OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
Ljubljana, io. aprila 1956	leto ik*., štev. 28
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
POROČILO TAJNIKA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA
(Grodivo za 7. sejo OLO — nadaljevanje)
z«iJNlSTVO
za sploSne zadeve in
PRORAČUN
Tajništvo za splošna zadeve ID proračun deluje kot upravni orSan OLO od I. septembra 1955. v tajništvu so Ule odseki Id samostojni referati:
1.	centralno vložišče,
2.	odsek za proračun,
3.	odsek za računovodstvo, ekonomat,
5.	volilni imeniki,
6.	administrativni inšpektor,
7.	referat Komisije za prošnje ln pritožbe,
8-	referat za cenitve,
9-	tajnik Komisije za upokoje-6e vojaške osebe,
1°. knjižničar.
V obdobju september 1955 — tonuar 1956 je bilo delo Tajjni-Slva usmerjeno predvsem v aMeri, da se v redu izvrši pre-n°s poslov na občinske ljudske odbore. S tem v zvezi je Tajni-®lvo skrbelo, da je bil občinam “Ddeiljen potrebni inventar ter da jim je bila zasigurana ostala Materialno osnovo za normalno PDslovanje.
Glede pisarniškega poslovanja ^rl OLO je Tajništvo izvedlo Tematizacijo in vzpostavilo na-Meato prejšnjih 7 vložišč, ki so ,lla na bivšem MLO, eno cen-“■aino vložišče.
Gbježoost poslovanja odnosno okrajne uprave je deloma
a<vidna iz števila spisov, ki jih f Prejelo centralno vložišče. V ,®su od 1. sept do 31. dee. 1955 3, centralno vložišče sprejelo 13 spisov. Od tega je bilo
<ja 53 ta^'h spisov, ki so bili od-tu * Dnim uradom, upravnim in Vo .“dpm, ki vodijo las‘ne delo-tpi ilte' K»Hienlh je bilo 20.390 e^l2<>v- Vknjiženje spisov po po-lt0_|CZn!h mesecih lrvi»di ta-
v septembru 1955	7.197
*	oktobru 1955	5 4118
*	novembru 1955	3.781
v decembru 1955	3.914
hwU?M> je bilo torej v štirih n vloženih 20.390 spisov.
X januarju 1956	3 453
v februarju 1956	3.773
lo, '*nJe Številke nam poknže-«ept ®. se jc dotok spisov od čittn bra do decembra 1955 o*-. l95g °e ^MattJSail, 04 januarja , 8twilo spisov ponovno letl^ a°* tako da le bilo apre-■t>vi|e v febniarju 1956 skoraj po-teMb1-uS^r^v manJ kot v sep-
Prvi pregledi pisarniškega postavanja, ki jih je izvršila administrativna inšpekcija, so bili Izvršeni že v mesecu septembru v vseh 23 občinah. Ugotovljeno Je bilo, da so vse občine izvršile prenos spisov v nove delovodnike več ali manj pravilno po danih navodilih. V občinah, kjer je bilo ugotovljeno slabo poslovanje vložišč, je bil nato izvršen že drugi oziroma tretji pregled. Ob ponovnih pregledih je bilo nato ugotovljeno, da delo sedaj v redu teče.
Ob pregledovanju je bila posebna pozornost položena arhivom iz prejšnjih let, predvsem kako in v kakšnem stanju so bili preneseni arhivi prejšnjih občin na nove občine. Ugotovljeno je bito, da so arhivi od leta 1952 dalje po večini urejeni in dobro ohranjeni. Dokaj slabo pa je stanje z arhivi skoraj v vseh občinah pred letom 1952 od osvoboditve dalje.
Posebna skrb je bila posvečena tudi novo formiranim občinam v Ljubljani. Ker pa So te občine že v Začetku imele na raizpoiago strokoven administrativni kader, je bilo pisarniško poslovanje že od vsega početka v redu.
Po navodilu Državnega sekretariata za splošno upravo In proračun LRS je bil s 1. jan. 1956 predpisan nov sislem poslovanja v vložiščih in pri reševanju spisov z uvedbo arhivskih šifer. Za to novo poslova- ■ nje so bila izdana zelo podrobna navodila, s katerimi so bile
seznanjene vse občine in vsi upravni organi OLO. Za vse vodje vložišč in druge usluž-bece občin, ki se pečajo z pisarniškim poslovanjem, je bil v mesecu decembru organiziran poseben seminar.
Posli proračunske službe so se v času od 1, septembra 1955 znatno povečali g'ede na novo formirane občine in zaradi priprav za sestavo predloga proračuna za leto 1956. Za sestavo tega predloga so bila izdana občinam ustrezna navodija. Predloženi osnutki predlogov proračuna občin kakor tudi tajništev OLO pa so bili daileko pretirani, zato jih je bilo treba znatno skrčiti.
Obi razformiranju okrajnega Zdravstvenega doma ter formiranju novih občinskih zdravstvenih domov je proračunska služba nudila svojo pomoč pri urejanju finančnega poslovanja
novih zavodov ter pomagala, da je delo brez zastoja sleklo.
Organi proračunske službe so pomagali posameznim občinam v raznih finančnih težavah, ki so se pojavile ob pričetku poslovanja novih občin. Ker je bilo ugotovljeno da nekatere občine še nimajo verz-iranih proračunskih referentov in računovodij, bo za le-te organiziran poseben seminar. Namen seminarja je v tem, da se odpravijo razne tehnične in materialne napake v proračunsko-računovodski službi, to pa še posebej zato, ker niti odredbodajalci niti računovodje pri nekaterih občinah niso zadostno seznanjeni s predpisi o proračunskem in finančnem poslovanju.
Volilni imeniki. Služba volilnih imenikov je za mestno območje še vedno centralizirana, čeprav to m več v skladu z Zakonom o pristojnosti občinskih ljudskih odborov. Komisija za sistematizacijo je pri obravnavi delovnih mest OLO že sklenila, da se ta služba prenese na ljubljanske občine, pozneje pa se je ugotovilo, da volilni imeniki brez sodelovanja prijavnega urada ne morejo zadovoljivo izvršiti svoj posel. Zato se je služba volilnih imenikov tudi preselila v Kotnikovo ulico, kjer je nastanjen prijavni in odjavni urad. Vsak voijiec se namreč prijavlja in odjavlja na Istem obrazcu, tako za Tajništvo ' za notranje zadeve kot za volilne imenike. S takim načinom poslovanja je bila dosežena dobra tekoča evidenca. S lem je bilo ustreženo tudi volivcem, ki v nekaij minutah opravijo vse spremembe (prijave preselitve, odselitve, vpis v volilni Imenik In tako dalje).
Evidenca volivcev se sedaj vodi tako, da je v najkrajšem času možno posredovali volilne spiske občinam, kolikor bi to bilo potrebno. Zaradj zgoraj naštetih ugotovitev bi bilo treba vsekakor razmotriiti prenos službe volilnih imenikov na občinske ljudske odbore. Vprašanje je ostalo doslej še nerešeno.
Referent za cenitve. Referent za cenitve ceni za razlastitveno komisijo pri okraju, za kar si mora pribavitj v katastru vse izmere m situacijske skice m ostalo dokumentacijo v zvezi z razlastitvenim postopkom. Nadalje pregleduje cenilne zapisnike in tudi ponovno ceni vse nepremičnine, ki so predmet kupne pogodbe med SLP in privatniki v območju celotnega okraja. Ceni tudi razne predmete, k| so najdeni in se nato prodajo na javni dražbi. Kot ur-dni cenilec sodeluje tudi v vseh fco. mlsiljah za arondacijo zemljišč na območju mesta.
Poleg navedenih poslov izvaja tudi še razne manjše cenitve inventarja, ki se prodaja oziroma kupuje od privatnikov, premičnine in nepremičnine, ki so zasežene od Uprave za dohodke na račun neplačanih davkov in se v primeru, da se ne plačajo, prodajo predmeti na Javni dražbi.
Referenta za cenitve uporabljajo tudi občine v okraju, ki nimajo povsod uradnih cenilcev.
Iz opisanega je razvidno, da je referent za cenitve pri OLO potreben. Najemanje sodnih izvedencev je vezano s stroški, . k- daleč presegajo prejemke re- |
ferenta za cenitve kot. stalnega uslužbenca.
Referat za prošnje in pritožbe. — Referat za prošnje in pritožbe rešuje vloge državljane^/, kt jih pošiljajo odbomiški ko^ misiji za prošnje in pr.tožbe. Ta referati rešuje tudi vloge, ki jih odstopa Urad za prošnje in pritožbe pri Izvršnem svetu LRS OLO, vloge poslane na Kabinet Maršala Tita jitd. Večina vlog oziroma prošenj se nanaša na stanovanjske zadeve.
Od 1. septembra 1955 do I. marca 1956 je referat za prošnje in pritožbe sprejel 109 prošenj in pritožb, in sicer 76 prošenj v stanovanjskih zadevah, 8 prošenji za podpore jn socialno pomoč, 8 prošenj v zadevah delovnih odnosov in 17 vlog, v katerih na-I vajajo državljani racine nepra-I vilnosti.
VABILO
na 7. skupno sejo okrajnega zbora in zbora proizvajalcev OLO Ljubljana
Na podlagi 83. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19—89-52) v zvezi s 7. členom Zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list LRS št. 26-130-55) sklicujem
7. skupno sejo
okrajnega zbora in zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, ki bo v petek, dne 13. aprila 1956 ob 9. uri dopoldne v sejni dvorani Magistrata v Ljubljani.
Predlagam naslednji
DNEVNI RED:
1.	Poročilo Komisije za pregled kmetijskih posestev.
(Poročilo je bilo objavljeno v 23. in 24. številki »Glasnika«).
2.	Poročilo tajnika OLO o organizaciji in o delu uprave okrajnega in občinskih ljudskih odborov.
3.	Odlok o začasnem finansiranju proračunskih izdatkov OLO za meseca april In maj 1956.
4.	Odlok o prepovedi predelave odkupljenega in zbranega mleka na območju okraja Ljubljana.
5.	Priporočila občinskim ljudskim odborom za sprejem:
a)	odloka o turistični taksi,
b)	odloka o občinskih taksah.
6.	Odlok o ureditvi gozdarske službe v okraju Ljubljana.
7.	Odločba o ustanovitvi finančno samostojnega zavoda z nazivom »Zavod za organizacijo poslovanja gospodarskih organizacij«.
8.	Gospodarske zadeve — pritrditve k sklepom občinskih odborov:
a)	za razrešitev delavskega sveta in uvedbo prisilne uprave
pri podjetju »Zales« — Litija,
b)	za prenehanje poslovanja gostinskega podjetja Ig,
c)	za razrešitev upravnega odbora in uvedbo prisilne uprave pri Kmetijskem posestvu Zadobrova,
č) za uvedbo prisilne uprave pri gostinskem podjetju »Pri Španu« v Ljubljani,
d)	za prenehanje poslovanja podjetja »Mesarija« v Logatcu,
e)	za uvedbo prisilne uprave pni trgovskem podjetju »Železničar« v Ljubljani.
9.	Pogodba s Kmetijskim inštitutom o analizi zemlje na Barju.
10.	Garancije gospodarskim organizacijam.
11.	Odločba o ustanovitvi Zavoda za ekonomsko zaščito socialno ogroženih invalidnih oseb.
12.	Pravila finančno samostojnega zavoda »Uprava cest OLO« ln Pravilnik o plačah uslužbencev in delavcev- tega zavoda.
13.	Pravilnik o plačah uslužbencev in delavcev Zavoda za stanovanjsko izgradnjo.
14.	Odtok o dopolnilnih plačah za prosvetne ustanove,
15.	Odločba o ustanovitvi Katastrskega urada v Kamniku.
16.	Odlok o opravljanju mrliške pregledne službe v okraju Ljubljana.
17.	Potrditev statutov za nekatere občine.
18.	Razlastitve.
19.	Imenovanja raznih komisij.
20.	Personalne zadeve.
Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda.
Morebitno odsotnost, javite skupščinski pisarni OLO, Kresija, soba št. 12 (telefon 21-939).
Predsednik OLO:
Dr. Marijan DeriuasUa, 1. r.
)BVESTIL0
rQlce obveščamo, da bo prihodnja številka »Glasnika« Izšla Izjemoma v četrtek, 12. aprila.
Stran ne
GLASNI*
V	tej zvesti moramo ugotoviti, da mnogi državljani ne izčrpajo odroma ne uveljavljajo svojih pravic v pritožbenem po-Bto’,..ku, ampak se obračajo na ta referat. Kolikor gre za take zadeve, se državljani napotijo na instantno pot. Kolikor pa gre za prošnje in vloge, kj se ne rešujejo v' upravnem postopku in v katerih državljani navajajo razne nepravilnosti, referent za prošnje in pritožbe ugotavlja dejansko stanje na kraju in se potem storijo določeni ukrepi, kolikor so potrebni.
Organ komisije za upokojene vojaške osebe. Na podlagi Uredbe o komisijah za upokojene vojaške osebe je bila imenovana tudi okrajna komisija za reševanje vprašanj v zvezi z zaposlitvijo in strokovno Izpopolnitvijo upokojenih vojačkih oseb. Za izvrševanje poslov v zveza z omenjenimi nalogami komisije sta bila nastavljena dva uslužbenca, ki vršita posle po navodilih omenjene komisije.
Komisija za upokojene vojaške osebe je do danes obravnavala zaposlitev odnosno strokovno izpooplnitev 188 upokojenih vojaških oseb. Trenutno Je prijavljenih 159 upokojenih vojaških oseb.
Od teh 159 oseb je zaposlenih 67, na študiju ali v tečajih je 14 oseb, ne želi zaposlitve 35 oseb, zaposlen‘h še ni 37 oseb, od tega pa je za 13 oseb zapori itev zagotovljena, za 24 oseb pa se vršijo dogovori.
TAJNIŠTVO ZA GOSPODARSTVO
V	tajništvu za gospodarstvo eo organizirani vsi gospodarski upravni organi. V to tajništvo ■padajo: upravno-pravn* 1 odsek in gospodarske Inšpekcije. Uprava va dohodke in katastrski uradi: Dalje je vezan na to tajništvo Zavod za planiranje.
Upravno-pravni odsek, Upravno-pravni odsek je po izvedeni . reorganizaciji izvajal naloge, ki eo po zakonu o pristojnosti občinskih in okrajnih LO v gospodarstvu prepuščene Okrajnemu ljudskemu odboru. V okviru teh nalog je pravno Oblikoval in izvajal sklepe Sveta za gospodarstvo in hkrati vršil nadzor nad občinskimi gempoda-rsko-up ravnimi organi pri Izvajanju nalog iz gospodarstva v njihovi, pristojnosti. Tžpravno-pravpi odsek je v začetku svojega poslovanja prenašal na občinska ljudske odbore v skladu z zadevnimi predpisi vse zadeve gospodarskih organizacij in zasebnih obrtnikov v registrsko kartoteko, zadeve finančno samostojnih zavodov in s pravnimi napotiti usmerial občinske ljudske odbore na solidno reševanje zadev ter j m pomagal pri odstranjevanju težav, v katerih so se znašli zaradi- nezadostnega In deloma neusposobljenega kadra pni administrativnem reševanju gospodarskih problemov. V sodelovanju s pravno službo »kraja je bil tekom meseca decembra tn januarja Izvršen pregled poslovanja občinskih LO na področju gospodarstva.
Upravno-pravnt odsek je reševal v glavnem pritožbe zoper prvostopne odločbe občln-ritih ljudskih odborov, ki zadevajo obrt in zasebna gostišča. Dalje Je pripravljal gradivo v »veel s prošnjami za pritrditev , k sklepom občinskih Ijndekih
odborov za uvedbo prisilne uprave v gospodarskih organizacijah, zadev uslužnostnega žaganja na venecijankah, glede izdaj poroštvenih izjav za kratkoročne in dolgoročne kredite podjetij in zadrug, glede pravil stanovanjskih zadrug itd. Pripravljal je osnutke odlokov gospodarskega značaja. Pri svojem delu je bil tesno povezan s pristojbini strokovnimi zbornicami in občinskimi ljudskimi odbori.
V okviru upravno-pravnega odseka so se reševale tudi ad-minstrativne zadeve Komisije za plače.
Zavod za planiranje. Zavod za planiranje Je kot samostojna organizacijska enota pričel s poslovanjem 1. septembra 1955. V okviru Zavoda sta organizirana dva odseka: a) odsek za plan proizvodnje, kjer se vrši
OPOZORILO
KMETOVALCEM
Ozimna žita so vsled hudega mraza, spričo pomanjkanja snežne odeje in vlage ter zaradi vetrovnega vremena v zadnjih tednih leta postala redka, tako da ni pričakovati dobrega pridelka. Zmrzovanje proti koncu zime je dvignilo žitu korenine, tako da je izgled za bodoči pridelek še slabše.
Da bd se stanje ozimin izboljšalo, priporočamo, da kmetovalcu ozimna žita povaljajo in potresejo z dušičnimi gnojili.
Kmetijska inšpekcija OLO
planiranje vseh gospodarsk h dejavnosti, t. j. industrije, gradbeništva., prometa, kmetijstva, gozdarstva, trgovine, gostinstva in turizma, obrti in komunale, b) odsek za formiranje in delitev narodnega dohodka ter gospodarske analize.
Novo formiranemu zavodu so bili dodeljeni vsi uslužbenci, razen dveh, bivših ekonoensko-planskiih odsekov pri MLO in OLO Od bvšega MI/D je Zavod prevzel 11, od bivšega OLO pa 4 uslužbence. Poleg tega je Zavod zadržal tudi 3 honorarne uslužbence, ki jih je zaradi pomanjkanja strokovnega kadra zaposloval bivši OLO Ljubljana okolica.
Danes ima Zavod 17 stalnih uslužbencev, od tega 6 uslužbencev z višjo strokovno kvali-fkaoijo, in 3 honorarne uslužbence. Zaradi pomanjkanja strokovnega kadra je 13 mest
1 še vedno nezasedenih. Skoraj sleherno delo Zavoda je vezano na termin, zato imajo uslužbenci Zavoda skoraj neprekinjeno odrejeno tudi popoldansko delo.
Okrajni zavod za planiranje se je kot samostojna organizacijska enota fonm ral predvsem zaradi tega, da bi se kot planski organ lahko posvetil predvsem nalogam planiranja ln prenehal biti v okviru tajništva za gospodarstvo nekak vsesplošni sektor za reševanje tekoč'h poslov s področja gospodarstva. Z osamosvojitvijo Zavoda za planiranje se kažejo pozitivni rezultati predvsem v tem, da uslužbenci Zavoda lahko sistematično delajo na planskih ‘n deloma tudi že na analitskih delih. Z organizacijo analitskega odseka je Zavod pričel izdajati mesečno poročno o stanju sredstev OLO Ljubljana.
Glavna naloga Zavoda je priprava oziroma izdelava predloga družben ege plana in skrb za
njegovo pravočasno ln pravilno izpolnitev. Delo Zavoda je neposredno vezano na Svet za gospodarstvo, kateremu daje Zavod poročila in predloge za ukrepe.
V zvezi s pripravami za izdelavo družbenega plana za leto 1956 je Zavod izdelal družbeni plan novega OLO za leto 1955 z devetmesečno realizacijo po obračunih in oceno za zadnje tromesečje. Isto delo je Zavod izvršil tudi za vse občine. To gradivo služ. Zavodu kot osnova za izdelavo predloga družbenega plana za leto 1956, katerega osnutek je Zavod že izdelal.
Poleg okrajnega družbenega plana mora Zavod za leto 1956 izdelati tudi družbene plane za vse občine, ker občine nimajo še zasedenih mest pdanerjev-analltikov, z izjemo občin Center, Moste, Bežigrad, Litija in Domžale. Občine se bodo morale resno pobrigati, da bodo ta mesta čimprej zasedena, če bodo hotele spremljati svoj gospodarski razvoj.
Da bi se občinski uslužbenci usposobili za navedena dela, je Zavod za planiranje predlagal, naj pošljejo občine svoje uslužbence začasno na prakso k Zavodu, kjer lahko neposredno sodelujejo pri sestavi okrajnega in občinskih družbenih planov. Občine so v tem pogledu pokazale premajhno zanimanje, po drugi strani pa je resnica, da občine težko pogrešajo vsakega uslužbenca, ki ni na delu.
Delo Zavoda je najtesneje povezano tudi z ostalimi* organizacijskimi enotami OLO, zlasti z Upravo za dohodke ‘n Odsekom za proračun, od katerih dobiva Zavod ostale podatke za sestavo bilance sredstev okraja.
Finančna Inšpekcija. Finančna inšpekcija deluje kot samostojna organizacijska enota ter je neposredno organizac jsko vezana na Svet za gospodarstvo OLO, kateremu so vsi f nanč-nl inšpektorji odgovorni za svoje delo. Okrajna finančna inšpekcija je nastala z združitvijo inšpekcij biv. MLO in 01,0 Ljubljana okolica. Pred združitvijo je imel bivši MLO 12 inšpektorjev in OLO 8 inšpektorjev. Od skupno 20 Inšpektorjev jih je b io 7 z višjo strokovno izobrazbo, 10 s popolno srednjo šolo ln trije z nepopolno srednjo šolo. Ta zasedba ni bila zadostna, če vzamemo, da velja kriterij, da na enega finančnega inšpektorja računamo 50 gospodarskih or-ganlzac*j.
Z združitvijo MLO in OLO Ljubljana okolica pa se je stanje znatno poslabšalo, ker so nekateri Inšpektorji odpovedali službo, nekateri so bHi premeščeni na nove občine, kjer so prevzeli tudi druge funkcije.
Danes Ima okrajna finančna inšpekcija s šefom vred samo tri Inšpektorje, na vseh ostalih občinah pa je 10- flnančn h inšpektorjev, ki vršijo Inšpektorske posle kot okrajni Inšpektorji na občinah. Teh 10 inšpektorjev Je porazdeljenih na občine Center, S ška. Vič, Bežigrad, Moste ln Kamnik.
Ce vzamemo, da bi moralo biti za cel okraj na razpolago najmanj 40 finančnih inšpektorjev, da bi lahko Finančna Inšpekcija uspešno delala, potem je jasne razvidno, da je sedanja zasedba finančnih Inšpektorjev v okraju prešibka, da bi lahko uspešno delovala. V okraju Je namreč okoli 1086
gospodarskih organizacij, nad 150 finančno samostojnih zavodov in 993 zavezancev družbenih organizacij. Torej je vsega skupaj ca. 2150 zavezancev socialističnega sektorja in okoli 33.000 "zavezancev zasebnikuv-pridobitniikov (kmetje, obrtniki in svobodni poklici).
Izpopolnitve mest pa so skoraj neizvedljive zaradi pomanjkanja finančnega kadra. Pri sedanjem majhnem številu finančnih inšpektorjev ni mogoče izvesti specializacije. Uspešno poslovanje pa je tudi težavno spričo naraščajočega števila nov h gospodarskih in finančnih predpisov, sprememb, dopolnitev, tolmačenj, navodil in raznih okrožnic. Prav zaradi tega pa bi morala biti zasedba čimbolj popolna, da bi bila dana možnost, da se posamezni finančni inšpektorji specializirajo v posamezni panogi (industrija, promet, trgovina, kmetijstvo, obrt itd.), da bi na ta način laže obvladali vse zakonite predpise ln problematiko, ki velja za zadevno panogo.
Okrajna finančna inšpekcija je od 1. 9. do 31. 12. 1955 izvršila skupno 230 pregledov, in sicer 203 v gospodarskih organizacijah, 12 pregledov v finančno samostojnih zavodih, 3 preglede zavezancev družben h organizacij in 12 pri zasebnih pridobitnikih.
V času od 1. septembra do 31. 12. 1955 so finančni Inšpektorji podali 47 prijav, in sicer 14 sodniku za prekrške, 16 javnemu tožilcu ln 17 finančnim organom. V prijavah so bila predlagana kaznovanja gospodarskih organizacij in odgovornih oseb, istočasno pa so bili tudi Izdani nalogi za odpravo nepravilnosti.
Kmetijska Inšpekcija. Kmetijska inšpekcija dela po posameznih referatih, in sicer:	za
poljedelstvo, za živinorejo in za zaščito rastlin in sadjarstva.
Po referatu za poljedelstvo Je od 1. 9. do 21. 12. 1955 pregledanih 30 KZ glede prometa s semensk m blagom v smislu zakona o prometu s semenskim blagom. Pregledi so pokazali, da kmetijske zadruge v glavnem spoštujejo predpise navedenega zakona. Izvršenih je bilo 13 lokacij za gnojišča In gnojnične jame ter 20 kolavda-cij za gnojn-čne jame.
Po referatu za živinorejo je bilo Izvedeno licenciranje plemenjakov v vsem okraju, ker občine niso imele sposobnega kadra, da bi lahko to akcijo 'zvrštie.
Po referatu za zaščito rastlin in sadjarstva so bile pregledane vse drevesnice v okraju. Pregled se je Izvršil glede na kakovost, količino in glede na zdravstveno stanje.
Pregledane so bile trgovine KZ glede na pravilno vskla-diščenje kemičnih zaščitnih sredstev.
Izvršen je bil pregled novih nasadov glede pravilnega oskrbovanja istih. Obenem se je izvršila kontrola glede pr prav za zatiranje ameriškega kaparja v zimski sezoni. Uslužbenci kmetijske inšpekcije so bili zaposleni še pri izdelavi analiz socalističnlh kmetjskh gospodarstev, sodeloval so pri ugotavljanju hektarskih donosov zn posamezne občine, pri ocenjevanju živine, ki se - Je morala Izločiti po odredbah veterinarjev zaradi kužnih obolenj. Prav tako eo ee kmetijski Inšpektorji
pečali s problemi regulacij« Barja, organizacije kmetijskih
posestev in organizacije kmetijske službe.
Ob tej priliki pripominjamo,1 da imajo občine slabo razvito kmetijsko službo. Le 5 občin; Ima kmetijske strokovnjake, ki pa so še mladi, neizkušeni io brez potrebne daljše prakse.
Tržna inšpekcija. V smislu; zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov j«: bila izvedena decentralizacija' Tržne inšpekcije. Tržne inšpekcije pri občinskih ljudskih odborih imajo pravice in dolžnosti, ki so določene z Uredbo 0 tržni inšpekciji. Izvršujejo nadzorstvo nad Izvajanjem predpisov in ukrepov, s katerimi se urejajo trgovski blagovni promet ln opravljanje storitev. Poleg občinskih tržnih inšpekcij pa obstoji v smislu predpiso* tudi okrajna tržna Inšpekcija ki ima poleg osnovne nalog' neposrednega nadzora nad i** vajanjem blagovnih predpso# tudi Izvrševati inskrirktažo ob" timskih tržnih inšpekcij in nadzorovanje njihovega dela.
Do reorganizacije, to je d< septembra 1955, je bilo z a P°' slenih pri bivšem MLO Ljub" ljama 10 Inšpektorjev in Pr* OLO Ljubljana okolica 4 in' špektorjl. Ze tik pred reorganizacijo pa se je omenjeno St<” vilo inšpektorjev zmanjšalo *!
5, ki so se zaposlili na drug1*” mestih.
Danes ima okrajna Tržrnn lfl' špekcija vsega 3 tržne inšpcK' torje, občne pa imajo vse<* skupaj 12 tržnih inšpektor j e,r in sicer:	Ljuibljana-Centcr *i
Bežigrad 1, Moste 1, Vič 1, Si'1 ška 2, Litija 1, Ivančna gori*6 1, Cerknica 1. Ostalih 15 obč* nima tržne inšpekcije ln tab1 ne vrši nihče kontrole blagoV' pega prometa ln storitev. i Občinske tržne inšpekeje od 1. 9. do 31. 12. 1955 opravil' 161 pregledov, na podlagi kat6-rih je bilo vloženih 69 prija*' Na podlagi že rešenih pri)3' je bilo izrečenih kazni v zne' iku 346.500 dinarjev.
J
iregledov, predvsem v vetij* iospodarskih organizacijah, ‘ e na podlagi teh pregledov vIfj tla 12 prijav. Na podlagi * •ešenih prijav je bilo izreče** razni v znesku 500.000 dinarje Po sedanjem številčnem lju tržnih inšpektorjev v :
Okrajna tržna Inšpekcija W e Izvršila v Istem razdobju
(15) odpade na vsakega
u l*U/	Ud rouove-	I
pektorja povprečno 406 pod)I Ij in obrtnih obratov. Glede *	(
fiajhno zasedbo je Jasno, . j edanja Tržna Inšpekcija ^ , mre obvladati velikega št e v' ( odjetlj in obrti. Poleg P0, I ij in obrti pa mora Tržna l,^ , pekcija po veljavnih predp13,,
reganjati še šušmarstvo,
Dljeno točenje alkoholnih ' j ič Itd.
Za uspešno delo Tržne J >ekclje bi bilo treba poj81 ^ >činske tržne Inšpekcije J lenovatl tržne inšpektorje rah, ki jih doslej j,
i« i
ieh občinah, ki jih dosiej majo. Izjema bi bile lahl«’ , ale občine, na katerih očju bi lahko vršil kofi I špektor sosednje obč ne. c j
Veterinarska Inšpekcija- ®
-5
ptembrom 1955 je bila w, rvljona. okrajna Veterin1"'!# špekcija, v katere aestaV. j*1 lišll veterinarski Inšpektor , všega Ml/D In OLO LJ^k i okolica. Pred 1. soiptem" j# v območju bivšega 0 ni ubljana okolica delovalo

GLASNTK
STRAN 111
Paj 12 veterinarjev, ki so oil vsi nastavljeni kot okrajni veterinarji, eksponirani na svojih službenih mesth in po razde! j e. ni v okraju. Na območju bivše-8a MLO pa je bila veterinarska služba organizirana po dveh linijah: veterinarsko službo sta °Pravljala dva veterinarja, ki sla delovala v sklopu veterinarskega referata, 4 veterinarji Pa so bili v sklopu Sanitarne inšpekcije in so izvrševali pre-Sied živali pr: klanju in živil živalskega izvora. Službo okraj-ne Veterinarske Inšpekcije opravljajo 3 inšpektorji in 1 Pomožni inšpektor. Veterinarska služba je sedaj v okraju v E la vnem zadovoljivo organlzi-fana. Ker za vse občine ni dovolj veterinarjev in ker so ne-• katere občine tudi v terito-tialnern pogledu majhne in nihajo živ.ine, zato so prevzeli nekateri veterinarji službo tudi jjf dve ali celo tri občine. Navzlic temu pa je še nekaj občin ostalo brez veterinarjev 'občina Loška dolina).
Organi okrajne Veterinarske Inšpekcije so s pogostimi obho-nadzirali posle občinskih ve-erinarjev. Redni mesečni ve-erinarski sestanki so olajševali Pravočasno izvajanje posamez-nih organiziranih akcij. Vsi ve-trbiaeji so bili zadolženi tudi Predavanjih na ■ zimskih Pol jskih tečajih.
1’nrava za dohodke je sicer nniostojna uprava, vezana pa
treh uradih, in sicer:. Katastrski urad I za upravne občine Ljubljana-Bežigrad, Center, Moste, Vič, Šiška, Šentvid in Polje, Katastrski urad II za vse ostale upravne občine (od ljubljanskih Črnuče in Rudnik), razen občin Kamnik, Domžale, Moravče in Mengeš, za katere je pristojen novootvorjeni Katastrski urad Kamnik.
Katastrski urad I zaposluje s šefom vred 3 geometre, 1 geodetskega risarja in 6 katastrskih administrativnih moči.
Katastrski urad II zaposluje s šefom vred 7 geometrov in 11 tehničnih in administrativnih uslužbencev.
Katastrski urad v Kamniku pa zaposluje enega geometra, ki je obenem šef, in dvoje tehnično administrativnih moči.
Katastrski uradi so zatrpani z detlom. Zaradi pomanjkanja kadra je odrejeno stalno popoldansko izredno delo. Katastrski uradi so predvsem zaposleni s terenskimi geodetskimi meritvami v zvezi z ugotavljanjem kulturnih sprememb po prijavah zaradi pravilnejše odmere dohodnine, giede raznih parcelacij (za gradnjo stanovanjskih hiš itd.) in meritev za agrarno reformo, za upravičenost prejema-
stvo.
hodk,
na Tajništvo za gospodar-
L,
Okrajna Uprava za do-e deluje od 1. januarja t.
Poprej pa sta delali Upravi
■ ** dohodke bivših OLO Ljub-Jana okolica in MLO Ljubija-??’ ki se do 1. januarja t. 1. ,s*a razformirali.
V času od 1. 9. 1955 pa do 31. 1955 so se vrš le priprave ža p ®n°® poslov na nove občine, t v ravile so se davčne karto-In indeks kartotek za ob-
Htvii
’[ Po novi teritorialni razde-tako da so lahko nove
p p® pričele s knjiženjem .-pisanih in vplačanih dav-n s 1. 1. 1956.
S 1.
1. 1956 so se prenesli od-
,y rn! elaborati in ostali zadev-na uPrave za dohodke ih občin, ki so tedaj pričele
yoslovati.
Pred prenosom poslov na ^ e občine so se vršili v me-Usi!!i?eceinbru tečaji za davčne nee občinsk h ljudskih in davčnega knjigo referata taks ter ha promet proizvodov
se«
" j^tva, iz
c- da>ka
A 8tej ajna Uprava za dohodke jii bot^ s šefom vred 10 uslužni'	V njeni pristojnosti je
it- d*.** pritožb proti odmeri ir ov ,er evidenca, nadalje pa ot>(. h^dzor nad poslovanjem Lr	uPrav za dohodke In
8t^ra..
i. °’ da finančnega kadra na
# ^ __________________ _______ _
iif da d3*1	primanjkuje in
•j *>*>, ■"**«* kader ni povsod V n >rna usposobljen za to < d°bodi!,,’a okrajna Uprava za ti UslUi, 6 z 'tnstruiranjem teh |i Ha.(Precej dola.
1 w, *ta,tu, slrskl urad. V okrajnem Ai; 'Nrrki sta določeni dve ka-upravi, In sicer Ka-'1t|rav a Uprava I in Katastrska d-. * II. Ker .pa so po vsej organizirani katastrski
OPOZORILO
v zvezi s polaganjem strokovnih izpitov pisarniških uslužbencev in uslužbencev finančne stroke
Opozarjamo vse one uslužbence finančne stroke in pisarniške uslužbence, katerim je bt.ia od Državnega sekretarja za splošno upravo in proračun LRS spregledana nižja strokovna izobrazba pod pogojem, da v določeni dobi opravijo poseben strokovni izpit po 3. odstavku 7. člena Temeljne uredbe o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov (Ur. 1. FLRJ št. 4-35-54), da bodo morali opraviti te tepite pred osrednjo izpitno komisr.ijo pri Državnem sekretariatu za splošno upravo in proračun LRS v Ljubljani.
Prizadeti uslužbenci naj pošiljajo prijave k tem izpitom preko svojih starešin neposredno Državnemu sekretariatu za splošno upravo in prororačun LRS v Ljubljani.
Vsi drugi pisarniški uslužbenci in uslužbenci finančne službe pa bodo opravljali tudi v bodoče izpit pri OLO Ljubljana, in sicer oni, ki so zaposleni v administraciji občinskih oziroma okrajnega ljudskega odbora in oni, ki so zaposleni pri drugih organih in zavodih na območju okraja Ljubljana.
Naslednji izpitni termin bo v mesecu juniju 1956.
Vsi uslužbenci, ki želijo tem terminu polagati predpisani strokovni izpit, naj svoje prijave pošljejo najkasneje do 20. maja 1956 na izpitno komisijo pri OLO Ljubljana.
Izpitna komisija
ft<ri hrni)v-i
y* v’^0 Preimenovali upra-le 8 *aitasirske urade. Ker se ia$trsk: hhsrcem odprl nov ka-° treh Ur®^ v Kamniku, bi bi-\v lem Pogledu spre-s atut. Danes je ka-tfl-Mužba organizirana v
nja otroških doklad, za projektiranje in gradnjo gospodarskih objektov itd. Izredna dela nastopajo predvsem v zvezi z Uredbo o otroških dodatkih, z Zakonom o zemljiškem skladu itd. , Problematik«: Katastrski načrti bi morali služiti vsem tehničnim, ekonomskim, statističnim, zetnljiško-knjtžnim in davčnim namenom, tako kot predvideva Uredba o katastru. Zaradi zastarelosti P« današnji
Katastrski načrti ne služijo v celoti navedenim namenom, predvsem pa ne tehničnim namenom. Izmera in izdelava teh načrtov se je izvršila v glavnem v letih 1820 do 1826. To je bil pravzaprav prvi popis in grafični prikaz oblik posameznih parcel. Teh načrtov pa ni mogoče uporabljati v današnje tehnične namene kot so n. pr. razna projektiranja, izvajanja regulacije in parcelacije itd. V času nastanka teh načrtov je bila Ljubljana še majhno mesto z zelo malo strnjeno zazidano površino. Z razvojem in razširitvijo mesta so seveda ti katastrski načrti postali zastareti in je bilo treba vse novo nastale objekte m spremembe izmeriti in vrisati v že obstoječe načrte.
Po prvi svetovni vojni je bila izvršena takozvana druga izmera Ljubljane, ki je bila tehnično mnogo boljša kot prva (grafična).
V času po II. svetovni vojni pa se je Ljubljana zopet silno razširila in razvila. Razširjala se je prčdvsem na tista območja, za katera obstojajo še prvotni grafični načrti, na pruner Moste, Polje, Posavje, Šentvid Izmera in vris vseh do sedaj nastalih sprememb in objektov na lem območju postavlja zopet vprašuje potreb po novih izmerah teh katastrskih občin.
Potreba Po sodobnih načrtih je predvsem aktualna in važna za izdelavo perspektivnega urbanističnega načrta, ker si tega dela ni mogoče zamisliti brez tehnično dovršenih katastrskih načrtov. Novo izmero zahteva tudi izvajanje regulančega načrta.
Nedostatki sedanjih katastr s.kih načrtov predstavljajo oviro pri vsakodnevnih tehničnih de lih. Pokazalo se je, da niti Prvotni grafični načrti (iz leta 1820—1826), niti poznejši načrti (po prvi svetovni vojni) ne za dovoljujejo omenjenih potreb in je znano dejsvo, da ima Ljubljana eno najslabših tehničnih geodetskih podlog izmed vseh večjih mest v Jugoslaviji.
2e b:vši MLO je na osnovi teh potreb reševal ta problem. Kot prva etapa reševanja tega problema je bila polaganje in izmera osnovne geodetske mreže, to je triangulacije povečane natančnosti. Nadalje se je pričelo s tehnično reangulacijo In izdelavo operata za k. o. Moste, Udmat, Stepanja vas im Vič. Vsa ta dela so bila poverjena Geodetskemu zavodu LRS, razen k. o. Vič kjer izvaja dela Inštitut za fotogrametrijo TVS im bodo predvideno končana v letošnjem letu. Stroški (cca 15 milijonov dmarjev) so delno že izplačani iz proračuna bivšega MLO.
Kot drugo etapo pri reševanju tega problema, bo potrebno izmeriti vse tiste k. o., za katere obstojajo še prvotni grafični načrti in na katere se razteza projektirani urbanistični načrt. V glavnem so to območja v Sent-čidu, Posavju im Polju.
Kot tretjo etapo bo treba izmeriti vse one katastrske občine, ki imajo načrte v merilu 1:1000 do ki so bili izdelani pred prvo svetovno vojno. Ti načrti so tehnično pomanjkljivi jn zastareli.
Izvajanje vseh teh del bo trajalo nekaj let, potrebna pa bodo precejšnja finančna sredstva.
Ta problematika se j« obravnavala na posebnem sestanku 22. marca t. 1„ na katerem so bili navzoči: direktor Projektivnega ateljeja, direktor Geodetske uprave LRS, direktor Geodetskega zavoda, šefj Katastr-
skih uradov OLO in Geodetskega urada OLO. Sklep sestanka je bil, da se predlaga OLO, da imenuje posebno komisijo, ki se bo pečala s to problematiko in napravila načrt za nadaljnjo izmero Ljubljane.
Na sestanku se je tudi obravnavalo vprašnje možnosti ustanovitve še enega Katastrskega urada v okraju in sicer v Cerknici. Zadevo bo proučil Katastrski urad II.
TAJNIŠTVO
ZA KOMUNALNE ZADEVE
Tajništvo za komunalne zadeve ima po začasni organizacijski shemi referat za hidrotehniko, referat za ceste in promet, referat za oskrbo z energijo, referat za splošno komunalne zadeve, pravni referat, finančni referat, elektroenergetsko inšpekcijo in referat za nadzorstvo centralnih kurjav in dvigal.
V tajništvu je zasedenih 9 delovnih mest.
Tajništvo je zbralo podatke o obstoječih komunalnih fondih na izvenljubljanskih občinah m
dovoljenjih, o dovoljenjih ze po rušenje objektov, o odobrenih vložnih načrtih in o začasni ustavitvi gradbenih del med gradnjo.
Tajništvo nastopa kot drugostopni upravni organ v gradbenih zadevah in kot nadzorstveni inštruktorski organ nad občinskimi gradbenimi upravnimi organi.
GRADBENA INŠPEKCIJA a) Interno delo"-
Osnovno vodilo Pri organizaciji celotne inšpekcijske službe, tako okrajne kot občinske, je stalna povezava med inšpektorji, ki so seznanjeni z vso problematiko, ki se pojavlja na področju občinskih, okrajnih in republiških inšpekcijskih organov. Predvsem je poudarjena enotnost v poslovanju, ki se je med drugim odražala na sestankih okrajnih gradbenih inšpektorjev". Na teh sestankih so bila dana točna navodila glede poslovanja, organizacije raznih akcij v pogledu kontrole tehnične dokumentacije, pomoč občinskim gradbenim organom, spoznavanje predpisov itd. Pred-
tako dobilo pregled nad komu- vsem £e opozarjaJo na strM. nalnimi fondi z glavnimi poka- 1 zatelji. V upravnem pogledu nastopa Tajništvo kot drugostopni
no upoštevanje pristojnosti, ki so zakonito določene.
, .	, , Gradbena inšpekcija je v po-
upravni organ odnosno kot nad-	kontrolirala tehnlč-
zom, organ. V izvajanju svoje dokdJntacljo za vse objek-nadzorstvene in inšpektorske	za kater£ je bUo	izdano
službe, je Tajništvo ugotovilo.	adi>eno dovoljenje od	uvelja-
da imajo občine referate zaiko- \	Uredlbe o zazidljivosti
munalne zadeve v Oddelkih za zemyisč za gradbene	namene
gospodarstvo, toda zasedenih Je d k kta 1955. p,; tej ak_ e 10 mest v 10 občinah, medtem	SQ	^te tlldi divje
ko 13 občin še	išče potrebni	^	tevedli takoj
kader. Zaenkrat	je strokovna	ustreznj	Ulkrepi. s to akcijo je
višina kadrov že	zelo pestra m	bUa uvrščena	gradbena disc.pli-
nizlra, kar seveda	vpliva na kva-	la ne	graditeljih ampak
“teto dela. V nekater h občmah	občinskih gradbenih
je referat za komunalne zadeve	ih y so ^ a]i maaj re6_
združen z referatom za gradbe-	izvedll tehniltne dokumentne in stanovanjske zadeve.	cj,je syojem otočju.
Glede na to, da so se komu- Gradbena inšpekcija je do nalni zavodi in podjetja prehe- konca leta prejela 546 spisov. Od sli v pristojnost občin, je delo ,eb je bilo projektov za revizijo Tajništva v okrajnem merilu 246. V obravnavanem obdobju je vedno bolj usmerjevano na to, bilo rešenih 498 spisov, da sc usposobijo občine za »a-	y evrbo evidence nad gradbe-
mostojno reševanje komunalnih no dejavnostjo na posameznih
problemov.	sektorjih je bilo naročeno obči-
Elektroenergetska inšpekcija nam da prepis vsake ^.^be v
posluje kot prvostopni organ ^za I ^^benih zadevah, pošljejo tu-okraj Ljubljana, Ko evje in o- dj gradbeni inšpekciji. Vsak revo mesto. Zaradi velikih težav fer|nt ima Za svojo	p,,
v oskrbi z električno energijo sebno map0_ v kateri zibiira te je bila ta inšpekcija zelo obre- prepjse in lako ^ z letom 1956 menjena z raznimi prošnjami 7a podgn točen pregled vseh grad-tejemna dovo.jenja obratovanja benih Mdev tudi pri gradbenih in druge uporabe električne 1 energije, Elektroenergetska in
ja je močno angažirana ,	,	, oibmočie noše
pri pregledu »toktričnih	za sv^ o^jejtose
inšpektorjih.
Vsak okrajni gradbeni inšpek-
špekcija
^ J i, .	.	-- M0 llh ztosre koncem tromesečja,
vilom težkih nesreč, ki so se
nakar se sestavi skupno poro-
TAJNISTVO ZA GRADBENE IN REGULACIJSKE POSLE
zgodile v omrežju Ker sta za eiJo tabelarnega po^na je tri okraje le dva elektroenerget- razvidno števito pregledov v leska inšpektorja, sta oba zelo ku gradnje, tehničnih pregledov obremenjena z delom.	| izvr$enib objektov, dalje ugoto-
vitve pri pregledu objektov glede projektantov, gradbenih dovoljen), strokovnega nadzora, od-Tajntštvo za gradbene in re- I govornih vodij gradbenih del, gulacijske .posle je za svoje de- izvršenih preiskav materiala in lo odgovorno dvema svetoma in pa število gradbenih prekrškov, sicer:	Svetu za urbanizem v Posebno pozornost je posvetila
vseh zadevah urbanizma In s Gradbena inšpekcija tudi kontom v zvezi gradbene dejavnosti troti nad odgovornimi vodji in Svetu za gradbene in komu- gradbenih del, ki morajo biti nalne zadeve v zadevah gradenj, potrjeni in registrirani pri Drli sestavu Tajništva so orga- žavnem sekretariatu za goepo-nizirane sledeče delovne enote: darstvo LRS.
splošna administracija, grad- Na posebnem sestanku so bili beno-pravni odsek,	vsi presedniki občin Cnformirani
gradbena inšpekcija, , o gradbeni inšpekciji občinskih Urad za regulacijo in	ljudskih odborov, o delokrogu.
Geodetski urad.	odgovornosti in preverjanju za-
V Tajništvu je zaposlenih 33 konltosti gradbene dejavnosti, rednih uslužbencev.	Gradbena inšpekcija je seata-
Tajništvo vodi za vsako obči- I vila naslednja • poročila: o pro-no v območju okraje evidenco o IblematMci gradbeništva na pod-zazidalnth podatkih (podlaga ur- I ročju okoliških občin, o dedo-banistom in regulaciji), o grad- l krogu gradbene inšpekcije, o benih dovoljenjih, o uporabnih | pregledu atenja neurejtive teh-
STRAN 112
»GLASNIK«
n‘čne dokumentacije zazidalnih kompleksov Zavoda za slano, vanjsao izgradnjo v Ljubljani, o graubeni inšpekciji občinskih ljudsk.h odborov, o pregledu temučne dokumentacije glede na akcijo, ki se je izvršila v decembru preteklega leta.
Po- eg navedenih poročil so biui sestavljena pismena poročila gradbenih inšpektorjev ob pr.iikt pregleda poslovanja občin. Gradbeni inšpektorji so Imeli poine roke dela s posebnim ozirom na to. da. so bili poleg tekočih zadev, to je ogledov stavb, tehničnih pregledov, dajanja raznih navodil itd. zadolženi s kontrolo občin z istočasni .m dajanjem potrebnih smernic. Poleg tega so bili pa vključeni v akcijo preveritve tehnične dokumentacij« na teritoriju.
b) Delo Inšpekcije v odnosu do občin. Prvi kontakt z občinami s« je ustvaril z obiskom občin v septembru preteklega leta. Takrat so bila dana prva navodila glede poslovanja v gradbenih zadevah, ter so bili prejeti na posebni vprašalni poli, ki je bila v ta namen sestavljena, osnovni podatki o gradbenih zadevah v posameznih občinah. Giede na to, da občine brez pomoči ne b' mogle reševati gradbenih zadev, so bila v prvem Biltenu dana pismena navodila in smernice za postopek v gradbenih zadevah z vsemi potrebnimi obrazci. V Biltenu št, 4 je bH priobčen prvi seznam pooblaiščenih odgovornih vod.j in projektantov z navodili glede kontrole pri projektiranju in Izvajanju gradbenih del.
V svrho preveritve pravilnega poslovanja se je po gradbeno-tnšpekcijski linij; izvršil pregled občin od 25. 11. do 28 12 preteklega leta. Obiski so bili zelo koristni in zaželjeni s strani občinskih gradbenih organov, ker »o se pri tej priliki raztolmačile vse nejasnosti. Istočasno je bila izvršena kontrola delovanja občinskih inšpektorjev. V splošnem je opaženo, da se občine trud Jo lo da upoštevajo dana navodila ter da se posvetujejo, kadar postopajo v gradbenih zadevah.
Posebno pozornost je posvetila gradbene inšpekcija objektom ob glavnih cestah I. in II. reda. To je veljalo predvsem za objekte ob glavni cesti skozi Medvode in ob deviaciji ceste I. reda skozi Domžale.
kov. Izdelati je treba detajlne urbanistične zazidalne načrte za novogradnje in nove ureditve. Sem spadajo tudi posebno delikatne tekoče naloge, ki obravnavajo vprašanje asanacije in urejanja starih predelov naselja ali Pa predelov, ki jih je treba ščititi kot kulturno-zgodovinske zanimivosti. Pri vsem tem delu, ki ga ves čas opravlja Urad za regulacijo, je seveda nujno potrebno sodelovanje z raznimi strokovnjaki m vsestranski študij, da so predlogi, ki jih daje Urad, čimbolje izdelani in podkrepljeni.
Po novih uredbah Je naloga Urad za regulacijo tudi, da sodeluje pri -estavi programov oziroma urbanističnih elementov, daje mnenje o programskih osnovah za generalni urbanistični načrt posameznih krajev in coningov v krajevnem tn okrajnem merilu. Urad mora sodelovati z dajanjem predlogov In strokovnih mlienj Komisijam za določitev zemljišč za gradbene namene pri pripravi odločb o uporabi zemljišč za gradbene namene, ki imajo namen zaščititi splošne družbene koristi dokler niso izdelani načrti cdnin-ga za posamezne občine, regionalni načrti ter generalni načrti za posamezne kraje.
Vso našteto problematiko oziroma naloge opravlja Urad za regulacijo s šefom in dvema referentoma. V taki zasedbi seveda vseh teh nalog ni mogoče dovolj kvalitetno reševati. Urad bi moral Imeti poleg šefa še 4 arhitekte - urbaniste, 3 risarje, 2 pravna referenta In administrativno moč. Pomanjkanje urbanistov se tembolj čuti sedaj, ko se je od ljubljanskega mestnega teritorija povečal teritorij za ves okraj, ki ga je treba v celoti urbanistično obdelati. Zato je treba Urad nujno pojačatl z novimi kadri i«i so bili v zadnjem času podvzeti le nekateri ukrepi. Bile so razpisane tudi štipendije. S tem p« seveda ne bo prišlo takoj do Izboljšanja sedanjega težkega položaja, ker bo treba mlade nove kadre v delo šele uvajati. Za takojšnje uspešno delo Urada za regulacijo je potrebno, da se Urad po-jača le sedaj z izkušenimi ur-
oamsti, ki imajo večletno prakso.
Geodetski urad. Glavne naloge . Geodetskega urada so priprava geodetskih osnov za interne potrebe Tajništva za gradbene in regulacijske zadeve in za potrebe zunanjih občin. Geodetski urad izvršuje vsa geodetska terenska dela v smislu ka-astrSkih predpisov in svoje delo koordinira s Katastrskim uradom v kolikor pa so to de-a Izrazito regulančnega značaja, pa z Uradom za registracijo. V odnosu do občin pa ima Geodet-k| urad instruktalno funkcijo. Ker podeželske občine nimajo geodetskih strokovnjakov, vršijo ta dela za njih gradbeni tehniki, za mestne občine pa geometri Geodetskega urada okraja.
Grsdbeno-pravni odsek, Grad-bezio-pravnj odsek ima nalogo, da pravno oblikuje drugostopne odločbe ter posreduje pravna mnenja občinskim ljudskim odborom. V gradbeno-pravnem odseku je bilo sigmranih 927 spisov. Ta odsek izdeluje tudi vse rešitve in odločbe raznih komisij, ki so farmlrane pri Tajništvu za gradbene ju regulacijske zadeve.
Na prvi stopnji je bilo od I. 9 do 31. 12. 1955 izdanih 471 odločb, v glavnem odločbe o potrditvi oziroma o zavrnitvi glavnih projektov. Vmesnih rešitev je bilo v istem času izdanih 230.
Pritožb proti odločbam občinskih ljudskih odborov je bilo vloženih 19, od katerih je bilo 14 negativno rešenih, ugodeno je bilo trem pritožbam, dve pritožbi Pa sta bili umaknjeni.
Po nadzorstveni pravici je bilo razveljavljenih oziroma odpravljenih 7 odločb občinskih ljudskih odborov.
Ta odsek daje tudi strokovno pomoč občinam pri izdelavi prvostopnih odločb. Gradbeni kader pri občinah je namreč tako pomanjkljiv, da še ne obstoja možnost izključnega samostojnega reševanja teh zadev. Ta problem je zlasti poudarjen pri občinskih ljudskih odborih Moravče, Mengeš, Loška dolina ln Ivančna gorica.
(Nadaljevanje v četrtkovi številki »Glasmikae).
PREDLOG ODLOKA
o prepovedi predelave odkupljenega In zbranega mleka na območju okraja Ljubljana
(GRADIVO ZA 7. SEJO OLO)
Vsega skupaj je bilo pregledanih po občinskih in okrajnih Inšpektorjih cca 1700 objektov.
tirad za regulacijo. Ker ni izdelan niti regionaln’ plan za okraj ni.ti comingi za posamezne občine, kraje in mesta, kakor tudi ne generalni urbanistični načrti za posamezne kraje in mesta, rešuje Urad za regulacijo tekoče naloge od primera do primera in mora pri tem paziti na to, da odločitve ne bi škodovale pravilnemu urbanističnemu razvoju. Reševanje teh tekočih nalog predstavlja brez dvoma poseben problem v mestu Ljubljani in njegovi neposredni okolici, ni pa seveda ni manj važno za Ves ljubljanski okraj, ker je urbanistična problematika v medsebojni odvisnosti in je vsklaje-vanje vse dejavnosti v regionalnem smislu ena najvažnejših nalog urbanizma.
Zgoraj naštete tekoče naloge se tičejo v glavnem glede izdajanja lokacij v povezavi oziroma na osnovi s programsko funkc onalno dokumentacijo. Tu je po rebno še kreativno delo. to je dajanje formalnih elementov oziroma zatcldalmih podat-
1.	člen
Prepoveduje se vsem gospodarskim organizacijam, ki odkupujejo in zbirajo mleko, ne glede na njihovo sedanjo dejavnost, -kakršnakoli predelava mleka v mlečne proizvode, če ne dobijo dovoljenja za predelavo mleka od pristojnega organa, določenega s tem odlokom.
2.	člen
Izjemno dovoljenje za predelavo mleka iz 1. člena tega odloka izdaja Okrajna zadružna zveza.
Nadzoir nad izvajanjem določil tega odloka se poveri Okrajni zadružni zvezi.
3.	člen
V primeru kršitve določil tega odloka se kaznuje odgovorna oseba v gospodarski organizaciji im gospodarska organizacija z denarno kaznijo do 5000 dinarjev.
Za izrekanje kazni je pristojen sodnik za prekrške občinskega ljudskega odbora.
4.	člem
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Uradnem listu« LRS.
Utemeljite?
Pomanjkanje mleka v gospodarskih središčih na območju okraja Ljubljana predvsem v zimskem času narekuje potrebe, da vse obstoječe mlekarne poslujejo po enotnih principih ln kriterijih v cilju zadostnega' dotoka svežega mleka. Delni razlog v pomanjkanju mleka je bila dosedanja praksa mlekarn na podeželju, da so zbrano mleko posnemale oziroma ga predelovale v maslo ln sir ter ga tako v znatnih količinah odtegovale potrošnji.
Da se v bodoče prepreči tako nenačrtno predelavo mleka, hkrati pa vskladi količino zbranega mleka s potrošnjo, smo mnenja, da bi se morala vsa predelava mleka usmerjati po enem samem podjetju, po možnosti novem zadružnem podjetju, ka bi ga ustanovila Okrajna zadružna zveza. Ob osvojitvi tega naziranja je potrebno izdati odlok o prepovedi predelave mleka, po katerem bi Izjemoma dovoljevala predelavo le Okrajna zadružna zveza, ki bi bila tudi pooblaščena, da iz-
vaja nadzor nad izvajanjem prepovedi predelave mleka.
S tem uprekom bi se lahko uvedel enoten režim v odkupu,
predelavi ln razpečavanju m*6* j ka, ki bi zagotovil večji dotok svežega 'mleka v potrošniška | središča.
OSNUTEK ODLOKA
o turistični taksi kot- priporočilo občinskim ljudskim odborom
(GRADIVO ZA 7. SEJO OLO)
x	1. člen
S tem odlokom se predpisuje turistična Luksa za osebe, ki prenočujejo kot turisti v kraj.h
na področju občine..............
kateri so proglašeni za turistične kraje.
2. člen
Za turista se smatra vsakdo, ki nima na območju turističnega kraja iz 1. člena odloka stalnega bivališča in prenočuje v takem kraju vsaj enkrat v obxat.li, navedenili v I. odstavku 4. člena tega odloka.
3. člen
Turistična taksa se pobira od nočnin.
4. člen
Turistično takso so dolžni plačevati turisti, ki prenočujejo v državnem, zadružnem in zasebnem gostišču ozir. gostinskem podjetju, v dijaških domovih In internatih ali v registrirani turistični sobi proti plačilu ustrezne najemnine, in sicer:
A — v času od 1. aprila do 31. oiktobra
v hotelih kategorije A in B v znesku 100 din od noči; v hotelih kategorije C v znesku 80 din od noči; v ostalih stalnih prenočiščih v znesku 50 din od noči;
5. člen
Turistično takso so dolžna P0-birati podjetja odnosno zasebniki . isočasno z nočnino in j8 odvajati občinskemu ljudskem11 odboru po mesečnem obračunu.
6. člen
Plačila turistične takse 60 oproščeni:
a)	osebe, ki jih kot svoje zaverovance pošilja na zdravijo nje Zavod za socialno zaV8' rovanje;
b)	člani Počitniške zveze Jus!^ slavije in Zveze izvidniš*™
organizacij Jugoslavije
__ f
organiziranih počitniških k8” lonijah, člani šolskih počit"1' ških kolonij in ekskurzij 16 ostalih množičnih organ'*1' cij, kadar se v skupinah n? stanijo v za to določenih & moviih, šolah in podobno; c) osebe, ki prenočujejo v P,y ninskih kočah.
Občinski ljudski odbor lab' odobri še nadaljnje oprosti*’ odnosno olajšave pri plačevat*! turistične takge.
s
zbra”1 j
B — v ostalem času
a)	v hotelih kategorije A in B v znesku (10 din od noči;
b)	v hotelih kategorije C v znesku 40 din od noči;
c)	v ostalih stalnih prenočiščih v znesku 20 din od noči.
7.	člen
S turistično takso —	_
sredstva odvaja občinski ljud5 o odbor v poseben »Sklad tu*1 n stične takse«.
Sredstva tega sklada se upe d, rahljajo za pospeševanje tu* t stične graditve.	' „
Sklad turistične takse upra ^ lja Turistična konferenca. u<
8.	člen
„ &
jave v »Glasniku« Okrajni* ljudskega odbora Ljubljana.
i\h
OBČINSKE TAKSE
(GRADIVO ZA 7. SEJO OLO)
sa
"b
tč
ki
V sklopu predpisov, ki so v zadnjem času izšli v naši finančni zakonodaji, je tudi Uredba o spremtiah in dopolnitvah taksne tarife zakona 'o taksah. Pod novimi naslovi je dodanih Zakonu o taksah 6 novih tarifnih številk, tarife nekaterih do sedaj že obstoječih taks pa so spremenjene. Iz pripomb k tarifnim številkam novo uvedenih taks na cestna motoma vozila in taiks na posest psov sledi, da OLO k tem tarifnim številkam lahko predpišejo tudi občinsko takso.
Na teritoriju OLO Ljubljana se je na podlagi odlokov bivšega Ml.O za glavno mesto Ljubljana Ln bivšega OLO Ljubljana-otkolica ta taksa že plačevala v fiksnih zneskih, določenih v taksni tarifi, in sicer za registracijo motornih vozil ob priliki registracije pri prometnem
Ljubljana je na svoji seji ^
14. marca 1956 o tem ljal ter sprejel sledeče skltr. Na potrdila o lastnosti .bo zdravju živine (živinske P°L '6 liste) se plačuje občinska 18	£|1
v višmi 2(//» od državne t8^ V isti višini se pobira ta *š.^j "1 na potrdila o prenosu las**’1
bf)
odseku notranje uprave, na po-
sest psov pa pri občinskih ljud-sikih odborih. Istotako je bila na podlagi gori navedenili odlokov predpisana občinska taksa na potrdila o lastnosti in zdravju živine v višini 100*/« državne takse, predpisane s tar. štev. 2!) zakona o taksah.
Iz gornjih ugotovitev zaznamujemo, da uvediba novih taiks k Zakonu o taksah ni izzvala n tka k Ih novih občinskih taks, temveč sc je potreba pokazala le po izpremembnh nekaterih tarifnih številk dosedanjih odlokov o občinskih taksah,
Svet za gospodarstvo OLO
na kupca.
Občinska taksa na cestna ^ torna vozila se plačuje J-Upravah za dohodke občin5:,, j ljudskih odborov pred reg18 .
to V flSat
cijo motornih vozil im šini 10"/i od državne *A*tsCW avtobuse, za katere sc ph^j
<1.
Ufe
•ki!
so
državna taksa v znesku »■'Tj* od vsakega potniškega se plačuje občinska taks"^ ■ znesku 10*/» cLln od dr*«.j j, > takse, toda s pripombo, t*8 ijl J*; nc sme znašati več kol 200“ , d od vozila. Oprostitve, k* J bJ1 predvidevata odloka o občin5 , taksah glede pobiranja t8* motorna vozila, ostanejo v i,. ljuvi.	„| ? %
Občinska taksa na pse, je do sedaj plačevala Prl f' činsklh ljudskih odborih J ’’ predpisih dosedanjih 08
ostane nespremenjena ter j/ J nejo nadalje v veljavi V»e stltvc iz teli tarifnih ŠteV‘_ p1*\]j
lokov. Državna taksa n8
znaša v mestih 1000 dim
s eh 300 din ter je
OLO
ljana določil, da se sth8*1^ mestna območja LJtrblj ’08’ K nika, Domžale, Kamnik ti ja, kjer se plačuje na dohodek od zgradb.
X,
h ^
t.