veije - SKiaaisce
D-Per
III 19/1970
I
F 1119701020,4
C0BI5S e
J
LETO VI. ŠT. 4 ♦ CELJE, JULIJ 1970 GLASILO KOLEKTIVA
OB DNEVU VSTAJE
SLOVENSKEGA NARODA
V vsakem narodu je dovolj zdravih sil. Te sile je treba zbuditi, jih organizirati in voditi v borbo, kadar so za to dani pogoji.
29 let je, kar je slovenski narod dokazal, da je v njem toliko moči, da si, čeprav majhen, lahko sam utere novo pot. Po vsej slovenski zemlji so odjeknili prvi partizanski streli. Začela se je vstaja, oborožena borba, boj naroda za obstanek, boj proti okupatorju in domačim izdajalcem. Iskra je padla na plodna tla in zanetila upor po vsej deželi. Toda treba je bilo politično, moralno in organizacijsko pripraviti množice na vstajo.
Priprave so se začele še pred zlomom stare Jugoslavije, po V. konferenci v Zagrebu. Partija je pravilno ocenila mednarodno dogajanje in prišla do zaključka, da se lahko bojujemo proti okupatorju le z orožjem v rokah.
S pristopom Jugoslavije k trojni zvezi je takratno vodstvo Cvetko-vič-Maček-Kulovec sramotno kapitu-
liralo pred nemškim imperialistič-nim osvajalcem. Toda narod je mislil drugače. To so pokazale demonstracije 27. marca 1941, ki so bile v vseh večjih mestih. Narod je odločno spregovoril: bolje rat, nego pakt!
Dne 27. aprila 1941 je bila v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki je pod vodstvom partije postala organizirana revolucionarna oblast. CK KPS je sklical v začetku junija v Ljubljani ilegalno partijsko konferenco, ki so se je udeležili delegati iz vse Slovenije. Na tej konferenci so bile sprejete konkretne naloge: zbiranje in pripravljanje orožja, organiziranje borbenih skupin in organiziranje potrebnih postojank na podeželju za partizansko borbo.
Težka in krvava je bila štiriletna borba proti okupatorju in domačim izdajalcem. Slovenski narod je v tem obdobju izpolnil najslavnejše strani svoje zgodovine, postal je narod junakov.
Nikakor ne moremo trditi, da je prva puška počila ravno 22. juli-
ja, saj smo imeli že dosti prej večje ali manjše spopade z okupatorjem. Toda 22. julija so izolirane partizanske akcije pričele preraščati v splošnem ljudski upor. Do cilja pa je bilo še daleč in treba je bilo mnogo žrtev.
Slavni ruski pisatelj Maksim Gorki je zapisal: »Zmage, svobode in srečnejšega življenja ne priborijo tisti, ki ostanejo živi, marveč tisti, ki padejo in kateri so položili svoja dragocena življenja na oltar domovine«. Njim dolgujemo torej največjo zahvalo.
Stopamo v socializem po svoji poti ter se ne damo od nikogar motiti. Bridko smo občutili kaj je vojna, zato se z vsemi silami borimo za mir in za bratsko sožitje z vsemi narodi ne glede na njihovo družbeno in politično ureditev. Samo v miru uresničimo to, po čemer smo v dolgih letih borbe hrepeneli.
22.	julij je za nas mejnik med starim in novim, mejnik med mračno preteklostjo in svetlo sedanjostjo.
Miroslav Herman
Družbeno politične organizacije in organi upravljanja čestitajo k prazniku - 22. julij!
20 let delavskega samoupravljanja
Pred kratkim je preteklo 20 let, ko je takratna Ljudska skupščina v sestavi dveh zborov, t. j. Zveznega sveta in Sveta narodov na sejah dne 27. 6. 1950 sprejeta temeljni zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih. Prezidaj Ljudske skupščine je skladno s takratno u-stavo razglasil ta zakon v Uradnem listu FRLJ št. 43 z dne 5. 7. 1950 in je tako začel veljati 8. dan po objavi. V uvodnem delu razglasa je v preambuli povedan namen sprejetja tega zakona in je rečeno, da izdaja Ljudska skupščina ta zakon zato, da bi _ se postopoma izvedlo gospodarjenje z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih po socialističnem načelu in da morajo z družbenim premoženjem gospodariti neposredno proizvajalci ter da bi se demokratična načela ljudskega samoupravljanja dalje razvijala.
Poglejmo, kako je bil urejen naš sistem pred sprejetjem tega tako pomembnega zakona! Za pravilno razumevanje je potrebno poklicati v spomin zgodovinski dogodek —
II.	zasedanje AVNOJ-a v času 27. do 29. 11. 1943 v Jajcu. Ta datum pomeni rojstvo nove Jugoslavije. Na tem zasedanju so bili sprejeti pomembni sklepi, ki so začrtali pot novi socialistični Jugoslaviji. Eden izmed teh sklepov je bil tudi odvzem premoženja okupatorju in njihovim pomagačem ter nacionalizacija vsega premoženja bivše države, ki je prešlo v splošno ljudsko last.
Upravljanje tega premoženja je bilo zaupano neposredno takratnim KLO-jem (Krajevnim ljudskim odborom), ki so bili na osvobojenem ozemlju osnovni tvorci naše ljudske oblasti. Ker je bila ena izmed osnovnih misli in sklepov II. zasedanja AVNOJ-a zrušiti kapitalistični sistem in človeka vrednotiti po delu, je nadaljnji razvoj terjal nujno ukrepanje na tem področju, saj se je morala osnovna oblast, ki je znikla v borbi, v povojnem času nadalje izgrajevati in utrjevati. Oblast delovnega ljudstva pa je lahko bila učinkovita le, če je imela v rokah pomembna proizvajalna sredstva in naravne vire bogastva. Zato je bil nadaljnji korak sprejetje zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, ki je vzel zemljo veleposestnikom preko z zakonom določenega maksimuma in jo delil revnejšim kmetom in delovnim ljudem, katerim je to pomenilo znatni prispevek pri zagotavljanju njihove eksistence. že prva ustava ustavotvome skupščine, ki je bila sprejeta dne 31. 1. 1946 je določila kaj pride v družbeno last. S tem je postavila
temelj pri izgrajevanju našega gospodarskega sistema. Poznejši zakon o nacionalizaciji manjših podjetij in obrtov, ki je bil sprejet v letu 1948, pa je dokončno likvidiral stari predvojni izkoriščevalski sistem in odprl novo pot naši gospodarski politiki.
Vse to premoženje je bilo treba podrediti načelom dobrega gospodarjenja. KLO-ji kot osnovni nosilci ljudske oblasti so dobili to premoženje v neposredno upravljanje. Brez dvoma jim je s tem bila naložena ogromna skrb, ker je namreč to družbeno premoženje v skladu z ustavnimi določili uživalo posebno kazensko pravno zaščito in ni bilo vseeno, kako so ljudski odbori s tem premoženjem gospodarili. Izkušnje so pokazale, da je bilo treba upravljanje tega premoženja zaupati določenim osebam — direktorjem, ki so bili podaljšana roka ljudskega odbora, sicer pri upravljanju in razpolaganju družbenih sredstev v enaki meri samostojni, vendar odgovorni svojemu ljudskemu odboru za uspešno gospodarjenje in vodenje določenih gospodarskih panog. To je doba tako zvanega upravno administrativnega vodenja gospodarstva.
Splošno ljudsko premoženje je predstavi jalo in je še tudi danes enoten ter nedeljiv fond. Delovna razmerja je sklepala družba, ki je lahko po potrebi delavca premeščala iz enega kraja v drugi in ki je v prizadevanjih, da bi opravila mezdne odnose še vedno bila primorana najti neki skupni kriterij pri nagrajevanju uresničujoč pri tem u-stavno načelo: vsakemu po svojem delu. Vzporedno z izgradnjo naše ljudske oblasti je rasla moč družbenega premoženja in ljudje so s svojimi gigantskimi napori ob vlaganju svojih umskih in fizičnih sposobnosti hoteli čim preje odpraviti sledove vojne ter obnoviti porušene domove. Tako so s svojim delom ob uporabi družbenih sredstev nenehno krepili ekonomsko moč in tako v znatni meri ustvarjali bazo za zadovoljevanje ne samo lastnih ampak tudi potreb širše družbene skupnosti. Porajala se je težnja o-mogočiti našim delovnim ljudem boljše materialne pogoje in poskrbeti za boljše in dostojnejše življenje.
Ob takih dosežkih rezultatov dela je bilo treba delovnim ljudem sprostiti vezi in načela upravno administrativnega vodenja, jim dati pravico, da samostojno organizirajo svoje delo, da odločajo o rezultatih dela in da si v našem novem gospodarskem sistemu samostojno kujejo svojo usodo. Poskrbijo naj za boljšo prihodnost, ljudje naj živijo v svoji delovni skupnosti svobodno, naj sami upravljajo z
družbenim premoženjem, ki jim je dano kot materialna baza za eksistenco. Na tej bazi naj gradijo in ustvarjajo ter ob zadovoljevanju lastnih potreb naj dajejo tudi širši družbeni skupnosti potrebna sredstva za obstoj. Skratka, usodo si naj kujejo sami po svojih organih upravljanja, te pa naj sestavljajo politčno in gospodarsko zreli, preudarni ljudje, torej taki, ki bodo znali po načelu dobrega gospodarja tudi odločati. To osnovno misel je torej prinesel uvodoma omenjeni zakon, ki je delovne kolektive zadolžil, da v imenu družbene skupnosti upravljajo z gospodarskimi podjetji v okviru državnega gospodarskega plana in na podlagi pravic in dolžnosti določenih z zakonom in drugimi pravnimi predpisi.
Temeljni zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji po^ delovnih kolektivih je začetek našega delavskega samoupravljanja. Doseženi uspehi na področju tehnike in znanosti, kar je rezultat prizadevanja naših delovnih ljudi, so narekovali potrebe po nadaljnjem izpopolnjevanju in utrjevanju našega samoupravnega sistema. Zakonodajna tehnika niti ne more slediti tako hitremu poglabljanju in razširjanju samoupravnih načel, ki težijo k nadaljnji decentralizaciji delavskega upravljanja. Z neposrednim upravljanjem na zborih organizacij združenega dela in s pravico iniciative so uresničena osnov-
na načela delavskega samoupravljanja. V resoluciji o uresničevanju ustavnega amandmana XV, ki jo je sprejela Zvezna skupščina, dne 5.
6.	1970 je med drugim rečeno, da je namen ustavnega amandmana ustvaritev ustavnih pogojev, da delovni ljudje samostojno urejajo notranje odnose v delovnih organizacijah, da bi bila tudi s tem zagotovljena krepitev njihovih samoupravnih pravic in odgovornosti in kar najbolj neposredno izražene njihove materialne koristi v združenem delu ter njihovo neposredno odločanje o temeljnih delovnih pogojih. Poudarek je namreč v tem, da pri popolni uveljavitvi samoupravljanja delovni ljudje samostojno določajo vprašanja, o katerih odločajo neposredno in poverjajo določene funkcije upravi ali svetu odn. drugim ustreznim organom u-pravljanja, določene izvršilne funkcije pa njemu odgovornim kolegijskim izvršilnim organom. XV. amandman ima namen pripomoči k temu, da se v skladu s cilji gospodarske in družbene reforme dosežejo čimboljši uspehi pri uporabi družbenih sredstev, povečati produktivnost in učinkovitost dela, pospeši splošni tehnični napredek Nadaljevanje na zadnji strani
Izvoljeni s<
Dne 2. julija 1970 so člani delovne skupnosti izvolili nove organe upravljanja. Volilna udeležba je bila še kar zadovoljiva spričo dejstva, da je bilo že precej članov odsotnih zaradi letnega dopusta in zaradi bolezni. Od skupnega števila vpisanih volilnih upravičencev 2130 — od tega 381 učencev, jih je volilo 1840 ali 86,4 %• člani kolektiva so torej volili nov delavski svet podjetja, svete sektorjev in svete področij ter dejavnosti. Ker je centralna volilna komisija za izvedbo volitev organov upravljanja že objavila posebno poročilo o izidu volitev, zaradi obširnosti ne bi kazalo še enkrat naštevati vseh članov novo izvoljenih organov, ampak navedemo rezultat o izvolitvi delavskega sveta podjetja. V delavski svet podjetja, ki šteje 57 članov, so bili izvoljeni:
1.	Ajtnik Viktor
2.	Aškerc Ferdo
3.	Cerkovnik Franc
4.	Črepnjak Alojz
5.	Čretnik Franc
6.	Debelak Vinko
7.	Divjak Ivan
8.	Donko Ivan
9.	Erjavec Silva
novi organi
10.	Ferme Ivan
11.	Gobec Edo
12.	Gorjan Vlado
13.	Gregl Franc
14.	Guček Ivica
15.	Hostnik Slavko
16.	Hribernik Jože
17.	Intihar Ivan
18.	Jazbinšek Janko
19.	Jezernik Sinjo
20.	Kemperle Primož
21.	Kolenc Cveto
22.	Koprivnik Adolf
23.	Kovač Alojz
24.	Krebl Slavka
25.	Krivograd Antonija
26.	Lah Franc
27.	Lamut Adolf
28.	Leskovar Pavel
29.	Maček Jože
30.	Majcen Silvo
31.	Nabernik Mihael
32.	Obrovnik Anica 33.. Planko Karl
34.	Rečnik Jožica
35.	Rednjak Marjan
36.	Repas Jože
37.	Rojc Anica
38.	Romih Franc
39.	Rožič Majda
40.	Rutnik Jože
41.	Skamen Karl
upravljanja
42.	Steblovnik Edo
43.	Strmčnik Anica
44.	Svetina Danica
45.	Šarlah Franjo
46.	Šegina Marija
47.	Šeligo Roman
48.	Šerc Cvetka
49.	Šketa Jože
50.	Špeh Ludvik
51.	Škoberne Kristina
52.	Škoberne Rezika
53.	Škufca Mihael
54.	Vengust Štefka
55.	Vodeb Štefka
56.	Žličar Marija
57.	Kandidat za gostinstvo področja Celja še ni izvoljen.
Opomba: Področje gostinstva in turizma Celje, ki ima trenutno le 9. članov (Bife Stari grad 2 in Es-presso 7) ni predlagalo kandidatov za organe upravljanja ter tudi niso bili izvoljeni (šteti tudi niso v razpredelnici pod vpisani v volilni imenik), ker bo DS razpisal volitve za to področje kasneje, ko bodo začele obratovati vse organizacije združenega dela v gradnji v Celju.
Novo z vol j enim članom želimo pri bodočem delu obilo uspehov!
CENTRALNA VOLILNA KOMISIJA
najvažnejših sklepov Centralnega delavskega sveta in Upravnega odbora_____________________
PREGLED
Dne 10. junija je imel Centralni delavski svet 10., pa tudi zadnjo sejo v svoji mandatni dobi. Le-ta namreč poteče z izvolitvijo novih organov upravljanja v podjetju.
Na seji je obravnaval zadeve iz svoje pristojnosti in sklepal o njih.
Tako je odobril sklenitev pogodbe o poslovno-tehničnem poslovanju s Kmetijskim kombinatom Žalec, potem, ko je vsebino pogodbe proučil strokovni kolegij in upravni odbor.
Obravnaval je obračun dohodka za prvo tromesečje 1970 in vzel poročilo o poslovnih rezultatih v posameznih organizacijah združenega dela na znanje brez bistvenih pripomb.
Predmet daljše razprave je bil osnutek statuta podjetja, ki je bil dan v obravnavo vsem sektorjem. Upoštevajoč pripombe, je Centralni delavski svet soglasno potrdil statut z vsemi predlaganimi spremembami in dopolnitvami.
Na predlog odbora za kadre pri Poslovnem združenju za trgovino je CDS sklenil, da se zaradi povečanja življenjskih stroškov zvišajo štipendije za učence v trgovini in proizvodnji. Tako bodo z novim šolskim letom prejemali učenci:
v prvem letu učenja 180,— din v drugem letu učenja 220,— din v tretjem letu učenja 270,— din
Z zvišanjem štipendij je ukinjen dodatek za učni uspeh v dosedanji obliki; dopuščeno pa je dodatno nagrajevanje posebno prizadevnih učencev, po polletnem ocenjevanju. Sistem takega nagrajevanja se še proučuje.
Za praktikante oz. dijake na počitniškem delu so nagrade enake lanskoletnim, in sicer 400,— din za osebe v starosti do 18 let in 600.— din za osebe nad 18 let, če nadomeščajo delavce.
Članom delovne skupnosti so bili z okrožnico z dne 5. 3. 1970 posredovani predlogi za ocenitev nekaterih delovnih mest. Na predloge ni bilo pripomb in je za to Centralni delavski svet potrdil naslednje ocenitve:
analitik II.	850	točk
analitik III.	700	točk
arhivar	600	točk
tehtalec II — oblik.	350	točk
traktorist (šofer kategorije C brez kvalifikacije)	550	točk
(šofer kategorije C s kvalifikacijo varnostni tehnik	580	točk
(inženir) varnostni tehnik	900	točk
(tehnik)	800	točk
vodovodni inštalater	700 točk	
Sprejet je načrt zaposlitve pripravnikov v letu 1970 in so predvidena naslednja pripravniška mesta: 2 pripravnika z visokošolsko izobrazbo — biotehnika 2 pripravnika z visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri 5 pripravnikov s srednješolsko izobrazbo — ekonomski tehnik 1 pripravnik s srednješolsko izobrazbo administrativne stroke 1 pripravnik s srednješolsko izobrazbo — aranžer.
Dodatno k temu načrtu pa je predvideno še pripravniško mesto pri delu na elektronskih strojih.
Na osnovi točkovanja je stanovanjska komisija sestavila prednostno listo prosilcev za stanovanja in kredite za gradnjo stanovanj. CDS je to listo, ki je bila v predpisanem kroženju, v celoti sprejel. Stanovanjska komisija je pooblaščena, da naknadno izvrši ev. korekture v prednostni listi, na osnovi utemeljenih pripomb.
OZD gostinsko turističnega sektorja Radlje in sektorja trgovine na drobno Šentjur je CDS odobril, da lahko razdelita ustvarjena sredstva za stanovanjsko izgradnjo, in sicer: Radlje 50.000,— din, Šentjur 80.000 din.
Izjemoma je tov. Jožetu Vidmarju odobreno posojilo za gradnjo
stanovanja v znesku 40.000,— din, ker bo na ta način do 1. 10. t. 1. sproščeno njegovo sedanje stanovanje v Celju, ki je last podjetja.
V	zvezi z zahtevki občin, da bi podjetje sofinanciralo negospodarske investicije, je CDS potrdil sklep upravnega odbora z dne 9. 4. 1970 t. L, da se za negospodarske investicije v raznih občinah nameni znesek 200,000,— din.
Potrjen je tudi predlog upravnega odbora o določitvi naj nižjih osebnih dohodkov na osnovi vrednosti točke 1,65 din in plafoniranih osebnih dohodkov na osnovi vrednosti točke 2,00 din. Ta sklep pa je začasen in velja do sprejetja sistemizacije delovnih mest in kriterijev za delitev sredstev za osebne dohodke.
S posebnim sklepom je urejeno vprašanje nadomestila za čas rednih letnih dopustov za tiste člane kolektiva, ki lani niso dosegli vrednosti točke din 1,65. Tem se namreč nadomestilo za dopust v letošnjem letu obračuna po vrednosti točke 1,65 din.
V	teku poslovanja se je pokazalo, da nekatere prodajalne niso rentabilne in tudi sicer ni potrebe za njih nadaljnji obstoj. Zato je CDS sklenil, da se ukine prodajalna kruha v Štorah, ker ni potrebna zaradi neposredne bližine samopostrežne trgovine.
Nepotrebna je postala tudi poslovalnica Vinska klet v Prevaljah.
Ta poslovalnica ustvarja mesečno največ 4.000,— din prometa, s katerim sploh ne krije stroškov, promet pa še kar naprej upada zaradi bližnjega lokala pri avtobusni postaji v Prevaljah. Tudi ta poslovalnica je ukinjena.
Prodajalna Žg. Selnica v sektorju Ruše pa je ukinjena zaradi prenosa na Kmetijsko zadrugo Selnica ob Dravi.
Na tej seji je imenovan štab za narodno obrambo v naslednjem sestavu:
1.	Franc PETAUER, generalni direktor
2.	Vitomir DOLINŠEK, direktor gospodarsko računskega sektorja
3.	Ladislav PLETERSKI, direktor proizvodnega sektorja
4.	Rup ret PIRHER, direktor komercialnega sektorja
5.	Jože BRUMEN, direktor tehnično tehnoloških služb
6.	Jože MODEC, direktor splošnega sektorja in
7.	Slavica PERME, vodja personalne službe.
Upravni odbor je imel zadnjo, 32. redno sejo dne 19. junija t. 1. Obravnaval je predloge spremembe kilometrin, personalne in kadrovske zadeve, predlog spremembe odstotka za kalo pri sadju in zelenjavi, predlog o odpisu terjatev, o združevanju sredstev, nakupu zemljišča in raznih prošnjah za materialno pomoč.
V zvezi s predlogom za zvišanje kilometrin je upravni odbor sklenil, da direktor sektorja za transport in pomožne dejavnosti izdela konkretne predloge novih kilometrin, upoštevajoč samo dejanske kalkulacij ske elemente, s primerjavo kilometrin, ki jih odobravajo druga sorodna podjetja.
Imenovanja in premestitve:
Tov. Sonja OPREŠNIK je začasno razporejena na delovno mesto namestnika poslovodje MM Vojnik, tov. Silva POTOČNIK na delovno mesto V. d. poslovodje MM Vojnik, Fanika LIPOVŠEK za namestnico poslovodje MM Ljubljanska in Majda VREČKO namestnica poslovodje poslovalnice Lipoglav.
Poslovodja prodajalne Izbira Vojnik tov. Stanko GUZEJ je bil razrešen delovnih dolžnosti poslovodje in razporejen na drugo delovno mesto, na njegovo pa je u-pravni odbor imenoval tov. Marjana PLANKLA.
Upravni odbor je odobril direktorju prodaje na drobno tov. TONETU LAZNIKU Udeležbo na 5-dnevnem mednarodnem študijskem zborovanju v Švici.
Na osnovi sprejete prednostne liste prosilcev za stanovanja in kredite za gradnjo stanovanj je o-
dobrena tranša posojil in se prosilcem za posojilo do zneska 10.000 din izplača ta znesek v celoti, drugim prosilcem pa največ 10.000,— din, s pogojem da imajo urejeno dokumentacijo za črpanje odobrenih sredstev.
Direktor prodaje na drobno je predlagal, da Specializiranim prodajalnam sadja in zelenjave prizna za kalo 2,5 %, prodajalnam industrijskega blaga pa za pokritje inventurnih razlik do 1 °/o.
Upravni odbor je imenoval komisijo v sestavu:
—	Tone LAZNIK
—	Edo STEBLOVNIK
—	Stanko GODEC in
—	Franc VAJDIČ,
z nalogo, da v najkrajšem času izdela konkretne predloge o priznanju kala v klasičnih in samopostrežnih trgovinah, ki naj bi se upošteval pri bodočem določanju strukture cen. V Specializiranih trgovinah sadja in zelenjave pa se do nadaljnjega prizna kalo 2,5 % za blago, ki spada v to grupo.
V razpravi po ostalih vprašanjih zlasti glede združevanja sredstev odpisa terjatev in prošenj za materialno pomoč pa upravni odbor zaradi trenutnega pomanjkanja sredstev ni mogel ugoditi zahtevam in predlogom.
Franjo ŠARLAH
20 let delavskega samoupravljanja
Nadaljevanje z 2. strani
in popolnoma zadovoljijo potrebe delovnih ljudi in- družbene skupnosti. Določbe XV. ustavnega amandmaja kot sestavnega dela ustave imajo nadaljnji namen, da prepuščajo delovnim organizacijam, da samostojno odločajo o organizaciji njenega samoupravljanja, tako v njej sami kot v drugih oblikah združenega dela, da delovni ljudje samostojno odločajo o celotni dejavnosti delovne organizacije, pro: gramu dela in razvoja, o uporabi sredstev, pridobivanju in delitvi dohodka in o drugih temeljnih vprašanjih svojega družbeno ekonomskega položaja.
Že bežni pogled v preteklost jasno izpričuje uspehe, ki so jih delovni ljudje v povojnem obdobju dosegli na vseh popriščih našega družbeno političnega in ekonomskega življenja. Nedvomno bo razvoj šel dalje in bo terjal morda gotove izpopolnitve. Razni integracijski procesi so že ena izmed oblik nadaljnjega utrjevanja našega gospodarskega sistema in prilagajanje naše ekonomske najzahtevnejšim svetovnim potrebam. Ti procesi silijo podjetja k vstopu na zunanjih tržiščih in vključitev v mednarodno delitev dela. Na tem področju ne smemo zaostajati in moramo v bodoče skladno s povečano proizvodnjo in jačanjem materialne baze zasledovati najpovoljneje uspehe. Pri tem pa je treba gledati na to,
da bodo ustvarjalne pobude delovnih ljudi odraz popolne samostojnosti v pogledu samoupravnih pravic in svobodnega odločanja.
Tako hitrega vzpona od prelomnice prehoda našega gospodarstva iz oblike upravno administrativnega vodenja na samoupravni sistem gotovo nismo pričakovali. Prav je, da danes po 20 letih delamo tako primerjavo. Predajo tovarn delavcem, katera se je takrat izvršila na zelo manifestativen način, moramo vzeti za zgodovinski dogodek z vsemi obeležji pridobitev naše osvobodilne vojne. Zato naj bi se vsak član kolektiva kot neposredni proizvajalec zavedal poleg svojih pravic tudi dolžnosti, ki mu jih nalaga družba. Naj bi bil ponosen, da mu je družba zagotovila, da lahko s svojo prizadevnostjo pri delu in dosedanjih dobrih rezultatov zagotovi sebi boljše materialne pogoje in boljšo prihodnost.
Ladislav Cmer, dipl. iur.
Merx vestnik
Urejuje uredniški odbor:	Franjo
Šarlah, Slavica Perme, Cveto Kolenc, Edo Steblovnik, Stanko Go-lavšek. — Odgovorni urednik Ladislav Cmer, dipl. iur. — Izhaja mesečno.
Tisk: Papirkonfekcija obrat Valvasorjeva tiskarna, Krško. Naklada 2000 izvodov.