vodil škof dr. Carij. k Profesorje in učitelje opozarjam o enkrat, naj katerebodi zahteve na staf Avstrijo prijavijo čim najpreje, DokumcO tov ni treba. Prof. dr. Ivan Amejcr Dun ' I, Minontenplatz 5. , k šole in druge zavode, ki so m°r 3 oddaii svoječasno platin ali kako dragoceno kovino vojaštvu (vojni kovin8 centrali) opozarjam, da ni nemogoče, m* svoje stvari dobijo povrnjene in natu*8' ako se pravočasno prijavijo s tozadevt>° prošnjo pri domobranskem likvidajočca1 ministrstvu Dunaj I. Babebergerstrasse 5* Dr. Iv. Arnejc, k Gibanje med trgovskimi namešča*' ci v Zagrebu, Zagrebški trgovski nam^ ščeci so imeli shod, na katerem so sklei*1' li, poslati delodajalcem ultimat, da se v četrtek začno pogajanja o že preje iz*0*' čeni spomenici, Ako delodajalci tej zahte* vi ne bodo ugodili, začno nameščenci štraj' kati, , k Draginja in pomanjkanje na ^cTf?-. skenv trgu je postala po uvedbi potnih stov še občutnejša. Iz Zemuna, Pančeve 1 drugih bližnjih mest, ki preskrbujejo grajski trg, so prodajalke mleka, zelen)^. i. dr, skoro popolnoma izostale, BclgraJ8 listi zahtevajo odpomoči. k Bogonlovnica Sv, Save zopet v *»« gradu- Te dni je prispel v Belgrad prvi jj® delek dijakov in učiteljev bclgrajske ® goslovnice Sv, Save. ki se re začasa V?L. preselila na Angleško, V kratkem Prl kujejo še drugi oddelek. _ k Konferenca starišev in učitelja ^ ženski realni gimnaziji na liceju v Za8r bu sc je vršila 6, t. m, pod predsedstvo ravnatelja Sarkotiča. Po dolgotrajni ra pravi so zborovalci sprejeli nasleaUJ* predloge; 1, Da se toži urednik »Jut13?*-, ga Lista«; 2. da se toži ga. Zofka Kv®dcv Demctrovič, ki je prva spravila stvar , javnost; 3, da sc. sodno zasleduje nezna pisec članka, ki je zlorabil ime dr. *r jeviča. kr Milan Marjanovič je iz Pariza spel v Zagreb, c«rg k Največji hotel v kraljestvu zgradi stavbna družba inž. Jovana Sev -v Novem Sadu. Hotel bo imel v 0 nadstropjih 200 do 300 sob; v pritličju bo moderno urejena borza, sobane za gostije, čitalnice, dvorane za koncerte in zabave. Družba bo na lastne stroške uredila mo-“erna sprehajališča in kopališče; preureja bo mestni park in napravila ribnike m. jezera. Za podjetje je določenih 2 do 3 milijone kron, ' k Za srbsko siročad. Na pobudo dr-tavnega oddelka za varstvo mladine je uprava samostanov v Vojvodini sklenila, “a nemudoma sprejme v vzgojo in uk 300 osirotelih dečkov iz Srbije, k Netočna označba posameznih toini-.. rstev. Uradno se nazivata v našem kra-lestvu naučno in pravosodno ministrstvo: inistarstvo prosvete i vera -— ter: Mini-ja/S*v? pravde. Prof. dr. Čed Marjanovič ^°kazijje v »Epohi«, (Ja s£a ' kapelnik g. St. Binič-Vft.,e a* kot prvo točko svojo uverturo k Prilfl0V/-eVl* dram‘ Ekvinokcij. Skladba je 5« aTn iiva Po motivih in zanimiva v in-hčj rner'^.a.c*J*' Gospica Mara B i n i č k a , p; ?',-v%ega kapelnika, je nastopila kot vij- ,S/>n^a v Chopinovem koncertu za kla-tehirt- ™°lu' umetnica ima veliko n *a igra s finim umevanjem. Drugih je ,ne bomo omenjali; rečemo samo, da im«.®?*®r kraljeve garde prvovrsten in 'Ti , lzoornega vodjo. Iz srca se veselimo • k°ncerta. i2t.^! prijštvo inženirjev v Ljubljani ima v°bčni zbor v torek, 15, t, m. ob 8. tIan-VeCer v dvorani mestnega magistrata, ker 1 Se vabijo k polnoštevilni udeležbi, ter *e drugim tudi sprememba pravil °večanje odbora na dnevnem redu. 1 Preložitev krušnih komisij. Krušne komisije bodo uradovale šele v soboto, dne 12. t. m., od 8. do pol 1. ure popoldne, ker se bo dalo strankam na razpolago, da dobe namesto kruha moko za kruh. Na močne izkaznice se bo dobilo tudi naprej moko za pecivo. Preden se ne objavi, kako se bo to izvršilo, naj nihče ne odda svojih krušnih kart pekom, 1 Peki in prodajalci kruha se vabijo, da se zglase zanesljivo v četrtek, dne 10, t. m., ob 10, uri zjutraj v veliki dvorani mestnega magistrata zaradi tozadevnega dogovora. Manjkati ne sme prav nobenega, ker je zadeva silno nujna in ni časa, da bi se z vsakim pekom ali prodajalcem zaradi prepoznega prihoda posebej obravnavalo, 1 Deželna zadruga izdelovalcev soda-vods na Kranjskem je imela 6. t, m. svoj redni občni zbor ob veliki udeležbi. Od 70 članov se jih je odzvalo 50. Deset članov se nahaja v zasedenem ozemlju in se zato zbora niso mogli udeležiti; tudi dva soda-vičarja iz Štajerske sta posetila zborovanje, — Med drugim se sklene, da se naprosi naša vlada, da bi zamogel naš stan zopet redno delovati, da pomaga z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, ker od 70 članov jih je polovica, ki imajo edini in glavni obrt sodavičarstvo, zato se prosi vlada, da ukrene vse potrebno, da dobimo ogljikovo kislino, ker brez te je nemogoče vsako izdelovanje sodavičarskih izdelkov, izjemoma le nekaj obratov, ki napravljajo potom žveplene kisline. Nadalje se sklene povabiti sodavičarje iz Štajerske, ki so bili poprej pri štajerski zadrugi v Gradcu, da se priklopijo naši zadrugi, ki b;o spremenila pravila in naslov v Zadrugo ,8odavičarjev za Slovenijo, Sklene se, da $tane sifon in pokalica 70 v iz obrtovališča. Članarina za leto 1919. je 25 K z:a vsakega člana. Prosijo se vsi člani, ki še niso plačali, da to takoj pošljeio zadružni pisarni Malinova cesta 11 v Ljubljani. Pri članarini je vštet tudi list Obrtni vestnik, ki ga dobi vsak čl "n brezplačno. Emil More, t, č. načelnik, Ljubljana, Martinova cesta št, 11, p Reka in Cunard Line. V rimski »Tribuni« se je Rastignac z vso duhovitostjo zagnal proti Angležem, ki se v reškem vprašanju menda od Italijanov ne dajo omečiti. Med drugim piše: »Kopljite iq boste našli v Rimu kosti kristjanov, je rekel katoliški govornik. Kopljite dalje, je odgovoril humanistični pisatelj, pa boste našli kosti poganov- Kopali smo in našli končno za pravicami Jugoslovanov na Reko in Jadran — interese delničarjev Cunard Line. Že pred časom so nas opozorili prijatelji iz Rima: Zdi se, da stoje za jugoslovansko kampanjo interesi velike angleške paroplovne družbe. Če je to res, se more reči, da je naša stvar izgubljena, kajti kjer gre za koristi, Angleži ne izpuste in angleška vlada nima. tolike akcijske svobode, da bi se postavila po robu interesom angleške paroplovbe in časopisju, ki jih brani in zastopa.« Toda takrat, pravi Rasti&iac, še nismo verjeli in nismo hoteli brez potrebe razburjati občinstva. Sedaj pa, ko se o tem govori že po vseh ulica! in ko se iz Pariza razširjena vest od nobene strani ne dementira, sedaj moramo povedati svoje mnenje. To mnenje za Angleže ni laskavo: Rastignac govori o bri-gantstvu in lopovstvu, o kupčiji in sleparstvu in pravi končno, da bi tu morala po-« sredovati oblast za javno varnost. Če tako govore Italijani, ko se vlečejo za tujo lastnino, kako naj govorimo mi o Italijanih, ki nam hočejo vzeti, kar je naše« p Vprašanje peškega patriarhata. —1 »Epohi« javljajo iz Pariza, da je Pašič nedavno v Parizu sprejel zastopnika vase-ljenslcega patriarha g. Doroteja. Ta obisk je bil v zvezi z obnovitvijo peškega patriarhata. s Razlaganj® sanj. Dolgo časa so imeli človeka, ki bi se bavil s sanjami znanstveno, za tepca. Enostavno se je dejalo: »Sanje so stara laž.« Ta izrek je^ dobrodošel onim, ki se drže zelo modro in trde, da verujejo samo ono, kar vidijo. Na^ Dunaju se bavi neki učenjak s pi oučevanjem sna< O njegovem delu dvomijo še mnogi, a vendar se mu je posrečilo, da je dosegel lepe uspehe v tem oziru, Ta učenjak se imenuje Freud, On pravi, da se v vsakih sanjah iz- polni po ena naša želja. Kar nam ne nudi življenje, nam nudijo sanje. Mnogo sanj je, v katerih se izpolnjujejo naše želje, ali tudi mnogo strahu ali opominov nam dajo sanje, Eno moremo reči s sigurnostjo: naš mozeg ne miruje niti v sanjah. Kako moremo tolmačiti sanje? Poskušajmo po Freudovem načinu raztolmačiti neke sanje: »Grem skozi dolgo, dolgo ulico. Temno je, jaz sem zelo žalostna in osamljena. Nek človek me preganja. Zbežim in pridem na neobljuden kraj. Tla so mehka in skoraj sem, se pogreznila, V tem hipu se pojavi mil obraz neke žene, ki mi da roko z besedami: Pridi, moje detel Prijazna je in me odvede po suhi stezi na breg, kjer je stala osamljena kapelica. Naenkrat stojim pred oltarjem, poleg mene pa mož, ki me je preganjal,« — Ali je treba te sanje razlagati? Osamljena deklica, ki je ostala krepostna, sanja svoje življenje in nevarnosti v njem. Temna ulica je življenje, človek, ki preganja, so nevarnosti življenja. Močvirje je preteča nevarnost, a prijazna žena je rešitev in končno srečen zakon v cerkvi. Kaj naj osamljena deklica drugega sanja? Druge sanje: »Nahajam se v nekem gorskem selu. Imam neugoden vtis, da moram jutri naoraviti izlet v brda. Prosil sem neko starejšo zakonsko dvojico, da me spremlja; Gospod pravi: Bili smo tam včeraj, trudni smo, — Bil sem žalosten, ko sem videl, da moram v brda sam.« Tu je treba lastnih opazovanj, da najdem rešitev. Stara zakonska dvojica — profesor Frisch in njegova žena, moja stara znanca. Profesor je imel sina, ki se je vrnil iz ujetništva, moj sin je bil ob Piavi. Vsled dela cel dan nisem mislil ua sina. Neka bolnica me je dir-nila z izjavo, da bi bila zelo zadovoljna z vestjo, da je njen sin ujet. Če bi ga tudi ne videla dolgo, samo da ve, da je živ. Jaz sem tako željo odklonil, kei' nisem maral, da bi bil moj sin ujet. In gle,te mc v tem položaju v sanjali. Moje sanje so govorile: - Vidiš, stari profesor strpljivo prenaša ujetništvo svojega sina. Tebe čaka isti udarec. Najglobokejšo resnico naših misli spoznamo po sanjah. Reci mi, kaj sanjaš, in povedni ti bom, kaj si! s Kaj vse je v smodki, Smodko si mislimo kot dobro zavit snopič s posušenimi tobakoviini listi in gladkim finim listom kot ovoj. Čc ta snopič zapalimo, pričakujmo samo pomirjenja nervozne jazdraženc-tti, odpočiti se hočemo-in uživati mir s podvojeno sladkostjo. Veda se nam pa smeje in napade najprvo dim, potem ovoj in slednjič še pepel cigare. V dimu se nahaja; voda v podobi pare, saje, ogljikova kislina, ogljikov oksid in pa parasta tvarina, ki sc da zgostiti v oljnato tekočino, nikotin, To so pa samo splošni sestavki, ki jih kemikarji še nadalje razkrojijo in dobijo še marsikaj drugega, tako: jesihovo kislino, modro kislino, kreozot, baldrianovo kislino, karbol, amoniak, žvepleni vodik; pa še druge oljnate tvarine, sorodne anilinu: pi-ridin, viridin, piholin, lutidin, kolodin, par-volin, korodin in rubidin. — Kemična sestava tobakovih listov je pa ta-!e: tobako-ja kafra ali irkoticnin, guo:i, klorati’. ap-nencc, razni firneži, jabolčna kislina, lese-po ličje in razne vrste soli. — Beli suhi pe-el. ki po svoji barvi in zdržljivosti ozna-bjc vsebino smodke, pa pokaže to-le: nli, natron, magnezija, apno, fosforova jkislina, žveplena kislina, klor in neka vrsta ttrsti, Seveda imajo pa cigare še vse drugačne pritikline, ki pravzaprav nc spadajo raven in .nimajo z njimi čisto nič opraviti, lasti sedaj med vojsko smo se dodobra nnanili z nekaterimi od njih; cukcr, ga-jn, apno, moka, rabarbara, soliter, škrob, mali sladja, hromov svinec, šota, melase, kuhinjska sol, endivija, saje, gumi, rdeča barva, črna barva, časopisi, cimet, zelje, slama, lasje, žeblji, svinčniki in še več drugih neprijetnih presenečenj. s Slavne anekdote o kadilcih. Kakor utegne bili več ali manj znano, Napoleon oi kadil, ali svojim generalom, kateri so pušili, je rad dajal v dar dragocene pipe, Tako n. pr. je dal maršalu Oudinotu dragoceno pipo, ki jc stala tiste čase 300.000 frankov. V »Mamici historique« beremo to-le: Nekoč mu je daroval poslanik per-rijskega šaha prekrasno, pipo. Napoleon je poskušal kaditi že za svojega bivanja v Egiptu, da bi se prikupil domačinom, kotih šege in navade si je hotel osvojiti, Ali »ikdar se mu ni posrečilo, da bi si bil pi-po sam zapalil. Zato je imel skrbeti nje-fov mameluk, Roustan. Ko je tedaj dobil »menjeno pipo, se je spomnil na egiptov-tki tobak, ki ga ni nikoli mogel zapaliti ti zato je odredil, da mu njegov komornik Constant natlači pipo in prižge. To se jc tudi zgodilo. Constant pripoveduje o tem v svojih spominih tako-le: Pipa je bila prižgana, treba je bilo samo ogenj oživiti in zdržati. Ali tako, kakor je Napoleon »pušil«, bi ne bil nikdar pokadil pipe. Napoleon je prav po svoje kadil: •dpiral je zdajpazdaj usta, ne da bi najmanjši dim vdihaval vase, »Kaj vraga, da •e gre!« je naposled nestrpno zagodrnjal. Opozoril sem ga, da ne dela prav, in sem mu pokazal, kako ima kaditi, Ali cesar se je trdovratno držal svoje, metode — in samo usta odpiral. Navsezadnje se je naveličal praznega napora, in mi je velel: »Constant, prižgite mi še enkrat pipo,« Prižgal sem spet in ogenj v tobaku oživil, ali toliko da je Napoleon potegnil vase prvi dim, je zaprl usta in ga ni znal izpustiti, da mu je naposled prišel v goltanec ter mu stopil iz nosu in oči; zakašljal je, ko je prišel k sapi, je zaklical: »Vzemite proč to pipo! V glavi se mi vrti od nje!« In res mu jc bilo skoraj eno uro slabo. Od tedaj ni imel nikoli več pipe v ustih. Zato pa je bil Napoleon strasten šnofa-lec. Po celi Evropi je bil tedaj znan pregovor; »Šnofanje a la Napoleon.« Ker se mu je škoda zdelo časa odpirati in zapirati tobačnico, je imel tobak kar v telov-nikovem žepu, o čemer je pripovedoval tudi Friderik Veliki. — Po bitki pri Wa-terloo zjutraj je lezla utrujena marketen-derica okoli cesarjevega bivališča. Neki častnik jo je vprašal, kaj ji je? Nakar je odgovorila: »Oh, že tri dni nisem nič šno-fala!« — »Tako? Potem sem pa res prav prišel. Daj mi sem tobačnico,« je rekel Napoleon, stopivši baš iz svojega stanovanja, ter je napolnil marketenderici tobačnico iz lelovnikovega žepa. — Stroški za tobak so igrali v Napoleonovem proračunu važno vlogo. Porabil je povprečno sedem funtov tobaka na mesec in včasih si je dal prinesti v en pot 150 funtov tobaka, Nasprotno pa ni dal nič na tobačnico, le tobačnice*, ki jih je poklanjal svojim prijateljem, so bile nad vse dragocene. Za Napoleonove dobe so bile dolgo v modi tobačnice v podobi cesarjevega klobuka, — Ko jc leta 1810, obiskal Napoleon s svojo ženo Marijo Louizo podzemski preliv Saint Quentinski ter mesta Cam-brai, Valenciennes i. dr„ je dal župan nekega nizozemskega m^sta napraviti na slavolok ta-le napis: »IT u’, a pas fait ime sottise. — En epousant Marie-Louise.« — (Nič neumnega ni naredil s tem, da se je vnel za ženo Marijo Luizo.) Ko je Napoleon videl ta uspeh politične in pesniške županove spretnosti, ga je brž vprašal: »Kaj, gospod župan, kakor vidim, negujete pri vas poezijo?« — »Sire, tako kaj malega zložim za domačo potrebo.« — »A ste torej vi sami to napravili? Nate torej šnofajte!« je veselo dejal Napoleon ter mu podaril tobačnico, ki je bila bogato okrašena z briljanti. — »Da, sire ali ves sem zmeden...« — »Kar šnofajte no, pa obdržite tobačnico v spomin in: Quand vous y prenduz vrne prise — Rappaler vous Marie-Louize,« (In kakor boste segli v tobačnico, spomnite se na Marijo Luizo,) i s Tudi zlato ni vse. Princ Evgen je po Osvojitvi Aleksandrije (1706) šel skozi mesto, pa je pred vrati neke vrtnarije videl dekle, ki je bridko in neutolažljivo jokala. »Kaj ti je, hčerka moja?« jo vpraša. •— »Mojega Jakoba so mi ustrelili, vse sem izgubila,«" jadikuje mladenkai — »Potem si moraš dobiti pa drugega Jakoba,« jo hoče potolažiti Evgen. — »Lahko Vam je govoriti,« pravi deklica, »pa poskusite in dajte ustreliti svojo, ženo, ki jo, ljubite, pod- tem bom pa faz Vas tolažila kakor Vi ne,« — Dobrosrčno ji ponudi Evgen dva cekina, misleč, da bo to vsaj hipno poma-i galo, A deklica mu poljubi roko in reče« »Dam Vam še oseminaevetdeset cekinov* če mi daste mojega Jakoba nazai,« In ni jih vzela. Pa je stal veliki vojskovod-j ja, ki je bil naredil že toliko težkega, » zlatoma v roki pred deklico in kakor njej so tudi njemu lile solze po licih — a ubi* tega Jakoba ji ni mogel dati nazaj, s Prvi odkritelj zahodnoindijskih olo* kov po irskem izročilu ni bil Kolumb, teffl’ več Irec Madok in sicer že v 12, stoletju Ker se mu razmere doma niso dopadle, J< 1. 1170, opremil več ladij in jc prišel v neznano deželo, kjer je videl veliko čudni® reči. Odkrili so tudi neko otočje, in g°^9,v^ jc bil eden onih otokov današnji Sv. Vifl* cenc ali Martinik, kajti popis gre ravno na la dva etoka. Otok je zelo temen, pol* “*'• ma in hudega smradu. Slišali smo tam ve* liko pihanje in mnogo grmenja, zelo so se bali in sc blagoslavljali ter križali. »1° 1?°', tem so videli grič ves v ognju in blatna dim in smrad je prihajal ven in ogenj J6 stal ob obeh straneh gore kakor popoln0 goreča stena. Tedaj jc začel eden od mor* nar jev od strahu vpiti in jokati. Rekel je* da se je njegov konec približal, da nocc več ostati na ladji; in takoj je skočil V. morje, zraven jc pagrozno kričal in tulit m preklinjal je samega sebe, da je bil rojeni — Pravijo, da je Kolumb ta popis bral M* da je dobil iz njega dosti poguma za usodepolno pot, s Čuden predlog. Povsem nepraktičen in razsipen je predlog, kako naj se vporab1 nemško brodovje, ki so ga morali izročit1' Wilson je dejal o lem predlogu: »Zdi sC mi, da morejo to predlagati samo ljudje; ki ne vedo, kaj naj delajo.« Brodovje naj se razdeli med zavezniške mornariške ob' lasti, a ne zato, da služijo, ko vojne fot* macije, (Do tu se človek nadeja, da j® ideja antimilitaristična in praktična; naslednje nas korenito razočara.) Vsak* vlada bo tedaj imenovala svojo komi®1)^ ki bo s temi brodovi delala eksperiment® o dalekosežnosti topov, o odporu »klopov ter o drugih iznajdbah, Tc ekspe^"1 mente do danes niso delali na pravih lad-1 jab, ker bi to povzročilo prevelikih str0"1 škov, a zdaj se bo na ta način dvignila P0"1 polna precioznost načrta in konstrukcij8,1 Neki ameriški listi dostavljajo, da naj ostanki uničenih brodov prodajo ko fr*. beni materija!. V zavezniškem časopis)" so vsi glasovi proti temu predlogu. Ede** pravi: »Ali predlagatelj misli, da smo bili brodovje brezplačno? A naše ladje, k so se potopile? In pomorski promet, ki I padel do najnižje meje?« e Futuristično gledališče- Nekega so futuristi v Milanu v »centralni galefllf umetnosti« priredili nov poizkus futurist*c4 nega gledališča, Marinetti je pred predst^ vo razjasnil, da mora imeti futuristični gledališče pet znakov: sintezo, avtononrtJ jo, nelogiko, nerealnost in iznenaden>e‘! Prvi znak, sinteza, pomeni to-le: Pos3' tistični dramatični pisatel) potrebuje dva do tri prizore, da pove publiki, koga pred^ stavlja pojedina beseda, a futuristični • piše iednostavno igralcu na srajco ime 1 tako prihrani tri prizore. — No, en. sam ^ečer je videla publika štirinajst dram. Najlepša je ona z naslovom: »Realizacija Previdnosti«. Vsebina je ta-le: V četrtem nadstropju neke hiše. Okno je odprto. Naenkrat $e vidi, da gre neka lepa deklica skozi okno in leti nekam proti nebu. Vse j® iz sebe, vsi stanovalci lete skupaj, do-*der sobarica iz petega nadstropja ne raztolmači ta pojav in jih pomiri. Tako konča jframa pred občinstvom, ki mu postaja ®I&dno od teh nadzemskih neumnosti. s Zveza med Dansko in Švedsko. V jMTveških časnikih so razpravljali zadnje ■pSe mnogo o tem, kako bi sc moglo priti hitrejše zveze med obema državama. ■Jfa danski obali so označili ko iztočišče f rederikshaven na severni strani Jiitlandi-J6« vzhodno od Skagena. Na norveški obali Predlagajo kristijanija fordski zaliv, morda ^■036, na južni strani fjorda. Morda tema obema točkama bi hodili parniki, ki bi tvorili najsigurnejšo in najhitrejšo zvezo. , s Priprave za podpis preliminarnega “ttu, Dutasta, generalni tajnik mirovnega Posveta, je šel v Versailles, da pripravi dvorane za plenarne seje mirovnega po: 8veta in za podpisovanje preliminarnega ®*Iru- Časnikarji bodo dobili več prostora J101 dosedaj. Za popolno mebliranje je reba dva do tri tedne. Za nemške delegate je francoska vlada rekvirirala cel Vehk hotel. ® “Riba prvega aprila«. To je posebna ni™ v* \Francoskem kot velikonočni ^ tožbah francoskih slaščičarjev hov ° vse P°'no velikonočnih piru- ,, 12. y°koladc in »rib prvega aprila*, f « piše o postanku tega imena, »Excelsio; akor tudi o postanku navade, ko pošilja-0 za prvi april ljudi tja ta sem — za no— °ni. List pravi, da to spominja na dogo-ko so Židje pošiljali Jezusa od Poncija «0 Pilata, p s Dunaj je danes nekaj posebnega. Patriotizem, demokratizem, imperijalizem, ?acijoixalizem, boljševizem, komunizem, inlernacijonalxzem, liberalizem, objektivnost, revolucija, republika in vsa mogoča pbanja, smeri, politične in kulturne. Vsi J^jo svojih navdušenih pristašev, svoje j .°Pise, letake, plakate itd. eden prote-estra proti drugemu, drug pobija tretjega, POVsodi vlada razcepljenost in razpor. Ko le treba zavzeti stališče proti vnanjemu etu, tedaj so vs: složni: Solidarni smo ..vami! — na pr. s sovjetsko vlado v Bu-»P-ti. — Zabava in plesi začno cb 2. P°jdne in smejo trajali le s posebnim J^oljenjem do devete ure zvečer. Trgo-sj^e opirajo ob peti uri in pol. Tramvaj-Promet je ustavljen ob sedmih in pol, kar°Sm* Ur* *n 80 zaPr^ vs^ javni lo-bo,/ deveti uri Dunaj spi, Dunaj je ne bo ozdravel, če mu ne dajo o, s Sjrašno, strašno? Nekateri se smejo Pet v °^°’ drugi se križajo, a vsi še-Nekaj novega* — Kaj je? Kaj se je slisTv o«? Drug dru£eŽa suje jo! — Ali ste ^ • — 'Za Boga — kaj se je zgodilo? ^ > .ne ve£tc? — Strašno, strašno! — ?rn . * ie? Ali v resnici ne veste? — !e s,t5l vas •— pri državnem tajniku N. N, našla danes narodna straža v postelji skrit kilogram moke nularice. — To ni mogoče! — Strašno — Tako opisujejo razmere na Dunaju, s Gledališča na Dunaju. Dvorni gledališči sta na robu propasti. Stavili so predlog, da bi v bivšem kraljevskem dvoru vprizorili komorne igre z malo režijo, a s zelo visoko vstopnino. Tega narodna skupščina še ni odobrila. Po vseh gledališčih igrajo komedije in razne Igre dvomljive vrednosti, operete, a redko prave umetnine. Če vprizarjajo kaj boljšega, je gledališče prazno. s Nesreča na morju. Kakor javlja »Sc-colo« je zadel veliki oceanski parnik »Um-bria«, ki je potoval iz Benetk v Tripolis v bližini Baria na plavajočo mino. Ladja je zelo poškodovana, voda je vdrla v dole-njc prostore. Na krovu je bilo 2000 vojakov v popolni vojaški opravi. Poveljnik je dal spustiti v morje več čolnov za rešitev, od katerih sta se dva potopila z moštvom vred. Na signal za pomoč so prišli paro-brodi iz Baria in vzeli na krov 20 ranjencev, 60 vojakov - mornarjev pogrešajo. Ponesrečeno ladjo so privlekli v Bari, Cenzura je zabranila poročati o ti nesreči. s Cvetna čudesa. Te dni je bilo izlo-ženih v Londonu v posebni razstavi kakih 120 vrst tulipanov, ki so bili eden lepši od drugega. Med njimi se nahajajo plamena-sto rdeči in temnožolti do krvavo bakrenih in biserno vijoletnih v vseh nijansah. Nekateri so visoki kakor srednji rožni grm. Srečni vrtnar, ki je vzgojil te cvetice, je dejal, da so rasti c v koreninju orehov in koksov, vpile njihove sokove in postale zato tako temne. s Dva milijona in pol je zaslužila. Pred kratkim se je vrnila s svojega gostovanja po Ameriki v London znana pevka Nelly Melba, Pela je v korist Rdečemu križu. Zaslužila je za Rdeči' križ dva milijona in pol frankov. To je zelo verjetno, ker je znana igralka kot očarujoča pevka in so Amerikanci v takih stvareh zelo radodarni. O Melbinem glasu lahko trdimo brez pretiravanja, da je zlat. lest©, ki se cesarja brani. Ne zgodi se samo danes, zgodilo se je že enkrat prej, da se je neko mesto cesarja branilo in ga ni hotelo sprejeti pod streho. Bilo je to mesto Reutlingen na Virtemberškem, ki se mu je bližal 1, 1445, cesar Friderik z velikim spremstvom, Ta cesar je znan tudi nam Slovencem, prim. Pegam in Lambergar. Že čisto blizu je bil, deževalo je močno, zato je sklenil, da bo tam prenočeval. Zoslal je glasnika s tozadevnim poročilom na magistrat zanimivega mesta. Reutlingen je bilo tedaj prosto državno mesto z nekoliko polja naokoli. Meščani so bili pridni obrtniki, pečali so se z usnjarstvom, barvarstvom itd,, pa tudi s poljedelstvom in vinarstvom. Bili so marljivi, preprosti, brez velikih zahtev na življenje, pa tudi hrabri in so se večkrat s sosedi stepli. Po udobnostih tedanje kulture pa niso dosti popraševali in so živeli zadovoljno bolj po starih navadah. Tam nisi opazil razkošja in bujnega življenja, kakršno je bilo v Avgsburgu in drugih dr« zavrtih mestih. Zato pa magistrat tudi prav nič ni bi vesel, ko je prišlo cesarjevo poročilo, temveč se ga je lotila prav resna skrb, Kai hitro so sklenili, da pošljejo mestnega sve-tovalca cesarju naproti z naročilom, naj uporabi vso svojo zgovornost, da odvrn« cesarja od nameravanega obiska. Bil j« pa tudi že zadnji čas; cesar je bil samo š« eno uro oddaljen od mesta, ko sta se » svetovalcem srečala. Začel sc je med nji« ma sledeči prav domač razgovor: Svetovalec reče: »Vaše Veličanstvo nam namerava izkazati visoko čast in na» obiskati. Prav ponižno se za to zahvalju-« jemo, a bi Vam bili še veliko bolj hvaležni,^ če bi nam prizanesli s svojim visokim obiskom.« »Kako to?« vpraša Friderik začuden« »Nimamo palač, kjer bi dostojno pre* nočili Vaše cesarsko Veličanstvo in Vaše; spremstvo.« »Za en dan in eno noč bo 'že dobro* samo da smo pod streho.« »Mi Reutlinžani nimamo razkošnih obedov, mi imamo domačo hrano in Vami ne moremo dati drugega.« »Domača hrana nam je ravnotak«, ljuba kakor razkošni obedi.« »Naše ceste so zelo slabe, ker je ž«S več tednov deževalo.« »To nič ne de. Imamo dobre konje in tudi visoke škornje, bomo že prišli skoz.« »Veličanstvo, potem so pa pred hišami tudi visoki kupi gnoja, ker so nekateri meščani obenem kmetje; vrhtega veliko odtokov iz usnjaren in barvamic, na to mora biti človek navajen.« »Upam, da ne bo tako nevarno. Se bomo pa držali za nos, kadar bomo šli mimo,« » »Če bi bili mi vedeli Štirinajst dni preje, kako visok obisk nas čaka, potem bi bili pripravili vse potrebno in bi bili odstranili vse neprijetnosti in zoprnosti, sedaj pa žalibožc to ni več mogoče.« »Vidim vse,« pravi Friderik milostno, »a to zame ni noben vzrok, da ne bi prenočil pri Vas,« »Potem si pa umijem roke,« pravi čestitljiv svetnik, »nedolžen sem. Staril sem vse, kar sem mogel. Zgodi naj se, jaz ne morem ničesar več spremeniti.« Uro pozneje je jahal cesar s svojim spremstvom v mesto. In zgodilo sc je res, da je zajezdil v neki ulici v močvirje, da je konju spodrsnilo in je padlo Veličanstvo v blato. K sreči tako mehko, da je ostalo nepoškodovano. Tedaj je priznal skrb Reutlinžanov kot upravičeno in je rekel: »Res dobri in pošteni ljudje so to. Prav po pravici so se bali, da bom utonil v njihovih ulicah v blatu. Potem bi bilo pa treba novih volitev — takrat so cesarja volili — tega so se bali, zato njihovo pametno in upravičeno svarilo,« Kicer sč je pa v Reutlingen prav dobro zabaval, saj nam je že omenjeni svetovalec porok, da so bili to originalni in dovtipni ljudje. Tudi je drugo jutro brez večjih telesnih poškodb srečno _ prišel iz mesta. To je eden redkih slučajev, da sa je kdo branil cesarjevega obiska. LDU Zagreb, 9. aprila. Zaključni na današnji borzi: kurzi Banka za trg-., obrt in industrijo Banka in hranilnica za Primorjo na SuSaku, novo delnico . . Hrvatska eskomptna banka . . Eakomtna in men), banka, Brod novo delnice . . Hipotekarna banka, Zagreb . . Hadranska banka, novo ..... Hrvatska kroditna banka .... nove ..................... Narodna banka Zagreb ..... Poljedelska banka nove .... Prva nrvatska hranilnica, stare — RoEUa ptička banka................. 'fvornica strojev, Zagreb . . . t'/2°/o založnico eskomptne banke Donar: Blago 475 485 505 515 1445 1455 385 392 —. 400 860 880 980 890 800 900 430 430 94 106 925 208 215 200 — _ 117 Širite »Večerni list“ Vozni red. Proga Planica—Jesenice, Odhod, iz Planice: 8.31 dop,; prihod v Jesenice 9.20 dopoldne. Odhod iz Jesenic 10.05 zvečer, prihod v Planico ob 10.58 zvečer. Proga Jesenice—Bistrica Boh. Jezero: Odhod iz Jesenic ob 10.10 zvečer, prihod v Bistrico Boh. jezero ob 11.09 zvečer. Odhod iz Bistrice Boh. jezero ob 8.06 dop„ prib"1 y Jesenice ob 9.15 dopoldne. Proga Jesenice—Ljubljana glavni kolodvor, Odhodi iz Jesenic ob 5. uri 19 min. dop., 10. uri 20 minut dop. in 8. uri 22 min. zv.; ■ prihodi v Ljubljano glavni kolodvor ob 7. uri 36 minut dop., 12. uri 40 minut pop. 'n 10. uri 46 minut ponoči; odhodi iz Ljubii-ne glavni kolodvor ob 6, uri 57 minut dop., 11, uri 54 minut dop. in 6. uri 45 minut pop,; prihodi na Jesenice oh 9. uri ?0 minut dop., 2, uri 31 minut pop, in 9, uri 18 minut ponoči. Pro,ea Kranj—Tržič. Odhodi iz Kranja ob 8. uri 15 min. dopoldne, ob 1. uri 5 minut pop. in ob 8, uri 25 minut ponoči; prihodi v Tržič ob 9. uri 12 minut dopoldne, ob 1. uri 59 minut pop. in 9. uri 19 minut ponoči; odhodi iz Tržiča ob 5. uri 31 minut dopoldne, ob 9. uri 30 minut dopoldne in ob 6. uri 30 minut popoldne; prihodi v Kranj ob 6. uri 18 minut dop,, ob 10. uri 16 minut dopoldne in ob 7. uri 19 minut pop. Proga Ljubljana držav. kol.—Kamnik. Odhodi iz Ljubljane državni kol. ob 7. uri 48 minut dop., ob 3. uri 10 minut pop. in ob 7. uri 30 minut zv.; prihodi v Kamnik ob 9. uri 2 minuti dop,, ob 4. uri 34 minut poo. in ob 8, uri 45 minut zvečer; odhodi iz Kamnika^ ob 5. uri 28 minut dop., 12. uri opoldne in ob 5, uri 5 minut pop.; prihodi v Ljubljano državni kolodvor ob 6. uri 44 minut dop., 1. uri 18 minut pop. in ob 6. m 26 minut popoldne. Proga Trebnje-Št, Jsnž na Dol. Odhodi iz Trebnjega: 10.30 dop. in 6.57 pop,; prihodi v St. Janž na Dol.: 11.28 dop. in 7.58 pop. Odhodi iz Št. Janža na Dol.: ob 5.28 dop, in 3.45 pop,; prihodi v Trebnje: 6.32 dop, in 5.05 pop. Proga Novo mesto - Straža Toplice. Odhodi iz Novega mesta: 5.00 dop., 11.12 dop., 4.00 pop. in 6.10 pop,; prihodi v Stražo-Toplice: 5.18 dop,, 11.30 dop., 4.18 pop. in 6.28 pop. Odhodi iz Straže Toplic: 5.27 dop., 11.52 dop., 5.20 pop. in 6.42 pop. Prihodi v Novo mesto: 5.45 dop., 42.10 pop. in 5.38 pop, ter 7.00 pop. Proga Spodnji Dravograd—Velenje— Celje. Odhodi iz Spodnjega Dravograda ob 8, uri 41 minut dopoldne in 5, uri 23 minut j popoldne; odhodi iz Velenja ob 5. uri & minut dop. in 7, uri 10 minut pop.; pri- hodi v Celje ob 6, uri 58 minut dop. ij> 9. uri 15 minut ponoči; odhodi iz Celja ob 7, uri 44 minut dop. in 1. uri 50 minut pop.f prihodi v Velenje ob 9. uri 13 minut dop< in 4. uri 22 minut pop.; odhod iz Velenja ob 9. uri 43 minut dop. in 4. uri 44 minut pop.; prihodi v Spodnji Dravograd ob 11* uri 20 min, dop. in 7, uri 56 minut zvečer, *g!u verfžnikov. (Slika stara nekaj mesecev.) (Konec.) Telefon pozvoni, skrivnostno mrmranje, kdo je tako srečen. Dama z rdečim kriiom stopi iz pisarne in zakliče: Reka! Kvišku skoči igralka tragedij, sledi ji kletev onih, ki niso bili poklicani. Pompadur-ka jo vdarja po nogah, tako leti. Vojska se je začela, ravno ko so ji hoteli odkazati vlogo komične starke, ta grožnja jo je prestrašila, z največjo energijo se je vrgla na usnje in sedla. Spravila si je skupaj premoženje, zapravila ga do zadnjega beliča v ponesrečenih špekulacijah, potem se je pa oprijela kave, brazilske in katerekoli druge kave. Ponoči pa leži v tihi sobici in joče za zgubljeno mladostjo. Rdeče krilo pa pove nekemu novodošlecu številko njegove sobe. Vse že pozna: ta je potnik, ki sicer trguje s suknom, sedaj pa s kondenziranim mlekom. Krilo ve vse in sc smehlja. Ona ve natančno, kje je onih stoindvajset tucatov moških srajc; pravzaprav so otroške srajčke in jih je ravno osemdeset tucatov, a ona se samo smehlja. Ona ve, zakaj je tisti mladi gospod prejšnji teden tako nenadoma odpotoval, ponoči, in zakaj je včeraj prišel zopet nazaj. Ona ve, zakaj potni list Dolenjke ni v redu; a ne reče nič, samo smehlja se. Gre nazaj in zahteva že četrtič, naj se Zagreb oglasi, kajti stvar jo nujna. Veža se počasi polni. Med elegantne kožuharje se vrinejo hijene bojišča; drobni rmeni starčki, krepki dečki; postopajo okoli in iščejo pogleda, ki jih kliče v kot, kjer nihče ne sliši. Nekje v mestu imajo svoje premoženje zakopano, pet kilogramov čokolade ali deset škatijic globina; sanja se jim pa o obljubljeni deželi, kjer teče olje, pravo, pristno olje, in kjer se kopičijo gore turškega tobaka. Na stop-niško ograjo so naslonjeni in njihove oči telegrafirajo brezžično semintja. Lepi ko-mij pride po stopnicah doli — luknjičaste so preproge po stopnicah, lov za izvoznicami je šel čez nje, leta že —, lepi komij se vsede v spleteni stol in deli avdience. Fantastične govorice se širijo o njem: on ima toliko pravih izvoznic kakor vsi drugi potvorjenih; on piše čeke, ki jih povsod takoj izplačajo, in kar je največ, pozdravlja ga na cesti aktivni bančni ravnatelj. Ima baje hčerko, ki ji bo dal šest izvoznic za doto. On ima — a to ve samo dama z rdečim krilom in se smehlja. Zraven njega stoji, oziroma nad njim visi slavna gospa Rapoš; gostoljubno je sprejemala goste pod palmami v Opatiji, sedaj pa zamenjava umetne rubine za usnje. Pravi mu, da je imela v vojski po* sebno nalogo, in zamahne z roko, kakor b* imela v rokah vso politiko od Londona do Carigrada. A lepemu komiiu to nič ne i®‘ ponira, zdeha in se dolgočasi. Razžaljen8 se obrne dama na druge navzoče in pokliče za glavno pričo svojih besed odsptneg8 advokata iz Trsta, kojega ime ima vedno na jeziku. Uspeh ima: advokat iz Hambtif- -ga je v teh posvečenih prostorih nekaj bajnega, legendaričnega, nepopisnega. Samo lepi komij se smeje, on pozna vse te ženske in njihove advokate, on je vzvišen' Snažilec čevljev zdrkne skozi vežo< petnajst let šele je star, velikansko hotelsko kučmo bo mu nataknili na otroško gl0-vo in njegove oči so spregledale. Marsikaj se je bil tukaj naučil in dosti premišljeval o nosilcih snaženih čevljev. Če hočemo ka| zvedeti od njega, ne postavimo čevljev pred sobo, temveč ga po ščemo raje v njegovem snažilnem brlogu, Pripovedni® mi: Nekateri pridejo s r>et‘mi kronami ifl odidejo s storisoči. drugi pa pridejo z d®-settisoči in odidejo s petdeset vinarji. Vpva' šamo ga, katerih je več, a on tega ne v®' Mi tega tudi ne vemo, a dama z rdečin1 krilom, prav gotovo da ve. Čudna tišina je nastala naenkrat v veži. tjfekaj jih je zgindo — kam, z?kaj* skozi katera vrata? Nobeden ne ve. Mja‘ di potepuh in šestdesetletnik se tako ge' data kakor dve zveri, ki jima je izhod zn-prt, smejeta se v zadregi in gledata v zrak'. Slišimo sopihanje igralke in vidimo, kako pregleduje razburjena svojo pompadurk0' Lepi komij je potegnil listek iz žepa. zapisano je na njem, kdaj prihajajo in odhajaj0 j vlaki. Zabavlja nad uradniki, nad njihov0 omejenostjo in prevzetnostjo; pred revolu- cijo in po njej, vse je ostalo kakor je b'10' j tako pravi. Vsi prikimajo. Ne vemo, kaj 1e • tako naenkrat prišlo nad nje. Zgubljen 10 j zaprašen visi nad njihovimi glavami pl0i j kat na steni: Dajte svoje zlato domovin11 — Nobeden ga ne vidi, v vseh teh tedni” ga ni nobeden videl; kar tako je ostal 08 steni kakor kak pozabljen dežnik. Odpr®l° se vrata in mala Dolenjka gre mimo 002 in mimo spletenih stolov, hitro in razbur' jeno in reče z zamolklim glasom, trdi0) kakor zdrobljeno steklo: »Tri so aretiran zaradi veriženja.« Stene veže obledijo vsled odseva ap0®' nobclih obrazov na okoli. Gremo, končah smo svoj obisk. Narod, ki izumira. (Po Nansenu priredil Ivan Bežnik.) (Dalje.) Usnje za kamikerc (škornji) se pripravlja zopet na drug način. S krivim nožem postržejo na posebni deščici s kože ^*o slanino in notranjo plast kože, da podane tenka, in odstranijo dkiko. Nato razpnejo kožo na snegu ali na trati in jo Posušijo. Ko jo še zmehčajo, je temno usnje izgotovljeno. Če pa hočejo pripraviti belo usnje, ga ■^delujejo spočetka ravno tako kot s črno. Ko pa so dlake odstranjene, poločijo kožo ^ gorko vodo, da se črna plast kože razpusti in izgine. Nato pa operejo kožo v morski vodi, Razpnejo in posušijo jo isto-tako ko črno. Bela koža pa ni tako močna kot črna. Uporabljajo jo zato le ženske za obuvala *er jo pustijo belo, ali pa jo pisano pobar-vavjo. — Usnje, ki ga rabijo za podplate, pripravljajo na način, kot črne kože za kajake, samo da jih pri sušenju razpnejo. Usnje za rokavice (ki jih rabijo pri lovu) pa se pripravi ko črno usnje za ka-mikere, samo da zdrgnejo kožo v krvi, zvijejo in shranijo. To se ponovi trikrat do rikrat, da dobi usnje temno barvo, Nato Pa ga posušijo. To usnje je nepremočljivo, J, Če hočejo napraviti kožuhovino za no-pripravijo kožo ko za ,w^tCre' ,*e sc dlako pusti in se kožo !je z zelenim milom, Kože severnih jelenov pa samo posu-e m jih zmehčajo, a niso za v vodo. Kože ptic pripravljajo na ta način, da POSušc perje, obrnejo kožo in postržejo z nie maščobo, ki jo pojedo ter jo denejo na--1° sušiti, Nato jo umivajo s sodo in vročo V(>do ter milom trikrat zaporedoma, splak-?ejo v mrzli vodi in zopet posuše. Koža 1* gotova. Nekaj posebnega je, ko odstranjujejo m&st raz teh kožic, kar se vrši z usti. Kožo sesajo in žvečijo tako dolgo, da je popolnoma brez maščobe. To delajo z velikim veseljem ženske in otroci, ker so pri km deležni mastnega prilizka. V pasjih dneh sc tudi moški ne branijo tega dela. Čudovit prizor za človeka je, če stopi v *oko hišo in dobi stanovalce s kožicami v ustih, pri čemur čeljusti pridno delajo. , Radi tega pa so tudi grenlandske ptičjo kožice tako dobre in tako na dobrem Jmsu. Marsikateri Evropejec, ki poseduje jo posebnost, ne ve, da je preromala že °liko ust grenlandskih krasotic ali stark. Grenlandke rabijo v splošnem svoje mnogo in pri vsakovrstnem delu. Za ®jc so usta tretja roka. Zato imajo tudi **arke tam gori nenavadno kratke in tope Prcdnje zobe. Pri delu so zelo pridne. Posebno pa odlikujejo pri šivanju. Opazovati je tre-’a samo njih delo in prepriča se lahko ?akdo. Nekaj posebnega pa je njih vezete in okraski na hlačh, škornjih in drugih ®čeh. Na zapadni obali izgotavljajo te kraske iz posameznih koščkov barvanega usnja, ki ga sestavijo ko mozaik. Vse to delajo prosto iz lastne glave in kažejo dober čut za oblike, ko za sestavo barv. Če se opazuje življenje Eskimov na njih lastnem domu, se mora priznati, da se ne zdi, da bi se z ženami slabo ravnalo. Nasprotno, matere-gospodinjc igrajo v nekaterih krajih celo najvišjo vlogo in so zelo upoštevane, V družabnem življenju so sicer res potegnjene nekake meje med možem in ženo. Pri obedih dobijo postrežbo najprej dobri lovci, za tem pridejo na vrsto ostali moški in nato šele ženske in otroci. Tudi v drugem oziru so Eskimi nasproti svojim ženam nekoliko trdosrčni. Če opravljajo žene težka dela, gradijo hiše, nosijo vodo ali dvigajo bremena, stoje moški s prekrižanimi rokami ob strani. Toda, ali ne najdemo podobne slučaje tudi drugje? Da so ženske manj vredne ko moški, priča tudi to, da se ob rojstvu dečka silno veselč, če pa dobijo deklico, so nezadovoljni, če se celo ne jočejo, To ni toliko čudno, če pomislimo, da nazadnje skrbijo za življenje edino le moški s svojim lovom, ki preživijo vse: v dečku vidijo svojo bodočo oporo, v deklici pa breme. Ta razlika se čuti tudi pri vzgoji. Za dečka storijo vse. Če mu umrejo starši, ga hitro in rad vzame kdo k sebi. Drugače je pa z osirotelimi deklicami. Dado jim sicer jesti, a zadovoljiti se morajo s silno slabo obleko. Šele ko so godne za možitev, dobijo počasi ono stališče ko druge deklice, Tu nima dota nobene besede, ker jo ni. Moški se ozirajo samo na lepoto in na pridnost, A tudi moški se morajo izkazati le po svojih lovskih zmožnostih, da dobijo nevesto; sicer jih zaničuje vse. Dečki so tedaj nekako bogastvo, kapital bi jih imenovali. Iz tega tudi sledi, da se vdova navadno zopet poroči 1c tedaj, če ima iž prvega zakona dečka. Tudi v smrti se ijenskam godi slabše ko moškim. Dalager pravi: »Zgodilo se je, da so žensko, ki se je borila s smrtjo in ni vživala posebnega slovesa, živo zakopali. Slišali so jo, ko je še iz groba klicala po požirku vode.« Morda ie to poedin slučaj. Tudi je Dalager opisal marsikaj črnogledo, A spričo tega, da starih ljudi ne spoštujejo zelo, je to mogoče. Gotovo pa je, da če bi se bilo to zgodilo z moškim, bi bili smatrali to za umor. Morda je tega krivo tudi to, da se Eskimo silno boji dotakniti mrtvega. Radi-tega preoblečejo Eskimi bolnika že pred smrtjo in prfjpTavijo za pokop vse. Bolnik pa gleda vso to pripravo in umira. Če se kdo, ki je ponesrečil v morju, že bori s smrtjo, mu zlepa ne priskočijo na pomoč, boječ se,'da ne bi prijeli mrtvo truplo, (Dalje.) a Meso na rdeče izkaznice B bo delila mestna aprovizacija v petek, dne 11. t. m, in v soboto, dne 12, t. m. v cerkvi sv. Jo* žefa. Določen je tale red: popoldne od 1. do pol 2. štev. 1 do "200, cd pol 2. do 2, štev. 201 do 400, od 2. do pol 3, štev. 401 do 600, od pol 3, do 3. štev. 601 do 800, od 3. do pol 4. štev 801 do 1000, od pol 4. do 4, štev. 1001 do 1200, od 4. do pol 5 štev, 1201 do 1400, od pol 5. do 5. štev, 1 do 1600, od 5. do pol 6, štev, 1601 do V soboto, dne 12 t. m, dopoldne od „o pol 9, štev. 1895 do 2000, od pol 9, do 9, štev. 2001 do 2200, od 9, do pol 10, ■štev, 2201 do 2400, od pol 10, do 10. štev, 2401 do konca. a Kislo zelje za V. okraj. Stranke V, okraja prejmejo kislo zelje v petek, dne 11, t. m, na krompirjeve nakaznice pri Jakopiču na Mirju, Določa se ta-lc red: popoldne od 2. do 3. štev, 1 do 450, od 3, do 4. štev, 451 do 900, od 4. do 5. štev. 901 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kilograma kislega zelja, kar stanc 1 krono, a Kislo zelje za VI. okraj, Stranke VI. okraja prejmejo kislo zelje v soboto, dne 12. t. m. na krompirjeve nakaznice pri Jakopiču na Mirju, Določa se ta-lc red: dopoldne od 8. do 9. štev, 1 do 400, od 9. do 10, štev, 401 do 800, od 10. do 11. štev. 801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelja, kar stane 1 krono, a Kislo zelje za VIL okraj. Stranke VII, okraja prejmejo kislo zelje v soboto, dne 12, t. m, na krompirjeve nakaznice pri Jakopiču na Mirju. Določa se ta-le red: pc*-poldne od 2. do 3. štev. 1 do 300, od 3. da 4. štev. 301 do 600, od 4. do 5, štev. '601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo, 2 kg kislega zelja, kar stane 1 krono. Lagodno odvajalna sredstvo, ki okrepi želodec in ne razdraži črevesa, so Follerjeve tek tvorilnc rabarbarsko „Elza-krogljice". 6 škatlic 9 K SO v. Lekarnar L, V. Foller, Slubica Elza-trg št. 245 (Hrvatsko). Več nego stotisoč zahvalnih pisem. Tudi za Felleriev „F,lza-fluid*, poznano bolečino tolažeče sredstvo. Omot in poštnina se računa posebej najceneje. Kdor naroči več obenem, mnogo prihrani. (f) — Koruzo upa, da prejme v najkrajšem času Žitni zavod v Ljubljani, Cena koruzi v zrnu, prosto nasuta v vagon, je 150 K za 100 kg Iranko oostaja Ljubljana; 'c sle e se morajo vrniti. Blago bo zdravo, ripominjamo pa še, da je koruza nova, lanske letine. Naročiti jo morajo le aprovi-zacijski odseki, oziroma gospodarski uradi in županstva. — Koruza se sme porabiti samo za prehrano ljudstva in se bo vštela v kontingent. Oddajala se bo samo v celih vagonih. Naročila naj se vpošljejo takoj* ker utegne priti koruza še ta teden. Naročniki naj naznanijo natančni naslov, pošto, bližnji brzojavni urad in železniška postajo. Aprovizacija. a Krušne komisije bodo uradovale v petek, dne 11, t, m, od 8. do pol 1, ure popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za kruh in moko* Valentin Matek slamnlkarska obrt v Oomialah prejema damske modno slamnika v popravilo v večji množini, oblike na mmmm razpolago. Norveški spisal BjSrnsljerno B;orr.so (Dalje.) Čez nekaj časa so dospeli tako daleč s planine, da so že zagledali Tingvold pod seboj. Svetli pašniki, temni gozdovi, tihe hiše v svetlem solncu, vse je bilo tako veliko in lepo. Po ceii dolini dvor pri dvoru, noben pa ni bil tak ko Ting-vold, noben tako bujen, tako sijajen. Janeza je ta pogled kar očaral. Mil-drid je opazila to in zardela od veselja. »Ali ni Tingvold lep?« »Da,« je odgovoril Janez. »Da,« je dejala, »to je res. Tingvold je' krasno posestvo; skoraj nima enakega.« Posmejal se je in se nagnil k nji: »Da, toda jaz iinam raje tebe, nego Tingvold — morda imaš tudi ti mene raje nego Tingvold?« Če je tako govoril, ji ni preostajalo, ko da je molčala. Bil je tudi tako zelo srečen. Vsedel se je in ona je sedla poleg njega, »Nekaj ti bom zapel,« ji je pošepnil. Vsa srečna je bila. »Še nikdar te ni-em slišala peti,« je rekla. »Ne, ti me nisi slišala peti še nikoli, m če že govoriva o tem, ti moram reči, da ni nič posebnega; samo to je na mojem petju, da pojem, kar čutim: Zdaj moram peti!« Ko je nekaj časa sedel tako in razmišljal, ji je zapel svojo svatovsko koračnico po melodiji stare svatovske koračnice. Čisto nalahno je pel, a tolikega vrinka ni bilo še nikoli v nobenem glasu. Mildrid je sledila pot z očmi do mostu, čez reko na ono stran do cerkve, ki je stala sredi gozdiča na griču, poleg pa številna poslopja. Bila je sijajna slika. Dan ni bil jasen in se je vjemal z njeno notranjostjo; tisočkrat je že v mislih napravila to pot, le da ni vedela, s kom. Besede in glasovi so jo očarali. Lahki glasovi so odprli naj-skrilcjši kotiček njenega srca; njene oči so b’lc polne solza; toda jokala ni in tudi smejala se ni; roko je imela na njegovi roki in je sedela ter zrla zdaj njega, zdaj *opet v daljo. Ko je zagledala, kako se je pokadil dim iz domačega dimnika, je pokazala s prstom tja doli, Janez je končal, sedel in zrl v dolino. Nekaj trenutkov pozneje so se dvignili zopet in šli v dolino. Janez je le s težavo krotil psa, da je ostal miren. Mildridino srce je pričelo tolči. Zgovorila se je z Janezom, da naj počaka kje v bližini, ona pa bo šla naprej. Nesei jo je čez par močvar in ko je raoazil, da je njena roka potna, je dejal: *Ne misli na to, kaj boš dejala. Naj bo, kakor more.« 1 , Ni odgovorila in ga tudi ni pogledala.