Političen list za slovenski narod. P« pošti prejeman velja: Za ««k) leto peedplačan 15 »14., za pol letaj 8 jld., za «etet leta 4 flA., a*)jadem meaec 1 »Id. 40 kr. V administzaoi^ prejeman velja: Za eelo'leto 12 fld., ca pol leta 6 »Id., za četrt leta S tt jedo« dmn 1 «14. V LJubljani na dem pešiljan velja 1 gld. 2» kr. ve« aa leto. Posamoe Številke po 7 kr. Hdroeniso in oznanila (inserate) viprejema upravnlStvo lin ekspedlclja*|v ,.Katol. Tlakami", Vodnikove ulice it. 2. Rokopisi le ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v Semenllklh ulicah It. 2, I., 17. Izhal* Tsak dan, izvzemfli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 80. V Ljubljani, v sredo (6. februvarija 1895. Letni U XXIII. Molje znanosti in uaietnesti. Na Nemškem preti znani predlogi proti upor-mikom velika nevarnost. Mej d«sedanjuni zagovorniki je bilo mnogo krottih možičkov, ki «imajo sicer nobenega spoštovanja-do verskih atvarij , ki »pa radi uporabljajo (tudi vero, da bi si ohranili lepi mir v ■svojem posestvu. Zoper socijaliste gremo, se je čulo in tako so vzajemno .šli katoličani, protestante , pa >tudiipqpolni materij alieti, brezverei in ateisti. S kakšno pravieo, niso premišljevali. Mej debato ee je pa jelo jasniti, da se gre pri predlogi za precej več, nego •da se vsako leto nekajoocijalističnih voditeljev vtakne v luknjo. /Zavedni krščanski možje so pri vsaki priliki pokazali, da smatrajo to predlogo za obrambo pozitivne vere, da ž njo torej država prične odmetavati svoj brezverski značaj. To se je videlo pri razgovoru o dvoboju, koder so vzlasti katoliški poslanci zaibtevali, naj se kaznuje tudi tisti, ki bi branit dvoboj. Seveda so propadli. Sedaj se pa čuje, kaker poročajo nekateri časopisi, n. pr. . Voss-Ztg.", da so možje znanosti in umetnosti razvi-deli nevarnost, v kateri se nahaja njihova brezver-ska svoboda v šoli, knjigah , olikah in kipih in zato se bodo sedaj ustavili imenovani predlogi. Ta novica kaže, da se čutijo krive. Preje in gorje nego socijalisti so že taki možje znanosti in umetnosti izpodkopavali lastninsko pravico, zakon, vero v teoriji in — praksi. Zato imajo le prav, da čim najpreje zlezejo s sodnega stola, od koder hočejo k poginu obsoditi — socijalistično pošast. Kranjski deželni zbor. (X. seja dne 5. febr. 1895.) Deželni glavar Oton D e t e 1 a otvori sejo ob '/«11. uri. Bazna poročila deželnega odbora se iz-ročč finančnemu in gospodarskemu odseku. V imenu finančnega odseka poslanec K 1 u n poroča o napravi zavoda za gluhoneme in slepe otroke na Kranjskem. O tem nameravanem zavodu 6e je fce mnogo bavil ieželni zbor. Po prvem načrtu bi skupni troški znašali 186.000 gld. Ker bi bili ti troiki za zgradbo razmerno visoki, naročil je deželni zbor minolo leto deželnemu odboru, naj da ta načrt po veščakih pregledati in predelati tako, da se bodo stavbeni troški znižali, a da bo vendar poslopje ugajalo svojemu namenu. Deželni odbor je poslal načrte in proračune najprvo v Gradec, Ondotni strokovnjaki so odobrili načrte, toda proračunov niso mnogo znižali. Deželni odbor je vprašal še arhitekta Waidmanna v Zagrebu. Ta je bil pripravljen izdelati podroben obris, po katerem bi zgradba stala k večjemu 115.000 gld. Mej tem časom pa je deželni stavbeni urad po in-ženerju Hraskem izdelal nov načrt, po katerem bi vsa zgradba stala 136.000 gld., torej bi bila za 50.000 gld. cenejša, kakor po prvem načrtu. Ta drugi načrt, o katerem sta se prav po volj no izrazila stavbeni urad deželne vlade in zdravstveni svet, je primeren namenu, zato ga je finančni odsek načeloma vsprejel. Ker pa so mej tem bratje Koslerji ponudili svoj (Cekinov) grad poleg Šiške za primerno ceno, in bi se morda s potrebnim dozidanjem in popravo tega gradu moglo precej troškov prihraniti, predlaga finančni odsek, naj deželni stavbeni urad pregleda to poslopje ter poroča, ali in kako bi se moglo predelati za nameravani zavod. Zato finančni odsek stavi naslednje predloge: Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča: 1. Da naj da po deželnem stavbenem uradu pregledati Cekinov grad (Leopoldsruhe) ter se prepriča, ali bi se dal predelati kot zavod za gluhoneme in slepe otroke; 2. da v slučaju pripravnosti njegove poizvč od lastnikov, za koliko bi ga hoteli v ta namen prodati deželi. Ob jednem naj se dogovori z mestnim za-stopom ljubljanskim, ali bi ga dežela in mesto ljubljansko ne kupila skupaj ? 3. da naj da v slučaju pripravnosti njegove po deželnem stavbenem uradu pripraviti načrt in proračun za eventualno priredbo, oziroma prezidanje in dozidanje njegovo v zavod za gluhoneme in slepe otroke ter da o vsem poroča deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju, oziroma stavi potrebne predloge; 4. ako bi s CekiBovim gradom nič ne bilo, naj se zavod za gluhoneme in slepe otroke gradi po drugem spremenjenem načrtu deželnega inženerja Hraskega, toda s tem pogojem, da stavbeni troški ne presegajo proračunjenega zneska 120.000 gld., oziroma 136,000 gld.; 5. razven tega se pa deželnemu odboru tudi še naročaj da naj vpraša vlado, ali bi bila morda ona pripravljena, ustanoviti, sezidati in vzdrževati zavod za gluhoneme in slepe otroke, toda brez vsakaterih deželnih prispevkov. Posl. Hribar, Povše in Luckmann toplo priporočajo prve tri predloge, ki so bili tudi vsprejeti. Posl. Klun dalje poroča o vlogi upravništva Glavarjeve bolnice v Komendi za nakup zemljišča za ondotno bolnico ter v imenu finančnega odseka predlaga: Dež. odboru se naroča: a) da dogovorno z vlado iz Glavarjevega zaklada nakupi hišico z vrtom tik Glavarjevega poslopja v Komendi za eventualno zgradbo stanovanja zdravnikovega in bolnišničnih strežnikov; b) da preiskuje, ali bi se ne dalo sedanje zdravilno stanovanje prirediti kot bolnišnica z 12 do 14 postelj za revne domače bolnike, ki nimajo pravice LISTEK Ivan pl. Zaje. Iz Zagreba, 2. febr. ? f Dne 1. februvarija t. I. je preteklo 25 let, od-ker je prišel skladatelj Ivan pl. Zaje v Zagreb ter se tukaj stalno nastanil. To petindvajsetletnico, pa ob enem tudi petdesetletnico umnega skladatelja bodo svečano proslavili na slovanskem jugu vsi krogi, katerim je petje in glasba mila in draga. A če kdo, zaslužil je gotovo genialui maestro Zaje, da se ga južni Slovani spomnimo, saj je on na slovanskem jugu brez dvojbe prvak na tem polju ne samo po številu marveč tudi po muzikalnej vrednosti svojih proizvodov. Petindvajset let je, kar živi v Zagrebu in zdaj do-gotavlja že svoje 872. delo, namreč hrvatsko opero »Armando"' Seveda mnogo njegovih del nam ni poznatih radi zamršenih naših umetniških odnošajev, druga pa so zopet postala prav narodna ter se slišijo pri vsakej muzikaličnej produkciji. Ivan pl. Zaje se je narodil I. 1834 meseca 3. avgusta na Reki. Oče mu je bil Ceh kapelnik vojaške godbe. Ivan je pokazal že v prvej mladosti mnogo dara za glasbo ter je koncertiral že v svojem šestem letu pred občinstvom svojega rojstnega mesta na goslih in glasoviru; in ko mu še pi bilo - X 10 let izvajali so njegovo ouverturo v ondotnem gledališču z velikim slavjem. V svojem 12. letu — 1846 — je napisal že »pero »Marijo Terezijo". Oče njegov ni bil zadovoljen, da mu sin postane glasbenik in tako je moral ta dovršiti celo gimnazijo, da se je mogel podati na glasbene nauke v Milan. Tukaj je bil najdaroviteji učenec konservatorija ter je dobil vsako leto srebrno svetinjo v znak priznanja. Občinstvo ga je jako cenilo, ker je imelo večkrat priložnost poslušati njegove proizvode, a posebno še je vspel 1. 1855, ko se je izvajala njegova opera Tirollese, za katero je med vsemi učenci napisal najboljo glasbo. Leta 1855 je dovršil svoje nauke ter se povrnil na Reko. Ker mu je umrl oče, hotel se je povrniti v Milan, kjer mu je bilo namenjeno mesto pri Scala gledališču. Te službe pa ni prevzel radi rodbinskih zadev nego je sprejel mesto kapelnika na Reki. Tukaj je deloval od 1. 1856 do 1862. Skladal je marljivo ter napisal tudi veliko opero »Amelijo", ki seje izvajala z velikim vspehom. Komaj je ozdravil od teške bolezni, podal se je na Dunaj, kjer je imel s po-četka mnogo težav, kajti med nemškim svetom še ni bil znan. Dobil je sicer mesto na »Conservato-riumu Polihjmnia", ali ni bil srečen z veliko opero »Amelijo". Ni se niti pela, zatorej se odloči za sestavljanje lahkih operet, katere so Dunajčani rajše poslušali. Ko je bil star 21 let, zložil je kot učenec glasbenega zavoda v Milanu opero „La Tirolese" in to je bilo že njegovo 79. delo. Tri leta kasneje, ko se je bil povrnil že na Reko, je dovršil kot svoje 122. delo opero »Adelia" in kmalu zatem 124 delo »Nevesto Messinsko", obe v 4 djanjih. Leta 1859 zložil je na Reki opero »Amelijo", s katero ni mogel, kakor smo že omenili, ua Dunaju vspeti. Od tega časa je zložil na Dunaju lepo število oper in operet, ki so se prav pogostoma pele ter bile Dunajčanom posebno všeč. Znane so pa sledeče: »Sjajni ples", komična opera v treh djanjih, izdana I. 1863; potem pa so izšle hitro po redu komične opere »Momci na brod", „Ficli-Pucli", »Lazzaroui v Neaplju", v 1 djanju, potem »Veštica Boissijska" v treh djanjih, ter operete »Ponočnjak", »Dvoje brače", »V novem svetu"; potem zopet komične opere »V Meko", »Rendezvous na Švicarskem", »Okrožni sod", »Som-nambule", »Mnjsterski strel v Pottensteinu", »Plen Sabink", »Dekliške sanje"; leta 1869: »Mlada garda" opereta v 1 djanju, »Princesa krasotica", romantična komična opera v 3 djanjih, „ Večer pred svatbo", opereta v 1 djanju, »Vragovo zabavno potovanje", komična opera v 3 djanjih, »Noč v Kairi" komična opera v 1 djanju in „Mojster P»ff" tudi komična opera v 1 djaniu. (Konec sledi.) 7 do Glavarjeve ustanove, v katerem slučaju naj se daruje nekaj hišne oprave iz stare dež. bolnice; c) da o vsem tem, kakor tudi o nastavi lastnega zdravnika poroča dežel, zboru v prihod, zasedanju. Posl. Kersnik naglaša, da je dež. odbor že več let to preiskoval in doslej nič definitivnega na-svetoval. Če se sprejmo predlogi fin. odseka, je vprašanje vsaj za jedno leto odloženo, zato predlaga : a) Dogovorno z vlado se zgradba stanovanja za stalnega zdravnika na Glavarjevem zavodu v Komendi in opravo dveh bolniških sob že letos izvrši. b) mesto stalnega zdravnika v Komendi naj se takoj razpiše z letno plačo 1000 gld. Ti predlogi so bili sprejeti z večino glasov. Za popravo Božjega Groba pri Grmu poleg Novega mesta se dovoli 200 gld. s pogojem, da se dež. odbor prepriča o namenu primerni popravi in naroči prosilcu, naj se s prošnjo za podporo obrne tudi na centralno komisijo za raziskavanje in ohranjevanje umetnih in zgodovinskih spomenikov na Dunaju. (Por. dr. Žitnik.)_(Konec sledi.) Doklada na pivo. (V deželnem zboru govoril poslanec K1 u n.) Predlog glede deželne naklade na pivo je gotovo najvažnejši v letošnjem zasedanji deželnega zbori, ker je namenjen odpreti nov vir redkih deželnih dohodkov, da nam bode mogoče pokrivati redne troške. Če primerjamo zadnje tri proračune deželnega zaklada med seboj, vidimo, da je 1. 1893. redno pokritje presegalo redno potrebščino za 104.610 gld. 1. 1894. za 43.813 gld. in 1. 1895. za 87.791 gld. Ali to je le še letos mogoče, ko imamo za deželni posojilni zaklad še državni donesek 127.227 gld. S prihodnjim letom pa ta redni donesek odpade ter se vsled tega tako znižajo redni dohodki da ne bodo več zadostovali za pokritje redne potrebščine tudi v tem slučaju ne, ako bi ta ostala, kakoršna je. To pa ni pričakovati, vidimo marveč, da redna potrebščina od leta do leta raste. Samo pri šolstvu se redni troški za učiteljski pokojninski in normalno šolski zaklad povikšujejo za 15.000 gld. do 16.000 gld. na leto, pri deželni bolnišnici in blaznici pa se bodo vsled čedalje večjega števila bolnih in blaznih in vsled novih služb, ki jih bode treba v obeh deželnih zavodih ustanoviti redni režijski in administrativni troški tudi povikšali za okroglih 15.000 gld. Ce so-štejemo prej omenjeni odpadek državnega doneska in pomnožitev ravno kar imenovanih rednih troškov v skupnem znesku 30.000 gld., pomnožuje se redna potrebščina za okroglih 157 000 gld., katere bode potreba pokriti z rednimi dohodki, in pri tem nam še skoraj prav nič, ali le čisto malo preostaja za izredne troške, ki se pa tudi od leta do leta množe za zboljševanje zemljišč, uravnavanje vod&, osuševanje močvirja, zagradbo hudournikov, za vodovode, vodnjake, ceste itd. Vsled tega nastane jako resno vprašanje, kje in kako naj dobi dežela toliko novih dohodkov, da bode mogla pokrivati svojo redno potrebščino ? Nekateri so brž pripravljeni z odgovorom. Pomnožite deželno naklado na direktne državne davke! Povikšanje deželne naklade na direktne davke je gotovo najložje in najpriložnejše sredstvo pomnožiti deželne dohodke, ker druzega ni treba, kakor storiti dotični sklep in potem c. kr. davkarijam naročiti, da naj za naprej od vsacega goldinarja toliko in toliko več pobirajo za deželne namene. Ali preden to storimo, treba je vprašati, ali je sploh mogoče povikšati deželno naklado in se tako povikšanje strinja z razumnim, pravičnim in poštenim deželnim gospodarstvom ? Praviloma velja načelo, da za skupne reči po svojih močeh skladajo vsi, ki jih rabijo. Deželne naprave so pa namenjene za vse deželane brez razločka ; šole so vsem pristopne, ceste vsem namenjene, dobrodelne naprave bolnišnice, sirotišnice, ustanove, vodovodi itd. vsem odprte. Zato bi morali tudi vsi, vsak po svoji moči donašati k stroškom, s katerimi se izdržujejo deželne naprave. To se pa ne godi, ako nabiramo dotične stroške zgolj te po deželni nakladi na direktne davke ker v tem slučaju vse breme zadeva le nje, ki davke plačujejo. Oni pa, ki nič cesarskega davka ne plačujejo, so prosti deželnih bremen, dasi so deležni vseh deželnih naprav. Nikar pa ae mislite, da so to le zgolj delavci, ali revnejši ljudje, ne, ampak tudi bogatini, ki žive od svojega bogastva, od obresti naloženega denarja katerim se ni treba truditi za vsakdanji kruh, ampak se leradujejoin vživajo kar njih srce poželi. Pa tudi mnogo takih je brez vsaktere deželne naklade, ki sicer plačujejo cesarske davke. Po § 75 občinskega reda so namreč oproščeni vseh občinskih in dosledno tudi deželnih naklad vsi dvorni, državni in deželni uradniki in služabniki, vsi uradniki in služabniki javnih zavodov, vsi vojaški ljudje, njihove vdove in sirote od svoje službene plače, od pokojnine, od provizije, od podpore za otroke in od miloščine če jim je katera teh reči dovoljena po službi. Dalje dušni pvstirji in učitelji od kongrue in ljudje ki v občini ne živd od tistih prihodkov, ki jih ne vlečejo ne od premičnega posestva ne od kakega obrta v občini. Nikakor toraj ni pravično, 'deželne stroške poravnavati le z deželno naklado na direktne cesarske davke. (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 6. februvarja. 'Govori škofov o sedanji šoli. Zadnje dni so liberalni listi zopet pogrevali znano frazo, da pri nas v Avstriji zadostuje tudi verskem oziru sedanje zakonito šolstvo. Povod zato so jim dali nekateri škofje, ki so se po deželnih zborih oglasili pri razpravi o šolstvu. Tako je v šlezijskem deželnem zboru priporočal kardinal Kopp, da se pomnoži število Šolskih ur za veronauk. V ta namen je dokazoval, da se to tudi po sedanjem šolskem zakonu lahko zgodi. Sedaj pa je bil takoj ves liberalni Izrael po koncu, češ da je kardinal Kopp izjavil se za sedanji šolski zakon. In ko sta dolenjeavstrijska škofa kardinal Gruscha in dr. Rossler izrazila se pohvalno, da deželni zbor tako blagohotno uvažuje zahteve kate-hetov, precej so zopet židovski listi pisali te besede v prilog moderni šoli. — Toda to veselje se je liberalcem kmalu skalilo, ko so namreč pomislili, da so škofje glede šole v svojih govorih povdarjali, da ne odstopijo od svojega načelnega stališča. „N. Fr. Presse" zato že svari svoje somišljenike, naj bodo pazljivi, da sedanja taktika škofov proti obstoječim zakonom ne bo več škodovala, nego poprejšen očiten boj. Liberalnim pisarjem se vidi, da nimajo nobenega pojma o nalogi katoliške cerkve in o njenih pravicah. Nemški šulferajn in avstrijska prvo-stolnica. Liberalni očetje dunajskega mesta so dovolili nemškemu, ali bolje ponemčevalnemu društvu »Šulferajn" 2000 gld. na vsacih tri let. Krščanska stranka je odločno protestovala proti ti podpori. Mi pa menimo, naj si tudi naši poslanci dobro zapomnijo take slučaje, da se bodo vedeli ravnati, kedar bo zopet dunajsko mesto zahtevalo kaj miljonov. Liberalcem se ne sme prepustiti uprava druzega premoženja, nego njihovega vlastnega. To je nauk iz te prigodbe. Tehnika. N. Fr. Pr. piše v svojem vtorkovem uvodniku o zadnjih umorih na Dunaju in slika z židovsko natančnostjo, kako hudo je človeku živeti v velikem mestu v vedni smrtni nevarnosti. Vedno naraščajočim hudodelstvom iSče vzrokov, išče leka. Seveda vse to tudi najde. Vzrok tem žalostnim prikaznim je namreč ta, ker se z vedno popolnejšo tehniko hudodelstev ni jednakomerno razvijala policijska tehnika. Ta tehnika na najpopolnejši stopnji je torej pravo zdravilo proti množečemu se zlu. V tem medlem javkanju liberalne dunajske Židinje in v njenem smeSnem tavanju po vzrokih, beremo najgorjo obsodbo naSe brezbožne dobe. Dalje nego do policije liberalec ne pride, kadar se razgovarja o varstvu javnega blagra. Da, prijateljica N. Fr. Pr., treba je popolnejše tehnike, toda najpreje tehnike v nravnosti, kateri pravimo značaj nost in kre-p o s t n o s t, in tehnike v vzgoji. Treba je krščanske tehnike v javnem in zasebnem življenju; vsa državna uredba mora biti tehnična Sola za to najpotrebnejšo tehniko. Katoliška stranka na Ogerskem, ki se je komaj porodila, mora že z vso silo nastopati v volilnem boju. Dosedaj je propadla s svojim kandidatom v Duna-Szerdahely proti min. pravosodja Erdelyi-u; katol. kandidat je dobil 425 glasov. Minister notranjih stvarij Perczel bo skoraj gotovo tudi izvoljen. Vse pa kaže dozdaj, da propade pri volitvi v Čakaturnu naučni minister, madžaron Wlasie, seveda, če bi na Mažarskem vladalo le količkaj pravicoljubja. Katoliška stranka bo s svojim bojem zanesla svoje ideje med ljudstvo in če tudi pri volitvah propade, vzgoja v ljudstvu bo ostala. Srbska banka. Poleg srbskih nebes in srbskega boga, ki ga že zdavnej imajo Srbi, hočejo imeti tudi svojo lastno srbsko banko — in sicer v Zagrebu. Akcijskega kapitala nameravajo nabrati tri milijone in sicer 1,020.000 gld. takoj, v treh letih 480.000 gld. in konečno — iz vsakoletnega dobička toliko, da se bo dobil še poldrugi milijon. Ze to je nesmisel. Denar za akcije pa mislijo pobrati tudi iz svojih šolskih zakladov zato menda, ker jim je šola zadnja reč. Lahko pridejo na jedenkrat ob šole in ob banko. To ozkosrčno strankarsko podjetje, ki hoče tudi v gospodarskem obziru popolnoma razdeliti raz-koluike od katoličanov, se v hrvatskih listih različno presoja. „Agr. Tagbl." pravi najprimerneje, da je govorjenje o tolikem akcijskem kapitalu navadna ba-harija in primerja celo stvar v to-le šaljivo dogodbo : Oče vpraša sina, kateremu je naroČil naj polovi miši: koliko si jih že vjel? — Sin (kažoč na jedno, ki leta po sobi): ko to vjamem in še jedno, bom imel d»e". Samodrštvo v Rusiji. Ruski car je zem-stvom, ki so se mu prišli poklanjat brez ovinkov izrekel mej drugim te le besede: „Znano mi je, da se je zadnji čas v zemstvenih zborih slišalo več glasov, ki so se dali zapeljati abotnim sanjam, naj bi se zastopniki stanov udeleževali samodrštva kakor ga je branil moj nepozabni rajni oče." Navzoči so pritrjevali tem besedam, kar pa seveda še ne dokazuje, da so bili zadovoljni, kakor tudi hvala vseh listov ne spričuje, da vsi tako mislijo, kot se mora pisati. Sicer se kar kratko malo izhajanje lista prepove, kakor se je zgodilo prav zadnje dni časopisu „Ruskaja žiznj." Japonci in Kitajci. V zadnji bitki pri Waj-haj-waj-u so Kitajci izgubili 2000 mož. Kitajcem ne kaže druzega, nego čim najpreje skleniti mir, kar tudi svetujejo evropske velevlasti. Cerkveni letopis. Okrožnica Leona XIII., po božji previdnosti papeža, ki priporoča ustav za razširjanje vere. Castitim bratom, patrijarhom, primatom, nadškofom, Škofom, in drugim ordinarijem, ki žive z apostolskim sedežem v miru in zvezi. Papež Leon XIII. Častiti bratje ! Pozdrav in apostolski blagoslov I Kristovo ime in kraljestvo vedno dalje med ljudstvo razširjati ter v zmoti tavajoče in ločene v naročje Cerkve vabiti in nazaj prizivati, je po Našem spoznanju z jedne strani glavna dolžnost vrhovnega dostojanstva, ki je imamo, na drugi strani pa Nas je apostolska ljubezen priganjala, da smo že zdavnej na to obračali Svojo skrb in delovanje. Zato nismo nikdar jenjali misijone, kateri s svojim delovanjem v prvi vrsti razširjajo luč krščanske modrosti med tavajočimi v zmoti, braniti in množiti ter med katoliškimi narodi pomočkov nabirati in pošiljati, da jih vzdržimo. Storili smo to zlasti v tretjem letu Našega vladanja, ko smo izdali okrožnico „Sancta Dei civitas", da bi naklonili veličastnemu ustavu za razširjanje vere obilnejšo dobrohotnost in radodar-nost katoličanov. Pokazali smo tedaj, iz kako majhnih početkov se je oni ustav v kratkem razvil do tako ogromnega obsega, in kako pohvalno so se o njem izrekali in s kakimi zakladi odpustkov so ga odičili Naši svetli predniki Pij VII., Leon XII., Pij VIII., Gregor XVI., Pij IX.; opozorili smo tudi, kako znatna podpora je zato dotekala na vesoljnem svetu misijonom ter da je še obilnejše pričakovati. Naše opominjanje ni imelo z božjo pomočjo neznatnega uspeha, ker vidimo, da tudi v zadnjih letih to velezaslužno delo narašča vsled pozivanja škofov in vabilu primerne radodarnosti vernikov. — A oglaša se nova in nuj-nejša potreba, ki zahteva še v večji meri zanimanja in dobrotne roke krščanske ljubezni in naj vašo skrbno gorečnost, častiti bratje, poveča. Zakaj kakor veste, zdelo se nam je, da prav služimo sklepom božje previdnosti, ko smo izdali lani v rožniku apostolsko pismo „Pracclara", s katerim smo ljudstvo povsod poklicali in pozvali k jedinosti krščanske vere, saj je naša najiskrenejša želja nekoliko pospegiti, da se izpolni obljuba božja, po kateri bode „jeden hlev in jeden pastir". V tem pa ste iz Našega apostolskega pisma, ki smo je izdali nedavno o ohranjenju in varstva vshodne cerkve, razvideli, da nam je zlasti pri srcu vshod in ondotne iz mnogih vzrokov odiičue in častitljive cerkve. Iz istega pisma so unm znane tudi naredbe, katere smo po posvetovanju s patrijarhi onih l|ud-štev spoznali za namenu najprimerneje. Ni Nam neznano, da je vsa ta zadeva z velikimi težavami sklenjena, če tudi seveda Naša moč ni zadostua, da bi jih zmogla, stavimo pri vsem tem pogumno vse svoje zaupanje, kakor je potrebno, v Boga. Zakaj oni, ki je v svoji skrbi ?a delo vspodbodel in nam dal začetek, podelil bode gotovo v svoji najvišji dobrotijivosti tudi moč in pomoč, da bode delo dovršeno; za to ga prosimo v goreči molitvi in opominjamo vse vernike, da isto delajo. Ker pa je vsekakor potrebno, da se pridruži božji pomoči, za katero zaupno prosimo, človeška, je prav, da obrnemo pozornost na ona sredstva, ki se zde najuspešnejša v ta namen. (Konec sledi.) Socijaliie stvari. Pravice in častnost dela. Spisal kardinal Manning. — Iz angleščine poslovenil J. G (Dalje.) Kakor gotovo veste, iznašli sol. 1743 perutni-často snovalnico, 1769 je sin onega, ki jo je iznašel, sestavil takozvani kapljičnik, 1777 so prišle statve za fino tkanje, 1769 vodni stroj, 1779 so sestavili iz teh dveh »mulo«, 1813 smo dobili velike statve, 1765 so dovršili parni stroj, 1811 so par vpregli v ladije, in 1824 so nastale parne železnice. To je še-le jedna vrsta iznajdeb tistih, ki spadajo v bombaževo in volneno obrt; ta nenavadni napredek v strojih dovršil se je v dvaindvajsetih letih. K temu je prišel še velikanski promet po suhem in po vodi. In kaj je posledica vsega tega? Na prvi pogled bi človek mislil, da bi bilo moralo to vzeti delo neizmernemu številu rok. M. Say, francoski narodni ekonom, pravi v svoji knjigi o narodni ekonomiji, opirajoč se na trditev angleškega tovarnarja, ki je imel petdeset let izkušnje, da je v desetih letih potem, ko so začeli rabiti stroje, bilo v tej obrti delavcev, pre-dilcev in tkalcev več nego Stiridesetkrat toliko kot tedaj, ko se je še na rokah predlo. Kakor pravi popis iz leta 1825, kaže, da se je takrat rabilo za prejo bombaža 20.000 konjskih sil, in da se je z vsako kenjsko silo na strojih napredlo toliko preje, kolikor bi je bilo na rokah napredlo 1066 oseb. In če je to res, in ni dvomiti o tem, torej je preja s stroji samo v Lancashire-u leta 1825 vrgla toliko preje, da bi bilo treba 21.302.000 ljudi, da bi jo bili napredli na kolovrat. Toda poglejmo, kako je bilo pozneje; Brassey v jednem jako zanimivem nagovoru, ki ga je imel pred kratkim v socijološkem društvu vNorvvichuje to-le izjavlja; pravi: .Gospoda Bridges in Holmes trdita, da je prišlo leta 1833 (osem let pozneje, kakor pa podatki, ki sem jih navel) na vsako roko 112 vreten, dandanes jih pa pride 517. »Mulo« so tako izpopolnili, da se naredi sedaj več mere v desetih urah in pol, kakor prej v dvanajstih. Leta 1848 je imela ženska le dvoje statve, sedaj pa oskrbuje po štiri. Velike statve so udarile leta 1833 devetdeset do 122krat; sedaj pa 170 do 200krat jedno minuto.« (»Plače 1. 1873.« str. 39. Spisal Tom. Brassey, poslanec; Longmans 1873.) Velika piramida v Egiptu je rokodelsko svetovno čudo, in ne vemo, kake stroje so imeli, da so prenašali ž njimi kamenje iz kamenolomov; vendar si lahko mislimo, kako ogromnega dela je bilo treba za to. Egipčani so se spominjali, kakor piše Herodot, s sovraštvom kraljev, ki so stavili piramide, in pripoveduje nam Herodot, da je veliko piramido delalo 100 000 ljudij dvajset let. Izračunih so pa, da bi z angleškimi parnimi stroji 36.000 ljudij preneslo iz kamenolomov isto množino kamenja in jo nagromadilo prav tako visoko, kakor je velika piramida, v osemnajstih urah, če je to tako, imamo pa v tem dokaz, da se je v tem, ko je napredovalo delo, razvila umetnost in spretnost, da so se namnožile iznajdbe, in da se je kapital stvarjal na tako različne načine, da bi si tega nikdo ne bil mogel misliti. Tako se je torej stalno kopičila telesna sila, duševna sila, ročna sila in strojevna moč; in to je pravi kapital naše domovine, ne le denar. 5. Spoštujmo delo. Razširimo si torej pojem kapitala in vvrstimo nanj vse kar sem naštel — telesno in duševno in ročno in slrojevno moč, kar jo vse izšlo iz dela. Torej, kot sem dejal prej, pravim, da moški posveti delu svojo telesno moč brez umnosti, kakor tudi mož, ki daruje svojo moč in deloma tudi svojo umnost, ali razven svoje moči vso svojo spretnost in umnost, ali deluje cel6 vednostno — taki možje, pravim, popolnoma zaslužijo ime poštenih delavcev; in če delujejo pošteno, to je, če rabijo svoje duševne in telesne moči v prid sebi in v prid svojemu bližnjemu, imajo po mojem pravico zahtevati, da se priznava v vsakem oziru častnost njihovega stanu in njihovega dela. Kar misfim, ne morem bolje povedati, kakor z besedami, ki jih navaja Brassey; in dasi je izbral prav te besede, to kaže, kako se Brassey sklada z mojo trditvijo. Navaja nekaj iz Ruskin-a, ki je nedavno pisal z veliko vnemo za delavce in sploh za vse, ki delajo, ter pravi, da »je nečesa treba nam vsem, in to je .spoštovanje.« Ne vem, kaj bi moglo biti nečastnejega za človeka, kakor če misli, da ga ni večjega ne v nravnem, ne umstvenem oziru, kot je sam. Najmanjši človek na svetu je človek, ki misli, da ga ni večjega od njega. Kdor more s spoštovanjem vpreti oči v vzvišeno, kjerkoli je najde, in kdor je občuduje iz srca in zares, brez kapljice zavisti in brez najmanjše nevoščljivosti, ta je po mojem vreden, da ga imenujemo pravega delavca. »Torej«, pravi Ruskin, »to je moje mnenje in tudi večinoma mnenje vas delavcev, da je v spoštovanju prva moč in sreča življenja; spoštovanje vsemu, kar je čistega in lepega v vaši mladosti, kar je moškega in poštenega v življenju drugih. Zakaj kar je lepega pri živih in velikega pri mrtvih in čudovitega pri velikih duhovih, to ne more umreti. (»Plače leta 1873« str. 53, spisel poslanec Tom. Brassey, Longmans 1873.) (Dalje sledi.) Slovstvo. Družba sv. Mohorja. Z Gorenjskega. Pravijo da sem .specialist" v pridobitev udov družbe sv. Mohorja. Zato 81 dovoljujem si. družbi povedati svote mnenje. Začenjam pa z našo .Slovensko Matico", kateri bi želel v ponos naroda našega vsaj podesetiti tiste „rari nantes in gurgite vasto". Sicer sem pa z veliko nevoljo danes odložil iz rok .Knezovo knjižnico", ko sem prebral .Gospoda Lisca". Prašati ni treba zakaj, ker sam rad povem. Ze zdavnej ni niti .Slovenska Matica" niti družba sv. Mohorja prinesla take povesti, kot je ta. In ta krasua povest naj bo namenjena samo 2530 udom .Slovenske Matice" ? Ne rečem, da jo bodo brali samo naročniki, toda masa naroda — recimo 66 000 udov družbe sv. Mo-hora — jo bodo pogrešali kaj bridko. Zikaj se ni slavna družba sv. Mohorja obrnila do zuauega in tako čislanega pisatelia v pomoč? Kar je pi»al dr. Pr. D. doslej, to sega v srce naroda in narod ga murne. Z lepa se uisem bral tako točno začrtanih zuačajev, kot so ta — premetenega zapeljivca Lisca, pridnega in značajnega Toneta, popustljivega Janeza in tako nesrečuega, da čutiš ž njim solzo v očesu. Ostudni skopuh pa itak ne vživa, kar si želi. Odloži knjigo, bodi gospod ali kmet, brez globokega vtisa ne moreš ostati. To knjigo bi rad v tisočih priporočil I Slavna družba gv. Mohorja! Naša dika iu naš ponos naj ne bo samo zadovoljna z razpisom daril v .Koledarju", nego naj se še posebej obrne do znanih pisateljev. Za .Gospoda Lisca" nam je v imenu družbe žal, jako žal I —č. Dnevne novice. V Ljubljani, 6. februvarja. (Odlikovanje.) Brzojavno se nam naznanja z Duuaja, da je pov dom umirovljenja gospod vladni svetnik in okrajni glavar ljubljanski M ah kot odlikovan z redom železne krone tretje vrste. — Zaslužnemu možu, ki ;e mnogo storil v blagor ljudstva, iskreno čestitamo. (Deželni zbor kranjski) je imel včeraj diseto sejo. Na dnevnem redu sta bili mej drugim: naprava zavoda za gluboueme in slepe ua Kranjskem in vpeljava deželne naklade na pivo. Glede gluhonem niče je dež, zbor sklenil, naj dež. zbor skuša za primerno ceno kupiti Cekinov grad pri Š ški; ako se mu to ne posreči, na| prične zgradbo po novem načrtu, po katerem bi naprava vsega zavoda stala 136.000 gld., torej za 50.000 gld. manj, kakor po lanskem načrtu. O vpeljavi deželne naklade na pivo je bila dolga debata. Pri glasovanju je bil s 16 proti 14 glasovom vsprejet predlog, da se pobira po 1 gld. naklade od hektolitra piva na deželi in 70 kr. v mestu Ljubljani (Deželna hipotefna banka) Deželni tajnik dr. MUller |e v deželnem zboru koroškem naznanil izjavo vlade, da načrt zakoni za osnovanje hipotečne banke od cesarja ni bil potrjen. (Slovensko gledališče.) Sinoči se je prvikrat predstavljala drama v petih dejanjih »Jan Vy-rava«, katero je spisal ravnatelj češkega narodnega gledališča F. Šubert. Kakor je že poročal naš list, predstavljala se je ta igra s sijajnim vspehom v Pragi, Plznu, Brnu in Zagrebu. Snov igri je iz narodnega življenja češkega v kraljevo-graškem okraju v 1. 1781, ko je cesar Jožef H. skušal odpraviti kmetiško tlako. Glavna ideja igri je duševni boj sina Jeromna, ki se je zagledal v komteso tilvijo, ali bi branil graščaka, ali se pridružil kmetom, ki se upro proti graščaku pod vodstvom njegovega očeta Ivana Vyrave. In ta silni boj med dvojno ljubeznijo pisatelj riše živo, naravno in z veliko dramatiško spretnostjo. Vse druge osebe, ki nastopajo, so mašila za nenadne, pretresljive in privabljive gledališke efekte, katerih je iskal pisatelj. Druga ideja, ki se vsporedno razvija in zvršuje, je vskipelisrd tlačenenegaljudstva proti ,korobačnikom', lokavemu oskrbniku mehkega grofa in njegovim bi-ričein. Dejanje je na videz vlito iz jednega kalupa, živahno, bliskovito, zapl.itke zanimive iu nensdne, raznoliki značati velemikavni, osobito ponosni Vy-rava nas spominja na domače vzore, ki pa žalibog izumirajo ter vstajajo le še v romanih iu povestih Skratka: igra je nekaj posebnega na slovenskem odru in vodstvo slov. predstav zasluži pohvalo za njeno uprizoritev. A če izločimo posamezne delujoče osebe, ne zdi so nam igra psihološki dosledno izpeljana. Da ne govorimo o postranskih osebah, vzemimo glavnega junaka Vyravo. Dolgo prevladuje v njem grofova milost, omamlja ga gospode sijaj, a ko se spametuje, ko mu kri vskipi in stopi na čelo upornikov, moral bi kot tak ostati do konca, in vendar zopet omahuje, obupava, k leč4 prosi smrti. Toliko le mimogrede. Vsekako pa je predolg oni nočni prizor na pomolih, dasi umesten in vznesit. Kar se tiče predstavlianja, omenjamo le to, da je g. Inemann zopet oni, ki zasluži vso pohvalo. Da je igra v obče vspela, pripomogli so gospica Slavčeva, gospa Danilova, gg. Danilo, Anic, Verov-šek in Orehek. Stotuiku pa bi želeli več stroge vojaške narave. Gledališče je bilo razmerno slabo obiskano, kar je slabo upanje za slovensko dramo. (Slovenski klub na Dunaju) bode v soboto 9. febr. t. I. imel svoj četrti večer v tej sezoni v dvorani „zum alten Schottenthor" I. Schottengasse 7. Na dnevnem redu je gosp. c. kr. profesorja dr. Antona Primožiča predavanje z demonštra cijami o Pomoejih. Začetek ob 8. zvečer. Pristop imajo samo povabljenci. (Potres.) Iz Kranjske gr.re, dne 5. februvarja. Danes popoludne ob 3. uri 25 m. bil je tu potres. Spočetka smo mislili, da je tajajoč se sneg zdrsnil raz streho ; a ker ga nikjer ni bilo videti, spoznali smo, da ie potres, ki je trajal do dve sekundi. Guganje j« bilo močno, pohištvo je zelo šklepetalo in na zadnje se je čutilo, kakor da je velika teža kam teleb-nila. — Par dni je že lepo jasno, solnce prijetno ogreva. (Podružničen shod v Libeličah na Koroškem) vršil se je dne -3. t. m. prav sijajno. Z zelenjem in podobami lepo okrašena soba Nemceve gostilne v Libeličah ie bila natlačeno polna poslušalcev, ki so bili prišli tudi od bolj oddaljenih krajev, da poslušajo lepe slovenske pesmi in naudušene govore. Zborovanje je otvoril domači gosp. kaplan Fugger, s prisrčuimi besedami pozdravljajoč v tako častnem številu došle rojake. Na to je gosp. kaplan M. Grm v izbomem govoru pojasnoval naše zahteve glede na versko in narodno šolo. Govoril je naudušeno in prepričevalu« iu v svoj govor vpletel mnogo izgledov iz na-ega gibanja. Poslušalci so pazljivo poslušali krasno bese ie, ki so jim očividno segale do živega, zakaj v marsikaterem očesu so lesketale solze, ko je pojasnoval g. govornik, zakaj se potegujemo in se moramo potegovati za versko - uarodno šolo. Hvala in slava ueu>tr»šfnemu g. govorniku ! Gospod kaplan Ro/.man kazal je na posledice današniih šol, govoril o nekaterih trditvah nasprotnikov, s katerimi begajo ljudstvo gUdd šolskega vprašanja in ka>al, kaj hoče slovenska stranka glede šol. Pojasnoval je tudi nekoliko žslostuo stanje kmetov in s številkami dokazoval, kako vedno bolj propada ta stan. Opozarjal je, kako je potreba tesne združitva med vsemi stanovi, zlasti pa za kmete. — Med govori in potem nas je razveseljeval kvartet »Korotana", ki je prepeval res izborno in neutrudno lepe slov. pesni in ž njimi nauduševal vse navzoče. Posebno nam je ugajal o. H. Sattnerjev zbor „Na planine", ki se je moral tudi pona^liati. — Shod zvršil se je na občno zadovoljuost in v na'lepšem redu, dasi se je bilo že davno prej od nam preprijazne učiteljske strani rogovililo zoper zborovanje. (Dvojna mera.) Zaduji „Primorec" piše: V Kranjskem deželnem zboru je prišel zopet v razpravo predlog, naj se dovoli 1000 gld. za nagrade učiteljem, ki bodo učili drugi deželni jezik, seveda ne slovenščine na nemških šolah, ampak nasprotno. Za ta predlo? je govoril iu glasoval tudi dvorni svetnik Suklje. Vendar je propala ta zloglasna točka, dasi le z majhno večino. Žalostno „da slovenski poslanci niti v tem vprašanji niso jediui!" .Primorec" ne pove, da sta s Sukljejem glasovala tudi udeleženca shoda zaupnih mož narodne stranke K r sni k in Višnikar. Kakšne uvodne čhmke bi bil pisal g. Gabršček, ko bi bil kedo od katolisko-narodne stranke glasoval za to točko! Kakšni nemškutarji bi bili ti kranjski klerikalci, vsi po imenu našteti, da bi jih narod poznal! — No pa vsaj se piznamo! (S Klanjca na Hrvatskem.) Dne 1. t. m. zvečer je tu v samostanu umrl nagloma br. Fidel Zupane, rodom iz Radovljice, brat vč. gospoda Jarneja Zupanca, župnika v Mutuiku. Zadela ga je kap v možgane. Nekaj dnij prej je imel hud glavobol. Ranjki je bil vzoren redovuik. Točno se je dr/al starega zlatega vodila: »Moli iu delat." Kedarkoli si prišel k njemu, si ga našel pri molitvi ali pa pri delu. Kar je pomeuialo megovo ime, to je bil v resuici. 11 let je bil v r»du ter bil ves čas zvest svojim predstojnikom. Počivaj v miru, dragi sobrat, in ne pozabi nas, ki smo ta tako naglo izgubili! (Posojilnica v Brežicah) imela je v prvem me secu svoiega poslovanja 12.680 gld prometa. (Z Reke.) čita se veikrat v isterskem hrvatskem listu »Naša Sloga , kako radi se spominjajo Hrvati v privatnih iu veselih društvih društva sv. Cirila in Metoda, da se otme krivičnemu talijanstvu, kar se more oteti — žali bože pa da ne čitamo, ali se misli osnovati kaj sličuega tudi za Hrvate v Reki in okolici, kateri se tako silno iznenarodujejo zlasti s šolami. A z drugo narodnostjo došel bo tudi zlasti nekrščauski duh in razuzdanost, kakor se je že dandanes dovolj opaža. Nekdaj ni bilo slišati v teh krajih o pobijanju, umorih in samomorih. A dandanes je vse drugače. Rečani in okoličani znali so se kaj veselo zabavati in tudi čašico domačega v okolici čez mero popiti, a o tepežih in jednakih neredih se ni slišalo, koncem prttečenega leta pa je bilo v okolici par žrtev. Najgnusnejše zna se pa ta sodrga ponašati v najsvetejšo noč. Pretečem Božič želel sem prisostvovati božji službi v jutro gori na Trsatu. Zavoljo onečastenja božje službe ne sme biti v mestu in tik mesta polnočnice. Pa žalost je morala spreleteti vsakega poštenega obiskovalca cerkve. Poln Trsat je bil pijane druhali, katera se tam po polunoči gori privleče, kakor da ni drugi večer za razuzdanost, kakor najsvetejši. Policije pa ni bilo ravno preveč videti, da bi bili neredne pijance iz cerkve metali, morali so to drugi domači opravljati. Kes žalostno, a resnično. Pa kaj se hoče; tukaj v našem mestu se praznikov sploh ne spoštuje, kakor bi se moralo, in za vero se ravno dosti ne briga, poglavarstva in novine dajejo pa še dober zgled. Ako se n. pr. kak žid ali drugi pritoži, da v neki cerkvi preveč zvonijo, kjer je samo jeden zvon, še ta jih moti, slavni magistrat posluša take pritožbe ter prepove deloma zvonenje. Drugega motijo novo narejena vrata pri cerkvi, Češ, da v jutro preveč ropotajo; pritoži se mestnemu poglavarstvu in uslišan bo. — Vrerue |e pri nas res nenavadno, tako smo s snegom pobeljeni, kakor da bi bili kje na Kranjskem. Burja je tudi hudo razsajala in preprečila promet po morju. Da ima zlasti ogerska železnica hude žamete, se že tako razume. Vsaj bodo lahko delali novi most čez Reči no, ker je stari nekaj preslab za večji stroj, katerega kani|o vpeljati, da ne bodo vedno potrebovali pri vlakih po dva manjša stroja. (Za šolo v Velikovcu) sta darovala gosp. Ivan M i k 5 , župuik na Piauini pri Vipavi 5 kron in g. Konrad Te x ter. kurat na Colu 5 kron. — Bog plačaj stotero blagima darovalcema. (Princ pod kuratelom) Princ Henrik Orleanski je kgnbil v svoiih strastvenih igrah na borzi iu pri dirkah do pet milijonov fraukov v jednem tednu. Denar si je izposodil pri oderuhih za velikauske obresti. Z*to so ga dali sedaj pod kuratel. (Rakovega vrednika je imela ,Deutsclte Wacht'.) Ni še dolgo temu. ko je „Deutsche Wacht" \redo-val neki prišlec z imenom Loger. kateri si je pri-deval ime »profesor". Zadniečase je vrejeval nemški I:st v Laipi na Češkem. Ta človek je bil nedavno obsojen radi pregrehe zoper nravnost na 6 mesecev ječe. Kaj ne, taki ljudje so de lali ča>t listu?! Loger, Pepi Rakui-ch in še trije drugi, kar v enem letu v Cel,i, ki so bili podvrženi tej sodomski pregrehi. „Djm." Društva. (Občuizbor .Muzejskega društva") bode v sredo, dne 20. februvarija zvečer ob 6. uri v muzeju. Na dnevnem redu so navadna poročila iu volitev. (Katoliško društvo rokodelskih p o^m o č n i k o v v L j u b I i a n i) je preteklo nedeljo 3. febr. priredilo predpustno veselico, katera se je prav izvrstno vzponesla. Prostorna društvena dverana je bila natlačeno polna — jasen dokaz, da ima društvo med ljubljanskim občiustvom obilo pri-lateljev. Zanimiv vspored se je prav točno in navdušeno izvaial. Pevski zbor je pokazal, da tudi pod novim pevovodjem g. Janežičem prav dobro napreduje. Ker si je v posledujem času pridobil več novih moči — zdel se uam je res popolnoma prenovljen, zato ie žel tudi obilo zaslužene pohvale. — Šaljivi trospev »Graščak in kmeta" so gg. Koželj, Bončar in Poznič tsko uborno peli, da so ga morali ponoviti. — Veseloigro »Zamujeni vlak" smo sicer že ■ ečkrat videli na društvenem odru, toda ta večer zdela se n-m je zopet popoluoma nova, ker so po večini nastopili novi igralci kateri so svoje vloge prav dobro pred-tv.ljah. I Slana je bogatega kmeta Petra iz Leščevia prav izvrstno pogodil. Med prosto zabavo |e bilo srečkauje, katero je zbranim dalo veliko bogatih dobiikov. — Ločili smo se z željo, naj nas društveno vodstvo prav kmalu zopet povabi v svoje prostore, kateri so uam že popolnoma domači postali. (Vabilo) k veselici, katero priredi moravško pevsko društvo dne 10 februvariju 1895 pri »Stajg-manu" v Moravčah. Vspored: Velaric: »Slovanska pesem", mešani zbor. Grbič: »S o.anski brod", mošm zbor. Sattner: »Kakor uekdai". čveterospev. S chs: .Novi Salomon", s spremlievanjem, šaljivi trospev. Zaje: »Večer na Savi", moški zbor. Vilhar: .Na goro", s spremljevanjem dvospev. Vilhar: »Naša zvezda", moški zbor. Foerster: »Ljubica", mešani zbor. Volarič: »Bedak je vsak", moški zbor. — Vstop prost. — Začetek ob 4. uri popoludne. — K obilni udeležbi uljuduo vabi odbor. (Slov. katol. delavsko društvo v Žalcu.) Vabilo k prvemu občnemu javnemu zboru »Slovenskega katoliškega delavskega društva" v Žalcu dne 10. februvarija t. I., ob 4. uri popoludne v dvorani »pri zlati kroni" s sledečim vsporedom: 1. Ob 4. uri popoludne volitev odbora. 2. Razni govori. 3. Prosta zabava. — Prijatelji slov. katol. delavcev dobro došli 1 (Občni zbor podporega in bolniškega društva pomožnih uradnikov za Kranjsko) vrši se v nedeljo dne 10. februvarija t. I., ob 2. uri popoludne v steklenem salonu gostilne »pri avstrijskem cesarju" na sv. Petra cesti št. 5. Dnevni red: 1. Pozdrav. 2. Poročilo tajui-kovo. 3. Poročilo računskih preglednikov. 4. Poročilo blagajnikov o. 5. Poročilo o naporih dunajskega društva »Selbsthilfe", tičočih se stanja pomožnih uradnikov itd. 6. Predlog odborov za naknadno odo-breuje izvanreduih izdatkov. 7. Volitev društvenega vodstva. 8. Volitev preg'eduikov računov. 9. Razno terosti. (Vabilo) na veselico, katero priredi s pri-jazuim sodelovanjem akademičnega društva »Tii-glava" slovanska čitaln ca v Mariboru dne 10. februvarija t. 1. v prostorih „Gambrinushalle\—Začetek ob 8. uri zvečer. — A. Koncert. 1. Dr. B. Ipavic: Uvod k operi »Teharski plemiči". Svira tam-buraški zbor. 2 A. Forster: »Venec Vodnikovih pesnil". Mešani zbor s spremljevanjem klavirja. 3. L. H.: »Zve/.de", besede Slomšekove. Osmospev. 4. Mir. Nerat: »V domačim krogu". Svira tamburaški zbor. 5. A. Hajdrih : .V sladkih sanjah". Čveterospev. 6. V. Vogl: »Cigani". Moški zbor s tenor-*amo-pevom. 7 Hamm: »Potpourri". Svira godba, B. Ples. Godba mestnega gledališča mariborskega. - Vstopnin* za člane »Slovanske čitalnice" je 50 kr. za osebo, za nečlane 1 gld., za obitelj do treh oseb za člane 1 gld., za nečlane 1 gld. 50 kr. Telegrami. Deželni zbori. Celoveo, B. februvarija. Deželni zbor je vsprejel predlog glede zboljšanja plač ljudskih učiteljev. Gorioa, 6. februvarija. Deželni zbor nima ne javnih, ne odsekovih sej. Poskusi za poravnavo mej slovensko in italijansko stranko se dosedaj niso posrečili, dasi je mej obema posredoval tndi cesarski namestnik. Bati se je, da se bodo pogajanja razbila. — (Gre se namreč za načrt glede namakanja furlanskega Agro Monfalconese in glede tramvaja na par iz Gorice v Fur-lanijo. Troški za to bi bili tako velikanski, da slovenski zastopniki zanje ne morejo glasovati. Op. vred.) Brno, 5. februvarija. Deželni zbor je jednoglasno sklenil, da se uvedo drugi deželni jezik obvezno na realkah, zraven je sklenil tudi resolucijo na vlado, naj ravno to zadevo glede gimnazij razmotrava. Mej obravnavo je dejal Fanderlik v imenu vseh čeških poslancev, da je blagor dežele v jedinosti obeh narodnosti. Grof Serenyi pozdravlja ta zakon kot najboljše sredstvo, da se sporazumita obe narodnosti. Začek je povdarjal, de je jednakopravnost pogoj miru. Tropava, 5. februvarija. Deželni zbor se je mej živio-klici na cesarja zaključil. Praga, 5. februvarija. Deželni zbor je sklenil resolucijo, naj vlada izdela načrt, kako bi se za paroplovbe uredila Vltava od Prage do Melnika in Laba od Melnika do Avssiga. Zraven naj v najkrajšem času pripravi postavnim potom za to potreben znesek. Dunaj, 5. februvarija. Poslanec Luegei se je vstavil proti poročilu deželnega odbora glede deželno-kulturnega delovanja. Svobodna delitev zemljišč se mora najpreje odpraviti, sicer je ves denar za kommasacije brez haska. Pri vinarskem shodu so bili samo profesorji in dvorni svetniki. Neki dvorni svetnik je zanesel trtno uš v Avstrijo. Ni torej čuda, da imajo vinorejci strah pred dvornimi svetniki. Ogerski državni zbor. Budimpešta, 5. februvarja. Kazprav-ljalo se je o vojaških novincih in o izpitih jednoletnih prostovoljcev. Pri ti priliki je izjavil Jan. Toth v imenu nezavisne stranke, da bodo glasovali proti predlogi, ker zahtevajo samostojno ogersko vojno. Poslanca Lits in Nagy predlagata, naj se izbriše določba glede druzega službenega leta pri jednoletnih prostovoljcih. Minister Fejervary pravi, da se je ta določba iako dobro izkazala. Izpiti so sedaj boljši. Častnikov za slučaj vojne še ni dovolj. Določba se torej ne more izbrisati, pač pa bo ministerstvo administrativnim potom dajalo dopust tistim prostovoljcem. ki vkljub svoji marljivosti niso mogli narediti izpita. Ugron je še zahteval, naj se uvede ogerski jezik v vojno. Potem se je predloga vsprejela. Dunaj, 6. febr. Cesar je podelil vladnemu svetniku in okrajnemu glavarju M a h-kotu v Ljubljani povodom vstopa v pokoj v priznanje njegovega mnogoletnega zvestega in vspešnega službenega delovanja red železne krone 3. vrste. — Okrajni sodnik Stare je prestavljen iz Kranja v Mokronog, okr. sodnik Pfefferer iz Mokronoga v Laški trg. okr. sodnik Elsner iz Vrhnike v Kranj. Budimpešta, 5. februvarja. Sodišče je obsodilo poslanca Kornelija Abranyi-a zavoljo hudodelstva javnega nasilstva proti gosposki za osem mesecev v ječo in na izgubo službe za tri leta. Obsojenec in državni pravdnik sta se pritožila. Berolin, 5. februvarja. Državni zbor se je posvetoval o predlogi, naj se ustanovi za vshodno Prusijo vrhovna komisija. Pri ti priliki so poslanci Rickert, Dietrich in Muttz govorili o Poljacih. Zadnji je omenjal besede našega cesarja; „če si Poljaki ohranijo svojo individuvalnost, vtrdijo s tem zvezo mej seboj in mej avstrijsko državo." Predloga se je izročila odseku 14 članov. Rim, 5. februvarja. Agencia Štefani poroča, da je kralj brzojavno sporočil generalu Baratieri-u, da je imenovan za general-lajtnanta in pristavil, da je to izvanredno povišanje znamenje kraljeve in narodove hvaležnosti za zasluge. Banyhad, 5. februvarja. Minister notranjih stvarij Deziderij Perozel je izvoljen s 1551 glasovi. Nasprotnik Jvor Kaas je dobil 751 glasov. Kristijanija, 5. februvarija. Iz Kristi-jansunda in druzih krajev se poroča, da je danes po noči navstal potres, ki je trajal od 12. ure 15 minut do 12. ure 43 minut. Zemlja se je tresla od jugo-vzhoda do se-vero-zapada. Plaz se je sprožil pri Kvaer-nangen in je končal 11 oseb. Carigrad. 6. februvarja. V Peri do včeraj ni bilo nobenega bolnika na koleri. London, 5. februvarja. Gorenja zbornica je vsprejela odgovor na prestolni govor. Mej obravnavo je dejal Rosebery glede armenske zadeve, da bo komisija zastopnikov Francije, Eusije in Anglije spravila na dan resnico. Oe se vresniči govorica o silovitostih, ne morejo ostati kristjani v Mali Aziji več v takem stanu, ker bi bili v vednih stiskah. Novi-Tork, 6. februvarja. Nemiri vsled strajkujočih pri tramvayu vedno naraščajo. Množice napadajo tramvaj-vozove in ovirajo novo nastavljene delavce. Poslano. Priporočen od medioiničnih (621) velmož (SO-9) olajšuje kašelj, razkraja allz, ojačuje; nepogrešljiv z* prebolele. Dobiva se v vseh (623) lekarnah. (15-10) Glavna zalega pri lekarnarju los. Mayerju v Ljubljani. <1 1. oktobra 1894. Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je krajnemu času t Ljubljani za 2 minuti naprej. Odhod iz Ljubljane (juž. kol ). Ob 12. uri 5 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selz-thal v Aussee, Isclil, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli na jezeru, Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Karlove vare, Francove vare, Prago, Lipsijo, Dunaj via Amstetten. Ob (i. uri JO min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 7. uri 10 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Ponta-bel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Dunaj via Amstetten. Ob 11. ari 50 min. dopoludne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj. Ob 12. uri 55 min. popoldne mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 4. uri 14 min. popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli na jezeru, Inomost, Bregnic, Curih, Genovo. Pariz, Steyr, Line, Gmunden, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten Ob 7. uri 20 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Prihod v Ljubljano (juž. kol.) Ob 5. uri 53 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih va-rov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Gmundena, Ischla, Ausseea, Zella na jezeru, Lend Gasteina, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste, Trbiža. Ob S. uri 19 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 11. uri 27 min. dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic. Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregnice, Inomosta, Zella na jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca, Pontabla, Trbiža. Ob 2. uri 32 min. popoludne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri 48 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Trbiža. Ob O. uri 25 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 9. uri 21 min. zvečer osebni vlak z Dunaja preko Amtstettena in Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. _ ' Odhod iz Ljubljane (drž. kol.) Ob 7. uri 23 min. zjutraj v Kamnik. » » 05 „ popoludne „ „ G. „ 50 „ zvečer „ „ „ 10. „ 10 „ zvečer „ „ (ta vlak le do konca oktobra meseca ob nedeljah.) Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob 6. uri 56 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „15 „ dopoludne „ „ „ (i. „ 20 „ zvečer a 9. „ 55 „ zvečer „ „ (favlak le do konca oktobra meseca ob nedeljah.) provzročajo preizkušeni in jako priljubljeni kolobarčki h poprove mete (PfefTermiinz - Caramellen) proti pomanjkanju slasti do JedlJ, proti pokvarjenemu ln oslabelemu telodou. 595 12—6 V zavojčkih po 20 kr. se dobivaio pristni v lekarni Mayerjevl , pri zlatem jelenu" v Ljubljani. 36 12-5 T rr ^ lYan Kregar, izdelovatelj cerkvenega orodja in posode v Ljubljani, Poljanska cesta št. 8 poleg Alojzijevišča dovoljuje si opozarjati veleč, duhovščino, cerkvena predstojništva in cerkvene dobrotnike na svojo dobro urejeno | . pasarsko delalnico | 4 zagotavljajoč, da bode vselej postregel le z dobrim trpežnim blagom, natančnim in zanesljivim delom • po možno nizki ceni. Naročila izvrševal bode kot , doslej po vposlanem uzorcu ali lastnem okusu in načrtu. * Priznalna pisanja so na razpolago. * 4 Izvršeno blago pošilja skrbno zavito poštnine prosto. 4 Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! K dor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le Fernolendtovo črnilo za čevlje c.kr.dež. ^ priv. to varne. TOHljF ustanov, leta 1835 rf?* na Dunaji. Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinta, svitla naravna crSme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 52—4 Priporočen od pollkllnlike dlrekolje. Uporablja se proti duftljlvemu kailju, boleznim v grlu, v prsih in proti otročjim boleznim. Konjaka sladni izvleček Neutrpen za prebolele. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52-22 Tovarna konjak-sladnega izvlečka v Leipniku. Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča ___po pošti, "aa? Ubald pl. Trnkoczy lekar zraven rotovža v Ljubljani priporoča: wKurjcočesno tinkturo.-«« Bolečine pomirljivo sredstvo pri kurjih očesih in pri trdi koti na nogi. Ima to prednost, da se s to tinkturo kar s ščetko pomaža bolni del na nogi. — Stekleničica z rabilnim narodom in Sčetko velja 40 kr., tucat 3 gld. 50 kr. Cvet zoper trganje (Gichtgeist) lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr. Marijaceljske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucati 4 gld. 80 kr. Planinski zeliščni ali prsni sirop za odri-ščene in otroke; raztvarja sliz in lajša bolečino, n. pr. pri kašlju. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri zsbasanju, in skaženi želodec. — Škatulja 21 kr., 1 zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr. V zalogi so vsi medlolnlčno-farmaoevtlčnl preparati, posebnosti itd., dijetetična sredstva, homeopatlčna zdravila, medlolnlčna mila, dišave itd. itd., katere razpošiljajo v vse kraje sveta lekarniiiike tvrdke: Ubald pl. Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani, Kranjsko. Viktor pl. Trnkoczy na Dunaju, Margarethen. Dr. Oton pl. Trnkoczy na Dunaju, Landstrasse. Julij pl. Trnkoczy na Dunaju, Josefstadt. Vendelin pl. Trnkoczy v Gradcu, Štajersko. 292 39 Poštne pošiljatve obratno. VII. zvezek Andrej Kalan TI je izšel ter se dobiva komad po 20 kr., po pošti 23 kr., v Katoliški Bukvami in Katoliški Tiskarni v Ljubljani. Dobe se še II., III., IV., V. in VI. zvezek. —< lasne i Najvišje pismeno priznanje Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice-vdove liadvojvodinje Štefanije. Kapljice za zobe odlikovane lekarne Piccoli ,pri angelju' v Ljubljani, Dunajska cesta. JSJT Kapljioe kanjene na pavolo in dejane v votel zob takoj A olajšajo bolečine. »88 50-12 ritf Stekleničica SO kr. | ! I I> u n a j h k a borza,. Dnč 6. februvarija. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. 8kupni državni dolg v srebru.....100 , Avstrijska zlata renta 4%......125 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 100 „ Ogerska zlata renta 4%.......124 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1081 „ Kreditne delnice, 160 gld. . ... 415 „ London vista...........124 „ Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 60 „ 20 mark............12 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........46 „ C. kr. cekini......................5 „ kr. 80 8 i 76 55 90 20 60 „ 20 „ 67»/,. 14 , 84 V 65 „ 84 „ Dni 5. februvarija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Budolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 31» . n „ južne železnice 5% . „ „ dolenjskih železnic 4% 150 gld. 50 162 - 199 25 99 25 146 50 131 25 108 25 111 25 67 — 100 — 230 — 177 50 130 75 98 »1 50 Kreditne srečke, 100 gld........198 41o srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 149 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld................70 St. Gen6is srečke, 40 gld.......71 Waldsteinove srečke, 20 gld......51 Ljubljanske srečke..................24 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 183 Akcije Ferdinandove sev železn., 1000 gl. st.v. 3480 Akcije tržaškega Lloyda. 600 gld. . . . 567 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 106 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 86 Montanska družba avstr. plan..........94 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 172 Papirnih rubljev 100........132 gld. - kr. n » „ 80 „ „ 75 . 50 90 50 50 50 60 25 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri lzžrebanja najmanjšega dobitka. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borsl. Menjarnična delniška družba „M K R C U Wollzeile it. 10 Dunaj, lariahilferstrasse 74 B. 6* A4T Pojasnila >Tt v vseli gospodarskih in finančnih stvareh. potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego ttoliaor je mogoče visouega obrestovani* pri popolni varnosti (MF~ n n I o i t' n 1 h (rlnvnio. Izdajatelj : Br, Ivan JjMeŽIl Odgovorni vrndnik: Andrej Kalan. Tisk K »to' lAt-- fi