G fírapharl-
Tanja Romano in Mateja Bogatec državni prvakinji
Budin: Širitev Evropske unije na Balkan v interesu vseh
Po
»ciganskem« zaključku naslednje ■ leto o času
/
10
Primorski
TOREK, 24. JULIJA 2007
št. 17B (18.956) leto LXIII.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
Korak pred časom, v katerem
v
zrnmo
Bojan Brezigar
Iztekel se je tudi letošnji Mittelfest. V sedemnajstih letih, kolikor jih šteje, je dozorel in je že nared za polnoletnost. Nastal je na pobudo italijanskega zunanjega ministra Gi-annija De Michelisa in takratne pentagonale; prvič so se ga udeležili trije predsedniki, Italijan Francesco Cossiga, Madžar Arpad Göncz in Slovenec Milan Kučan, kateremu pa niso izkazali državniških časti, ker Slovenija še ni bila mednarodno priznana. Še več, De Michelis je izzivalno med organizatorji poudaril Jugoslavijo, daje bilo Kučanu neprijetno in predsedniku deželne vlade Ad-rianu Biasuttiju, kije Kučana izrecno vabil, zelo nerodno.
Polnoletnost, h kateri se Mittelfest nagiba, je že zdavnaj pozabila na te težke porodne krče. Umetniški del festivala je bil nesporno mednaroden, evropski v širokem pomenu, ki ga ima danes ta beseda. Umetniški vodja Moni Ovadia je za to imenitno poskrbel.
Letos je bil govor o pravicah, aktualni temi. Prihodnje leto bo govor o prihodnosti, o mladih. Tudi to je zelo aktualna tema.
Glede na to, da se Mittelfest odvija v naši deželi, se nam vsiljuje pripomba: slovenska manjšina se je tudi letos premalo vključila v dogajanja, pa vendar smo imeli v zvezi s pravicami kaj povedati; kot protagonisti, ali vsaj kot gledalci. Pa smo se temu odpovedali.
Prihodnje leto bo govor o prihodnosti. Slednje tudi mi ne bomo reševali samo v svoji sredi, kamor se desetletja vztrajno zapiramo in obenem drugim očitamo zaprtost. Čas bi bil, da se ozremo okrog sebe in se vključimo v prostor, ki nas obdaja. Tudi na Mittelfestu, ki želi biti korak pred časom, v katerem živimo.
BRUSELJ - Prvo poglavje medvladne konference
Stekle priprave na novo pogodbo EU
Portugalska napoveduje trdo roko, Poljska pa dviga ceno
BRUSELJ - EU je včeraj začela pogajanja o svoji novi pogodbi, ki naj bi ji zagotovila učinkovitejše delovanje. Pogajanja so se začela s sklicem medvladne konference, v okviru katere naj bi bila nova pogodba oblikovana oktobra, in sicer na podlagi mandata, opredeljenega na junijskem vrhu. Vse članice in institucije EU so zavezane temu mandatu.
Portugalsko predsedstvo EU ne bo »niti za milimeter odstopilo od mandata« za oblikovanje nove, reformne pogodbe unije, ki so ga junija po dolgotrajnih pogajanjih opredelili evropski voditelji, pa je v ponedeljek v Bruslju poudaril predstavnik predsedujoče uniji, vodja portugalske diplomacije Luis Amado ob formalnem sklicu medvladne konference.
Sicer pa so na vrhu tudi oblikovali novo platformo za Kosovo; o statusu te nekdanje pokrajine naj bi se ukvarjala trojka predstavnikov EU, ZDA in Rusije.
Na 15. strani
Tržaški občinski svet sinoči sprejel varianto o rebri za Čedaz
Na 6. strani
V Podgori se je hudo poškodoval zidar iz Renč
Na 12. strani
Aretirana Goričana, ki sta preprodajala mamila
Na 13. strani
JESOLO - Bosanec Dragan Cigan utonil, da je rešil otroka
Herojsko dejanje z nenavadno trpkim koncem
BENETKE - Verjetno je v tistih dveh otrokih videl svoja malčka, stara štiri in devet let, ki živita v Bosni. 32-letni Dragan Cigan se je zato kljub temu, da ni znal plavati, pognal v vodo in skupaj s 35-letnim Maročanom H.R. rešil iz vode utapljajoča se otroka, stara sedem in deset let. Maročan se je s pomočjo drugih kopalcev rešil, Dragan pa je izginil v vrtincu izliva reke Piave v morje v Jeso-lu.
Zgodilo se je v nedeljo okrog poldneva, ko je Dragan Cigan, ki že devet mesecev dela kot težak v kraju San Martino di Lupari pri Padovi in prav toliko časa ni videl svojih otrok in žene, ri-
baril, njegova sestra pa je bila z možem in sinom na obali. Rešena otroka sta prišla na obalo z mamo in očetom iz kraj a Roncade v pokrajini Treviso, takoj po dramatičnem dogodku pa je družina odšla, ne da bi počakala na razplet tragedije ali se približala obupani Dragano-vi sestri Zorici. Par kopalcev iz Vittoria Veneta je bil posebno zgrožen nad tistim, kar j e videl: »Sram naj u j e bilo, da sva Italijana, ko sva videla starše rešenih otrok iz Roncadeja, da so odšli, ne da bi se približali in skušali potolažiti sorodnike utopljenca in se zahvaliti Maroča-nu.«
Čeprav so se starši iz Roncadeja
pozneje prek županje Simonette Rubinato izgovarjali, da so ostali na kraju nesreče še kako uro in da so bili v šoku, je njihovo obnašanje res neopravičljivo. To dokazuje tudi nastop županje Rubinato-ve, ki se je osebno zahvalila družini »bosanskega heroja« in napovedala, da bo njena uprava pomagala družini, ki je ostala brez očeta. »Herojska dejanja nimajo narodnosti,« je še dejala Simonetta Rubinato preden je odšla v San Martino di Lupati, kjer je Dragan Cigan živel s sestro in njeno družino. Njegovo truplo so našli včeraj popoldne, tragedija je še posebno pretresljiva, ker sta Dragan in Zo-rica med vojno v Bosni izgubila starša.
2
Torek, 24. julija 2007
MNENJA, RUBRIKE
ISTRSKI ZORNI KOT
Proti novi največji centrali na premog
Miro Kocjan_
Temperatura je ponorela. Doživljamo tropsko vročino. Strokovnjaki opozarjajo, da je celo subtropska, saj takšna vročina nas ni doletela več kot 50 let, nekateri trdijo kar več kot sto let. Strokovnjaki seveda natančno pojasnjujejo zakaj gre, navadni južno-evropski ali pa srednje evropski Zemljani pa preprosto ugotavljamo, da se v naravi dogaja nekaj korenito novega in da j e to, kar j e kajpak slabo, le neposredno povezano z divjo razvojno smerjo, ki jo vsiljujemo našemu planetu. Ljudska mnenja so povsod enaka. V Pulju so pred štirimi dnevi zabeležili 37 stopinj, na Reki v četrtek, pa kar 39, na nekaterih izpostavljenih krajih celo 40. Noro, poudarjajo ljudje, ki jih moti tako če so doma stisnjeni med štirimi zidovi, kakor če se na plaži, kjer je sonce povečalo svojo dermatološko ne funkcijo, marveč disfunkcijo. Podobno seveda ravna morje. Na Krku je temperatura morja kar nekaj dni zapored presegla 28 stopinj, turisti pa se seveda sprašujejo, če tako stanje osvežuje ali pa celo povečuje neugodje. Najljubše je seveda otrokom, ki so takim razmeram smelo in veselo kos, dasirav-no so škodljive tudi zanje.
V reških ambulantah so v petih dneh zavoljo težav sprejeli nad šest-sto oseb, v Pulju nekoliko manj. Opozorila, naj se turisti raje držijo sence, vplivajo pa tudi ne. Nekateri vedo celo, da temperature v Grčiji, na njenih otokih, v Turčiji in še marsikje v tem delu Sredozemlja, menda niso žrtve tako kritičnega stanja, to pa naj bi bil tudi razlog, da so istrske, kvarnerske in dalmatinske plaže, zlasti slednje, letos manj obiskane kakor navadno. Puške seveda marsikje niso vrgli v koruzo, saj računajo na boljše atmosferske razmere avgusta, pa tudi septembra, ko naj bi denimo istrski turistični kraji gostili tudi do 600.000 tujih turistov.
Niso pa redki tisti, ki padec turizma pripisujejo tudi takorekoč »mo-notoniji« letovanja, ki jo turistični delavci domnevno ne znajo izvirneje poživiti, klubi mladih so sicer izjemno živahni in glasni ter nastopajo marsikje, starejši pa bi seveda želeli kaj bolj mirnega, pa vendar zanimivega. Običajna nasprotja, pač. Kar velika večina pa graja cene, ki da so za posredovane usluge odločno previsoke.
To pa še ni vse. Neprijetne razmere (kar pa le ni splošen pojav) pa dopolnjujejo še druge nevšečnosti, ki so na vzhodni obali Jadrana že vsakoletne od sredine junija do sredine septembra. Gre za požare, ki so se spet divje razbesneli. Neuradno vedo v Istri in na Kvarnerju povedati, da je bilo letos poleti že več kot dvesto večjih in manjših požarov, pri gašenju pa so se oglasile tako profesionalne ekipe, kakor prostovoljne gasilske skupine. Da bo mera polna, se je letos prvič hud požar razplamenel tudi na Kanegri, na savudrijskem polotoku. Ponovilo se je običajno prizorišče, ogenj, dim, gasilci, bežeči turisti, reševanje lastnine in podobno. Turizem se širi, kar je seveda prav in je izraz globalizacije, vendar tiste dragocene, širijo pa se tudi nevšečnosti. Turistični predstavniki v Pulju trdijo, da je razmerje v prisotnosti tujih in domačih turistov v zadnjih 20 letih takšno, da če smo takrat imeli denimo tisoč turistov, jih zdaj imamo deset tisoč. Primerno temu so seveda stopnjujejo tudi potrebe, ki pa jim žal, kakor smo napisali, marsikje še nismo do-vo lj kos.
Bodimo optimisti in se smelo prilagajajmo razvoju. Pri Dolgem otoku v severni Dalmaciji, nedaleč od Zadra, je bil manjši podmorski potres, ki pa ni povzročil škode, pa tudi večjega preplaha ne. Naravne dogodivščine, trdijo bodičarji, so sestavina turizma. Omembe vredno pa je, da se je letos celo predsednik hrvaške vla-
de Ivan Sanader oglasil in javno zaprosil tuje in domače turiste, naj s svojimi opozorili pomagajo, da bi brž odpravljali nevarnosti, denimo požarov.
Politika v zvezi z morjem, oziroma njegovimi derivati, kot je tudi ribolov, pa ne utihne. Takorekoč »tehnični« pogovori med hrvaškimi, slovenskimi in italijanskimi delegati v zvezi z znanim problemom ribo-ekološkega področja na Jadranu, pri čemer Hrvaška zastopa stališče o svoji totalni suverenosti nad delom področja, spet niso rodili uspeha. V Zagrebu so vnovič ugotovili, da se bodo predstavniki teh držav pač obrnili na Evropsko unijo, da bi ta posredovala. Mnenja nekaterih, naj bi organizem Unije brž zavzel stališče, pa je zavrnila Kristina Nagy, ki predstavlja komisarja za širitev Unije v Bruslju, češ, časovno naj bo to septembra, ne pa zdaj med počitnicami, zraven pa naj bodo kar kvalificirani državni sekretarji treh držav, ki se ubadajo s to temo.
Glasila v Istri (in na Kvarneru) kar poročajo, ne da bi podobno komentirali kako so državne prednostne delnice v koprski luki spremenili v navadne, s čimer je nastalo stanje, po katerem bo država neposredno razpolagala, bolje kar vodila koprsko luko. Glas Istre piše, da je država pač prevzela luško krmilo v svoje roke. Težko je reči, se sliši tudi v Pulju, da bodo sicer številni »navadni« delničarji uspeli sklep preklicati. Javnost pa obveščajo tudi o tem, da sta občinska sveta v Kopru in Izoli v svojem odgovoru vladi na vprašanje (vse skupaj je sicer še posvetovalno) o posebnem statusu manjšine, družno osvojila stališče, da je treba status priznati in da naj akciji »Primorska« (kot pokrajina pač) sledi tudi prevod v italijanščini »Litorale«. Predstavniki italijanske skupnosti v Kopru pa sprejemajo na znanje zagotovilo ministrstva za šolstvo, da nova, bolje prenovljena zakonodaja ne bo vplivala na stanje italijanskega šolstva. V bistvu gre za dvoje: da zlasti takoimenovani tehnični teksti so napisani zgolj v slovenščini, italijanski učitelji pa se morajo takorekoč sami znajti, to je prevajati tekste, kar ni preprosto delo. Ministrstvo so tudi spet opozorili, da so vzdrževalni stroški za manjšinsko šolstvo, kar je naravno, višji od slovenskih šol, ministrstvo pa naj jim te stroške prizna. Menda so soglašali.
Pomanjkljivo bi bilo, če ne bi tudi tokrat vsaj bežno opozorili na prometne težave. Te pa so v tem primeru tudi posebne vrste. Dejstvo je namreč, da glavna istrska cestna prometnica znana »ypsilonka«, žal ni dovolj varna, pa ne zaradi njene ureditve, marveč zalo, ker se divj ad še ni sprijaznila s kako novo prečkalno pot, marveč preprosto skače ali pa lomi ovire. Rezultat: prometne nesreče z neposredno in prvo posledico, da divjad (od srnjakov do zajcev) pogine povožena od vozil. Na bujskem področju, kije kar prostrano (40 kvadratnih kilometrov), vsako leto, to pa se nadaljuje tudi letos, od udarcev pogine tudi do dvesto živali. Problem zase pa je seveda še škoda na vozilih. Podjetje BINA, ki upravlja ypsilonko, preučuje problem, saj ni preprost. Žival pač zmešano ubira svojo pot negle-de na postavljene ovire.
Kar dobršen del civilne družbe v južni Istri se te dni izreka proti temu, da bi država izgradila novo veliko termocentralo na premog v Plomi-nu, kjer sta že dve. Na dlani je, trdijo tudi v Istrskem demokratskem zboru, da namerava vlada s to preprosto »umazano« surovino, zadostiti energijo potrebam vse države. Ekološke posledice v tem delu Istre pa so žal že tako prekoračile spodobno mejo. Moč nove termocentrale naj bi dosegla kar 500 megawatov pri ostalih že obstoječih dveh pa znaša skupaj 350 MW.
BOGATIMO SVOJ JEZIK
O besedi komaj, ki je lahko prislov, čle nek ali pod red ni vez nik in je pri nas zelo malo v rabi, se bom morala ustaviti z bolj poglobljeno raz-la go. Na mes to ko maj na mreč na splošno pišemo šele, kar je razumljivo, ker smo pod vplivom italijanščine, ki izraža oboje s prislovom appe-na. Vendar moram takoj povedati, da je to le poenostavljena razlaga, saj imamo tudi v italijanščini več možnosti izražanja.
Danes se bom najprej ustavila ob drugem problemu, ki se nam zastavlja pri pisanju, in sicer pri členkih že in še, ki jih pogosto zamenjujemo. Posebno radi zapišemo še. V svoji beležnici imam celo vrsto zgledov. Naj zapišem le en primer: To smo se učili še v šoli. Pravilno bi bilo, da smo se to učili že zelo zgodaj v šoli, nismo se pa takrat še naučili (non ancora) pravilne rabe členka še. Še je v ital. jeziku ancora, že pa gia.
Zakaj torej napake? V mislih namreč dodamo, da smo se to učili, takrat ko smo bili še v šoli, ali bolje, ko smo še hodili v šolo.
Največkrat uporabljamo še in že v pravilnem pomenu, oz. v pravilnih zvezah, kjer nas tudi italijanščina ne zavaja na kriva pota. Če pogledamo v SSKJ, bomo našli za geslo še kar celo stran različnih zgledov, še več jih je pod geslom
TRBIŽ - Ta teden
Dnevi
slovenskega jezika
TRBIŽ - Konec julija se bodo na Trbižu odvijali dnevi posvečeni slovenskemu jeziku in kulturi.
Kulturna prireditev se bo pričela v petek 27. julija ob 21. uri z uvodnim koncertom kjer bodo obeležili tisočletnico trbiškega gozda. Koncert bodo sooblikovali mednarodno uveljavljeni glasbeniki iz Slovenije, naše dežele ter Koroške. Na koncertu bodo igra li in is to čas no pri ka za li ne kaj glasbil, ki jih po svetu gradijo z vrsto jelke, ki raste in zori v Kanalski dolini.
V	soboto 28. julija ob 11,30 se bo na žu pan stvu pri če la okro -gla miza, kjer bodo razpravljali o »manjšinski jezikovni skupnosti kot sred stvo za med na rod no so -delovanje«, v popoldanskih urah na glavnem trbiškem trgu bo na vrsti lutkarska predstava namenjena otrokom. Sledil bo nastop folklornih skupin Stu ledi iz Trsta, folklornega društva Bc iz Bovca, folklorne skupine Saka-lovci Zveze Slovencev v Monoš-tru, pevski trio Juhana iz Tolmina in godba na pihala iz Gorij pri Ble du. V ve čer nih urah bo nas to -pi la še glas be na sku pi na Brain -storn quartet, ki jo sestavljajo glasbeniki iz naše dežele in Slovenije.
V	nedeljo bo za nekaj ur zaprta glavna cesta, ki pelje skozi tr-biš ki cen ter. Tu se bo kul tur ni program pričel ob 11. uri s koncertom Harmonikarskega ansambla Glasbene matice in ponovnim nas to pom
Folklorne skupine iz Mo-noš tra.
V	soboto in nedeljo bodo na glavni trbiški ulici razstavljali svoje izdelke slovenski obrtniki in Kmečka zveza bo ponujala de-gus ta cijo.
Letošnji dnevi so drugi po vrsti in jih organizirata Občina Trbiž v sodelovanju s središčem Planika. Pokroviteljstvo in fi-nanč no pod po ro k dob re mu us -pehu prireditve so dale Gorska skupnost za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino, Občina Na-borjet Ovčja vas in Združenje obrtnikov-Confartigianato vi-demske pokrajine. (R.B.)
že. Manj jih je v SP. Dolgo vrsto zgledov ima tudi Šlenc v svojem slovensko italijanskem slovarju, manj v italijansko slovenskem. Za nas tukaj je marsikateri od tistih zgledov popolnoma razumljiv in domač. Na splošno pri uporabi še in že ne delamo napak, razen prej omenjene, pa tudi te ni težko popraviti. Treba je vedeti le, da uporabljamo že (ital. gia) v trdilnih stavkih. Primeri: to se je zgodilo že včeraj, to smo se naučili že v šoli (t.j. že zelo zgodaj), spat je šel že zelo zgodaj. Največkrat gre torej za gotovost ali prepričanost o nečem, kar se je zgodilo ali se dogaja, npr. vsi že (gia) spijo, pomeni, da so vsi že (gia) zaspali.Če pa rečem vsi še spijo (ancora), pomeni, da se še niso zbudili. Členek še (ancora) torej lahko izraža nadaljevanje ali trajanje česa, (npr. vsi še spijo, kriza še traja) ali pa nam z zanikanim po-vedkom pojasni, da se pričakovano dejanje ali stanje, do takrat ko govorimo, še ni (non ancora) uresničilo. Zgledi: tega še nisem vedel, predstava se še ni začela, česa takega še nikdar nisem videl, zdaj še ni čas za akcijo, nisem še zdrav, nisem še prepozen. V italijanščini je to po navadi non ancora.
K tem zgledom moram dodati še enega: še (niti) petnajst let ni stara, (non ha neanche quindici anni).
Slovenski pregovor pravi: Kar je preveč, še s kruhom ni dobro. (Ital: Il troppo stroppia.) In drugi : V sili še hudič muhe žre. (Ital: Il bi-sogno fa correre la vecchietta). Reke seveda prevajamo drugače, ne dobesedno, ampak s sorodnim rekom v drugem jeziku.
Morda je prav, da na koncu dodam še nekaj primerov, kjer ital. gia ne smemo prevesti s slovenskim že. V osmrtnicah večkrat piše pri pokojnih ženah, ki so bile dvakrat poročene, npr. Pipan gia (že) Vodo-pivec. Pravilno bi bilo Pipan, prej (ali prvič poročena) Vodopivec.
Podobno se nam dogaja, kadar govorimo o preimenovanih ulicah, npr. via Coroneo gia via Nizza, v slovenščini je to prej, (ali bolje) prejšnja, nekdanja ul. Nizza. Enako bi lahko reševali zagato, ker v slovenščini nimamo primernega izraza za ital. naziv onorevole. Lahko bi rekli bivši ali nekdanji senator, enako kot ( gia ministro) nekdanji ali bivši minister.
Lelja Rehar Sancin
BENEŠKA SLOVENIJA - JUBILEJ
Viljem Černo sedemdesetletnik
Beseda je morda res nekoliko ša-blonska in v zadnjih letih jo neradi uporabljamo, vendar o Viljemu Černu, ki danes slavi 70 let, moramo reči, da je eden velikih buditeljev Beneške Slovenije, Tisti, ki ga poznamo že nekaj desetletij, se ga spominjamo kot mladega intelektualca, ki je v težkih letih kljuboval pritiskom in se tudi z nemajhnim tveganjem posvetil ohranjanju slovenskega jezika in kulture v Beneški Sloveniji. Tveganja so bila vsakovrstna in zadevala vso njegovo družino, saj je znano, da so karabinjer-ji njegovi materi grozili, da ji odvzamejo pokojnino, če sina ne bo umaknila iz goriškega dijaškega doma, kamor ga je poslala, da se bo šolal v domačem jeziku. Ta zgodba, ki j o Viljem sicer nerad ponavlja, se mu je globoko vtisnila v spomin in je zaznamovala vse njegovo življenje. In tako danes lahko zapišemo, da je Viljem Černo človek, ki se že pol stoletja neutrudno in vztrajno razdaja za slovensko stvar. O njem namreč s težavo izpišemo, kaj vse je delal in katere zadolžitve je imel v Beneški Sloveniji; težko najdemo katero področje narodnostnega dela, kateremu se Černo ni posvečal.
Začel je pravzaprav že s študijem; ne samo zato, ker je v Gorici obiskoval slovensko strokovno šolo, srednjo šolo in učiteljišče, ampak tudi zato, ker je univerzitetni študij namenil tem vprašanjem in ga končal z disertacijo o izseljevanju iz devetih občin Beneške Slovenije.
Po končanem študiju se je posvetil učiteljevanju, v raznih krajih Beneške Slovenije pa tudi izven nje. Veliko je poučeval v domačem Bardu, nato pa se je ustalil kot profesor zgodovine in zemljepisa na nižji srednji šoli v Čenti. Že takoj pa se je začelo njegovo delo na področju osveščanja beneških Slovencev. Organiziral je pošolski pouk slovenščine v številnih krajih Beneške Slovenije, pa tečaj slovenskega jezika in kulture v občinski dvorani v Čedadu. Bil je med ustanovitelji društva Ivan Trinko in med organizatorji oziroma pobudniki številnih pionirskih dejavnosti v videmski pokrajini, od Dneva emigranta do Kame-nice. Udejstvoval se je tudi v krajevni politiki, bil občinski svetnik v Bardu in član gorske skupnosti, in aktiven je bil pri obnovi teh krajev po potresu leta 1976. Vključil se je v številne manjšinske organizacije, med drugim v Slovensko kultur-no-gospodarsko zvezo, v kateri je zasedal pomembne funkcije. V zadnjem času pa je tudi predsednik Narodne in študijske knjižnice v Trstu in tako zaokrožil svojo dejavnost in o z beneškosloven-
skega področja razširil na vso manjšino.
Skratka, Viljem Černo je skrbel za vrsto dejavnosti, ki so pripomogle k vrnitvi dostojanstva ljudem ob meji, jim omogočile njihovo družbeno, ekonomsko in kulturno rast ter uveljavljanje svoje pristne slovenske biti v jezikovno in kulturno pluralni deželi FJK Deloval je in še vedno deluje premočrtno in z jasnimi cilji, kar je nedvomno nevsakdanja kakovost. Obenem pa je njegovo delo spoštljivo in dostojanstveno, kar mu vseskozi zagotavlja ugled tudi pri tistih, ki z njim ne delijo čustev do manjšine in do jezika.
Čestitkam in voščilom, ki jih Černo prejema ob tem življenjskem jubileju, se pridružujemo tudi prijatelji na Primorskem dnevniku.
B.Br.

Danes praznuje 70. rojstni dan
prof.ViCjaHt Četno,
neutrudna beneška korenina. Vse najboljše in še na mnogo zdravih let vošči
Slovenska feulturno-gospodarska zveza
/
ALPE-JADRAN
Torek, 24. julija 2007
3
LJUBLJANA - Predstavniki Harrah'sa na delovnem obisku v Sloveniji
mm •	•	v	•	•	-	••	•
Najprej srečanja z institucijami, nato s severnoprimorskimi župani
Srečanje tudi s predstavniki Goriškega društva za kakovost bivanja, ki tej investiciji nasprotuje
LJUBLJANA - Včeraj je v Slovenijo prispela podpredsednica ameriškega Harrah'sa Jan Jones s sodelavci. V Sloveniji in še posebej na Goriškem bo v prihodnjih dneh zato še veliko govora o trenutno vroči temi, megazabavišču. Po podatkih Pristopa, kjer skrbijo za Harrah'sove odnose z javnostmi v Sloveniji, včeraj Američani niso imeli posebnih delovnih obveznosti. Danes in jutri naj bi se predstavniki omenjene ameriške verige sešli s posameznimi političnimi strankami in državnim sekretarjem na ministrstvu za finance Andrejem Šircljem, v četrtek pa se obeta srečanje z severnoprimorskimi župani ter predstavniki Goriškega društva za kakovost bivanja, ki 750 milijonov evrov vredni investiciji na Goriškem nasprotuje in predlaga tudi referendum o tem vprašanju.
Na Pristopu včeraj še niso želeli izpostaviti kraja srečanja z župani, povedali pa so tudi, da bo srečanje po vsej verjetnosti zaprto za medije. No-vogoriškega župana Mirka Brulca na sestanku s predstavniki Harrah'sa zaradi neodložljivih obveznosti ne bo, so nam povedali v njegovem kabinetu, zato pa se bo z njimi srečal v septembru. Brulc je sicer pred dnevi na ministrstvo za finance poslal pripombe na predloga zakonov v zvezi z igrami na srečo. Ministrstvo bo tovrstne pripombe zainteresirane javnosti sprejemalo do sredine avgusta, državni zbor pa naj bi ju obravnaval predvidoma v jeseni. Brulc v svojih pripombah opozarja na ključne vsebinske probleme, ki jih prinaša predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo. Med ključnimi problemi je med drugim izpostavil problem lastniške strukture in problem nadzora poslovanja družbe in izločanje lokalne skupnosti na vseh nivojih odločanja o investiciji v projekt me-gazabavišča. Ajdovski župan Marjan Poljšak pa je vabilo na četrtkovo srečanje zavrnil, prejšnji teden pa je na ministrstvi za finance in gospodarstvo naslovil tudi poziv, naj umakneta predlagane spremembe v zvezi z zakonom o igrah na srečo. Poljšak je izrazil še svoje nasprotovanje širitvi igralniške dejavnosti po ameriški tehnologiji, svari pa tudi pred podeseterjenjem kroga zasvojencev z igralništvom tako v Sloveniji, kot v okoliških državah Evropske unije. Po
Vse se je začelo 29. novembra 2005, ko so predstavniki družb HIT in Harrah vpredstavili pobudo tza izgradnjo 750 milijonov evrov velikega zabaviščnega centra v Novi Gorici
njegovem mnenju je zgrešeno pomagati pri prodaji tujih nekakovo-stnih turističnih produktov, namesto da bi ponujali svoje. »Ni potrebno, da vlada zmanjšuje davek od iger na srečo, naj del tega davka investira v razvoj megazabavišča z našo tehnologijo,« še meni Poljšak. Sicer pa naj bi se srečanja s predstavniki Harra-h'sa udeležilo osem severnoprimor-skih županov, toliko jih je v minulih dneh potrdilo udeležbo, poleg njih pa še predstavniki Hita.
Vprašanje megazabavišča bodo na svoji redni seji pretresali tudi v Forumu za Goriško. Člani omenjenega združenja se bodo sestali v sredo, 25. julija, razpravljali pa bodo tudi o razvoju Goriške pokrajine. V septembru pa se v Novi Gorici obeta dvodnevni mednarodni simpozij o igralništvu s posebnim poudarkom na ekonomskih, družbenih in socialnih učinkih igralniške dejavnosti, v luči obetajočega se megazaba-višča. Na njem bodo predstavili tudi izsledke študije družbenih vplivov načrtovanega megazabavišča na slovenski prostor, s poudarkom na Goriški. Študijo v teh dneh pripravlja Fakulteta za uporabne družbene študije s sedežem v Novi Gorici, zaključena pa naj bi bila v sredini avgusta.
Katja Munih
DEŽELA - Ožji odbor 6. komisije
Napredek v pripravi zakona o furlanščini
TRST - Ožji odbor 6. stalne komisije deželnega sveta Furlanije Julijske krajine je včeraj nadaljeval razpravo o osnutku zakona o zaščiti in razvoju furlanskega jezika. V prejšnjih tednih se je v razpravi marsikaj zatakni lo, še zlasti v zve zi z ne katerimi ključnimi vsebinskimi postavkami besedila, ki ga je izdelala deželna vlada.
Tako so, predvsem po javni izjavi predsednika dežele Illyja, najprej premostili vprašanje poučevanja fur-lanščine v javnih šolah. Po Illyjevem predlogu naj bi bil pouk furlanščine na zaščitenem območju obvezen, starši pa naj bi imeli možnost, da se temu odpovejo. Del večine, predvsem občanska lista, pa je mnenja, da je treba vztrajati pri prejšnjem besedilu, ki jo določalo, da morajo starši izrecno izjaviti, da za svoje otroke želijo pouk furlanščine. To vprašanje naj bi, tudi s pomočjo predstavnikov Severne lige, rešili v smislu Illyjeve-
ga predlo ga.
Pač pa ostaja sporno še vprašanje ozemlja, na katerem naj bi veljal ta zakon. Nekatere komponente večine, predvsem občanska lista, pa tudi del le vih de mo kra tov, na mreč predlagajo, da bi občine, ki so bile na osnovi prejšnjega zakona štev. 15 iz leta 1996 vključene v območje zaščite furlanskega jezika, lahko v letu dni po odobritvi zakona temu statusu odpovedale. V zvezi s tem predlogom se je še zlasti v por de non ski pokra -jini razvila živahna razprava. Nekatere občine, kjer je prisotnost furlansko govorečega prebivalstva margi-nalna, namreč vztrajajo pri stališču, da jih dežela ne more prisiliti k zagotavljanju standardem, ki ne odražajo potreb oziroma želja prebivalstva,
Včeraj ožji odbor ni končal z delom in z razpravo naj bi nadaljevali v ponedeljek. Zakon naj bi deželni svet predvido ma odob ril v septem -bru.
Slabša ocena za slovensko vlado
LJUBLJANA - Vlada premiera Janeza Janše je glede na rezultate javnom-nenjske raziskave Vox populi, ki jo je za POP TV in Dnevnik opravila agencija Ninamedia, prejela najslabšo oceno doslej. Kot uspešno jo ocenjuje 38,5 odstotka vprašanih, kot neuspešno pa 54 odstotkov. Če bi bile volitve danes, bi Socialni demokrati prejeli 26,6 odstotka glasov vprašanih. Na drugem mestu je SDS, podprlo bi jo nekaj manj kot 16 odstotkov vprašanih. Na tretje mesto se je povzpela LDS (9,2 odstotka), četrto mesto pa zaseda NSi (štirje odstotki). Sledijo SNS (2,8 odstotka), DeSUS (2,2 odstotka) in SLS, ki bi jo podprlo nekaj manj kot dva odstotka vprašanih.
Na lestvici najbolj priljubljenih politikov vodi predsednik SD Borut Pahor, sledi mu evropski komisar Janez Potočnik. Predsednik vlade Janez Janša je z 12. mesta napredoval na 11. mesto.
Blejska župnija ne odneha
LJUBLJANA - Odvetnik blejske župnije Danijel Starman je dejal, da sta ga blejska župnija in ljubljanska nadško-fija pooblastili, da v naslednjih tednih preuči možnost vložitve pritožbe na evropsko sodišče. Starman je poudaril, da bo pred odločitvijo potrebno preučiti prakso evropskega sodišča. »V našem primeru gre za kršenje načela pravičnega sojenja in kršenje lastninske pravice,« je še pojasnil Starman in dodal, da bo moral preučiti dosedanjo prakso evropskega sodišča, ki se doslej še ni ubadalo s podobnim primerom iz Slovenije.
Slovenska družina in njihov pes napadli hrvaškega policista
ZAGREB - Puljska policija je zaradi napada na hrvaškega policista preiskovalnem sodniku v Pulju v nedeljo predala 3-člansko družino iz Polhovega Gradca v Sloveniji, so danes sporočili na spletni strani istrske policijske uprave. Dodali so, da so 44-letni oče, 45-letna mati in 20-letni sin v soboto zvečer napadli policista, ki jih je okoli 23. ure prišel opozoriti zaradi preglasnega proslavljanja rojstnega dne v kampu Runke v Premanturi.Kot je še sporočila policija, so člani družine pred tem žalili varnostnika kampa, ki jih je prosil, naj se umirijo, nato pa je poklical policijo.
Policisti so po prihodu zahtevali dokumente od očeta, kar je ta zavrnil. Sin in mati sta nato napadla policista, ki ga je kasneje v nogo ugriznil še pes omenjene družine, so zapisali na spletni strani puljske policije. Navedli so še, da sta mati in sin imela več kot promil alkohola v krvi, oče pa je preizkus al-koholiziranosti zavrnil.
ILIRSKA BISTRICA - Nedeljski posvetovalni referendum
Bistričani s 94,74 odstotka za vključitev v Primorsko regijo
ILIRSKA BISTRICA - Bistriški volivci so na nedeljskem posvetovalnem referendumu pokazali, da si ne želijo v Notranjsko pokrajino, pač pa v Primorsko. Na vprašanje, ali podpirajo vladni predlog umestitve Ilirske Bistrice v Notranjsko pokrajino, je po neuradnih začasnih izidih velika večina, 94,74 odstotka, odgovorila s proti, 5,16 odstotka volivcev pa je bilo za. Volilna udeležba je bila 53,82-odstotna.
Občinski svetniki naj bi pri oblikovanju uradnega mnenja na torkovi seji upoštevali voljo občanov.»Pričakoval sem sicer višjo udeležbo, izid pa me ni presenetil,« je za
STA rezultat referenduma komentiral bistriški župan Anton Šenkinc.
Na predčasnih volitvah, v torek, sredo in četrtek, ter danes do 19. ure je glasovnice v volilne skrinjice oddalo 6489 volilnih upravičencev v občini Ilirska Bistrica. Večina, 6154 jih je na referendumskem glasovanju odgovorila s proti, kar pomeni, da se ne strinjajo z vladnim predlogom, ki občino umešča v Notranjsko pokrajino. Zanj je bilo le 335 volivcev.
Uradni rezultati posvetovalnega referenduma bodo znani v ponedeljek po 12.
uri, ko bo občinska volilna komisija preštela še vse glasove, oddane po pošti.
Šenkinc bo občinskim svetnikom na torkovi izredni seji predlagal, da vladi posredujejo mnenje, v katerem nasprotujejo umestitvi Ilirske Bistrice v Notranjsko pokrajino in namesto tega predlagajo, da se priključi Obalno-kraški. Čeprav je bil referendum posvetovalni, so svetniki namreč že prej sklenili, da bodo voljo volivcev upoštevali, tudi če nasprotovanje Notranjski pokrajini ne bi bilo tako veliko.
Bistriški svetniki so na eni izmed prejšnjih sej sprejeli tudi sklep, da podpirajo prizadevanja za enotno Primorsko pokrajino. »Ali bo na torkovi seji sprejet tudi ta predlog, ne vem, ker je to stvar občinskih svetnikov,« pravi Šenkinc.
Rok Jenko, član Civilne iniciative Zbor za Primorsko in občinski svetnik iz vrst Mladega foruma Šajeta, tako visokega rezultata referenduma ni pričakoval, vzrok za nizko udeležbo pa pripisuje do-pustniškemu času.
»Rezultat odraža to, kar ljudje čutijo in si želijo. Odraža razvojno vizijo o tem, v kateri pokrajini želimo biti Bistričani,« pravi Jenko.
Po objavi neuradnih rezultatov se je na Trgu maršala Tita v Ilirski Bistrici, kjer je v petek potekal Zbor za Primorsko, začelo spontano praznovanje. (STA)
Žrtve prometnih nesreč
v Sloveniji
LJUBLJANA - Na slovenskih cestah se je v minulem tednu zgodilo 194 prometnih nesreč, v katerih se je poškodovalo 239 ljudi, devet pa jih je umrlo. Minuli konec tedna pa se je zgodilo 12 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami, v katerih se je poškodovalo 18 ljudi, pet pa jih je umrlo. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so bili neprilagojena hitrost, nepravilno prehitevanje, nepravilna stran in smer vožnje ter neupoštevanje pravil o prednosti.
Letos je na slovenskih cestah umrlo 163 oseb, v enakem obdobju lani pa 133.
BRUSELJ - Minister Rupel
ERC naj ne velja za države članice EU
BRUSELJ - Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je ob robu zasedanja ministrov za zunanje zadeve v Bruslju poudaril, da bo Slovenija vztrajala, da hrvaška zaščitna ekološko-ribolovna cona (ERC) ne bo veljala za države članice EU. »Kolikor vem«, bo Italija tudi vztrajala pri tem, je dodal minister. O ERC je Rupel danes govoril z evropskim komisarjem za širitev Ollijem Re-hnom. »Oba sva obžalovala, da doslej ni prišlo do dogovorov na ustrezni ravni. Upava, da bo to mogoče jeseni,« je pojasnil Ru-pel.»Mislimo, da je glede ERC treba doseči spoštovanje dogovorov, ki so bili sklenjeni leta2004,« je bil jasen minister Rupel. Povedal je, da je takrat prišlo do sporazuma med »tremi stranmi in Evropsko komisijo«, da hrvaška
ERC ne bo veljala za članice EU.
V Bruslju so pogajanja med Italijo, Slovenijo, Hrvaško in Evropsko komisijo na tehnični ravni potekala več mesecev, vendar napredka niso prinesla. Zato je Rupel nedavno povedal, da se bodo pogajanja glede uveljavitve hrvaške ERC za članice EU nadaljevala na politični ravni.
Minister sicer ni hotel špekulirati, zakaj sestanka med državami in Brusljem ne bo pred jesenjo. »Morda nekateri čakajo na kakšne druge zunanje učinke, vplive, dogodke. Mislim, da je treba dogovor doseči pred začetkom slovenskega predsedovanja,« je poudaril Rupel in še napovedal: »Mislim, da se bo to tudi posrečilo.«
Sabor je ERC razglasil 3. oktobra 2003, 3. junija 2004 pa je sprejel odločitev, da se uveljavitev ERC za Slovenijo in Italijo odloži, dokler ne bo sklenjen skupen dogovor v duhu EU, ki bo upošteval interese vseh sosednjih držav članic povezave. Dogovor je omenjen tudi v sklepih zasedanja Evropskega sveta junija 2004, in sicer v tistem delu, ki se nanaša na podelitev statusa kandidatke Hrvaški za članstvo v EU in na začetek pristopnih pogajanj z EU v začetku leta2005.
15. decembra lani je nato sabor sprejel vladni predlog, ki določa polno uveljavitev ERC v Jadranu tudi za članice EU najpozneje do 1. januarja 2008. Hrvaška vlada je kot cilj vladnega predloga sprememb ERC navedla ekološko zaščito Jadrana in krepitev položaja hrvaških ribičev. (STA)
4
Torek, 24. julija 2007
ALPE-JADRAN
/
SEŽANA - V občinskem svetu dolga razprava o Lipici
Direktor kobilarne Matjaž Pust odgovarjal na vprašanja svetnikov
Pust: kadrovska politika ni stvar občine - Terčon: Igralnica naj se iz Lipice preseli na območje mesta Sežana
SEŽANA - Na zadnji seji občinskega sveta Sežana so svetniki govorili tudi o razmerah v Kobilarni Lipica (KL). Razprava je trajala dve uri, na vprašanja in pripombe pa je odgovarjal direktor javnega zavoda Matjaž Pust. Sežanski svetniki so izpostavili vrsto v javnosti že znanih problemov ter več sodelovanja med občino in KL, ki je po njihovem na Krasu najbolj prepoznavna turistična destinacija. Zato so med sklepe zapisali tudi vzpostavitev kolesarske poti Sežana - Lipica, ki je že vmeščena v državno mrežo kolesarskih poti.
Razpravo je pričel svetnik Srečko Prijatelj (Slovenska nacionalna stranka), ki je dal pobudo za uvrstitev tematike na dnevni red seje občinskega sveta. Opozoril je, da Lipica še vedno nima prostorskega načrta, ki bi ji omogočil pridobivanje denarja iz evropskih virov, očital vladi, da je poskrbela predvsem za golf, drugo pa da je ne zanima, direktorju pa premeščanje strokovnega kadra na neustrezna delovna mesta. »Pozitivno je, da je lani spremenjeni Zakon o KL omogočil vstop zasebnega kapitala, slabo pa, da je dopustil širitev golf igrišča v zavarovanem območju«, je še dodal Prijatelj. Po prepričanju svetnika Dušana Bana (Liberalna demokracija Slovenije) ni prav, da Lipico zapuščajo jahači z dolgoletnimi izkušnjami. »Njihovo znanje je specifično in ga ni mogoče pridobiti kar na cesti. Če pa imajo pomanjkljivo izobrazbo, naj se jih pošlje v šolo.«
Direktor KL Matjaž Pust je uvodoma povedal, da bodo iz državnega proračuna letos prejeli 2,9 miliona evrov in da bodo s tem denarjem poravnali vse stare dolgove, manjši del pa namenili tudi za investicijsko vzdrževanje. »Prvi obrok pričakujemo v avgustu, zadnji pa do konca oktobra. Kar zadeva prostorski načrt, naj bi bil ta po sklepu vlade sprejet do konca leta«, je še dodal in z ostrejšim tonom nadaljeval, da pa o svoji kadrovski politiki na občinskem svetu ne bo govoril. »Za svoje odločitve sprejemam polno odgovornost. V vsaki firmi so pri reorganizaciji premeščanja in prerazporeditve. Iz Lipice smo dosedaj odpustili le dva delavca, Etbina Tavčarja in gostinca, ki smo ga ulovili pri goljufiji z
Lipicancem se seveda sploh ne sanja, kaj vse se spleta na njihov
denarjem, drugih nismo odpuščali in jih tudi ne bomo. Kako razporejamo ljudi znotraj hiše, pa je stvar direktorja in ne občine.« Njegovo razmišljanje je podprl svetnik Ivan Vodopivec (Lista Miroslava Kluna), rekoč, da imajo zaposleni v Lipici različne interese, ki jih je mogoče razbiti le z »radikalnim rezom«. »Dokler bodo delavci popoldne učili v zasebnih šolah, Lipici ne bodo mogli biti lojalni.«
Na koncu se je oglasil še župan Davorin Terčon. Predlagal je, da bi se lahko Sežana včlanila v združenje evropskih mest, ki redijo avtohtono pasmo konj, napovedal pa tudi pomoč občine pri razreševanju problema golfa in igralnice. »V postopku sprejemanja prostorskega načrta občine bom predlagal izgradnjo golf igrišča z 18 luknjami na povsem novi lokaciji. V primeru splošnega konsenza pa bi lahko obstoječe igrišče v Lipici razširili izven zavarovanega območja.« Svetniki so na njegovo pobudo sprejeli tudi sklep o umestitvi li-piške igralnice na območje mesta Sežana. »Sežana je primeren kraj za t.i. veliko igralniško koncesijo, v KL pa naj se igralnica ohrani le v manjši meri, kot stavnica na konjeniških tekmovanjih .«
Irena Cunja
SENOŽEČE - KD Pepca Čehovin Tatjana in KS Senožeče
Od 2. do 4. avgusta pastirske igre že devetič zapored
SENOŽEČE - Kulturno društvo Pepca Čehovin Tatjana in Krajevna skupnost Senožeče pripravljata tudi letos tradicionalno prireditev Pastirske igre, ki bodo letos potekale že devetič zapored, in sicer od 2. do 4. avgusta. Pastirske igre predstavljajo hvalnico pastirskemu in kmečkemu življenju nekoč, so pa obenem pomembna turistična, kulturna, etnološka, zabavna in tudi kulinarična prireditev.
Kulturno društvo in krajani se že nekaj mesecev trudijo in sodelujejo pri pripravah na praznik, saj želijo, da bi njihova prireditev uspela kot je uspevala že vrsto let ter je v ta kraj, ki v poletni vročini nudi bolj hladno ozračje, privabila kar lepo število obiskovalcev. Poleg osrednje prireditve samih Pastirskih iger, ki bodo potekale v soboto popoldan, pa obljubljajo še številne spremljajoče prireditve. Organizatorji želijo, da bi se praznika udeležilo čim več ljudi iz ožje in širše okolice, kar je organizatorjem v veliko zadovoljstvo in zahvala za njihov trud. Želijo pa tudi, da se ljudje sprostijo, ogledajo zanimivosti, uživajo v tekmovanju pastirskih iger in veseli glasbi,
ki bo ves čas polnila prireditveni prostor.
Sicer pa se bodo Pastirske igre pričela že v četrtek, 2. avgusta, ko bodo ob 20. uri v prostore KS Senožeče privabili priznano predavateljico Tatjano Butul iz Manža-na pri Kopru, ki bo spregovorila o zdravem načinu prehranjevanja s poudarkom na sredozemski kuhinji. V petek zvečer po 21.-uri bodo na svoj račun prišli predvsem mladi, saj bo na prireditvenem prostoru za bivšo restavracijo Adrija koncert rock skupin Forgotten eden, Rock shock, Nightstorm in Kamnolom.
Osrednje dogajanje pa bo seveda v soboto, 4. avgusta. Že v dopoldanskem času, s pričetkom ob 8.uri, se bo pri bajerju pričelo tekmovanje v športnem ribolovu. Ob 14.uri se bodo odprle številne razstave. Tako si bo mogoče na domačiji Zdrav-ka Čuka ogledati njegovo etnografsko razstavo, v prostorih krajevne skupnosti pa bodo razstave slik in umetniških voščilnic Erne Kopše, fotografij Senožeče in Snužejci Jožeta Pegana, članice Aktiva žena pa pripravljajo razstavo peciva. Domača tovarna Cimos bo imela dan odprtih vrat. Ob
15.uri se bo pričelo tekmovanje v pripravi pastirske jote, prejšnja leta so se ekipe pomerile v pripravi pastirskega golaža, Društvo rejcev drobnice krasa in Istre pa pripravlja pastirski kotiček, ki bo najbolj zanimiv seveda za najmlajše. Tradicionalno tekmovanje harmonikašev Primorske, ki ga organizirajo v sodelovanju z društvom Kraška harmonika in ki privablja vedno večje število godcev tudi onstran meje, bo tokrat s pričetkom ob 16.uri vodil Igor Malalan, sledil bo še skeč, ki ga je napisal domačin in dolgoletni organizator Pastirskih iger Marjan Sotlar, režijo pa je prispeval Gojmir	Lešnjak-
Gojc. Nastopila bo tudi domača plesna skupina Srebrna. Letošnje pastirske igre, ki jih bo tudi tokrat vodil priznani primorski humorist Andrej Jelačin - Toni Karjola, se bodo pričele ob 18.30 uri in bodo vsebovale zanimive igre. Hvalnico pastirskem življenju, pesem Veseli pastir pa bodo kot uvod v igre zapeli solisti pevske šole Rajka Koritnika. Zvečer pa bo za ples in prijetno razvedrilo poskrbel ansambel Ne me jugat.
Olga Knez
KOPER - Včeraj se je začel festrival Festiko, največje poletne priretitev na Obali
Koper vabi na Poletno noč
Nadvse bogati glasvbeni programik, niz posebnih prireditev za otroke, poletne športne tekme, poulično gledališče, tombola in za konec velik ognjemet
Od včeraj do nedelje je staro mestno jedro Kopra kot središče ene izmed svetovnih metropol, živo in polno vrveža vse do poznih nočnih ur. Prav v centru največjega slovenskega obalnega mesta potekal Festival Festiko oziroma Rumena noč. V tem tednu bo Koper zajel pravi val neznanih obrazov, če samo pomislimo, da je lani festival obiskalo več kot 200.000 ljudi. Novost letošnjega programa je pester otroški program festivala poimenovan »Luna gre na morje«.
GLASBENI PROGRAM - Na Uk-marjevem trgu bo v četrtek, 26. julija, nastopila Natalija Verboten, dan kasneje bodo na vrsti Čuki, v soboto 28. pa se bodo na odru na Obali zvrstili skupini Dan ponjer in Kingston. Mednarodni pomol bo od četrtka vse do nedelje izključna domena trubačev Bojana Rističa ter Ujdi Banda & Mira Todo-sovskega. V Taverni bomo lahko, od četrtka do sobote, degustirali istrske specialitete, pili koktejle, plesali na rolerjih, breakdance in kapunejro. Na Muzejskem trgu bosta v petek in soboto nastopale folklorni skupini, pihalni orkester pa bo imel svoj koncert. Osred-
nji glasbeni dogodki bodo na Titovem trgu na Mobitelovem odru. Led je sinoči prebil vrhunski Robert Plant, nekdanji lider skui-pine Led Zeppelin. Danes bodo oder zasedli člani skupine Siddharta ob spremljavi skupine Dan D. Za koncert bo treba odšteti 13 evrov. Od srede dalje bodo tudi na Titovem trgu koncerti brezplačni. V sredo bo v organizaciji Kluba študentov občine Koper Jazz Etno Funky Festival, nato bosta koncerta skupine Ewashie in Gwen Hughes. V četrtek bodo prisotne kratkočasili skupini Mjask in Patetico, v petek McLaren, Slon in Sadež, Nei-sha in Tinkara Kovač, v soboto Blow up, Ana-vrin, Da phenomena in Šank rock, v nedeljo pa še Areia in Jan Plestenjak.
Na Prešernovem trgu bo v petek in soboto Koperground festival s skupinami iz vse Evrope, na Kardeljevi ploščadi pa bo v istih dneh potekalo tekmovanje mladih, neuveljavljenih dj-ev. Na Tržnici bo v petek koncert skupine Mambo Kings, v soboto Blue jeans band in skupina Amarcord, na Pristaniški ulici pa bo tako v petek kot v soboto kraljeval DJ Lovro, ki še praznuje 20-let de-
lovanja. Na vrtu sedeža skupnosti Italijanov Koper pa bodo v četrtek, petek in soboto koncerti skupin Amarcord, Dirty fingers in The Authentics. Tudi kdor uživa v ritmu karibskih in indijskih ritmov bo prišel na svoj račun. Na Kopališču Koper bodo od četrtka do sobote delili koktajle, prisotni bodo spoznavali rum, cigare in latinske plese. Vse seveda ob zvoku kubanskih ritmov.
OTROŠKI PROGRAM - Danes bodo na kopališču od 18. ure dalje lutkovne delavnice; v sredo pa bo lutkovno gledališče Ljubljana predstavilo prvo lutkovno igro, medtem ko bodo v Taverni otroci obujali spomine na slovenske srednjeveske običaje. V četrtek bo ob običajni lutkovni predstavi še karaoke za otroke (ob 18. uri pri Taverni) ter številne druge priložnosti za zabavo za najmlajše (najbolj hrabri bodo lahko potovali celo z adrenalinsko žičnico). Program je približno isti tudi v petek in soboto, vse od 17. ure dalje pa je razvedril na pretek in za otroke vseh starosti. V soboto bo ob 19.30 na Carpacciovem trgu še zaključni dogodek, ko se bodo vsi otroci v družbi Škrata Zgube
in Kamaleona udeležili lova na izgubljene zaklade.
ŠPORTNI PROGRAM - Na parkirišču ob tržnici bo od srede vse do nedelje potekalo tekmovanje v odbojki na mivki ter nogometu na mivki, Turnir v beach volley-ju se bo zaključil s poslovilno tekmo Sama Miklavca in Jasmina Čuturiča, dveh najboljših slovenskih odbojkarjev na mivki v zgodovini tega športa na sončni strani Alp. V petek in soboto (finale ob 21. uri) bo na klancu Belvedere tekmovanje Yellow Bike competition (prijavnina 10 evrov). Na Uk-marjevem trgu bo v soboto šahovski dvoboj Izola-Koper, na igrišču pri O.Š. Koper bo od srede do sobote potekal turnir v malem nogometu, na morju pa bo možno preizkusiti jet-ski, oziroma v petek ob 20. uri slediti mednarodni veslaški šprint regati za pokal Rumene noči.
ULIČNO GLEDALIŠČE - Program uličnega gledališča se bo začel v ponedeljek, 23. julija, s skupino Komikaze (ob 21. uri, Ta-verna), ki nam bo s predstavo »Stand-up Comedy« vrnila nasmeh na usta. Dan kasneje
bo KD Priden možič zaigral komedijo Dobro jutro gospod Franz (20.30, Carpacciov trg), v sredo pa nam bo isto kulturno društvo s predstavo Lanterna osvetlila pogled na mesto in na ljudi, ki ga spreminjajo. Tako v sredo kot četrtek (Carpacciov trg ob 21. oziroma 19. uri) bo na voljo lutkovna predstava za odrasle Teatrapo - Francisco Obre-gon. V petek bo na Carpacciovem trgu sledil (ob 22. uri) ognjeni spektakel, gre za drzen show poln presenečenj, Pyromagica. Predstavlja ga Čarobno gledališče Saltimbanco. Po koprskih ulicah pa bo istočasno potekal cirkuški »walk around« zavoda Bufeto z vrhunskimi klovnskimi elementi.
OSTALI DOGODKI - Ob vseh dogodkih, ki smo jih že našteli, je treba še omeniti veliko tombolo, ki bo v nedeljo, 29. julija ob 17. uri na Ukmarjevem trgu. V noči s sobote 28. na nedeljo 29. julija pa bo trideset minut čez polnoč veliki ognjemet.
Za podrobnejše informacije lahko pobrskate po internetu na spletni strani www.fe-stiko.si.
Iztok Furlanič
Torek, 24. julija 2007
5

r
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
POSVET - Na pobudo centra Dialoghi Europei
Obnovo balkanskih držav in vstop v EU morajo spodbujati vsi
Miloš Budin: Spoštovati etnično pripadnost narodov na Balkan
Spodbujati vstop držav nekdanje Jugoslavije v Evropsko unijo je med cilji italijanske vlade in je sploh v interesu vseh, od Evropske unije do Dežele Furlanije-Julijske krajine, pri tem pa je poleg pobud gospodarskega sodelovanja pomembno podpirati tudi kulturno izmenjavo. Za obnovo Balkana je treba vsekakor spodbujati sodelovanje med tamkajšnjimi državami na regionalni ravni in v tem smislu prispevati k izboljšanju infrastrukture. Toda temeljno je - in to mora v prvi vrsti razumeti EU - spoštovanje etnične pripadnosti narodov na Balkanu oziroma njihovo potrebo po državotvornosti, kar je v 90. letih tudi privedlo do vojne. Drugače ne bo EU nikdar sposobna reševati balkanske problematike in še manj razvozlati kosovskega vozla.
Podtajnik na ministrstvu za evropske zadeve in mednarodno trgovino Miloš Budin je s to ugotovitvijo sklenil svoj poseg na posvetu »Balkan: naravni prostor za evropsko vlogo FJK«, ki je bil včeraj popoldne v Novinarskem krožku. Srečanje je priredil center Dialoghi Europe-
i in ga je vodil njegov predsednik Giorgio Rossetti, govorila pa sta še predsednik deželne komisije za stike s tujino in z EU ter bivši predsednik deželnega sveta Antonio Martini in hrvaški novinar in pisatelj Milan Ra-kovac. Cilj posveta je bilo analizirati spremembe, do katerih je prišlo v zadnjih štirih letih, tj. od 20. junija leta 2003. Takrat so se v Solunu zbrali državni in vladni predsedniki iz držav EU in z Balkana. Končna skupna ugotovitev je bila, da »prihodnost Balkana je v Evropski uniji«. Od takrat se je marsikaj zgodilo. Slovenija je evropska članica, Hrvaška in Makedonija sta dejanski kandidatki, Srbija se je ločila od Črne Gore. Še nerešeno je vprašanje na Kosovu, ki pa ga skuša danes reševati posebni odposlanec Združenih narodov Ahtisaari.
Martini je po pregledu pobud deželne uprave na tem področju (od projektov mednarodnega sodelovanja do sporazumov z nekaterimi hrvaškimi mesti in žu-panijami) še zlasti poudaril pomen prizadevanj za ustanovitev evroregije oz. delovanja skupine za območno kooperacijo (Gect), pri kateri žal trenutno Slovenija ne sodeluje. Kar zadeva krajevno območje, je nujno graditi medsosedsko prijateljsko vzdušje, je dodal Rakovac, ker ni več sprejemljivo, da Italijani, Slovenci in Hrvati tu ne sodelujejo. Pri obnovi Balkana je potrebno sodelovanje vseh, je dejal Budin, ker je tudi zgodovina dokazala, da ima Balkan - in še posebno Kosovo - na mednarodni ravni poglavitno vlogo. Evropski uniji ni uspelo preprečiti vojne v nekdanji Jugoslaviji, ker dejansko ni bila razumela dogajanja na tistem območju (in sploh je vprašanje, ali bi znala kaj storiti). Na to je kasneje odgovorila s širitvijo svojih meja, da jo danes namesto 15 sestavlja 27 držav. Vse to je bilo vezano na Balkan, je poudaril Budin, in je treba zdaj na tej poti nadaljevati. Spodbujati je treba dialog, mir in sožitje, seveda ob upoštevanju vseh različnosti, za kar se italijanska vlada tudi zavzema.
Aljoša Gašperlin
Budin o nujnosti vstopa držav nekdanje Jugoslavije v EU
kroma
NABREŽINA - V petek spominska svečanost v organizaciji domače sekcije VZPI-ANPI
Pred šestdesetimi leti so postavili ploščo v spomin na domačine, ki so padli za svobodo
»Preteklo nedeljo so se sestali v dvorani kina v Nabrežini aktivisti OF iz vsega okraja. Prišli so tudi taki, ki so pričeli dvomiti v zmago načel, ki si jih je OF zadala že takoj ob svoji ustanovitvi. Tov. Ken-da je v kratkih besedah povedal, da OF še živi. Ne samo v Jugoslaviji, nego tudi v krajih, ki bodo pripadali Italiji in na tržaškem ozemlju. Združeni v OF oz. v SIAU-ji se bomo lahko upirali nasprotnikom, ki imajo namen nas razdvojiti in potem zavladati«.
Tako beremo v Primorskem dnevniku z dne 2. avgusta 1947 med »vestmi s podeželja.« Nepodpisani kronist je poročal o dopoldanskem ljudskem zboru v nedeljo, 27. julija istega leta, ki mu je sledilo slovesno odkritje spominske plošče vaščanom, ki so padli v boju ali bili vsekakor žrtve nacifašis-tičnega terorja. V nadaljevanju članka beremo, da se je svečanosti udeležilo veliko število ljudi. Zbranim » sta spre go vo ri la tov. Ken da in Pe tro ni o. God -ba je zai gra la ža lo stin ko, na kar je sle di lo po la ga nje ven cev.«
Devinsko-nabrežinska sekcija VZPI-ANPI vabi zato v petek, 27. julij a, ob 18.30 na spominsko svečanost ob 60-letnici odkritja plošče, ki še danes stoji na zidu nasproti osrednjega spomenika na na-brežinskem trgu. V imenu združenja bivših parti-za nov bo spre go vo ril Ivan Vo grič. ( igb)
APrimrski
~	dnevnik
Nekaj idej za boljše življenje
Odboru za varnost in pravice pešcev in državljanov Coped Camminatrie-ste so zaščita pešcev, boj proti onesnaženosti in želja po uresničevanju vse širših zelenih con izredno pri srcu.
V	ta namen imajo v programu več zanimivih pobud za omejitev mestnega prometa. S tiskovnega sporočila je razvidno, da želijo skupno z občinsko in pokrajinsko upravo okrepiti v prvi vrsti javne prevoze in izboljšati paleto storitev začenši z olajšavami tarif. Nekaj je tudi pripomb na račun družbe Trieste Trasporti, ki peša pri določanju urnikov, pri divji vožnji nekaterih voznikov in pri delovanju klimatskih naprav na avtobusih. Možnost ureditve podzemne železnice se članom Copeda zdi vabljiva, saj bi nekoliko omejila gost mestni promet; najboljše pa bi bilo seveda, ko bi bilo v mestnem središču urejenih več otokov za pešce.
Stavka uslužbencev Insiel
Potem ko je bila včerajšnja stavka preklicana, so se včeraj dopoldne na tržaški prefekturi ponovno srečali predstavniki informatske družbe Insiel in sindikalni predstavniki uslužbencev. Po dolgih pogajanjih so določili, da se bo 22 delavcev vrnilo v službo in hkrati potrdili današnjo stavko.
Indonezijski veleposlanik na tržaškem županstvu
Tržaški župan je včeraj na županstvu sprejel indonezijskega veleposlanika Susanta Sutoya. V sproščenem klepetu sta oba izrazila željo po sodelovanju in okrepitvi trgovskih vezi (predvsem kar zadeva izvažanje oz. uvažanje kave). Beseda je stekla tudi o promociji Indonezije v obliki prodajne razstave njenih krajevnih proizvodov, ki naj bi jo uredili novembra v bivši tržaški ribarnici.
Tržaška fakulteta med najboljšimi v Italiji
Italijanski dnevnik Il Sole 24 Ore je včeraj objavil zanimivo raziskavo o univerzitetni kakovosti, ki sta jo opravila državni Odbor za ocenjevanje univerzitetnega sistema (Cnsvu) in Ministrstvo za univerzo in raziskovanje. Iz podatkov je razvidno, da se je tržaška univerza povzpela med prvih 15 univerz v Italiji. Izredno pozitiven rezultat dokazuje, da je tržaška univerza uspešno zadostila ocenjevalnim pogojem; raziskava je upoštevala kakovost študentov prvega letnika (na podlagi višješolske zaključne ocene), nadaljevanje študija po prvem letniku, privlačnost univerzitetnega študija, predvsem kar zadeva tuje študente, zaključek študija v predvidenem času, število študentov v primerjavi s številom docentov, samofi-nansiranje študentov in nizko stopnjo pridobivanja t.i. kreditov.
Na ulicah novi avtobusi
Prevozno podjetje Trieste Trasporti sporoča, da se bodo v teh dneh na ulicah pojavili novi, zgibni avtobusi mercedes benz (na avtobusnih progah št.9 in 10). 18 metrski nizkopodni mestni avtobusi bodo lahko peljali 146 potnikov, so okolju prijazni, imajo klimo in posebno ploščo za vstop oseb na vozičku. V tekočem letu nameravajo nabaviti 8 tovrstnih avtobusov, v naslednjem letu pa še dodatnih 6.
Večer keltske glasbe
V	četrtek, 26. julija bo na Trgu Vo-lontari Giuliani ob 20.30 koncert keltske glasbe. Skupina Tattwa, ki jo sestavljajo violinist Ansrea Monterosso, flavtist Fulvio Minghelli, kitarist Andrea Vittori in čelistka Elisa Frausin, bo publiki postregla z irsko glasbo in sodobnimi skladbami. Vstop na koncert, ki ga prireja družbeno kulturni center pri vili Prinz, je prost.
6
Torek, 24. julija 2007
TRST
/
POLETNE NEVARNOSTI - Včeraj zvečer situacija končno pod nadzorom, pri kamnolomu Scoria gasili skoraj 24 ur
Večja požara dolgo razsajala
v gozdovih nad Ricmanji in Štivanom
Posegli so gasilci, gozdni čuvaji in civilna zaščita - Vsega skupaj je zgorelo od 23 do 33 hektarjev gozda
Nedelja in ponedeljek sta bila za gozdove tržaške pokrajine posebno vroča dneva, saj sta ju zaznamovala večja požara. Najprej je v nedeljo popoldne začelo goreti na stenah nad Ricmanji, tik pod kamnolomom Scoria. Na strmem pobočju se je kmalu zatem vnela borba med človekom in ognjem, ki se je nadaljevala vso noč in delno še naslednji dan. Včeraj so medtem zagledali požar tudi na griču med Štivanom in Moščenicami, nad tamkajšnjim želez niš kim pre do rom.
Oba požara sta bila naposled premagana, gozdni čuvaji pa še niso zapustili pogorišč. Po njihovih navedbah je nad Ricmanji zgorelo več kot 20 hektarjev gozdne in travnate površine, morda celo 30 hektarjev, vnelo pa se je verjetno nekje ob cesti, ki se začne nasproti prostora ricmanjske šagre in vodi do kamnoloma. Pri Štivanu pa so baje zgoreli trije hektarji gozda. Skoraj ni dvo mov, da je v obeh pri me rih ogenj zanetila človeška roka, obstaja tudi sum, da sta bila požara podtaknjena.
Nad Ricmanji so se oblaki dima začeli širiti v nedeljo nekaj pred 19. uro in kmalu so bili vidni iz več točk v Trstu in okolici. Na začetku ni bilo povsem jasno, kje gori, poseg gozdnih čuvajev, gasilcev in prostovoljcev civilne zaščite pa je bil pravočasen. Požar je zajel izredno strmo in težko dostopno pobočje, na vrhu katerega je kamnolom Scoria. Vremenske razmere so bile sprva kar ugodne, saj je veter popustil in preprečil naglo širjenje plamenov po drevesnih krošnjah. Ko je že kazalo, da bo delo opravljeno brez večjih težav, se je znova dvignila sapa in ogenj se je z desne strani pobočja (če slednje gledamo s spodnje pokrajinske ceste) začel hitro premikati proti levi ter nav zdol v sme ri ces te in hiš, do ka te -rih pa k sre či ni dos pel. Tr žaš ki in mi -ljski gasilci, gozdni čuvaji in prostovoljci so se proti ognju, ki je ponekod segal do pet metrov v višino, odpravili tako od spodaj, s ceste, kot tudi z vrha pri kamnolomu.
Član prostovoljskih gasilcev in civilne zaščite iz Doline, Goran Čuk,
nam je po ve dal, da so red ni ga sil ci za -pustili območje pozno zvečer, vso noč pa je neutrudno nadaljevalo z delom približno 60 oseb, večinoma so tam ostali od 19. do 7. ure. Ob gozdnih čuvajih so bile ekipe prostovoljcev civilne za šči te iz do lin ske, tr žaš ke, de vin -sko-nabrežinske in repentabrske občine ter ce lo iz Ronk. Pe klen ska noč se je zaključila, ko sta ob 5. uri, s prvo svetlobo, priletela na pomoč dva helikopterja civilne zaščite. Slednja sta požaru zadala odločilni udarec in živih pla me nov ni bi lo več na spre gled.
Pogorišče v bližini kamnoloma je včeraj dopoldne ponujalo mračno sliko obsežne površine s črno travo, čr-
V nedeljo in včeraj so se noč in dan borili z ognjem, tako na tleh (desno), kot v zraku (levo).
kroma
nim vejevjem, obilico pepela in zemljo, na kateri se je še močno kadilo. Tu pa tam se je les spet vžgal in pri ka za -li so se manj ši pla me ni. Pri bliž no ob poldne je zapihal veter in ponovno razvnel požar. Ob gašenju na terenu je bil po tre ben še en he li kop ter ski po seg, ki je baje dokončno uničil nevarnost.
Gozdni čuvaji so vsekakor ostali na območju še vso noč in tudi danes, saj je treba stalno močiti in čistiti teren. Nad zor nad po go riš čem je ob ve -zen, saj se plameni lahko v vsakem trenutku ponovno pojavijo.
Nad železniškim predorom blizu Štivana je medtem začelo goreti včeraj okrog 11. ure. Požar se i e razlegal
po gričevnatem območju, ki mu domačini pravijo Jelovačna. Med prvimi so na kraj dospeli tržiški gasilci, kmalu pa so bili v družbi njihovih kolegov z Op-čin, gozdnih čuvajev ter prostovoljcev iz de vin sko-na bre žin ske, zgo niš ke in tržiške občine. Tudi tu sta imela ključno vlogo helikopterja civilne zaščite, »saj bi bila naša naloga drugače sila trda« so priznali pri openskih gasilcih.
Po nekajurnem gašenju so požar ukrotili okrog 15. ure. Znotraj pogori šča je tu pa tam še na prej go re lo, a situacija je bila pod nadzorom. Pozneje so zadušili še zadnje plamene in začeli z bonifikacijo oziroma nadzorovanjem, ki se bo nadaljevalo še danes
in morda jutri. Območje Jelovačne je bi lo v bliž nji pre te klos ti že pri zo ri šče po ža rov. »Tež ko je do stop no in po se -bej nevarno, saj ga sekajo daljnovodi« nam je razlagal koordinator devinsko-nabrežinske protipožarne službe Danilo Antoni, ki se je v teh dneh spoprijel z obemi požari. Včeraj je bil tako kot os ta li po šte no iz mu čen, a tu di je zen na ne znan ce, ki so vse to po -vzro či li. Da je v obeh pri me rih kriv člo vek, sko raj da ni dvo ma, saj je sa -movžig pri nas v bistvu nemogoč, strele pa na ta konec že dolgo niso udarile. Gozdni čuvaji so včeraj navajali mož nost, da sta bi la poža ra pod tak -njena. (af)
OBČINA TRST - Na sinočnjem zasedanju občinskega sveta
Sprejeli varianto o Čedazu
Z enajstimi glasovi za, desetimi proti in dvema vzdržanima - Večji del svetnikov večine odšel iz dvorane - Sklep »rešila« opozicijska svetnika
Tržaški občinski svet je na sinočnjem zasedanju z zelo tesno večino sprejel varianto k podrob-nostnemu regulacijskemu načrtu, na podlagi katere bo območje rebri za Čedaz (na sliki KROMA) postalo zazidljivo in bodo lahko gradili stanovanjska poslopja. Sklep, ki se je v občinskem svetu vlekel že daljše obdobje, je bil sprejet z enajstimi gla-so vi za, de se ti mi pro ti, med tem ko sta se dva svet -nika vzdržala. Omeniti velja, da sta se pri tem razbili tako desnosredinska večinska koalicija kot tudi levosredinska opozicija. Od enajstih glasov za je namreč devet pripadalo desni sredini, saj so ostali svetniki koalicije ob glasovanju odšli iz dvorane, dva pa sta pri pa da la svet ni ko ma opo zi cij skih Mar -jetice in Liste Prima Rovisa, Lucianu Kakovicu in Emilianu Ederi, ki sta tako »rešila« sklep pred zavrnitvijo. Proti so glasovali svetniki Levih demokratov, Zelenih, Občanov za Trst ter delno Stranke komunistične prenove in Marjetice. Sklep je bil sprejet po daljši razpravi, v kateri so se oglasili predvsem predstavniki leve sredine. Slednji so v glavnem varianto za reber za Čedaz ocenili negativno tako iz političnih kot tudi okoljsko-tehničnih razlogov, saj so nasprotovali novim gradnjam in opozarjali na pomanjkanje ocene o vplivu na okolje. Več o sinočnji seji bomo poročali v jutrišnji številki.
/
TRST
Nedelja, 15. julija 2007
7
NOVINARSTVO - Prejšnjo soboto prireditev na Velikem trgu
Novinarji in glasbeniki na odru nagrade Luchetta
Nocoj bo nekaj pred polnočjo na vrsti televizijski prenos na mreži RA11
Prizorišče sobotne prireditve na Velikem trgu
kroma
Nocoj bo na sporedih vsedržavne televizije RAI1 - sicer ob pozni uri, približno ob 23.40 - prenos sobotne prireditve »I nostri angeli« (Naši angeli). Na Velikem trgu so namreč slovesno podelili novinarske nagrade Marco Luchetta 2007.
Pobudo, katere pokrovitelji so bili RAI, krajevne uprave in številni sponzorji z družbo Generali na čelu, je že četrtič organizirala Fundacija Luchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin v spomin na štiri Tržačane, ki so leta 1994 izgubili življenje med opravljanjem svojega dela v Mostarju in Mogadišu.
Glavni junaki prireditve so bili seveda nagrajenci Sabina Fedeli (TG5), Barbara Schiavulli (svobodna novinarka), Michael Howard (The Guardian), Silvio Giulietti (TG2), Fulvio Gorani (TG2 Dossier), Yan-nis Kontos (fotografska agencija Grazia Neri) in Ettore Mo (Corriere della Sera). Občinstvo si je lahko na kratko ogledalo zmagovite prispevke ter prisluhnilo pričevanjem izkušenih novinarjev in snemalcev.
Spored so obogatili nastopi Simone-ja Cristicchija (izvedel je znano sanremsko pesem o duševnem bolniku Antoniu, pa tudi duhovito »Laureata precaria«), zimzelene skupine Stadio, posebnega francoskega slikarja Francka Bouroulleca in igralca
Omera Antonuttija, ki je prebiral spise pisatelja Errija De Luche. Večer sta vodila novinar Franco Di Mare in prikupna Eleonora Daniele, nekdanja udeleženka oddaje Veliki brat, ki se na odru v novi vlogi ni najbolje znašla.
Ob prirejanju prestižne nagrade in njenih vzporednih dogodkov je Fundacija Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin vseskozi aktivna na humanitarnem področju, občutljiva je zlasti za probleme otrok. Fundacija deluje kot posrednik v široki solidarnostni mreži, čigar namen je napotiti otroke iz najbolj revnih držav sveta v italijanske bolnišnice. Doslej je fundaciji uspelo pomagati že več kot 400 otrokom, tudi takim, ki so jih v domovini pred tem označili kot terminalne bolnike.
Predsednik Enzo Angiolini je omenil ključno vlogo tržaške bolnišnice Burlo Ga-rofolo, ki stalno sprejema mlade paciente iz tujine. Vojaki italijanskih misij na Kosovu, v Libanonu idr. so prav tako že dalj časa aktivni pri pobudah socialnega značaja. Ravno na jugu Libanona, na območju, kjer je zdravstvena oskrba skoraj povsem odsotna, se bo fundacija soočala z najnovejšim izzivom, saj želi v mestu Kana ustanoviti pediatrično bolnišnico. (af)
FINANČNA STRAŽA - Dva primera v Trstu
Do javnih podpor
na nezakonit način Praznik pri SvJakobu
Glasbeni večer na Trgu Hortis
V sklopu poletne pobude Sere-state 2007, ki jo prireja tržaška občinska uprava, bodo drevi (ob 21. uri) na Trgu Hortis nastopili Trieste Ragtime Orchestra, tržaški Kvintet, Alessandro Chiurlo in Giorgio Pacorig. Ravno tam bo od jutrišnjega dne vse do petka, 27. julija, združenje 100 Maestri poskrbelo za prireditev »La dolce vita«. V sredo se bo dogajanje pomaknilo na Veliki trg, kjer bo umetnik Guča publiki prestavil zgodovino srbske »trube«.
Večer ovoditelju Che Guevari
Pred štiridesetimi leti je bolivijska vojska ustrelila latinsko ameriškega gverilskega voditelja Er-nesta Che Guevaro. O pomembni osebnosti in njegovem delovanju bodo nocoj (ob 19.30) v Ljudskem domu pri Pončani spregovorili Alma Masé, Alessandro Radovini, Mauro Ferluga in predstavniki združenja Guevara. Vstop je prost.
Filmski večeri v bivši umobolnici
Filmski praznik »Finestre. Oltre i confini« se od danes do četrtka, 26. julija, seli v bivšo umobolnico pri Sv. Ivanu. Na trgu ob cerkvi (v primeru slabega vremena pa v sosednjih prostorih) bodo nocoj od 20.30 predvajali glasbene odlomke Bollywood, film Homecoming, dokumentarca Dietro l'alibi della follia in Il fantasma del manicomio. Jutri bodo ob isti uri na sporedu spet Bollywood, film Arti-balle Harragas, kratkometražni film Parabolika in indijski film Aparajito. Četrtkov večer pa bodo obogatili Bollywood, dokumentarec Furlans di Romania in Pasolinijev Appunti per un'Ore-stiade. Ogled filmov je prost.
Goljufanje pri prijavi dohodkov je v Italiji ustaljena praksa, kar nekaj državljanov pa se ne zadovolji s plačevanjem nižje vsote davkov in skuša iti še dlje. Tržaški finančni stražniki so v teh dneh prijavili dva občana, ker sta se hotela z zvijačo dokopati do storitev, ki jih italijanska država in tržaška občinska uprava ponujata manj premožnim družinam.
Sta rej ši Tr ža čan, ki se je zna -šel na zatožni klopi tržaškega sodišča v sklo pu ne ke ga ka zen ske ga pos -topka, je utajil del svojih dohodkov s ciljem, da bi mu država zagotovila brezplačno odvetniško pomoč. Zakon predvideva namreč, da mora država poravnati pravniške stroške državljanov, ki so pod mejo 9 ti-
soč evrov letnih dohodkov.
Drugi primer se tiče občana, ki je tržaško občinsko upravo zaprosil za javno ekonomsko podporo za stroške v zvezi z nekaterimi storitvami na domu. V prošnjo je »pozabil« vključiti dohodke svojega sorodnika in sostanovalca, čeprav pravila to predpisujejo.
Letos je finančna straža zabeležila v Trstu 11 podobnih prekrškov in izdala prav toliko prijav zaradi overitve lažne vsebine. Nekatere osebe so ob tem prijavili tudi zaradi nezakonitega prejemanja javnih podpor. Finančna straža je s tem v zvezi pred kratkim podpisala sporazuma s tržaško univerzo in z deželnim zavodom za pravico do študija ERDISU.
LETOŠNJE STOTICE - Anja Malalan (Licej Franceta Prešerna)
Šola je šola, konec koncev
Maturitetni referat je bil posvečen temu, kaj pomeni biti mati - Pripravlja se na sprejemni izpit za študij babištva
Med štirimi odličnjakinjami, s katerimi se letos lahko ponaša jezikovna smer Licej a Franceta Prešerna, je tudi Anja Malalan, plavolaso dekle z Opčin, ki smo jo »ujeli« ta-korekoč tik pred zdajci, se pravi le nekaj minut predno je stopila na avtobus, ki jo je skupaj z ostalimi 39 izbranimi maturanti in tremi profe-sorji-spremljevalci preteklega 9. julija z Opčin odpeljal v Slovenijo na petdnevno ekskurzijo, ki sta jo priredila Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport ter Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Nekaj dni prej smo namreč tudi Anjo zaman čakali v veži liceja Prešeren, kjer so z oglasne deske viseli sveži končni izidi državnega izpita. Ko smo v naslednjih dneh bili zaradi neuspešnega iskanja že obupani, smo nanjo slučajno naleteli v tistem ponedeljkovem jutru, ko je nekaj pred sedmo uro bli zu open ske ga Pro svet ne -ga doma skupaj z drugimi maturan-
ti čakala na avtobus. Anja je pristala na kraj ši po go vor, ki je se ve da ta -koj zatem stekel. Ravno med pogovorom je prispel avtobus novogoriš-kega podjetja Avrigo in čez nekaj minut je bila plavolasa stotica že udobno nameščena v enem izmed avtobusnih sedežev, pripravljena, da se skupaj z ostalimi poda na pot občudovanja slovenskih pokrajin. Prava sreča torej, saj nam je pogovor uspelo opraviti ravno zadnji trenutek.
Na vprašanje, ali jo je stotica presenetila, je Anja odgovorila, dajo je sicer malo presenetila, vendar je po tem ta koj pri zna la, da jo je pri ča -kovala. Za referat, s katerim se je predstavila komisiji v okviru ustnega dela državnega izpita, je izbrala, kot sama pravi, »čisto preprosto temo«: naslov se je namreč glasil Kaj pomeni biti mati. V kratkih obrisih je predstavila, kaj je pomenilo biti mati v preteklosti, kako je bila ženska v bistvu skoraj zapostavljena, in
Anja Malalan
kroma
kaj pomeni biti mati danes v sodobni družbi. Zanimiva tema, tako da si lahko drznemo trditi, da če bi jo objavili, bi jo verjetno bralo veliko mam.
Zakaj je Anja Malalan pred petimi leti izbrala jezikovni licej? »Čisto preprosto zato, ker so mi bili še najbolj všeč jeziki in se mi je kot šola, tudi v primerjavi z drugimi, zdela na sploš no še naj bolj pri mer na,« nam je povedala Anja, ki se svoje izbi re ne ke sa: » V bi stvu šo la je šo la,
konec koncev,« pravi.
Kaj pa dela openska odličnja-kinja, ko ni zasedena s knjigami in zvezki, z nalogami in raziskavami? Iz odgovora je mogoče ugotoviti, da je tudi njen prosti čas precej natrpan: »Bila sem tabornica, oz. sem še vedno, čeprav ne redno, soudeležena v tej organizaciji. Pred kratkim sem igrala kitaro, igram odbojko, sem redna krvodajalka. Občasno opravim zraven tudi kako majhno delo, npr. varujem otroke, da kaj zaslužim.« Aktivna punca, ni kaj reči.
Poletje bo za Anjo Malalan po nedavno opravljenem maturantskem iz le tu po nje nih be se dah mi -nilo v znamenju študija. Učiti se namreč namerava, da se pripravi na sprejemni izpit. Izbrala je namreč študij babištva, pri čemer opozarja, da je selekcija precej ozka. Zato, če ji ne bo uspelo, bo študirala za bolničarko. (iž)
Ob praznovanju zavetnika si bo jutri šentjakobska mestna četrt odela praznično ogrinjalo. Kljub delom za ureditev parkirišča pod trgom pri mogočni cerkvi, je tržaška občinska uprava poskrbela za praznični program, ki se bo začel ob 18.15 z odprtjem dela trga pred cerkvijo (od stopnišča do samega vhoda v cerkev). Sledili bosta sveta maša in procesija, nakar bo prisotne pozdravil župan Dipiazza. Na enega od dveh postavljenih odrov (poskrbljeno bo tudi za 400 stolov) bo nato stopil tržaški pevec Umberto Lupi, ki bo skupaj z Antonello Brezzi, Deborah Duse in Paolom Ferfoglio glasbeno popestril večer. Ob 21. uri se bo s trga pognalo 150 navdušenih udeležencev 57. šentjakobskega tekmovanja v hitri hoji, ki bodo prehodili ulice četrti. Okrog 21.45 bo trg zajela prava »igra luči«, pozneje pa bo na vrsti še nagrajevanje hitro-hodcev oz. tekačev, praznični večer pa bo sklenila tradicionalna tržaška glasba Umberta Lupija. Udeleženci praznika si bodo ob tej priložnosti lahko ogledali sad dolgotrajnih del, ki gredo od posaditve novih dreves, dokončnega tlakovanja in pa ureditve primerne razsvetljave.
Šentjakobska četrt (od Ul. Pon-ziana do Ul. Basevi) bo zaradi poteka praznika zaprta za promet od 19.15 do 22.30.
Splet glasbe in poezije na devinskem gradu
Devinski grad bo v četrtek ob 21. uri gostil glasbeno-poetični večer z branjem poezij Emily Dickinso-nove in Jacquesa Preverta. Silna moč ljubezni se bo razvnela v besedah Marielle Terragni, v glasbeni kulisi Marca Sofianopula in Josepha Kosme, v glasu soprani-stke Isabelle Murro in klavirski spremljavi Corrada Gulina. Vstopnice (10 evrov) si lahko zagotovite v Ticket Pointu na Korzu Italia 6/c ali direktno na gradu.
8
Torek, 24. julija 2007
TRST
FOLKEST - Kakovostna glasba za poletne večere
V Miljah irska skupina Nabac, v Trstu pa Fairport Convention
Sobotni in nedeljski koncert sta obenem sodila v okvir krajevnih poletnih prireditev
Igranje irske skupine so popestrile plesalke
kroma
Festival Folkest je sinonim za kvalitetno ponudbo in kot se spodobi za vsako kvalitetno predstavo, privabi veliko občinstva. Tudi na koncertu v Miljah je bilo nabito polno ljudi, ki je pričakalo mlado in energično irsko skupino Nabac, ki se je tokrat že drugič predstavila na tem slovitem festivalu. Koncert je obenem spadal v miljsko poletno kulturno ponudbo. V vročem poletnem večeru se je odlično prilegla taka radoživa glasba, ki prevzame še tako od toplote utrujenega poslušalca, da skoči na noge in zapleše. In že pri sa mem začet ku spo reda peterice se je tvo rila med občinstvom in skupino čarobna vez, ki je sprožila nastanek čudovite atmosfere.
Skupina Nabac ni le, kot veleva mladost, sveža in neposredna, saj se v njej začuti obenem tudi izrazito poznavanje ljudske glasbe in dodelanost tako pri tehniki izvajanja kot pri priredbah. In to je tisto, kar je skupino zaznamovalo od vsega začetka delovanja in jo poneslo v sam vrh glasbenih lestvic irske glasbe. Za miljski koncert je pripravila izred no pes ter spo red skladb, ki so se opi ra le ne le na tradicijo irske glasbe, marveč je band povzel veliko viž iz škotskega, danskega, skandinavskega, ameriškega in celo nekoliko »keltskemu svetu« oddaljenega španskega predela. Priredbepa so bile sijoče, sveže in perfektne v polnosti zvočnega bogastva. Nežen, čist in prisrčen glas pevke Noriane Kennedy (ki se je odlikovala tudi pri igranju ko-vinastih irskih piščali) je izvenel celo nežno, saj so nas ostali izvajalci kar osupnili z energijo in premišljeno interpretacijo, v iskanju točnega dotika na strune tako kitare kot mandole Jamesa Ryana, jasnega in brhkega ubiranja loka na violino Claire Sherry, čutnega izvajanja na flavto, piščali in irke dude Ciarana O'Donghailea ter neutrudiljive-ga tolkalca Robbie O'Connell, na irskem bodhranu ter špan skem cajonu, ki je obe nem igral še na pi šča li in flavto. Prepletali so se motivi živahne narave, brezskrbnosti, čutnosti, nežnosti ter melanholičnosti, ki so nažalost pre-togo občinstvo vsekakor zadovoljili, lepo pa se je izkazala tudi tržaška skupina irskih plesov »Gan Ainm Irish Dan-cers«, ki je več krat na odru zap le sa la pri kup ne ti pič ne ir -ske set dan ce. Ta kon cert je bil zares en kratna pri lož nost, da se naužijemo sveže glasbe in upajmo, da se bo tale skupi na še znašla v na ši sre di ni. ( Pan)
Na Velikem trgu je v nedeljo zvečer zaigral Fairport Convention
kroma
Festival Folkest je tokrat v Trst pripeljal legendo. Na oder na Velikem trgu je v sklopu poletne ponudbe »Serestate« v nedeljo zvečer stopil sloviti angleški band Fairport Convention. To je eden izmed najbolj pri zna nih sku pin folk-rocka z bri tan ske ga oto ka, saj se je ipred šti -ride seti mi le ti ustano vila prav kot nekaka protiutež ameriškim folk-rock sku pi nam, kot sta bi li npr. Jef -ferson Airplane ter Byrds. Čeprav so kritike na začetku kariere zanimali le inovativni aranžmaji britanske fol-klo re, so glas beni ki bi li obe nem iz-red ni pis ci in so v last ni karie ri do -kazali, kaj vse zmorejo. Bili so večkrat na vrhu glas benih les tvic in dosegli odlične rezultate. V vrstah Fairporta Conventiona se je v letih zvrstilo kar veliko zelo talentiranih glasbenikov, na žalost pa so zaradi raznih življenskih zapletov skupino že
na začetku sedemdesetih zapustili najbolj nadarjeni pisci, tako da se je nato skupina kmalu znašla na umetniško mrtvem tiru in postala zgolj muzealni band. Skupina je leta 1979 sklenila uradno zaključiti svoj obstoj, čeprav se je zatem vsako leto prestavila na »komemorativnem« koncertu, leta 1985 pa se je ponovno obnovila in od takrat zo pet us peš no ho si na turneje širom po svetu ter snema plo šče.
V sedanji skupini od prvotne zasedbe igra le glavni pevec in kitarist Simon Nicol in je seveda tudi sedanji vodja. Ob njem so na odru nastopili Ric Sanders (violina), Chris Les li e (vi o li na, man do lin, bouzou ki, solo vokal) ter Gerry Conway (bobni in tolkala), Dave Pegg (baskitara, man do lin in vo kali) pa je bil zara di operacije odsoten. Zato se je skupina odločila za akustični koncert, ki
je zaz ve nel kot izbra no glas bene no doživetje. V štiridesetih letih kariere ima skupina za seboj celo 27 studijskih albumov, 8 albumov posnetih v živo ter štiri kompilacije. Na nedeljskem, poldrugo uro trajajočem kon cer tu je sku pi na predsta vila sklad be tako iz bogate an gleške fol -klore kot avtorske. Pričeli so s popevko iz novejše dobe »Over the next hill«, že dru gi na spo redu pa je bil Reinhardtov hit »Woodworm swing«. Zanimivi in vrhunsko izvede ni sta bi li v an gleški ples ni ob li ki »Mor ris dan ce« »She riff's ride« in polnobarvna »Spring song«, občudovali smo osupljivo dodelanost pri izvedbi skladbe »Canny capers«, odlično west coast zveneče »The wood and the wire« in razburljiv solo violi ni sta San der sa pri » The hi ring fair«, ki se je nato spojil med burnim ploskanjem v Gershwinovo »Sum-
mertime«.
Vendar pa skupina ni predstavila tega, kar smo pričakovali. Čakali smo pač na slovite komade iz preteklosti, saj ponavadi skupine »iz preteklosti« na koncertih ponujajo uspešnice »iz preteklosti«. Očitno je Fairport Convention skupina, ki se opira na preteklost po znanju in izkušnji, umetniško pa je zazrta v bodočnost in zato je na nastopu izvedla skoraj v celoti skladbe iz novejšega obdobja. Tako sta iz preteklosti bili na sporedu le dve, prva od teh je bi la li rič na »Ge ne sis hall«, povze ta z ene od najlepših plošč te skupine ( »Unhalfbricking« iz leta 1969). Ansambel je zaključil večer z vedro škotsko ljubezensko »John Gandie«, v pozdrav pa je prisotnemu občinstvu podaril v doddatku še objema-jočo veleskladbo iz začetnega obdobja »Meet on the ledge«. (Pan)
-/
Zadnji večer pod kostanji z glasbeno skupino Jararaja
Zgodba nesrečnega Chrisa in njegovega sinčka, ki sta v iskanju sreče preživela marsikaj, sta prevzela množico obiskovalcev, ki so zasedli vsa razpoložljiva mesta na dvorišču openskega Prosvetnega doma, kar je bil še en zadetek v črno Poletja pod kostanjem Skd Tabor.
Za petek, ob 21.uri, pa napovedujejo pravi praznik na odprtem s slovensko skupino Jararaja, že samo ime katere nas spominja na rajanje, to se pravi veselo plesanje v družbi, s slovenskimi in znanimi uspešnicami najrazličnejših glasbenih izročil. To bo tudi zadnji večer poletnega niza na dvorišču Prosvetnega doma.
ANUŠKA, use narbulše sez srca, da bi zmjeran taka bla. Sreče zdravja in veselja tu je zdej usa naša želja. Vlasta, Vanda in Ljuba sez držiname.
Dne 23. julija je upihnil 3. svečko VLADIMIR JERMAN. Naš VLADIMIR je vesele narave, ljubezniv, vedno nasmejan, ta naš pre-brisanec. Da bi še v nadalje bil vesel in zdrav mu iz srca želijo starši Suzana in Maurizio, nonoti Miranda in Gustin.
V Stareh vrteh je danes fešta velika in to srebrna, taka kot se šika. Našima prijateljima želimo iz srca, da bi vedno zdrava in srečna bila. Dela ne manjka in živeti je lepo. Vedno z vama se veseli klapa ia-ia o.
Naša sošolka iz osnovne ERIKA COSSUTTA je postala doktor statističnih in aktuarialnih ved. Z njo se veselimo in ji iz srca čestitamo ter želimo veliko nadaljnjih življenjskih uspehov prijateljice in prijatelji.
PLAVOLASKA ter njen ŠEF olja in vina praznujeta danes okroglo obletnico poroke - samo četrt stoletja. Bog jima daj živet še dvakrat toliko let z njihovo družino in dobrimi prijatelji so srčne želje Dragice in Ramira.
Ob uspešno opravljeni mali maturi društvo Slovencev miljske občine prisrčno čestita Ilariji Co-melli, Luciji Jankovski, Giuliji Le-ghissa in Airin Veronese. Ob uspehu na maturi na višji šoli pa tudi Samanthi Cergolj, Jari Colarich, Lari Devetak in Marši Sain. Obenem čestitamo vsem maturantom v miljski občini.
H Šolske vesti
DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi v torek 14. avgusta). URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so bile v prostorih Deželnega šolskega urada v Ul. S. Anastasio 12 v petek, 20. julija 2007, objavljene dokončne pokrajinske lestvice učnega osebja.
/
TRST
Sobota, 21. julija 2007
1 1
Včeraj danes
[13 Lekarne
Q Kino
ALCIONE - Dvorana bo v poletnem času zaprta.
AMBASCIATORI - 15.15, 17.30, 20.00, 22.15 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«.
ARISTON - (poletna arena) 21.30 »La masseria delle allodole«.
CINECITY - 16.00, 16.30, 17.30, 18.00, 18.45, 19.15, 20.30, 21.00, 21.30, 22.00 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »I fantasti-ci 4 e silver surfer«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Vacancy«; 15.15, 19.15, 22.00 »Transformers«.
EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času.
EXCELSIOR AZZURRA -
Dvorana bo v poletnem času zaprta.
FELLINI - 16.15 »La duchessa di Langeais«; 18.30, 22.15 »Solometro«; 20.00 »Le vite degli altri«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »Fear-less«.
GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »Il mio ragazzo e un bastardo«.
KOPER - KOLOSEJ - 15.30, 18.20, 21.10 »Harry Potter in Feniksov red«; 16.30, 19.00, 21.30 »Vroča kifeljca«; 17.00, 19.30, 22.00 »Hanibal: Rojstvo zla«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordine della Fe-nice«; Dvorana 2: 16.15, 20.00, 22.15 »Transformers«; Dvorana 3: 16.15, 17.45, 20.40, 22.20 »Vacancy«; Dvorana 4: 16.15, 18.30 »The Reef - Amici per la pinne« 19.15 »I fantastici 4 e silver surfer«; 18.50 »Ocean's thirteen«; 17.30, 20.45 »L'uomo medio piu medio«.
SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.20 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 2: 19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 3: 17.50, 20.10, 22.10 »Il mio ragazzo e un bastardo«; Dvorana 4: 17.45 »Lupin 3 - Il castello di Caglio-stro«; 19.50, 22.10 »Trasformers«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »XXY: uomini, donne o tutte e due«.
M Izleti
Danes, TOREK, 24. julija 2007
KRISTINA Sonce vzide ob 5.39 in zatone ob 20.43 - Dolžina dneva 15.03 - luna vzide ob 16.22 in zatone ob 24.50.
Jutri, SREDA, 25. julija 2007 JAKOB
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 28,1 stopinje C, zračni tlak 1010,2 mb ustaljen, veter 13 km na uro vzhodnik, vlaga 50-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 27,1 stopinje C.
Od ponedeljka, 23. julija, do sobote, 28. julija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 (040 302303), Oširek Osoppo 1 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 1, Ul. Settefontane 39.
Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39 (040 390898).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v nedeljo, 29. julija, avtobusni izlet na Weissensee na Koroškem. Izlet, ki ga vodi Lojze Abram, je primeren za vse. Prijave (obvezne) sprejema Vojka na tel. št. 040-2176855 ali 333-5994450, ki vam nudi tudi dodatna pojasnila.
KMEČKA ZVEZA IN ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA prirejata v nedeljo, 29. julija 2007, tradicionalni članski izlet na kmečki praznik na koroškem, ki ga »Skupnost južnokoroških kmetov« organizira v Šentprimožu v Pod-juni. Cena izleta je 20,00 evrov in krije samo stroške prevoza. Vpisovanje v uradih Kmečke Zveze Trsta, Gorice in Čedada.
SPDT vabi 5. in 6. avgusta na izlet na Raduho v Kamniško-Savinjskih Alpah. Dvodnevni izlet je primeren za vse planince. Zainteresirani naj se javijo čimprej zaradi pravočasnega rezerviranja ležišč v koči. Vse potrebne informacije dobite na tel. št. 040220155 (Livio).
□ Obvestila
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo od 20. julija do 3. avgusta zaprta zaradi nujnih obnovitvenih del.
VZPI-ANPI DEVIN-NABREŽINA vabi ob 60. obletnici odkritja spominske plošče padlim v NOB v Nabrežini na spominsko svečanost, ki bo na trgu v Nabrežini v petek, 27. julija, ob 18.30.
ZADRUGA NAŠ KRAS vabi člane in prijatelje v petek, 27. julija, ob 20.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave Mirne Viole »Vsi vabljeni na Kraško ohcet«. Avtorico bo predstavil Robi Jakomin. Ob tej priliki bo prvič razstavljena tudi poročna noša iz 80. let 19. stoletja Terezije Čok
-	Županove iz Lonjerja. Za glasbeni uvod bo na večeru poskrbel Marko Manin s harmoniko.
NOGOMETNI KLUB FC PRIMORJE IN AŠV POMLAD organizirata Športni praznik na Proseku. V soboto, 28. julija ples z ansamblom Happy day. V nedeljo, 29. julija ples z ansamblom Mi. Odprtje kioskov ob 18. uri. Vsi toplo vabljeni!
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek 1. maj, vabi v soboto, 28. julija, in v nedeljo, 29. julija, v Ljudski dom G. Canciani v Podlonjerju na Praznik komunističnega tiska. Odprtje kioskov ob 18. uri, v soboto ples s skupino Movie and Groove, v nedeljo pa z duom Melody.
UDELEŽENCI INTERCAMPUSA POZOR! ZSKD obvešča, da bo zbirališče v soboto, 28. julija, ob 14. uri v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli Rtič (prvi obrok večerja). Starši prevzamejo udeležence v nedeljo, 5. avgusta, po zaključnem koncertu v Izoli (približno ob 12.30). Imejte s seboj osebni dokument! Pričakujemo vas in vam želimo uspešen študij in zabavo!!!
GLASBENA MATICA - Trst, Ul. Mon-torsino 2, obvešča, da bo tajništvo zaprto zaradi dopusta od ponedeljka, 30. julija, do vključno petka, 17. avgusta 2007.
KRAŠKA OHCET 2007 - KD Kraški dom vabi osmičarje (zasebnike in društva) na sestanek v ponedeljek, 30. julija, v Bubničev dom v Repnu. Dogovorili se bomo o ponudbi, cenah in ostalem.
OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU
sporoča, da bo do konca julija delovala s sledečim urnikom: ponedeljek 16.00
-	18.30, sreda 9.00 - 11.30 in 16.00 -18.30. Od 1. do 31. avgusta bo zaprta za poletni dopust.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je do 6. avgusta odprta po običajnem urniku (ob pon. in sredah od 15. do 19. ure).
KRUT obvešča, da je pisarna odprta s poletnim urnikom 9.00 -13.00.
DUHOVNE VAJE za žene in dekleta od ponedeljka, 20. avgusta, do srede, 22. avgusta, v Domu blagrov. Vodil bo znani p. dr. Leopold Grčar z Brezij. Prijave na tel. št. 040-299409 (Jež).
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure.
KRUT vabi na skupinsko bivanje v Toplicah Dobrna od 26. 8. do 4. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072.
KRUT vabi na skupinsko bivanje v Šmarjeških toplicah od 26. 8. do 4. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072.
MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 338-5953515 (Katja).
SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marija-nišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040-213249 (Nataša).
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Nabrežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak občan lahko dobi 1 kartico (vsako družinsko jedro pa toliko kartic, kolikor je družinskih članov z vozniškim dovoljenjem); za izdajo kartice je treba izpolniti prošnjo, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine www.comune.duino-aurisi-na.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Nabrežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago Mladinska kartica/Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291.
PESNIKI DVEH MANJŠIN, potujoča fotografska razstava Zveze Slovenskih kulturnih društev in Italijanske Unije bo na ogledu v Narodni in študijski knjižnici (Ul. sv. Frančiška 20) do konca poletja.
ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da tajništvo deluje s poletnim urnikom 9.00 - 13.00.
KRUT vabi na oddih, ob koncu poletja na Malem Lošinju od 2. 9. do 9. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). Vabljene!
0 Prireditve
SKD TABOR prireja TABOR 2007-PO-LETJE POD KOSTANJEM: v četrtek, 19. julija, ob 21.15 celovečerni film LA RICERCA DELLA FELICITA' (R.Gabriele Muccino); v petek, 27. julija, ob 21.00, slovenske etno-rock-jazz skupine JARARAJA. Vse prireditve bodo na dvorišču Prosvetnega doma, v primeru slabega vremena pa v dvorani. Deloval bo tudi poletni osvežilni kiosk. Čakamo vas!
OBČINA DEVIN-NABREŽINA prireja »Poletne večere pod zvezdami« v Nabrežini na trgu pred županstvom: danes, 24. julija, film »Svalvolati on the road«; jutri, 25. julija, selekcija za lepotni natečaj Miss Italia Sorriso; v četrtek, 26. julija, film »La gang del bo-sco«; v petek, 27. julija, koncert »Nes-sun pericolo per te - Tributo a Vasco
Rossi«; v soboto, 28. julija, gledališka predstava »Devo serar quel cercio« v sklopu gledališkega festivala Ave Nin-chi. Začetek ob 21.15. V primeru slabega vremena se bo program odvijal v občinski telovadnici v Nabrežini. Vstop je prost.
MLADINSKI ORKESTER INTERCAMPUS bo nastopil na Tartinijevem trgu v Piranu v četrtek, 2. avgusta, ob 21. uri in v Izoli v nedeljo, 5. avgusta, ob 10.30. Vljudno vabljeni starši, prijatelji in ljubitelji. Morebitne informacije nudi Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu, tel. 040635626.
5	Mali oglasi
4000 KV. METROV nezazidljivega zemljišča, med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 27.500evrov. Tel. 347/6145807.
DRUŽINA IZ TRSTA išče resno in vestno varuško za enoletnega otroka v jutranjih urah od meseca septembra dalje. Klicati na tel št. 338-4219817.
DVA MESECA IN POL STAR PSIČEK mahjne rasti, mešanček, išče dobrega gospodarja. Tel. 0481-78154 ali 3471243400
KMETIJA MILIČ IZ ZAGRADCA je odprta vsak večer, od 19. dalje do 12. avgusta. Tel. 040-229383.
LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo simpatične mucke, tel. 334-6060899.
NA VZHODNEM KRASU prodamo brez posrednika zazidljivo parcelo. Tel. v večernih urah na št. 040911924.
ODDAJAMO V NAJEM manjše in večje opremljeni stanovanji na Proseku. Tel. na št. 329-5667321.
PODARIM psičke mešance. Tel. na št. 329-1013504.
PODJETJE IŠČE vajenca za prevoze in delo v skladišču z vozniškim dovoljenjem B in z znanjem slovenščine. Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod geslom »Skladiščnik«.
PRODAM VOLKSWAGEN POLO 1.4 TDI Sportline, 80 k.m., črno meteli-zirane barve, junij 2006, 13.000 km, 3 vrata, po ugodni ceni. Tel. 3473452051.
PRODAM olje Avgusta Černigoja. Informacije na tel. št. 347-6145807.
PRODAM rabljene knjige za nižjo srednjo šolo Simona Gregorčiča in za 1., 2. in 3. razred liceja Franceta Prešerna. Tel. na št. 349-4328349 ali 040382810.
RESNO DEKLE z izkušnjami v poletnih centrih išče zaposlitev kot otroška varuška. Tel. 334-6060899 ali tel. 3346690936.
STILNA RABLJENA MIZA 205 x 95 in
6	stolic za veliko dnevno sobo ali drugi veliki prostor ter drugo raznovrstno novo in rabljeno pohištvo prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 040-54390 ali 348-2801144.
UVOZNO-IZVOZNO PODJETJE s sedežem v Trstu išče dinamično osebo do 30 let za delo v nabavi in prodaji. Pogoji: znanje angleščine ter srbohrvaščine ali slovenščine. Curriculum poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod gelsom »UVOZ-IZVOZ«.
V DEVINU prodam trisobno stanovanje z garažo in pogledom na morje ter na grad. Tel. na št. 335-5976052.
ZARADI SELITVE prodajamo dobro ohranjeno omaro za dnevno sobo. Dimenzija 220 x 220 x 55 po ugodni ceni. Tel. 338-4288100.
Un Osmice
GIGI IN BORIS sta odprla osmico v Sa-matorci.
KMETIJA SLAVEC je odprla vrata svoje osmice v Mačkoljah na št. 133. Toplo vabljeni!
OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi (družina Gabrovec). Tel. št.: 040-299806.
OSMICA je v Dolini, pri Mariju Žerja-lu.
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104.
OSMICO sta odprli Mavrica in Sidon-ja v Medji vasi št. 10. Tel. št. 040208987.
OSMICO ima odprto Stubelj v Šempo-laju.
OSMICO je odprl Carlo Pegan, Zgonik 58.
ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah.
Prispevki
Ob svoji okrogli življenjski obletnici daruje gospa Lilijana Jelen 50,00 evrov za nabrežinske cerkvene pevke.
V	spomin na Anico Kralj daruje Iztok Peric 30,00 evrov za slivensko cerkev.
V	spomin na Srečka Budina daruje Gabrijel Doljak 30,00 evrov za AŠK Kras.
V	spomin na Ladija Miliča in Srečka Budina daruje Stana in Ivan Lazar (Repen) 25,00 evrov za AŠK Kras.
V	spomin na Dušana Žerjala darujeta Miranda in Marijan Bajc 50,00 evrov za slovenski cerkveni pevski zbor pri sv. Ivanu v Trstu.
t
Nepričakovano nas je zapustil
Guido Lavrica Boris
Za njim žalujejo
žena Milena, sin Mitja s Kristino,
hčeri Kristina in Patricija z Nikotom, vnuka Jasmina in Jan ter ostalo sorodstvo.
Pogreb bo v četrtek, 26. julija 2007 ob 9.55 iz mrtvašnice v ulici Costalunga v cerkev Sv. Martina v Dolini. Namesto cvetja darujte v dobrodelne
Dolina, 24. julija 2007
Ob nenadomestljivi izgubi očeta Borisa izrekamo Mitji in družini najgloblje sožalje,
prijatelji: Erika Fortuna, Jasmina Marsič, Katja Bertok, Nataša Jermaniš, Aleksander Žerjal, Damjan Marinac, Mitja Lovriha, Sebastjan Šuber.
Ob prerani izgubi prijatelja Borisa sočustvujeva s svojci
Vojko in Majda z družino.
Ob prerani izgubi dragega prijatelja Borisa izrekajo družini in svojcem občuteno sožalje.
Mario, Nadja in Walter
Ob boleči izgubi dragega očeta Borisa izrekamo globoko sožalje Mitji, Kristini in družini.
Družina Čok in kolegi pri podjetjih Edilcem, Betonest in Strade.
Ob nenadni izgubi moža in očeta Borisa izrekamo družini občuteno sožalje.
Evelina in Mirko
Ob prerani izgubi dragega Borisa sočustvujemo z njegovimi najdražjimi
Klavdijo in Laura, Berto in Magda z družinama.
Ob prerani smrti Borisa Lavrice izreka dolinska Sekcija levih demokratov iskreno sožalje ženi Mileni, hčerama Patriciji in Kristini ter sinu Mitji.
Ohranili ga bomo v najlepšem spominu.
Ob prerani smrti dragega Borisa Lavrice izreka družini globoko sožalje
AŠD Breg
1 0 Torek, 24. julija 2007
MÜCU1LFILJFFE/ST
/
ČEDAD - Zadnji vikend letošnjega festivala minil v znamenju zanimive ponudbe, komentarjev in predlog
Televizijski show na gledališkem o Za prazničen zaključek so poskrb
MITTELFESTE V sklepnem obračunu letošnje izvedbe oblikovalci razkrili temo 17. festivala: prihoc
ORGANIZATORJI - Pozitiven obračun 16. izvedbe
Sedemnajsti festival bo posvečen času in bodočnosti
Na 16. Mittelfestu je bilo kar nekaj neprespanih noči umetniškega vodje in njegovih sodelavcev. Z razliko od prejšnjih izvedb sta bili napetost in utrujenost organizatorjev otipljivi, kot tudi nekatera nesoglasja v odnosu do občinske uprave. Tema, grafična podoba plakatov, nekateri gostje so bili v središču politično obarvanih konfrontacij, za gledalce pa je bil letošnji festival bolj raznolik, po kakovosti ponudb izrazitejši na glasbenem kot na gledališkem področju. Tema človekovih pravic je bila preobsežna, da bi jo vsebine festivala zadovoljivo zaobjele v njenih aspektih, vrsta predavanj pa je dopolnila večkrat bolj šibke povezave in sporočila umetniških ponudb.
Včeraj so glavni predstavniki vodstva Mittelfesta podali obračun izvedbe in nekaj razmišljanj, ki so zrcalile ton letošnjega festivala. Predsednik društva Mittelfest Furio Honsell je izrazil zadovoljstvo s kvaliteto predstav, med katerimi je bilo 90% italijanskih in absolutnih praizvedb in več ko-produkcij Mittelfest, ki naj bi v bodoče ponesle ime festivala širše v Evropo. Univerzitetni profesor in rektor videmske univerze, ki se je z nastopom na maratonu izpostavil tudi kot eden od oblikovalcev festivala, je upravičeno cenil raznolikost ponudbe in ustvarjalno kontaminacijo žanrov. Uradni program je dopolnjevalo tudi veliko stranskih pobud, saj se je število Mittel-ponudb (Mitteltour, Mittelkids, nova revija dokumentarih in kratkometražnih filmov
Mittelimmagini, Mittelgusto) znatno povečalo . Tudi lokacije predstav so vrednotile mesto in okolico s trinajstimi različnimi odri, od kamnoloma do cementarne in že običajnih mestnih kulturnih znamenitosti. Predstave si je ogledalo okrog 8000 gledalcev, če izključimo odzivna zelo dobro obiskana predavanja. Skupno je festival z brezplačnimi in stranskimi ponudbami vred privabil 20.000 ljudi, vključno z ustvarjalci, ki so prihajali iz 13. držav srednje Evrope. Splošno je festival napolnil skoraj celoto razpoložljivih mest in je doživel velik medijski odmev.
Tudi deželni odbornik za kulturo Roberto Antonaz je kot glavni pokrovitelj manifestacije soglasno s predsednikom izrazil zadovoljstvo deželne uprave. Izbrana tema je predstavljala velik izziv, kateremu je vodstvo kljubovalo »doživeto, tehtno, globoko in umetniško dovršeno«. Mittelfest je edini italijanski festival, ki ohranja svoje standarde in raste iz leta v leto, kar predstavlja velik ponos za deželo FJK in za kar gre zasluga tudi celotnemu upravnemu odboru festivala.
Polemično noto je izrazil edino čedaj-ski župan Attilio Vuga. Župan je dal razumeti, da se festival po njegovem mnenju oddaljuje od ustanovnih ciljev na vsebinskem in institucionalnem področju, saj je letos »pihljalo premalo severnih in vzhodnih vetrov« in nekatere institucije so imele glavno vlogo, druge pa stransko. Kljub
Honsell in Ovadia na zaključni novinarski konferenci
vsemu je Vuga potrdil svojo podporo vper-spektivi izboljšanja pri postavljanju premišljenih osnov za prihodnjo izvedbo. Pole-mičnm tonom je Honsell odgovoril s samokritičnim sklicevanjem na »pravico do napake«, Ovadia pa je z običajno željo po iskrenih odnosih primerno odgovoril, »da ga je bolj strah vseh neizrečenih besed kot jasnih očitkov«. Umetniški vodja je prepustil komentarje o festivalu gledalcem in novinarjem ter je izkoristil tiskovno konferenco za zahvalo vsakemu od sodelavcev organizacijske ekipe, predvsem svoji »desni roki« Mariu Brandolinu, na koncu pa še Bogu, ki je podaril festivalu lepo vreme, kar je omogočilo izvedbo številnih dogodkov pod zvezdnatim poletnim nebom. Vsak se lahko strinja ali manj z umetniškimi izbirami Monija Ovadie, prav gotovo pa je nemogoče zanikati njegovo prijaznost in razpoložljivost. Zato je tudi javno priznal, da ga je letošnja izvedba izčrpala in da je gotovo terjala od njega največji napor in mu povzročila največje skrbi. Z delom na festivalu o človekovih pravicah pa je vzporedno začel sestavljati program prihodnje izvedbe s temo, ki je bila v določenem smislu skrita vezna nit letošnjih predavanj, in sicer odnos človeka do časa. V svetu, ki nam vsiljuje poveličevanje hipertrofične sedanjosti, ki ne sloni na preteklosti in se ne projicira v bodočnost, bo 17. izvedba Mittelfesta vabila z univerzalnim klicem k »grajenju bodočnosti«. (ROP)
.Sprodajo megafonov, ki so postali simbol 16.izvedbe Mittelfesta in njegovega zagovarjanja človekovih pravic, seje začelo nedeljsko »pospravljanje« ekskluzivnega festivalskega odra. V Čedadu se je ritem življenja vrnil k bolj običajnim standardom po devetdnevnem vrvežu umetnikov iz srednjeevropskega prostora. Zadnji festivalski vikend je ponudil več zanimivih spodbud zelo različne narave in izvora.
Poleg večernih dogodkov je sobotni popoldan zadovoljil mlajšo publiko s smešnimi pripovedmi in lutkami simpatičnega pripovedovalca Danteja Cigarinija, v nedeljo dopoldne pa je politolog Ekkehard Krippendorff nastopil kot zadnji gost niza predavanj s pogovorom o Pravici do pravic. Včedajski stolnici se je obnovila navada orgelskega koncerta v festivalskem okviru, ki ga je oblikoval profesor dunajske Univerze za glasbo in umetnost Michael Stephanides. Mesto se je v popoldanskih urah napolnilo s številno publiko, ki je kazala veliko zanimanja do zadnjih dogodkovfestivala in je s svojo prisotnostjo izkazala priznanje organizatorjem, ki so se tudi letos pošteno potrudili , da bi zadovoljili čim širši krog gledalcev.
ELEKTRIČNI ANGEL
Leta 1989je Romunija opustila smrtno kazen, po izvršitvi obsodbe političnega liderja Ceausescuja. Kršitev pravice do življenja, na drugi strani pa popolna dezorientacija v prehodu iz preteklosti in diktature na nov politični in družbeni položaj tvorita snov teksta Raduja Macrinicija Električni angel. Trije mladi Romuni rezervirajo hotelsko sobo in se tu pripravijo na trojni samomor. Po radiu se medtem odvija debata o senzacionalni novosti, saj se je Predsednik države odločil za ponovno uvajanje smrtne kazni. Groteskno nekrofilne statistike Prokurator-ja in anateme pravoslavnega Duhovnika postavljajo mlade v krizo, saj ne najdejo v resnici dobrega razloga za usodno dejanje. Po trenutku obotavljanja samo dekle postane žrtveno jagnje, saj možnost uporabe »domačega« električnega stola odpade po sili razmer, ker električna družba prekine tok v celi državi zaradi neizplačanih dolgov. Delo, ki bi hotelo poudarjati univerzalni protest proti smrtni kazni, se v resnici predstavlja kot zrcalo stiske države, ki je doživela pravi propad vrednot, kjer je življenje za mlade preveč komplicirano, da bi bilo vredno truda in žrtvovanja .
Tekst bi želel v osnovi veliko povedati, a ne preide k bistvu in se ne dotakne dovolj učinkovito tistih bivanjskih vprašanj, na katerih naj bi slonel. Kar pride do izraza, je predvsem izpoved slabega počutja in izgubljenosti mladih, ki so žrtve tragedije celotne države, kontrasta med generacijami , iskanja nove identitete in ravnovesja. Produkcijo mestnega gledališča Baia Mare in kulturnega centra Liviu Rebreanu je postavil na oder režiser Gelu Badea, ki je v glavnem zaznamoval predstavo z željo, da bi bila publika aktivno soudeležena .
FRAGILE!
Publika Mittelfesta si verjetno sploh ni predstavljala, da bi za en večer lahko zamenjala gledališko dvorano in oder z domačim kavčem in televizijo, ki predvaja najljubšo nanizanko. Vedno bolj razširjena uporaba video-sredstva v gledaliških predstavah pa je privedla tudi do takih, bolj skrajnih primerov asimilacije govoric, na valu katerih je režiser Matjaž Pograjc zgradil koncept predstave Fragile! . Produkcija Slovenskega mladinskega gledališča je nastala po zanimivem večjezičnem tekstu zagrebške avtorice Tene Štivičic o skupini mladih beguncev, katerih zgodbe in usode se prepletajo v londonskem lokalu, ki hoče biti »kraj vseh nostalgij«. Vsak ima v sebi željo, ki je ne more izpolniti, projekte za bodočnost, ki bodo ostali samo lepe sanje. Resnica vsakdana pa ponuja le skromna sredstva, razočaranja, iskanje razumevanja in sočustvovanja. Ne gre pa za običajni zagovor pravic priseljencev, temveč za sliko nepremoščenih posledic razkola držav bivše Jugoslavije v nepričakovano lahkotni, tudi ironični obliki sentimentalne nadaljevanke strtih src. Posebnost predstave je v obliki, ki namiguje na dimenzijo »jav-
Na sliki poleg prizor iz Italijanske drame, spodaj predstava Fragile!, na skrajni desni sliki pa pevka Olga Balan
/
MKU1LFILJFFE/ST
Torek, 24. julija 2007
1 1
jov
>dru s slovensko predstavo Fragile! »li romunski glasbeniki s ciganskimi ritmi
1nje leto bo osrednja tema čas s pogledom v bodočnost
ne zasebnosti« realityjev: igralci odigrajo vse prizore (razen sklepnega) na odru pred očmi gledalcev, istočasno pa se izmenično snemajo med sabo in vzporedno predvajajo v živo posnete prizore, katerim gledalci lahko sledijo na ekranih. Tudi ozadje vsake situacije je fiktivno, saj igralci na odru nimajo ničesar za sabo, ker se scena pojavlja le na ekranih. Rezultat preizkusa je zanimiv preobrat v odnosu do predstave, saj je dogajanje na ekranu bolj verjetno in resnično od igralcev na odru, do katerih publika čuti distanco fikcije, na katero gleda kot iz zakulisja. Kamera nadgrajuje sugestije večplastne režije z dodatnim usmerjanjem pogleda gledalca .
Uporaba prvih planov je izpostavila mimiko igralcev in vrednotila interpretativne sposobnosti odličnih in tudi »filmsko« povsem prepričljivih interpretov . V središču zgodbe je socialna delavka Gayle (Neda Bric), romantična duša, ki se vpleta v zgodbe priseljencev, med katerimi sta prijatelja Mila (Janja Majzelj) in Marko (Matej Recer), ki delata v nočnem lokalu realista Michija (Marko Mlačnik). Vlogo šarmantnega in nezanesljivega reporterja Erika je z dobro mero odčaranja fascinantno odigral Sebastijan Cavazza. Kot sanje se tudi vsi ljubezenski odnosi brezupno razblinijo v resnici, ki ni vedno kot v filmu in kjer še živijo prikazni neke domače razsežnosti, nostalgija skupnega, slovanskega »našega», katerega so vsi sirote. Tekst s svojimi bistvenimi, filmskimi replikami funkcionira idealno v kontekstu tovrstne uprizoritve, obenem pa v navidezni površnosti in nedvomni duhovitosti nadaljevanke ponuja več vsebinskih spodbud in predstavlja premišljeno, zanimivo večjezično obliko, ki tolmači ključno temo nostalgije s pogovorno uporabo slovenščine, srbščine, hrvaščine in ruščine v iskanju še možnega dialoga med nekdanjimi sosedi. Rahla melanholija prevzame tudi gledalca, na valu glasbene kulise uspešnic, ki so bile del skupnega glasbenega tržišča.
Sinove bivšega enotnega prostora ponovno združuje skupna usoda priseljencev, njihovih upanj in želja, kar ob koncu privede do splošnega sporočila pravice do vizuma za vse, ki potujejo z velikimi sanjami.
MOZARTBAND
»V profesionalni stvarnosti, kjer jazz glasbeniki znajo improvizirati, a ne razumejo Mozartove govorice, medtem ko klasični gla-
sbeniki to razumejo, ampak ne vedo niti, kaj pomeni improvizirati«, je nastal poskus avstrijskega glasbenika, skladatelja in produ-centa Wolfganga Staribacherja, ustanovitelja vokalnoinstrumentalne skupine Mozartband. Opus klasičnega genija ponuja očarljive melodije, ki jih glasbeniki prirejajo v samosvojem improvizacijskem slogu, ki eklek-tično črpa iz pop, rock in etno glasbe. Njihov cilj je ohranjati enako razdaljo od vseh žanrov kot tudi od izvirnika in »širiti Mozartov glasbeni svet«. Mozart verjetno ne bi imel nič proti in njegova glasba lahko uspešno prenaša marsikatero posodobitev in kreativni aranžma, ne prenaša pa povprečnosti prirejanja in izvajanja.
Dolgolas Staribacher občuduje Mozartov slog in si ne drzne iti preko določene meje; njegove priredbe so večkrat tako linearne in harmonsko bistvene, da je Mozartov delež prevladujoč. Skupina se v glavnem ne dotakne obče znanih arij, saj uporablja predvsem motive iz mladostne opere »Il re pastore«, pri izključno instrumentalnih točkah pa črpa iz zgodnjega simfoničnega opusa.
Lider skupine je iskal več let glasbenike, ki bi lahko delili z njim ta pristop in bi lahko sproščeno delovali na meji med žanri. Najbolj prožna v tem smislu je pevka Yasmine Piruz, ki mora stalno nihati med opernim nastavkom in bolj neposrednim izrazom lahke glasbe. Z njo duetira blues in rock pevec z namigovalnim nastopom Christian Wolf, ki po potrebi zgrabi tudi za kitaro in dopolnjuje zvok instrumentalne skupine, v kateri igrajo v usnjenih hlačah in minikrilih fago-tistka, violinistka, baskitaristka in dva bate-rista, medtem ko Staribacher igra na harmoniko in klaviature. V duetih se je glasba večkrat usmerila v romantični pop ali rock balado, kar je ponujalo nekaj prijetnih trenutkov. Priredbe pa bi splošno potrebovale več idej in več barv, v nekaterih primerih tudi izrazitejše glasbene osebnosti, da bi program vseskozi ponujal zanimivo in dopa-dljivo fantaziranje.
ITALIJANSKA DRAMA
Če smatramo, da je festival kraj gledališkega eksperimentiranja in po možnosti inovativnih predstav, se je Mittelfest nekajkrat oddaljil od tega cilja in se raje osredotočil na svoje drugo poslanstvo, in sicer na prikazovanje umetniških izrazov srednje in vzhodnoevropske scene. Prav s poudarkom na raznolikost izrazov, ki so v nekaterih primerih tudi odsev umetniške dejavnosti narodnostnih manjšin, je v nedeljo gostovala Italijanska drama Narodnega gledališča I. Zajc z Reke. Ansambel je nastopil z italijansko praizvedbo teksta, ki je nastal iz srečanja enega od najbolj cenjenih italijanskih dramatikov z zgodovino in delovanjem italijanskega gledališkega ansambla na Hrvaškem. Avtor besedila je Edoardo Erba, naslov pa je preprost Italijanska drama, s podnaslovom Kuca cvijeca koje leti. Ob šestdesetletnici Italijanske drame je nastalo delo, ki je napisano igralcem na kožo in govori o položaju Italijanov v povojni Istri, o težki odločitvi odhoda ali sprejemanja novega ustroja, o nejasni politični situaciji.
Zgodba se dogaja v hiši, kjer skupina ljudi čaka na dovoljenje za odhod; v tej prehodni etapi osebne zgodbe pridejo za trenutek v stik z drugimi zgodbami, z nezaupanjem, katerega simbol je ženska, ki ne utegne več spregovoriti v okolju, kjer je vsaka beseda lahko vir nesporazumov o politični veri in čustvih. Avtor nam ponuja zunanji pogled na zgodovinski trenutek, ki pridobi - po jeziku in vsebinah - staromodne in površne poteze komedije s tragičnim ozadjem. Pogovori in situacije v naivno realistični postavitvi Lorenza Lorisa samo sugerirajo stisko protagonistov v zvezi s težko življenjsko preizkušnjo in predvsem z zgodovinskimi spremembami. Iz besedne igre naslova in imena ansambla ne izhaja doživeta zgodba, v kateri ima svoje korenine tudi delovanje Italijanske drame, temveč predstava brez patosa in z rahlo komično žilico, ki skuša oblažiti vtis resnične drame, v kateri je dobila navdih.
SLUGA DVEH GOSPODOV
Ob letošnji tristoletnici rojstva Carla Goldonija se beneški Bienale v teh dneh klan-
ja velikemu italijanskemu avtorju z monografskim , mednarodnim gledališkim festivalom. V sklop uprizoritev manj znanih del ali inovativnih režijskih prijemov, ki tvorijo vsebino širše pobude, je tudi koprodukcija s srbskim Bitef-om, narodnim gledališčem Užice, Grand Theatre Groningen in Offuci-na Eclectic Arts Sluga dveh gospodov, ki je v nedeljo gostovala na čedajskem Mittelfe-stu.
Zgodba se ne spremeni, z razliko, da se srbski Harlekin imenuje Boban Batic in je po poklicu voznik, njegova gospodarja sta Cvetko Aretic in Dobrila Raspopovic iz Belega Gradišta, ki se ukvarja z ilegalnim trgovanjem. Igra ljubezni in preoblek pridobi obliko prave kriminalke s postmodernistično, »trash« estetiko scen, ki jih sestavljajo cevi in plastenke. Groteskne maske commedie dell'arte 21. stoletja uporabljajo strnjeno adaptacijo Jovana Cirilova. Sodobna farza se z zavestjo korenin predstave in kančkom sa-moironije poklanja Strehlerjevi legendarni uprizoritvi v znanem prizoru dvojne strežbe pri kosilu dveh gospodov (in seveda ni naključje, da naenkrat spregovori v italijanščini). Harlekin ohranja svojo izvirno naravo, tipične dovtipe, s katerimi kot ostali liki zleze v masko s prepričljivimi kreacijami odličnega ansambla. Glasbena kulisa v živo prav tako učinkovito niha med neoklasici-stično in filmsko govorico ter dopolnjuje zanimivo predstavo v režiji Andree Paciottija, ki je kazala obvladanje snovi, prefinjeno ironijo in obilo gledališke domišljije .
OHI RUMENIE!
Zaključek večdnevne festivalske revije je potreboval izvajalce, ki bi znali primerno tolmačiti praznično vzdušje sklepnega pozdrava. Željo je izpolnila skupina živahnih
romunskih glasbenikov, ki so s svojo energijo in muzikaličnostjo prinesli v Čedad ritme in melodije ciganske tradicije. Čustvena melanholija in predvsem ognjevita instrumentalna virtuoznost sta ponudila številnim poslušalcem, kar so si pričakovali, in sicer pisano glasbeno razglednico najbolj radostnih pokrajin folklore ciganskega naroda.
Osnovo glasbenega projekta Ohi Ru-menie! so tvorili glasbeniki kvarteta Gypsy Rhythms, katerih umetniška zgodba se je začela pred desetimi leti z igranjem v rimski podzemni železnici. Barvitost skupinskega zvoka izhaja iz tipične združitve štirih med seboj zelo različnih glasbil (harmonika, cymbalon, klarinet in kontrabas), katerim sta se med koncertom pridružila še glas Olge Balan in violina ciganskega virtuoza Cornela Vassileja Pantira. Plesi, vrtoglave rapsodije, ljubezenske pesmi v čustvenih izvedbah so ogreli publiko in ji ponudili dopadljivo vizitko. Ciganska violina mora vžgati občinstvo in je to storila pod lokom mojstra, ki je s pojočim, intenzivnim zvokom ter izostreno tehniko nepopustljivo vodil glasbeno dogajanje. Pantir ni štedil energij in tako tudi pevka, ki je izpeljala vokalno naporen program s temnim glasom, ki je v duhu vzhodnega temperamenta postal sredstvo teatralne emocije. Kot se repertoarju spodobi, so vsi imeli svoje solistične trenutke, nakar so dali duška razposajenim, živahnim ritmom skupnega muziciranja. Preden bi odzvene-le zadnje note letošnjega Mittelfesta je Moni Ovadia stopil na oder in podaril gledalcem šalo iz svojega neskončnega židovskega repertoarja, nakar sta njegov pozdrav in zahvala zapečatila konec celotnega programa z vabilom na prihodnjo festivalsko pustolovščino.
Rossana Paliaga
1 2 Torek, 24. julija 2007
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
PODGORA - Včeraj zjutraj je na gradbišču hiše v ulici Brigata Cuneo prišlo do nesreče
Zidar plezal po lestvi in padel z višine petih metrov
GORICA - Aretirali par
Drogo sta prodajala celo mladim
46-letni Miloš Ferfolja iz Renč utrpel več poškodb - Kršitev varnostnih predpisov ni bilo mamicam
Policisti med ogledom gradbišča, kjer je prišlo do nesreče
bumbaca
Plezal je po visoki lestvi, nenadoma pa je iz še nepojasnjenih razlogov izgubil ravnotežje in padel s približno petih metrov višine. Včeraj zjutraj je v Podgori prišlo do nesreče na delu, v kateri je hude telesne poškodbe utrpel 46-letni zidar iz Renč. Miloš Ferfolja leži sedaj v tržaški bolnišnici na Katinari. Čeprav je njegovo zdravstveno stanje resno, delavec ni v smrtni nevarnosti.
Nezgoda se je pripetila nekaj po 7.30 na gradbišču hiše v ulici Brigata Cuneo št. 22 v Podgori. Tam je namreč gradbeno podjetje Negrad iz Renč, pri katerem je Ferfolja stalno zaposlen, meseca maja začelo z deli za razširitev poslopja. Ob ponesrečencu sta za poseg zadolžena še dva zidarja, ki sta bila v trenutku, ko je sodelavec padel, na strehi hiše. Ferfolja se jima je verjetno hotel pridružiti. Zato se je začel vzpenjati po lestvi, ki je slonela na zunanji steni na zadnji strani hiše. Ko se je izkušeni zidar nahajal na približno petih metrih višine, je po vsej verjetnosti slabo stopil na klin in izgubil ravnotežje. Padel je na hrbet in obležal na dvorišču. »S sodelavcem nisva videla nesreče, saj sva bila v tistem trenutku na strehi. Slišala sva samo hrup in nato videla Miloša na tleh. Menim, da se mu je spodrsnilo,« je zaskrbljeno povedal eden izmed kolegov ponesrečenca.
Sodelavci in sosedje so takoj poklicali rešilno službo 118. Goriško zdravniško osebje je nemudoma pridrvelo na kraj nesreče, poklicalo pa je tudi helikopter. Le-ta je pristal v bližini hiše, 46-letnega Ferfoljo pa so položili na nosilnico in ga takoj odpeljali v bolnišnico na Katinari. Okreval naj bi v približno 50 dneh. V ulico Brigata Cuneo je kmalu prišlo tudi osebje goriške kvesture. »Do nesreče je prišlo slučajno. Ogledali smo si gradbišče, kjer nismo opazili nikakršne kršitve varnostnih predpisov. Delavec je redno zaposlen in podjetje iz Renč spoštuje norme za zagotavljanje varnosti,« je povedal poveljnik letečega oddelka goriške policije Massimo Ortolan in dodal: »Delavec je zadobil razne poškodbe, padel je na hrbet in si zlomil več kosti, kljub temu pa naj ne bi bil v smrtni nevarnosti.« Ob policistih so na kraju nesreče posredovali tudi gasilci, osebje inšpektorata za delo in pokrajinsko zdravstveno podjetje, ki niso zasledili nikakršne kršitve varnostnih predpisov.
Aleksija Ambrosi
ŠTANDREŽ - V 74. letu starosti
Odšel je Aldo Tabai
V Štandrežu in sploh v goriških športnih krogih je včeraj odjeknila vest, da je v petek za posledicami možganske kapi umrl priljubljen domačin Aldo Tabai. Rodil se je v Štandrežu 16. marca 1933, kjer je nato tudi doraščal in si uredil družino. Poročen je bil z domačinko Bruno Pisk, s katero je imel dva otroka, sina Massima in hčer Eriko. Tabai je bil zaposlen kot električar v tekstilni tovarni v Podgori, ob tem pa je v Štandrežu skupaj z ženo vodil trgovino z elek-trič ni mi gos po dinj ski mi apa ra ti in je klen ka mi.
Tabai je bil član zveze VZPI-ANPI, sploh pa je bil izredno angažiran na športnem področju. Po opravljenem vojaškem roku se je vključil v odbor športnega združenja Juventina, še pred tem pa je v mladinskih ekipah istega društva tudi igral. Leta 1963 je bil izvoljen za predsednika in to funkcijo opravljal eno leto. Zatem se je navdušil nad balinanjem in v 80. letih bil med ustanovnimi člani štandreškega balinarskega društva Mak. Po upokojitvi je skupaj z ženo Bruno več let vozil kombi odbojkarskih društev ŠZ Dom-Ago rest in OK Val, s ka te rim je na tre nin -ge, tekme in priprave vozil na desetine mladih odboj-karic, ki so se tudi po njegovi zaslugi navdušile nad športom. Ženi Bruni, sinu Massimu in hčeri Eriki naj gre naše iskreno sožalje.
PEVMA - Frontkoncert v spomin na padle v prvi svetovni vojni
Kot leta 1918 v Barkovljah
Vzdušje izpred devetdesetih let ustvarili glasbenici Annelie Gahl in Hsin Huei Huang
Glasbenici med nastopom v pevmski cerkvi
bumbaca
GRADIŠČE - Center Gasparini
V Nicolosi po Slovence
Raziskovalni center Leopoldo Gasparini iz Gradišča bo vodil skupaj z občino Nicolosi raziskovalni projekt, v okviru katerega bodo odkrivali prigode goriških Slovencev, ki so jih med fašizmom prisilili izseliti na Sicilijo. Novico so posredovali na zadnjem zasedanju direktiva raziskovalnega centra, med katerem je predsednik Eligio Simsig podal obračun delovanja v prvih šestih mesecih letošnjega leta, v katerih so izpeljali 49 posvetov, srečanj in predstavitev knjig. Na zasedanju je tajnik raziskovalnega centra Dario Mattiussi predstavil knjižne novosti, ki so pravkar v pripravi; zatem je direktiv, v katerega so bili pred kratkim imenovani Erika Jazbar, Italo Me-deot in Ferruccio Tassin, določil nove referente za posamezna območja in tematike. Po novem bo Paolo Malni referent za Gorico, Giuseppe Mirabella za Tržič, Roberto Viezzi za Trst, Karlo Mucci za slovensko narodno skupnost, Ferruccio Tassin za Pal-manovo, Alvaro Pascoli za Červinjan in Mirko Bor-tolusso za vzhodni del Veneta. Ob tem je direktiv posredoval županu iz Gradišča Francu Tommasiniju prošnjo za širitev sedeža centra v palači Monte di Pieta, sicer pa so na zasedanju uradno sporočili, da tržiška občina je pred nekaj dnevi postala članica raz-is ko val ne ga cen tra.
Mojstrski nastop dveh mladih glasbenic in odlična akustika v pevmski cerkvi sta botrovala nadvse uspelemu kulturnemu večeru, kije soboto poslušalcem posredoval vso lepoto klasične glasbe. Glasbeni večer z naslovom »Frontkoncert« je sodil v niz pobud, ki je nastal v Avstriji pred kakim le tom z na me nom po čas ti ti spo -min na glasbenega ustvarjalca Viktorja Ullmana in proslaviti 90-letnico konca prve svetovne vojne v Posočju. Pobudnik in vodja projekta ter odličen po zna va lec Ul l man no ver ga opu sa Herbert Ganzschacher iz Salzburga je z nizom koncertov v Avstriji in tujini želel prenesti med ljubitelje glasbe kan ček glas be ne ga sve ta, ki se je ob li -koval v najtežjih in najbolj krutih trenutkih 1. svetovne vojne. Gre namreč za po no vi tev glas be nih ve če rov, ki jih je avstroogrsko vrhovno poveljstvo prirejalo za vojake in oficirje med kratkimi obdobji počitka v zaledju fronte. Mladi oficir in glasbenik Ullmann, po rodu češki Žid, je pri teh koncertih imel vodilno vlogo, saj jih je organiziral, na to pa na njih igral kot pi a nist. No, ponovitev enega teh večerov, in sicer koncerta, kije potekal marca 1918 v prostorih Narodnega doma barkov-ljanskega »Obrtniškega društva«, so priredili tudi v Pevmi. Ves čar in vso lepoto skladb, ki so jih ustvarili znameniti komponisti, kot so bili Mozart, Bach, Schubert, Beethoven in drugi, sta pozornim poslušalcem posredovali pianistka kitajskega rodu Hsin Hue -
i Huang in avstrijska violinistka Annelie Gahl. Obe sodita v višji razred evropskih glasbenih umetnikov in sta se tudi v Pevmi izkazali kot dobro uigran duet, kar so poslušalci nagradili z dolgim in prisrčnim aplavzom. Kanček zgodovine je zanimivemu večeru dodal še gledališki igralec Primož Jere, ki je pripovedoval zgodbo o glasbeniku Ullmannu, ki je kljub zaslugam svoje življenje končal v Auschwitzu.
Dob ro doš li co gos tom in pu bli ki je v imenu prirediteljev koncerta izrekla predstavnica Glasbene matice Tamara Mizerit, predsednik Krajevnega sveta Lovrenc Persoglia pa je na koncu izrekel zahvalo umetnicama, pobudnikom večera in vsem, ki so prisos-tvo va li res edin stve ne mu glas be ne mu večeru.(vip)
Sedem mesecev dolga preiskava »Marketing« je goriškim karabinjerjem in agentom operativne enote NORM omogočila odkritje kriminalne organizacije, ki je prepro-dajala heroin, kokain, metadon in marihua-no v goriški in videmski pokrajini. Na čelu organizacije sta bila Goričana, ki sta tedensko kupovala mamilo v Novi Gorici. 33-let-na M.G. in 43-letni F.T., ki sta zaradi zadrževanja in preprodaje drog že znana silam javnega reda, sta sedaj v zaporu. Ob aretacijah je preiskava obrodila tudi dvajset prijav Goričanov in Videmčanov, ki so bili vpleteni v ilegalni posel.
Karabinjerji so v teku preiskave zasegli količino heroina, ki odgovarja 231 odmerkom, ob teh pa še 90 odmerkov kokaina in nekaj metadona. Par je skrbel tudi za »promocijo« uživanja droge preko sms sporočil, ki so bili namenjeni zvestim in občasnim kli-entom. Pomembnejše stranke so dobivale drogo tudi na dom. Drugače pa je do preprodaje mamil prihajalo v javnih prostorih, kot so goriška železniška postaja in postajališče na avtocesti A23. Karabinjerji so ob tem odkrili stanovanje v Gorici, ki je bilo namenjeno uživanju mamil. Zasvojenci so v njem dobivali že pripravljene brizgalke s heroinom, ki so si ga morali vbrizgati na licu mesta, da bi se izognili kontrolam na ulici. Paleta kli-entov je bila dokaj pestra, saj je obsegala stare narkomane in mlade začetnike, pa tudi bogate in vplivne profesionalce ter celo mamice z dojenčki. Dvojica Goričanov je imela tudi deset sodelavcev. Večkrat je šlo za osebe, o katerih bi nihče ne sumil, da uživajo drogo. Med najbolj zgovornimi primeri je Go-ričanka, ki je brez večjih pomislekov obiskovala stanovanje preprodajalcev s sinčkom v naročju. Preiskava »Marketing« je karabinjerjem dovolila, da so goriški prefekturi prijavili osem narkomanov.
M.G. in F.T. sta pri preprodaji večkrat uporabljala šifrirana sporočila: »temne hlače«, »zgoščenke«, »plošče« in »dvd« so bile besede, ki so namigovale na heroin, »bele hlače« ali »rokavice« so bile sinonim za kokain, »glasbene kasete« po 40 ali 80 minut pa so ponazarjale doze metadona po 40 ali 80 centilitrov. Med preiskavo so se karabinjerji posluževali tudi telefonskega prisluškovanja. Preučili so 6.300 trakov, na katerih so bili posneti pogovori med aretiranima Gori-čanoma in strankami, zbrali pa so tudi celo vrsto fotografij. Na podlagi dokazov so sile javnega reda odkrile, da sta preprodajalca uporabljala šifrirana sporočila tako v telefonskih pogovorih kot tudi med preprodajo. »Promocija« razpoložljivih mamil je potekala preko mobilnih telefonov oz. sms sporočil. Če se klient dalj časa ni oglasil, sta ga goriška preprodajalca spodbudila s kratkim stavkom, kot je na primer bil »Zamujaš najlepše priložnosti«. Karabinjerji morajo še ugotoviti, ali sta preprodajalca z istim namenom zbirala tudi posnetke mamil, ki sta jih kupovala v Novi Gorici. Možno je namreč, da sta M.G. in F.T.posnetke uporabljala le kot dokumentarno gradivo.
Droga, ki stajo Goričana preprodaja-la, je bila navadno visoke kakovosti. Čistost zaseženega heroina je namreč bila 48,5 odstotkov, medtem ko dosega droga na tržišču navadno le 25 odstotkov. Mamilo, ki sta ga Goričana kupovala v Novi Gorici, je v Slovenijo prihajalo iz Turčije in balkanskih držav. Karabinjerji v sodelovanju s slovensko policijo nadaljujejo s preiskavami, s katerimi želijo odkriti tudi grosiste, pri katerih sta Goričana kupovala drogo. Čez mejo je zahajala predvsem M.G., ki je nato s 43-letni-kom skrbela tudi za preprodajo.
Požar nad Zagrajem
Goriški gasilci so sinoči posredovali na kraških obronkih nad Zagrajem, kjer se je nekaj po 19. uri vnel požar. Po prvih podatkih je ogenj zajel kar obsežno območje, sicer pa so se gasilcem pridružili tudi prostovoljci civilne zaščite in osebje gozdne straže, ki so ognjene zublje gasili do poznih ur.
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 24. julija 2007
13
ŠTARANCAN - Včeraj položili temelji kamen
Nova cesta bo razbremenila urbana središča
Včeraj so v Štarancanu položili temeljni kamen nove hitre ceste, ki bo povezovala avtocesto A4 oz. ronško letališče z državno cesto 14 in pokrajinsko cesto Tr-žič-Gradež. Poseg, ki znaša 14.500.000 ev-rov, bo bistvenega pomena za turizem, saj bo omejeval promet v urbanih središčih, služil pa bo tudi tržiški industrijski coni in obrtni coni v Štarancanu. Gradnja cestne povezave, ki bo nared v dveh letih, spada v konvencijo med družbo Autovie Venete in deželo FJK, v kateri je predvidenih 40 milijonov evrov finančnih sredstev za potenciranje cestnega omrežja.
Začetek del so obeležili s kratko slovesnostjo, ki je potekala v ulici Dobbia v občini Štarancan. Ob predsedniku družbe
¡raBaHMEiffiL^1 tQjr
Illy in Santuz odkrivata temeljni kamen nove cestne povezave
altran
Autovie Venete Giorgiu Santuzu so bili prisotni tudi predsenik dežele FJK Riccardo Illy, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, goriški župan Ettore Romoli, župan občine Ronke Roberto Fontanot, župan občine Štarancan Lorenzo Presot ter mnogi drugi upravitelji in predstavniki institucij. »Uresničuje se zamisel, ki seje porodila pred mnogimi leti. Zaradi značilnosti območja je bila izvedba načrta tehnično zapletena, zahvaljujem pa se upraviteljem, ki so se zavzeli za njegovo uresničitev,« je povedal Illy, ostali upravitelji pa so izpostavili, da bo poseg ključnega pomena za turizem. Na novo hitro cesto se bo namreč preusmeril promet, ki je namenjen v Gra-dež, kar bo razbremenilo urbana središča.
Veleposlanik Robertson poletel nad Ajdovščino
Ajdovski podjetnik Ivo Boscarol je včeraj v prostorih svojega podjetja Pi-pistrel, ki izdeluje ultralahka letala, gostil slovenskega evropskega poslanca in predsedniškega kandidata Lojzeta Peterleta, ameriškega veleposlanika v Sloveniji, Thomasa B. Robertsona in pilota, ki je s Pipistrelovim ultralah-kim letalom obkrožil svet, Matevža Lenarčiča. Veleposlanik Robertson si je ogledal izdelavo ultralahkih letal, z enim izmed teh pa je v spremstvu Lenarčiča tudi poletel nad Ajdovščino. Peterle na jesenskih predsedniških volitvah kandidira na Listi za Slovenijo, katere nosilec je podjetnik Ivo Bo-scarol. Srečanje v Ajdovščini je sicer potekalo brez prisotnosti novinarjev, veleposlanik pa o obisku, ki je bil zasebne narave, ni želel dajati nobenih izjav, bojda zato, ker ne želi, da bi se v javnosti pojavila ugibanja o ameriški podpori predsedniškemu kandidatu Peterletu. (km)
Budin bo obiskal SDAG
Podtajnik na ministrstvu za zunanjo trgovino Miloš Budin bo v petek v spremstvu goriškega župana Ettore-ja Romolija in deželnega odbornika Lodovica Sonega obiskal tovorno postajališče družbe SDAG v Štan-drežu. Na srečanju z vodstvom družbe bo govora o perspektivah goriškega tovornega postajališča in o prometnih povezavah s Slovenijo.
Festival Amidei
V Gorici bo na festivalu za najboljši filmski scenarij Sergio Amidei tudi danes pester spored. V Kinemaxu bodo ob 9. uri predvajali film »Die zweite Heimat - Chronik einer Jugend« , ob 11. uri »Attentat contre Madrid« in »The Defense of Madrid«, ob 14. uri »Il ladro di bambini« in ob 16.30 »Capturing the Friedmans«. Ob 18.30 bo v Kinemaxu srečanje s France-scom Piccolom. Ob 21. uri bosta v parku vile Coronini film »Meridionali senza filtro« in »The Queen«. Ob 23.20 bo v Kinemaxu film »A Scanner Darkly«.

gAGgJi
Izbor del iz zbirk
Fundacije Cassa di Risparmio di Gorizia
Začasna razstava je podaljSana
do 28. julija 2007
od ponedeljka do petka v novem sedeZu v ulici Cardučči 2 v Gorici urnik 9-13 17-19

as,—Ifpjffi
F ONDAZIONE
Cds-id ü ■ iT i i m j r rr!-1 b di GOriji-A
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'UDINE, trg sv. Frančiška 4, tel. 0481530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338.
U Kino
M Izleti
Vaše zamisli so nasi načrti
v.fondazionecarigo.it
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo na izlet v Kranj in Radovljico odpeljal prvi avtobus v soboto, 4. avgusta, ob 5.45 iz Jamelj s postanki v Doberdobu, na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 6. uri iz Gorice izpred gostilne Primožič, nato izpred Pevm-skega mosta (pri vagi), iz Podgore (pred spomenikom in telovadnico) ter iz Štandreža (pri cerkvi). Udeleženci so naprošeni, da čim prej poravnajo akontacijo 20,00 evrov. Vsak mora imeti veljavno osebno izkaznico ali potni list.
UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni izlet v soboto, 1. septembra, na Goli otok; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (tel.
0481-78000) in pri Milošu (tel. 048178121) do 15. avgusta.
¿j Čestitke
Danes praznujeta v Štarancanu srebrno poroko MARTA in GIANNI. Vsa žlahta iz Doberdoba jima želi še mnogo srečnih let skupnega življenja.
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«.
Dvorana 2 in Dvorana 3: rezervirani za Festival Sergio Amidei.
CORSO: zaprt.
FILMSKI FESTIVAL SERGIO AMIDEI
-	Kinemax Gorica: 9.00 »Die zweite Heimat - Chronik einer Jugend« (Heimat - Cronaca di una giovinezza); 11.00 »Attentat contre Madrid«; 14.00 »Il ladro di bambini«; 16.30 »Captu-ring the Friedmans«; 23.20 »A Scanner Darkly«; v parku Vile Coronini Cronberg: 21.00 »Meridionali senza filtro«.
TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«.
Dvorana 2: 16.30 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«.
Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Il mio ragazzo e un bastardo«.
Dvorana 4: 17.45 »Lupin III - Il castel-lo di Cagliostro«; 19.50 - 22.10 Transformers«.
Dvorana 5: Niz avtorskih filmov, 17.40
-	20.00 - 22.10 »XXY: uomini, donne o tutti e due?«
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so bile v prostorih Pokrajinskega šolskega urada v Gorici v petek, 20. julija, objavljene dokončne pokrajinske lestvice učnega osebja.
RAVNATELJSTVO ŠOL CANKAR -VEGA - ZOIS sporoča, da se bo pouk za dijake treh šol pričel v ponedeljek, 10. septembra, (razen 3., 4. in 5. razreda Cankar, ki pričnejo delovno prakso 3. septembra). Koledar za šolsko leto 2007/08 je izobešen na oglasni deski šole; objavljen je tudi na spletni strani šole www.potep.org.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so objavili začasne lestvice, uporabne do imenovanja vseh kandidatov za goriške šole s slovenskim učnim jezikom vseh vrst in stopenj. Sporočajo tudi, da bo urad pred objavo dokončnih lestvic poskrbel za popravo in dopolnitev le-teh v skladu z dopisom št. AOODGPER 13317 z dne 27. junija letos, ki so ga prejeli 28. junija. Upoštevali bodo namreč točke rezerviranih habilitacij v smislu M.O. 85/05, ki so se zaključile v poletnem roku 2006-07. Opozarjajo dalje, da bo na osnovi prej omenjenega dopisa polnopravna vključitev kandidatov kljub temu pogojena od izida rekur-za na Državni svet, ki ga je vložilo ministrstvo za šolstvo. Na osnovi 11. člena odloka št. 3578/C7 deželnega šolskega ravnatelja za FJK z dne 6. aprila letos lahko kandidati v roku petih dni po objavi začasnih lestvic vložijo ugovor. Pristojni urad si tudi pridržuje pravico, da bo po potrebi vnesel morebitne popravke ali dopolnitve.
□ Obvestila
OBČINSKA KNJIŽNICA v Doberdobu bo zaprta do 13. avgusta.
PRI KULTURNEM DRUŠTVU SKALA GABRJE je v teku do sobote, 28. julija, 21. gabrski turnir v nogometu. Sodelujejo moške in ženske ekipe. Vsak večer deluje dobro založen kiosk z domačim vinom.
V GALERIJI DRŽAVNE KNJIŽNICE v Gorici bo do 5. avgusta na ogled prodajna razstava dragocenih grafik, knjig in zemljevidov StampAntica 2007.
ŠZ DOM sporoča, da bo občni zbor v sredo, 25. julija, ob 19. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20). Na dnevnem redu poleg predsedniškega poročila in poročila posameznih športnih sekcij ter predstavitve programov za novo sezono bo tudi izvolitev novega odbora.
15 Prireditve
LEG (LIBRERIA EDITRICE GORIZIA-
NA) vabi na notranje dvorišče knjigarne na korzu Verdi 67 v Gorici na srečanja z naslovom Avtorji in knjige na dvorišču, v soboto, 28. julija, ob 18. uri. Avtor Marco Peroni in glasbenik Edoardo Cerea bosta predstavila pred kratkim izšel cd »Come se fosse normale«.
NA HITOVI PLAŽI v Novi Gorici bodo v organizaciji Mladinskega centra Nova Gorica gledališke in lutkovne predstave za otroke: v soboto, 28. julija, ob 10. uri potujoče gledališče Pro Fortis; informacije na tel. 0038653334021 (Vanja Peršolja).
OBČINA ROMANS organizira prireditev »Insegui la tua storia«: v Vilešu v četrtek, 26. julija, ob 17.30 laboratorij z naslovom »Impronte di terra«, ob 21. uri na vrtu občinske knjižnice gledališka predstava »Dal diaro di un bambino di campagna«.
Pogrebi
DANES IZ GORICE: 8.40, Anna Castellan vd. Valenti iz mrtvašnice splošne bolnišnice v cerkev v Zdravščinah in na pokopališče v Fa-ri.
DANES V TRŽIČU: 9.50, Adriano Cio-li iz mrtvašnice splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
^ Zapustil nas je
Aldo Tabai
Žalostno vest sporočajo
žena Bruna, sinova Massimo in Erika z družinama ter svojci.
Pogreb bo v Štandrežu, v sredo, 25. julija ob 10. uri.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Štandrež, 23. julija 2007
Ob prerani izgubi Alda Tabaia izrekajo ženi Bruni, hčeri Eriki, sinu Massimu ter ostalim svojcem iskreno sožalje
ŠZ Dom (Gorica), OK Val iz Štandreža in Kulturni dom iz Gorice.
14
Torek, 24. julija 2007
ITALIJA
/
VOLILNI ZAKON - Velik uspeh kampanje za odpravo volilnega zakona
Danes na ustavno sodišče 700 tisoč zbranih podpisov
Medtem se nadaljujejo pogajanja za sporazum o novem volilnem zakonu
RIM - Pobudniki referenduma za ukinitev volilnega zakona bodo danes izročili podpise ustavnemu sodišču. Kljub najrazličnejšim oblikam bojkota in medijskega mrka (predvsem na obeh največjih televizijskih mrežah), je odboru za razpis referenduma uspelo zbrati okrog sedemsto tisoč podpisov, torej veliko več od petsto tisoč potrebnih.
Referendumski aktivisti in prostovoljci so včeraj nadaljevali mrzlično pregledovanje podpisov, spravljenih v stotinah kartonskih škatelj. Treba je bilo preveriti vsak podpis posebej, na sedežu odbora za referendum v Ul. Torre Argentina v Rimu pa so se aktivistom pridružili tudi Mario Segni in predsednik odbora Giovanni Guzzetta, ki nista skrivala zadovljstva nad doseženim rezultatom.
Vzporedno z referendumom, ki je torej bistveno bližje kot bi nekateri želeli, se nadaljujejo pogajanja o nemškem volilnem modelu, ki je v zadnjih tednih požel največji konsenz. Poleg Casinijeve UDC, ki se je vedno ogrevala za proporcionalni sistem z vstopnim pragom, sta se za nemški model izrekla tudi Fassino in D'Alema in z njima celotna stranka Levih demokratov, strinjajo pa se tudi Severna liga, Marjetica in Komunistična prenova, medtem ko bo realno razpoložljvost Forza Italije treba še preveriti. Silvio Berlusconi se ni jasno opredelil, čeprav ne odklanja možnosti nemškega modela in s tem pušča odprta vrata za morebitni dogovor. »Ne bomo se z lahkim srcem odpovedali večinskemu sistemu, a če bomo k temu prisiljeni, želimo, da postane morebitni proporcialni sistem z vstopnim pragom skupni politični projekt FI, Nacionalnega zavezništva (AN), Severne lige in UDC,« je povedal Berlusconijev glasnik Sandro Bondi.
Toda Bondijevi dobri nameni so v popolnem nasprotju s stališčem Finijeve stranke, ki odprto podpira referendum oziroma večinski sistem z visokim vstopnim pragom, kar pomeni odpravo majhnih strank. Fini se ogreva za okrepitev bipo-larizma, vendar ne želi prekiniti z Berlz-sconijem, s katerim se bo pogovarjal v četrtek.
V levosredinski koaliciji nemškemu modelu nasprotujejo Dilibertovi Italijanski komunisti (PDCI), Di Pietrova Italija vrednot (IDV), Zeleni in radikal-socialis-tična Vrtnica v pesti. Snujoča se Demokratična stranka (PD) se nagiba k proporcionalnemu sistemu z vstopnim pragom, vendar se s tem ne strinjajo pristaši Prodija, ki so podprli referendum, vključno s kandidatoma za voditelja PD Rosy Bindi in En-ricom Letto.
KVIRINAL - Predsednik republike na srečanju z novinarji
Napolitano si želi, da bi šla politika končno na počitnice
RIM - »Upam, da se bo politika ustavila in da bo šla na dopust, vendar nisem prepričan. To bi seveda pomagalo k odpravi napetosti in k umiritvi vroče krvi,« je v neformalnem pogovoru z novinarji ob robu »ceremonije pahljače« na Kvirinalu včeraj dejal predsednik republike Giorgio Napolitano. Kot je znano, gre za dogodek, ko novinarji najvišjim institucionalnim predstavnikom pred poletnim odmorom izročijo simbolično pahljačo in jim voščijo prijeten dopust.
Napolitanov pogovor s predstavniki medijev se je vrtel okrog žgoče aktualnih vprašanj, kot so stroški politike, pravosodni sistem in politična trenja, ki šefu države od vsega začetka povzročajo glavobol.
Giorgio Napolitano
arhiv
»Na Kvirinalu ne stanuje ena politična stran,« je dejal Napolitano in tako znova poudaril, da ni pristranski, ampak jamstveni predsednik vseh državljanov. Seveda tudi tokrat ni pozabil pozvati politike, naj uti-
šajo polemiko in pred strankarske postavijo splošne interese.
Predsednik republike se je posredno dotaknil tudi vprašanja prisluškovanj telefonskim pogovorom v aferi Unipol-BNL. Sodnike je pozval k »največji rezerviranos-ti« in naj »v procesne akte ne vključujejo ocen, ki niso strogo pertinentne«. Z Napo-litanovim posegom se ni strinjal minister Di Pietro, za katerega ima šef države načelno prav, vendar ne v konkretnem primeru, ko so ocene povsem umestne. Popolnoma drugačno je stališče pravosodnega ministra Mastelle, ki bo danes zahteval od Prodija, naj utiša ministra za infrastrukture. Temu je sicer svetoval, naj odstopi, če dvomi v moralnost koalicijskih partnerjev.
POLITIKA
Parlament bo znižal svoje stroške
RIM - Poslanska zbornica in senat bosta prihranila približno 40 milijonov evrov na leto. Odločitev sta na skupni seji sprejela predsedniška urada obeh parlamentarnih zbornic, ki sta posegla v dve poglavji parlamentarnega proračuna. Tako bo odpravljeno povračilo stroškov za študijska potovanja v tujino, za kar vsak parlamentarec prejme 3100 evrov mesečno, odrejena pa je bila tudi ponovna določitev (upajmo znižanje) preživnine poslancev in senatorjev. Načrt za znižanje stroškov obeh parlamentarnih zbornic sta na tiskovni konferenci orisala predsednik senata Franco Marini in predsednik poslanske zbornice Faustro Bertinotti, ki sta izrazila prepričanje, da gre za »znak zasuka«, čeprav se bo delo nadaljevalo, ker je »mogoče stroške zmanjšati še pri številnih drugih postavkah«.
PRIMER WELBY
Oproščen zdravnik Mario Riccio
RIM - Zdravnik anestezist Mario Riccio je bil na včerajšnji preliminarni avdienci na sodišču v Rimu oproščen obtožbe »umora osebe, ki je soglašala«. Kot je znano, je Riccio izključil napravo, kije omogočala dihati Piergiorgiu Welbyju, neozdravljivemu bolniku, ki se je dolgo boril za pravico do smrti. Z včerajšnjo razsodbo je bilo v bistvu potrjeno, da je Welby imel pravico zahtevati prekinitev umetnega dihanja oziroma mehanske ventilacije pljuč, zdravnik pa je imel dolžnost, da bolnikovo zahtevo izpolni.
Welbyjeva žena Mina, kije na avdienci obnovila moževo zgodbo, je bila zelo zadovoljna: »Močno sem si želela takega razpleta in sem ga tudi pričakovala, zdaj pa upam, da bo parlament ukrepal za biološki testament. Tega si želim predvsem v imenu Piergiorgia, da njegovo dejanje ne bo zaman.«
POŽARI
Strmoglavilo
letalo
za gašenje
RIM - Med gašenjem gozdnega požara v Abrucih, enega od tolikih, ki se razvnemajo po vsem polotoku, je včeraj strmoglavilo letalo canadair in zahtevalo življenje pilota, sopilot pa je težko poškodovan. Zgodilo se je med gašenjem v dolini Valle Subequana, okrog 40 kilometrov oddaljeni od pokrajinskega središča LAquila.
Po podatkih državnega gozdarskega nadzorništva je nacionalna operativna centrala na nujno številko 1515 prejela več kot šest tisoč klicev. Gasilci so poslali na teren osem tisoč mož, 1700 gasilskih vozil in deset helikopterjev. Požari, nekateri tudi velikih razsežnosti, divjajo v vseh deželah južno od Emilije-Romagne. Večina jih je ugotovljeno podtaknjena, ognjeni zublji pa ne prihranjajo niti naravnim parkom. Poveljstvo okoljskih karabinjerjev je v akciji za izsleditev krivcev, ponekod pa že ukrepajo tudi sodniki.
ITALIJANSKI TISK - Enzo Bettiza v zadnji številki tednika Panorama
Od kod razlike med »švicarsko« Slovenijo in ostalimi novimi članicami EU?
TRST - Dober poznavalec vzhodne in še posebej jugovzhodne Evrope, novinar in pisatelj Enzo Bettiza, se v svoji rubriki Senso vi-etato (Prepovedana smer) v zadnji številki tednika Panorama sprašuje, kdaj bodo nove in najnovejše članice Evropske unije dosegle gospodarske in življenjske standarde, ki jih je imela nekdanja unija petnajstih starih članic. Pri tem avtor izhaja iz po-sre če ne me ta fo re bri tan ske ga eko -nomskega tednika The Economist glede nevarnosti, ki pretijo gopodar-stvom desetih (brez Cipra in Malte) novih članic EU: »Predstavljajte si star avtomobil z obrtno popravljenim motorjem, ki vozi po gladki cesti v sončnem dnevu. Če cesta po ne pri ča ko va nem na li vu pos ta ne spolzka, pride zaradi slabih zavor in izrabljenih gum zelo hitro do incidenta, do verižnega trčenja z zelo verjetno grozljivimi posledicami.« K temu britanski tednik dodaja sez-
Enzo Bettiza
arhiv
nam podatkov o revnih bruto domačih proizvodih, vrtoglavi javni porabi, propadlih reformah, kratkovidnem zadoževanju v tujini in o dirjajoči inflaciji, katere stopnja se npr. v Latviji približuje desetim od-stot kom.
Analizo buglednega britanskega tednika potrjuje nič manj pesimistična napoved, ki so jo izdelali zanesljivi opazovalci z univerze Ucla v Los Angelesu, piše Bettiza. Po njihovih ocenah bo Bolgarija dose-
gla že zdavnaj osvojene parametre 15 starih članic EU šele čez sto let, Romuniji bo potrebno pol stoletja, Madžarski 35 in Češki 25 let. Ameriška predvidevanja »rešujejo« samo Slovenijo, edino srednjevzhodno evropsko državo, ki je z odličnim spričevalom stopila v območje ev-ra in ki bo do se gla eko nom ske standarde evropske petnajsterice čez pri bliž no pet let, po vze ma Bet -ti za.
Negativna bolgarska izjema ima številne objektivne vzoke, toda kako pojasniti pozitivno slovensko izjemo, ko nek majhen delaven slovanski narod prehiti češke in slovaške rojake, ki so v obdobju med obema svetovnima vojnama ustvarili enega najbolj razvitih industrijskih modelov v Evropi? Zgolj z zelo visoko ravnijo omike, ki je značila na Slo ven ce?
Bettiza na to vprašanje odgovarja z ugotovitvijo, da je treba te-
mu dejavniku pridati še enega in od-ločilenega: namreč temeljno razliko med mehkim titoističnim komunizmom, iz katerega je izšla Slovenija, in uničujočim stalinističnim komu niz mom, ki ga ima ta za se boj Slo vaš ka in še po seb no Češ ka.
V Ti to vih ča sih je sa mo u prav -na Slovenija, že bogata v primerjavi s Srbijo in zelo bogata v primerjavi s Kosovom, zbujala zavist ostalih republik in narodov, ki so jo označevali za »jugoslavsko Švico«. Danes Slovenija osvaja status »Švice« vsega evropskega Vzhoda.
Za Ljubljano, ki je imela za seboj titoistični revizionizem, je bilo po komunizmu in po kratkem konfliktu s Srbijo znatno lažje kot za Prago najti ustrezno ravnotežje med nacionalno suverenostjo, demokracijo in prostim trgom. S Čehi je bila zgodovina kruta, s Slovenci pa zvita in popustljiva, sklene Enzo Bettiza v komentarju za Panoramo.
Evropska centralna banka
23. julija 2007
evro
valute			povprečni tečaj 23.07 20.07	
	ameriški dolar		1,3821	1,3803
japonski jen			167,58	168,46
	kitajski juan		10,4514	10,4544
ruski rubel			35,0930	35,0810
	danska krona		7,4408	7,4409
britanski funt			0,67155	0,67220
	švedska krona		9,1855	9,1677
norveška krona			7,9120	7,9020
	češka krona		28,192	28,253
švicarski frank			1,6633	1,6620
	estonska krona		15,6466	15,6466
madžarski forint			245,68	245,63
	poljski zlot		3,7661	3,7568
kanadski dolar			1,4436	1,4405
	avstralski dolar		1,5645	1,5676
bolgarski lev			1,9558	1,9558
	romunski lej		3,1279	3,1365
slovaška krona			33,113	33,136
	litovski litas		3,4528	3,4528
latvijski lats			0,6970	0,6978
	malteška lira		0,4293	0,4293
islandska krona			82,38	82,10
	turška lira		1,7307	1,7520
hrvaška kuna			7,2889	7,2890
Zadružna Kraška banka				
			23. julija 2007	
	valute		evro	
		nakup		prodaja
	ameriški dolar		1,39895	1,37022
britanski funt			0,67979	0,66414
	švicarski frank		1,68526	1,64421
japonski jen			174,3224	163,76
	švedska krona		9,39230	8,9430
avstralski dolar			1,60153	1,53397
	kanadski dolar		1,46968	1,41373
danska krona			7,58376	7,29803
	norveška krona		8,08295	7,72104
madžarski florint			294,756	230,8922
	češka krona		32,49095	25,4277
slovaška krona			38,1064	29,8224
	hrvaška kuna		7,80651	6,96099
				
	^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0			
	^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA			
				
Banca di Cividale				
			23. julija 2007	
	valute		evro	
		nakup		prodaja
	ameriški dolar		1,4050	1,3704
	britanski funt		0,6824	
0,66656danska krona			7,553	7,367
kanadski dolar			1,4687	1,4325
	japonski jen		169,91	165,73
švicarski frank			1,6844	1,6429
	norveška krona		8,029	7,831
švedska krona			9,324	9,095
	avstralski dolar		1,5923	1,5531
hrvaška kuna			7,57	7,03
	» Banca di Cividale WM			
	» ^B MNCAGRIC0LA KMEČKA BANKA | \ 1			
	1 - 1			
				
Milanski borzni trg 23. julija 2007				
Indeks MIB 30: +0,73				
delnica			cena €	var. %
	ALITALIA		0,7565	+0,50
ALLEANZA			9,48	+0,06
	ATLANTIA		26,01	+0,54
BANCA ITALESE			17,71	-1,89
	BANCO POPOLARE		19,9	+0,73
BPMS			4,9075	+0,15
	BPM		11,23	-0,36
CAPITALIA			7,185	+0,42
	ENEL		7,875	-0,13
ENI			27,51	+1,07
	FIAT		23,5	+1,95
FINMECCANICA			23,24	+0,00
	GENERALI		29,92	+0,54
IFIL			8,225	+0,26
	INTESA		5,425	+1,71
	LOTTOMATICA		29,00	+0,55
LUXOTTICA			27,9	+0,98
MEDIASET			7,675	-0,39
	MEDIOBANCA		15,95	+0,04
MEDIOLANUM			5,905	-0,20
	PARMALAT		2,8325	-0,37
PIRELLI			0,8815	-0,12
	SAIPEM		27,92	+2,57
SNAM			4,2175	+0,23
	STMICROELEC		14,08	+0,11
TELECOM ITA			2,0875	+0,60
	TENARIS		18,12	+1,75
TERNA			2,5925	+0,29
	UBI BANCA		18,82	-0,07
UNICREDITO			6,44	+0,72
	Podružnica Trst	O	ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena	
/
SVET
Torek, 24. julija 2007
15
TURČIJA - Na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah
Erdogan premočno zmagal Previdno pozitivni odmevi iz sveta
V novem parlamentu tudi 24 Kurdov, ki so kandidirali kot posamezniki, ker velja za stranke 10-odstotni prag
ANKARA - Turški premier Recep Tayyip Erdogan je predsedniku Ahmetu Necdetu Sezerju včeraj, dan po predčasnih parlamentarnih volitvah, na katerih je njegova Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) zabeležila prepričljivo zmago, podal odstop svoje vlade. Kot je povedal po srečanju, ga je Sezer zaprosil, naj vodi tekoče posle do oblikovanja nove vlade. To bo 60. vlada od ustanovitve turške republike leta 1923. »V skladu s tradicijo sem podal odstop vlade,« je po obisku pri Sezerju novinarjem povedal Erdogan. Odstop je zgolj formalnost, saj bo turški predsednik Erdoganu, verjetno prihodnji teden po razglasitvi uradnih rezultatov volitev, poveril oblikovanje nove vlade.
Že pred tem je Erdogan po prepričljivi zmagi napovedal nadaljevanje gospodarskih reform in prizadevanj za članstvo v EU, najverjetneje pa se bo še vedno soočal z kritikami opozicije, da uveljavlja islam v državi. Poleg napetosti med strankami zaradi vloge islama v družbi pa bo morala nova Erdoganova vlada odgovoriti tudi na vprašanje kurdskega uporništva ter odločiti, kako bo ravnala glede Kurdov v iraškem Kurdistanu.
Erdoganova AKP je glede na uradne rezultate, ki jih je včeraj objavila turška tiskovna agencija Anadoulu, prejela 46,4 odstotka glasov. Glede na ta rezultat bo imela AKP v 550-članskem parlamentu 340 poslancev. Na volitvah leta 2002 je AKP zbrala 34 odstotkov glasov in je zasedla 351 poslanskih sedežev.
Število poslancev AKP se je na nedeljskih volitvah zmanjšalo, ker je vstop v parlament poleg Republikanske ljudske stranke (CHP), ki je sedela tudi v dosedanjem parlamentu, uspel tudi Nacionalistični stranki akcije (MHP). MHP je v nedeljo zbrala 14,2 odstotka glasov oz. 71 poslanskih sedežev. CHP pa je zbrala 20,8 odstotkov glasov in bo zasedla 112 poslanskih sedežev, podatke Anadoulu povzema AFP.
V parlament se je v nedeljo uvrstilo tudi 24 kurdskih poslancev, ki so kandidirali kot neodvisni politiki, saj so se tako lahko izognili visokemu, 10-odstotnemu volilnemu pragu, ki za vstop v parlament velja za stranke.
Erdogan bo kljub dobremu volilnemu izidu prisiljen poiskati zaveznike za izvolitev novega predsednika države, za katero je potrebna dvotretjinska večina (367) poslancev. Prva naloga novega parlamenta bo namreč izvolitev naslednika Ahmeda Necdeta Sezerja. Premier je napovedal, da je pripravljen poiskati več kandidatov, potem ko parlament spomladi zaradi bojkota opozicije v dveh poskusih ni uspel potrditi predsedniškega kandidata AKP, zunanjega ministra Abdullaha Guela, zaradi česar so tudi organizirali predčasne volitve.
Zaradi volilne zmage je Erdoganu danes že čestital predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in mu zaželel veliko uspeha v novem mandatu.
Čestital mu je tudi grški premier Kostas Karamanlis ter ob tem izrazil upanje, da bo Erdoganov volilni uspeh Turčiji pomagal izpolniti naloge na poti v evropske integracije. Bela hiša pa je pohvalila potek turških volitev, hkrati pa zavrnila pomisleke, da bi lahko turška vojska izpodbijala volilni izid.
Vatikan je Erdoganovo zmago na turških volitvah medtem označil kot »najboljši izid za Evropo in krščanske cerkve«. Njegov predstavnik, kardinal Sergio Sebastiani je ob tem EU pozval, naj obnovi pogajanja s Turčijo o njenem vstopu v povezavo.
Zmago vladajoče stranke v Turčiji je pozdravilo tudi palestinsko gibanje Hamas. »Zmaga AKP je znamenje vzpona islamskega projekta v regiji,« je povedal Hamasov tiskovni predstavnik Sami Abu Zuhri.
Premier Erdogan na volišču v pogovoru z novinarji
BRUSELJ - Stekel postopek za oblikovanje nove evropske pogodbe
Portugalsko predsedstvo napoveduje zelo trdo roko
BRUSELJ - EU je včeraj začela pogajanja o svoji novi pogodbi, ki naj bi ji zagotovila učinkovitejše delovanje. Pogajanja so se začela s sklicem medvladne konference, v okviru katere naj bi bila nova pogodba oblikovana oktobra, in sicer na podlagi mandata, opredeljenega na junijskem vrhu. Vse članice in institucije EU so zavezane temu mandatu, Slovenija pa še posebej poudarja, da si želi čimprejšnjega razpleta, da bi bilo njeno predsedovanje EU drugo leto čim lažje. Slovenija si želi, da bi proces oblikovanja nove, reformne pogodbe EU potekal čim hitreje, saj se bliža slovensko predsedovanje uniji, je poudaril vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel ob sklicu medvladne konference. »Če bo mogoče v času našega predsedovanja doseči ratifikacijo oziroma polno veljavnost te pogodbe, bo naše predsedovanje toliko lažje,« je poudaril.
Portugalsko predsedstvo EU ne bo »niti za milimeter odstopilo od mandata« za oblikovanje nove, reformne pogodbe unije, ki so ga junija po dolgotrajnih pogajanjih opredelili evropski voditelji, pa je v ponedeljek v Bruslju poudaril predstavnik predsedujoče uniji, vodja portugalske diplomacije Luis Amado ob formalnem sklicu medvladne konference.
»Ključno je spoštovati dogovor, h kateremu smo se vsi zavezali,« je poudaril in dodal, da so k izpolnitvi mandata za oblikovanje nove pogodbe »zavezani vsi kolegi«. Tudi poljska zunanja ministrica Anna Fotyga je ob sklicu medvladne konference imela zelo »pozitivno in konstruktivno intervencijo«, je povedal.
Poljska želi v pogajanjih o novi pogodbi EU razjasniti tri točke, je sicer v ponedeljek dekala poljska zunanja ministrica Anna Fotyga. Prva točka se po navedbah virov v Bruslju nanaša na tolmačenje kompromisa iz Janine, druga na dodatno štetje glasov ter tretja na odstop od uveljavljanja listine o temeljnih pravicah, ki si ga je sicer izborila tudi Velika Britanija, načrtuje ga tudi Irska.
»Ne morem reči, da na koncu ne bo političnih problemov,« je ob tem poudaril portugalski minister, sploh glede na »težko razpravo na zadnjem vrhu«. »Vendar je za zdaj še prekmalu govoriti o tem,« je dodal.
»Pričakujem politične težave, a ne sedaj, sedaj se začne tehnična raven pogovorov,« je pojasnil.
Na podlagi tega osnutka bodo v torek in sredo delo začeli pravni eksperti, ki se bodo sestali še konec avgusta, v septembru pa tri- do štirikrat na te-
den. Pravno-tehnični sestanki, ki jih bo vodil JeanClaude Piris, so »spodnja« raven oblikovanja nove pogodbe, ki naj bi bila oblikovana »na štirih ravneh, od spodaj navzgor«.
Tretjo, tudi tehnično raven predstavljajo nacionalni pooblaščenci za pogajanja o novi pogodbi, imenovani šerpe, ki so sodelovali že v pripravah mandata za medvladno konferenco med nemškim predsedovanjem uniji v prvi polovici leta. Druga in prva raven pa sta politični, na drugi se bodo sestajali zunanji ministri članic, na koncu pa na vrhovni ravni še voditelji.
Cilj portugalskega predsedstva je dogovor o novi pogodbi na srečanju voditeljev članic unije 18. in 19. oktobra v Lizboni. Če bi šlo vse po načrtih, bi bila nova pogodba lahko podpisana še letos in bi najverjetneje dobila ime »Pogodba iz Lizbone« oziroma »Lizbonska pogodba«.
Načrte portugalskega predsedstva sta podprli tudi drugi dve temeljni instituciji EU, Evropska komisija in Evropski parlament. Politični mandat za novo pogodbo Evropske unije, opredeljen na junijskem vrhu, je zdaj preveden v pravni jezik, je ob sklicu medvladne konference oznanil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. (STA)
EVROPSKA UNIJA - Potem ko je tudi zadnji poskus ZN spodletel
Za status Kosova odslej skupina treh pogajalcev: EU, ZDA in Rusije
BRUSELJ - Pogajanja o statusu Kosova naj bi se po neuspehu v Varnostnem svetu ZN avgusta začela v novem formatu, in sicer naj bi poleg kontaktne skupine ustanovili skupino treh pogajalcev - EU, ZDA in Rusije, je v ponedeljek ob robu zasedanja zunanjih ministrov v Bruslju povedal vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel.
Srbska vlada pa je sprejela predlog resolucije o Kosovu, v kateri navaja, da je Srbija pripravljena začeti novo fazo pogajanja, hkrati pa vztraja, da je Kosovo neločljiv del Srbije. EU je pripravljena za rešitev kosovskega vprašanja Srbiji ponuditi korenček v njenih pogajanjih za članstvo v uniji. »EU je pripravljena pohiteti s procesi, ki bi Srbijo čim prej pripeljali v EU,« je poudaril Rupel. »EU je pripravljena maksimalno prispevati k realnosti evropske perspektive za Srbijo,« je razložil, a dodal, da si hkrati »prizadeva za rešitev za Kosovo«.
Srbska vlada je medtem sprejela predlog nove resolucije o Kosovu. Ta govori o nujnosti pravične rešitve vprašanja Kosova, zasnovane na mednarodnem pravu, in navaja, da je Srbija pripravljena za-
četi novo fazo pogajanj, s katerimi bi našli najugodnejšo rešitev za Kosovo. Ta pogajanja pa bi morala biti odprta tako glede trajanja kot izida, menijo v Beogradu.
Ob tem v predlogu resolucije Srbija poudarja, da bi morala biti nova resolucija VS ZN sprejeta šele po končanih pogajanjih, s katerimi bi potrdili kompromisno rešitev prihodnjega statusa pokrajine. Nova pogajanja pa bi lahko potekala samo v okviru obstoječe resolucije 1244 in na osnovi jasnega mandata ZN.
Predlog znova tudi poudarja, da je Kosovo neločljiv del Srbije »na podlagi veljavnih in obvezujočih ustavnih in mednarodnopravnih dokumentov«. Vsakršen poskus reševanja tega vprašanja, s katerim bi bila kršena načela mednarodnega prava, pa bi glede na predlog resolucije razglasili za ničnega in nevarnega za obstoj države Srbije. Vlada je predlog napotila v razpravo v parlament, ki bo o njej razpravljal v torek.
»Po koncu teh pogovorov bi bilo treba še enkrat poskusiti v VS ZN,« je sicer menil tudi Rupel. VS ZN je »vendarle naj-
višja instanca, mesto, kjer je mogoče dobiti zaledje za legitimizacijo rešitve problema Kosova«, je pojasnil. Predvsem se želimo izogniti enostranski rešitvi, zato smo vsi mnenja, da si je treba vzeti čas, poskusiti še enkrat, štiri mesece je zelo kratek čas, je nadaljeval.
Rupel je povedal, da so zunanji ministri govorili tudi o napotitvi misije EU na Kosovo. Misijo je mogoče napotiti v skladu z resolucijo VS ZN ali na povabilo države, je pojasnil. Daje to povabilo države, mora obstajati država, da bi obstajala država, je potrebno mednarodno priznanje, za kar so potrebna pogajanja. »Na prvi pogled je to začaran krog, ki ga je nekje treba presekati, in o tem smo danes precej časa govorili,« je sklenil.
Evropski komisar za širitev Olli Rehn pa je po zasedanju zunanjih ministrov poudaril, da gre v primeru Kosova za »globoko evropsko zadevo«, Beograd in Prištino pa je v okviru nadaljnjih pogajanj o statusu pokrajine pozval h kon-struktivnosti. Pogajanjem bi radi dali priložnost, pa je izpostavil visoki predstav-
nik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana.
Ameriška državna sekretarka Condo-leezza Rice pa se je v Washingtonu sestala z visoko delegacijo kosovskih Albancev. Kot je ob začetku srečanj povedal tiskovni predstavnik State Departmenta Sean McCor-mack, je Riceova kosovsko delegacijo po propadu pogajanj o prihodnjem statusu pokrajine v Varnostnem svetu ZN pozvala k potrpežljivosti. »Z bližnjico ob tekočem diplomatskem procesu ne more nihče ničesar pridobiti,« je dejal McCormack.
Kosovska delegacija, ki jo sestavljajo predsednik Fatmir Sejdiu, predsednik parlamenta Kole Berisha, premier Agim Ce-ku ter opozicijska voditelja Hashim Thaci in Veton Suroi, pa je pred odhodom v Washington sporočila, da želi od ZDA dobiti pojasnila in pospešek procesa določanja statusa Kosova, potem ko je VS ZN v petek vprašanje pokrajine zaradi groženj Rusije z vetom na zadnji osnutek resolucije o Kosovu vrnil kontaktni skupini, ki jo sestavljajo ZDA, Velika Britanija, Francija, Italija, Nemčija in Rusija.
Izpad elektrike povzročil zmedo v Barceloni
BARCELONA - Splošni izpad elektrike je včeraj v Barceloni in njeni okolici povzročil veliko zmedo ter prizadel približno 350.000 gospodinjstev in podjetij, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal španski minister za industrijo Joan Clos.V domovih, trgovinah in podjetjih je zmanjkalo elektrike, težave pa so imeli tudi v bolnišnicah, saj so morali odpovedati operacije in tako večino resno bolnih premestiti v druge bolnišnice, kjer težav z električno oskrbo ni bilo.
Na cestah so imeli težave s prometnimi zastoji, zastal je promet na podzemni železnici, z zamudami pa je potekal tudi železniški promet. Izpad elektrike pa k sreči ni prizadel barcelonskega letališča. Gasilci so morali iz dvigal reševati ujete ljudi. Policijske enote so podvojile svoje zmogljivosti, lokalne oblasti pa so aktivirale načrt za izredne razmere, poroča dpa. Izpad elektrike so medtem že odpravili. Podjetje za dobavo elektrike je sporočilo, da je bil moten pretok elektrike skozi omrežje, še poroča dpa.
1 2 Torek, 24. julija 2007
APrimorski
r	dnevnik
w
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
SKOKI V VODO - Evropsko mladinsko prvenstvo
V Trstu se bo zbrala vsa evropska mladinska elita
Od jutri do nedelje v tržaškem bazenu »Bruno Bianchi« - Klaus Dibiasi: Trst postaja plavalno središče Melandri k Ducatiju
Vitez gre na Grand Prix
Selektor članske reprezentance Massimo Barbolini je po uspešnem nastopu Sandre Vitez na turnirju v Alassiu (na tekmi za tretje mesto je Italija premagal Češko in Sandra je dosegla 10 točk) sklical Kontovelko med dvanajsterico za nastop na uvodni etapi World Grand Prix-a, ki bo od 3. do 5. avgusta v Veroni. Italija bo igrala proti Tajva-nu, Nizozemski in Braziliji. V reprezentanco se vrača tudi Francesca Piccinini.
Tržaški bazen »Bruno Bianchi« bo od jutri do nedelje gostil mladinsko evropsko prvenstvo skokov v vodo. Na včerajšnji tiskovni konferenci na tržaškem županstvu sta prestižno tekmovanje predstavila nekdanji reprezentant (tekmoval je na štirih izvedbah olimpijskih iger) in član državne plavalne zveze Klaus Dibiasi ter glavni vodja državnih mladinskih reprezentanc Domenico Rinaldi. Oba sta dejala, »da takih tekmovanj ne smemo podcenjevati, saj bodo v Trstu tekmovali mladinci, ki bodo najbrž že prihodnje leto nastopili na olimpijskih igrah v Pekingu. V bazen Bianchi prihaja vsa evropska mladinska elita.« Podžupan in odbornik za šport Paris Lippi je obenem seznanil, da postaja Trst z novo plavalno infrastrukturo vedno bolj privlačen za tovrstna mednarodna tekmovanja. Hitro zatem je Dibiasi še dodal, da se italijanska federacija trudi, da bi mogoče že prihodnje leto Trst gostil etapo pomembnega mednarodnega tekmovanja Arena Champions Cup, ki se v glavnem odvija v Stokholmu na Švedskem. »Trst postaja pravo mednarodno plavalno središče,« je še dodal Dibiasi.
Te dni bo v Trstu nastopilo približno sto atletov iz 25 evropskih držav. Glavni favoriti za medalje so poleg Italijanov še Rusi, Nemci in Ukrajinci. Tekmovanja se bodo začela vsak dan ob 9. uri. V jutranjih urah bodo na vrsti najprej kvalifikacije, popoldne pa bo na sporedu še finalni del posameznih disciplin in kategorij. (jng)
□ Obvestila
OBČNI ZBOR SZ DOM IZ GORICE:
jutri, 25. julija 2007, ob 19. uri, bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20) občni zbor amaterskega športnega društva Dom iz Gorice. Na dnevnem redu občnega zbora goriškega športnega društva so poleg predsedniškega poročila, poročila posameznih športnih sekcij ter predstavitev programov za novo sezono in izvolitev novega odbora.
OD BOR prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja od 27. avgusta do 1. septembra odbojkarski kamp za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol (vsak dan od 8. do 17. ure na Stadionu 1. maj). Dodatne informacije in vpisovanje: info@od-bor.com ali 3497923007 (v večernih urah).
Italijanska mladinska selekcija skakalcev v vodo s Klausom Dibiasijem in podžupanom Parisom Lippijem
kroma
KOLESARSTVO - Tour de France
Vinokurov zmagal Rasmussen še »rumen«
PARIZ - Kazahstanec Aleksander Vinokurov (Astana) je zmagovalec 15. etape dirke po Franciji. Kazahstanec je na 196 kilometrov dolgi preizkušnji od mesta Foix Loudenvielle do Le Lourona za 51 sekund ugnal Nizozemca Kima Kirchena (T-Mobi-le) in Španca Haimarja Zubeldio (Euskaltel-Euskadi). Slovenec Tadej Valjavec (Lampre-Fondital) je bil z nekaj več kot 12 minutami 43. Vodstvo v skupnem seštevku je zadržal Norvežan Michael Rasmussen (Ra-bobank), Valjavec je trenutno 24. (+28:56). Loški kolesar Peter »Paco« Wrolich ni zdržal peklenskega ritma in je bil na koncu le 121.
Izidi: - 15. etapa (Foix - Lou-denville-Le Louron; 196 km): 1. Aleksander Vinokurov (Kaz/Astana) 5:34:28; 2. Kim Kirchen (Luk/T-Mo-bile) +0:51; 3. Haimar Zubeldia (Špa/Euskaltel); 4. Juan Jose Cobo (Špa/Saunier Duval) 0:58; 5. Juan Manuel Garate (Špa/QuickStep) 2:14; 6.
David Arroyo (Spa/Caisse d'Epargne) 3:23; 7. Bernhard Kohl (Avt/Gerol-steiner) 4:25; 8. Christian van de Velde (ZDA/CSC); 9. Ludovic Turpin (Fra/Ag2r) 5:16; 10. Alberto Contador (Spa/Discovery Channel) 5:31; 43. Peter Valjavec (Slo/Lampre-Fon-dital) 12:07; 121. Peter Wrolich (Avt/Gerolsteiner) 35:45.
Skupni vrstni red: 1. Michael Rasmussen (Dan/Rabobank) 69:52:14; 2. Alberto Contador (Spa/Discovery Channel) +2:23; 3. Cadel Evans (Avs/Predictor-Lotto) 4:00; 4. Levi Leipheimer (ZDA/Di-scovery Channel) 5:25; 5. Andreas Kloeden (Nem/Astana) 5:34; 6. Carlos Sastre (Spa/CSC) 6:46; 7. Haimar Zubeldia (Spa/Euskaltel) 7:27; 8. Andrej Kaseckin (Kaz/Astana) 7:54; 9. Kim Kirchen (Luk/T-Mobile) 8:24; 10. Mikel Astarloza (Spa/Euskaltel) 9:21; 24. Tadej Valjavec (Slo/Lampre-Fondital) 28:56; 148. Peter Wrolich (Avt/Gerolsteiner) 2:48:29.
TAKO V NEDELJO
MotoGP: nepremagljivi Stoner
LOS ANGELES - Izidi motocikli-stične dirke za VN ZDA v Laguni Se-ci, motoGP (32 krogov, 115,52 km): 1. Casey Stoner (Avs/Ducati) 44:20,325 (povp. hitrost: 156,323 km/h); 2. Chris Vermeulen (Avs/Suzuki) 44:30,190; 3. Marco Melandri (Ita/Honda) 44:45,966; 4. Valentino Rossi (Ita/Yamaha) 44:50,989; SP skupno (11): 1. Casey Stoner (Avs/Ducati) 221; 2. Valentino Rossi (Ita/Yamaha) 177; 3. Dani Pedrosa (Špa/Honda) 155.
Formula 1: zmaga Alonsu
NUERBURGRING - Izidi dirke SP formule 1 za VN Evrope na Nuer-burgringu (60 krogov, 308,863 km): 1. Fernando Alonso (Špa/McLaren-Mer-cedes) 2:06:26,358 (povp. hitrost: 146,566 km/h); 2. Felipe Massa (Bra/Ferrari) +8,155; 3. Mark Webber (Avs/Red-Bull-Renault) 1:05,674; 4. Alexander Wurz (Avt/Williams-Toyo-ta) 1:05,937; 5. David Coulthard (VBr/Red-Bull-Renault) 1:13,656; SP skupno (10): dirkači: 1. Lewis Hamilton (VBr/McLaren-Mercedes) 70; 2. Fernando Alonso (Špa/McLaren-Mer-cedes) 68; 3. Felipe Massa (Bra/Ferrari) 59; 4. Kimi Raikkoenen (Fin/Ferrari) 52; konstruktorji: 1. McLarenMercedes 138; 2. Ferrari 111; 3. BMW-
Italijanski dirkač v motociklističnem razredu MotoGP bo v prihodnji sezoni tekmoval za tovarniško ekipo Ducati (skupaj z vodilnim na skupni lestvici letošnjega SP-ja Stonerjem).
Ljungberk v Anglijo
Švedski nogometaš Ljungberk, ki ga je snubila Fiorentina, je podpisal za angleški West Ham.
Jadranje: Valentičeva 45.
WERKUM - Jadralka Sirene Nataša Va-lentič je na svetovnem prvenstvu na Nizozemskem v obeh nedeljskih regatah zasedla 30. mesto. Skupno je torej 45. Nekoliko slabše je tekmovala Giulia Ceschiutti, ki je bila na prvi regati diskvalificirana.
Sauber 61; 4. Renault 32.
Pokal Davis: poraz Slovenije
PORTOROŽ - Maroko je zmagovalec dvoboja drugega kroga druge evroafriške skupine Davisovega pokala proti Sloveniji. Odločilno tretjo točko za goste v teniškem centru Portorož je dobil Rabie Chaki, ki je premagal Luko Gregorca s 6:4, 6:4 in 6:4. 1. SNL: zmaga Kopra LJUBLJANA - Izidi 1. kroga nogometne Prve Lige Telekom Slovenije: Drava - Maribor 1:3, Koper - Livar 2:0, Hit Gorica - Domžale 1:1, Mik CM Celje - Primorje 2:1, Interblock - Nafta 1:0. SP U20: Argentini šesti naslov TORONTO - Mladi argentinski nogometaši so na svetovnem prvenstvu do 20 let v Kanadi osvojili še šesti naslov svetovnih prvakov. V finalu v To-rontu so namreč z 2:1 premagali češke vrstnike in tako tudi ubranili naslov z zadnjega SP mladih. V tekmi za tretje mesto so nogometaši Čila z 1:0 premagali Avstrijce.
Košarka: EP U19 Srbiji NOVI SAD - Srbska košarkarska reprezentanca je osvojila svetovno prvenstvo do 19 let. V velikem finalu je premagala ZDA s 74:69. Bronasto kolajno je osvojila Francija po zmagi nad Brazilijo s 75:67.
ATLETIKA - Še s sobotnega CUS-ovega tekmovanja na Kolonji pri Trstu
Jamajški »črni panter« še zmaguje
Marlene Ottey, ki tekmuje s slovensko reprezentanco, je že davnega leta 1980 osvojila olimpijsko kolajno - Novinarjev in fotografov ne ljubi
»Miss Ottey, do you have few minutes for us?« Miss Ottey, ali imate par minut za naju? »No!«
Primorski dnevnik je bil z rezkim in nevljudnim odgovorom ob intervju in fotografsko galerijo ene naj bolj ših šprin terk vseh časov. V res ni -ci je že pri bli že vanje »čr ni pan ter ki« obe talo ne -uspeh. Takoj ko je fotograf začel orodvati okoli te-leobjektiva, je slovenska Jamajčanka, ki je do olimpijske kolajne prišla že na OI daljnega leta 1980, sunkovito usmerila svoj sedeč položaj nekam proti Katinari, kretnje pa ponavljala proti vsem stranem ne ba, do kler je bi lo jas no, da no če no bene reklame.
Imeti tako atletinjo na organizacijsko dokaj skromnemu mitingu na Kolonji, je bila potencialna poslastica za medije, iz pobude pa ni bilo nič.
Na startu je bila vsa slovenska šprinterska elita, in ne popolnoma poučeni o formi in zdravstvenih pogojih drugih atletinj, smo na tihem pričakovali, da bo nevljudna Marlene doživela poraz. Pa temu ni bilo tako. Marlene je kot prava črna panterka skočila iz blokov in z nenavadno dinamičnostjo (šteje jih kar 47!!!) po polovici proge vodila s štirimi metri naskoka. Očitno se je tu lepota teka nekoliko skvarila, zmaga pa ni bila niko-
li v nevarnosti. 11,72 je bil čas, ki je bil dovolj dober, da so morale Sabina Veit, Maja Nose, Kristina Zumer in Pija Tajnikar vsaj do nadalj-nega priznati premoč črne gazele. Težko je celo pisati, če je Marlene 47 let stara ali mlada.
Kristina Zumer in Pija Tajnikar sta med kratkim kle petom pove da li, da je Mar le ne pred vsa ko tek mo izred no zbra na in ne do pu šča no -benega motenja svoji pripravi. Naj bo tekma tudi na pre pro stem mi tin gu, kjer je kon ku ren ca omejena, skoraj ni gledalcev in odmevnosti ni.
Očitno si je Marlene izbrala Slovenijo za svojo novo domovino, ker v njej dejansko ni pa-paracov. Osebnost nje ne ga ko va bi si mar sik -je v sve tu že zdavnaj izborila vsaj predsed niš -ko mesto v domači atletski zvezi ali mesto v aris tokratskem sve tu med na rod ne ga olim pij -skega odbora. Z neskončno kariero sije priborila mir.
Pos ku si li pa bomo še. V soboto in ne de -ljo bo v Novi Gorici slovensko prvenstvo. Tek na 100 m bo na sporedu v soboto. Morda bo jamajška Slovenka le povedala kaj. Toda kaj? Do kdaj bo tekmovala? Tega vprašanja bi ji iz vljudnosti niti ne smeli postaviti. Bomo videli kako se bo iztek lo. ( dk)
Marlene Ottey (desno) je kljub 47 letom v dobri formi. Na sliki zgoraj Pija Tajnikar
kroma
/
ŠPORT
Torek, 24. julija 2007 1 7
ROLKANJE, UMETNOSTNO KOTALKANJE - Na DP v Montebelluni in v Roccarasu
Novi »stari« državni prvakinji Mateja Bogatec in Tanja Romano
Mateja je slavila na 12,5 km ravninski progi - Tanja zlata v prostem programu in v kombinaciji
Drugi absolutni naslov za Matejo Bogatec (levo), osmo zlato pa za Tanjo Romano (desno)
kroma
Romanova posveča zmago 90-letni noni Ivanki
Tekmovalka openskega Poleta Tanja Romano je nova državna prvakinja v umetnostnem kotalkanju v kombinaciji in prostem programu. Potem ko je v soboto premočno slavila v kratkem programu, je uspeh potrdila tudi v nedeljskem daljšem programu. Žirija je takole ocenila Tanjin nastop: za težavnost vaje so ji dali ocene od 9.6 do 9.8, za stil pa od 9.8 do 10. S tem je Tanja v svoj »palmares« dodala še dve zlati medalji, skupno jit torej imas osem (4 v kombinaciji in 4 v prostem programu).
Tanja, skratka tudi tokrat si brez večjih težav pometla z vso konkurenco...
»Ne, tokrat ni bilo tako lahko, saj sem še do pred kratkim imela precej težav s poškodbo, tako da je bil celo v dvomu moj nastop na državnem prvenstvu. Kot vsako državno prvenstvo pa je bilo tudi letošnje precej kakovostno in vse ostale tekmovalke so se maksimalno potrudile. To zmago posvečam noni Ivanki, ki je pred kratkim dopolnila 90 let.«
Prihodnji teden (od 1. do 5. avgusta) bo v Parizu na sporedu evropsko prvenstvo. Boš nastopila?
»Ne, odločili smo, da se bom čim bolje pripravila na svetovno prvenstvo, ki bo letos na začetku novembra v Avstraliji.«
Boš nastopila z novim programom?
»Tako je. Nastopila bom z novim kratkim programom. Je precej zahteven in težaven. V dveh minutah in desetih sekundah bo vse skupaj zelo intenzivno in pestro. Veliko je novih dolgih korakov in tudi koreografija je čisto nova. Potem so seveda vključeni še ostali tradicionalni elementi kot so piruete in ostali zahtevnejši skoki. Za tak program moraš biti zelo dobro fitzično pripravljen. Morala bom veliko trenirati.«
Sedaj pa te najbrž čakajo počitnice?
»Tako je. Čez nekaj dni bom odpotovala na Mikonos v Grčijo. Absolutno se moram
spočiti in napolniti baterije.«
^ ^ ^
Na državnem prvenstvu v Roccarasu v Abrucih je nastopila tudi Francesca Roncelli, članica tržaškega društva Gioni. Roncellije-va je zasedla 3. mesto v prostem programu in 5. mesto v kombinaciji. V moški konkurenci pa se Luca Raccaro iz Gradišča ni najbolje obnesel v prostem programu, v kombinaciji pa je bil tretji.
Mateja Bogatec se ne boji gasilke Magnusove
Rolkarska državna prvakinja na ravninski progi je postala tudi tekmovalka kriške Mladine Mateja Bogatec, ki je v nedeljo slavila na dvanajst in pol kilometrski progi v Montebel-luni. Mateja, ki je bila v zadnjem delu hitrejša od Viviane Druidi, se je še drugič v karieri okinčala z absolutnim državnim naslovom. Prvič je stopila na najvišje stopničke predlanskim, lani pa je bila Mateja tretja. »V Monte-belluni je bilo zelo zelo vroče. Bilo je skoraj 38
stopinj Celzija, tako da so organizatorji že mislili, če je sploh pametno, da tekmujemo. Tokrat je bila odsotna Anna Rosa, tako da je bila konkurenca malo manj ostra,« je povedala Mateja, ki se po državnem naslovu že marljivo pripravlja na svetovno prvenstvo, ki bo konec avgusta v Zagrebu.
»Na Hrvaškem bomo branili zlato v sprintu in v štafeti. Povedali so nam že, da bo proga letošnjega SP nekoliko bolj v reber. S selektorjem pa sva že odločila, da bom nastopila le v sprintu in v štafeti. Do SP-ja bom torej trenirala le eksplozivnost in hitrost.«
Švedinja Magnus je dokazala, da je res trd oreh...
»Res, Magnusova je fizično zelo močna tekmovalka. Je eksplozivna in mišičasta.«
Kar nekaj let pa je mirovala in letos se je znova vrnila na svetovno rolkarsko prizorišče.
»Tako je. Bila je že v švedski mladinski smučarski reprezentanci, zatem pa se je odločila za gasilski poklic. Letos pa znova tekmuje.«
Katere so razlike med vama?
»Jaz sem hitrejša v gibih, ona pa je močnejša fizično. Imava dve čisto različni rol-karski tehniki.«
Na DP v Montebelluni so nastopili še ostali mlajši tekmovalci Mladine. V kategoriji dečkov je slavil obetavni Niki Hrovatin. Nicola Iona pa se je uvrstil na šesto mesto. Pri začetnicah pa je odnesla domov srebrno medaljo Jana Prašel. Luca Ghira (začetniki) je bil četrti.
Jan Grgič
ODBOJKA
Soča bo v novi sezoni igrala v moški C ligi
Odbojkarsko društvo Soča iz Sovodenj bo tudi v prihodnji sezoni imelo člansko moško ekipo v deželni C ligi. »Novica je sedaj tudi uradna,« je dejal predsednik sovo-denjskega društva Fabio Tomasi. »Že nekaj časa smo mislili, če odkupiti ligo da ali ne. Zatem nam je prišlo na roko društvo iz Cordenonsa in dejansko smo si zamenjali pravice. Cordenons, kije letos napredoval iz D lige, se je odpovedal C ligi, ker imajo še eno ekipo v B2 ligi. Tako so nam prišli na roko i n v novi sezoni bomo znova igrali v C ligi.«
Sočo bo še naprej vodil trener Lucio Battisti, ogrodje ekipe - vsaj po besedah predsednika Tomasija - naj bi ostalo enako. »Še naprej bomo igrali z domačimi igralci in našim mladim bomo dali možnost, da se izkažejo.«
V prihodnji sezoni bomo v C ligi imeli tri ekipe naših društev: Slogo, Sočo in Val.
KOLESARSTVO - Cestna dirka v organizaciji SK Devin in ZSŠDI
Devinovci uspešno izpeljali do konca 1. Memorial Bruno Škerk
Charly Petelin (Devin) peti, Denis Milič (Team Isonzo) drugi - Nastopilo je okrog štirideset kolesarjev začetnikov
V nedeljo je SK Devin zelo uspešno priredil kolesarsko tekmo z cestnimi kolesi namenjeno moškim začetnikom 1. in 2. letnika, veljavno za deželno prvenstvo, ki jo je letos poimenovalo kot l.Memorial Bruno Škerk, v spomin na aktivnega člana, ki je bil pred leti društveni predsednik, odbornik in velik navdušenec planinstva in smučanja. Priredbo dirke je omogočilo Združenje slovenskih športnih društv v Italiji, pokroviteljstvo pa je dala tudi Občina De-vin-Nabrežina.
Proga je bila izpeljana krožno od Samatorce preko Saleža,Gabrovce, Božjega polja, Križa, Brišč do končnega cilja v Trnovci.
Začeniki prvega letnika so jo morali prevoziti trikrat, drugega letnika kar štirikrat. Najprej so startali najmlajši, kjer je od 44 prijavljenih v cilj prispelo 30 kolesarjev, ki so prevozili 33.2 km proge s srednjo hitrostjo 31,2 km/h.. Zmagal je Alberto Nicodemo, medtem ko je domačin Devinovec Charly Petelin zasedel solidno 5. mesto na lestvici, ostala de-vinova kolesarja pa sta se uvrstila nekoliko pod pričakovanji: Simone Visintin je bil 16, Peter Sossi pa 25.
Začetniki drugega letnika so star-
tali poldrugo uro kasneje in so progo prevozili štirikrat za skupnih 42,6km in s srednjo hitrostjo 32, 76 km/h. V tej kategoriji je od 36 prijavljenih na cilj prispelo 25 kolesarjev in med njimi velja zabeležiti l.mesto, ki si ga je prislužil Luca Cordazzo, na odlično drugo mesto pa se je uvrstil Denis Milič, ki tekmuje za Team Isonzo iz Pierisa.
Vzdolž proge sta bili predvideni tudi dve vmesni ciljni točki, ki sta veljali kot leteči cilj pri Gabrovcu in kot Velika gorska nagrada na koncu zahtevnega in dolgega vzpona na cesti Križ-Briš-če.
Za začetnike l.letnika sta obe nagradi odnesla mlada Devinova kolesarja Simone Visintin je zmagal Veliko gorsko nagrado, Charly Petelin pa leteči cilj, med začetniki 2. letnika pa sta pokala za ti dve uvrstitvi prejela Stefano Spangaro za vzpon, in Dimitri Verardo za leteči cilj.
Po dirki je seveda sledilo nagrajevanje, kjer so na prireditvenem prostoru v Praprotu najprej spregovorili Dario Stolfa kot predsednik SK Devin, deželni in pokrajinski predsednik italijanske kolesarske zveze Franco Fiorito in Ferdinando Parlato, pozdrav pa je pri-
nesel tudi devinsko nabrežinski župan Giorgio Ret.
Za te kategorije je nagrajevanje zelo bogato, saj prejme pokale prvih deset uvrščenih in kot pravi profesionalec prejme prvouvrščeni tudi majico ter šop rož.
Ker je bila letos dirka v spomin na pokojnega člana Bruna Škerka sta njegovi hčerki Patricija in Katja Škerk z večjim pokalom nagradili tudi prvouvršče-na kolesarska kluba, ki ju predstavljata obe zmagovalca. Pokal sta prejela za začetnike prvega letnika UC Latisana, za drugi letnik pa ASD Sacilese Euro 90.
Da je športna manifestacija uspela so pripomogli številni člani, odborniki, simpatizerji te športne discipline, ki so zgledno skrbeli za nemoten potek dirke, pa tudi Vaška skupnost iz Praprota, kije dala na razpolago rekreacijski prostor, kot zbirno točko in za sklepno nagrajevanje, nenazadnje pa vsi sponzorji, ki finančno podpirajo kolesarsko dejavnost SK Devin.
Vrstni red (1. letnik): 1. Alberto Nicodemo (Latisana); 5. Charly Petelin (Devin).
2. letnik: 1. Luca Cordazzo (Saci-lese), 2. Denis Milič (Team Isonzo).
1 8 Torek, 24. julija 2007_PRIREDITVE
REPEN - Muzej Kraška hiša
Pred letošnjo Kraško ohcetjo fotografska razstava Mirne Viola
Sezona v Muzeju Kraška hiša v Repnu se nadaljuje z razstavo, ki jo odpiramo v petek, 27. julija ob 20.30. Ker je letošnja izvedba Kraške ohce-ti takorekoč pred vrati, bomo z razstavo, ki jo odpiramo, obiskovalce uvedli v praznične trenutke, ki jih bomo letos doživljali od 22. do 26. avgusta v vaseh repentabrske občine. »Vsi vabljeni na Kraško ohcet« je naslov fotografske razstave Mirne Viole, ki jo bo predstavil Robi Jakomin.
Mir na Vi o la se je za če la ukvar -jati s fotografijo leta 1999, ko si je kupila svoj prvi analogni fotoaparat. Fotografirati se je naučila kot samouk, veliko pa ji je s svojimi nasveti pomagal njen fotograf. Skupaj z njim je odpravljala tehnične napake in posvečala vedno večjo pozornost kompoziciji in vsebini fotografije. Zadnja leta se je udeležila raznih predavanj, ki jih je organiziral Fotovideo Trst 80. Leta 2003 se je predstavila publiki z razstavo Vsi vabljeni na Kraško ohcet, ki
_SLOVENIJA_
■	6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL
Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni.
V	petek, 3. avgusta ob 19.00, Kidričeva: Zapik SLO: Zverinice iz Rezije, lutkovna predstava z delavnico; ob 20.00 Carpacciov trg, Pristaniška, ploščad pri kopališču: Tatamata, Italija: Hodulje, muzika; ob 21.00 Ploščad pri kopališču: Etno Histria, Glasba in plesi sveta, jam session.
V	nedeljo, 5. avgusta ob 19.00, Škofije: Etno Histria in Puf: glasba in plesi sveta, lutkovna predstava LG Matita -Matija Solce: Šala.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
■	Mednarodni festival operete
Savary-Daguerre: »La Perichole«, gledališče Verdi / Danes, 24., jutri, 25., v četrtek, 26., v petek, 27. in v soboto, 28. ob 20.30 ter v nedeljo, 29. julija ob 17.30
Veliki trg
Jutri, 25. julija / Guca - Zgodovina srbske trobente.
V	ponedeljek, 30. julija / Finley.
V	sredo, 1. avgusta / Tridesetletnica Ra-
je gostovala v Bregu in v Slovenskem stal nem gle da li šču v Trstu. So de lo va -la je na nekaterih skupinskih razstavah v Trstu in Gorici ter na raznih fotografskih natečajih v zamejstvu in Sloveniji. Leta 2006 se je spet predstavila publiki z razstavo Barve istrskih vasi, ki jo je otvorila v hiški ud Ljenčke v Trebčah oktobra lani. V marcu 2007 je imela svoj e prvo predavanje v goriškem fotoklubu »Cir-colo fotografico Isontino«, kjer je predstavila svojo fotografsko rast, od začetkov do letošnjega leta. V aprilu se je še udeležila workshopa v sklopu evroprojekta Interars, ki ga organizira Društvo za umetnost Kons.
Fotografije Vsi vabljeni na Kraško ohcet, ki jih avtorica ponovno predstavlja, obogatene z nekaterimi še neobjavljenimi izdelki, so nastale na kraški ohceti leta 2003. Razstava je imela svojo prvo otvoritev v mesecu decembru istega leta v Torkli v Dolini, zatem pa še druge. V tem času je
dia Punto Zero.
V	petek, 3., v soboto, 4. in v nedeljo, 5. avgusta / Rock festival: Delirium, Je-thro Tull (cover band), Clive Bunker, New Trolls, O. S. Marco.
Verdijev trg
V	soboto, 28. julija / Michael Powers.
Od danes, 24. do 31. julija / »100 Maestri - Ritmo!«.
V	četrtek, 26. julija / Bandorchestra 55 & Orchestra Zbylenka.
V	soboto, 28. julija / Michael Powers.
Od 2. do 13. avgusta / Tri tržaška vrata: niz koncertov srednjeevropske in balkanske glasbe.
■	FOLKEST Ob 21.15
Jutri, 25. julija, Zgonik, občinski trg /
Bodega, Škotska. TRBIŽ
■	GLASBENI FESTIVAL NO BORDERS
V	nedeljo, 29, julija / Gotan Project.
_SLOVENIJA_
IZOLA
■	NOČI NA PLAŽI Simonov zaliv
V	soboto, 4. avgusta / Tony Cetinski in Severina.
PIRAN
Punta
V	četrtek, 26. julija ob 21.00 / »Piranski poletni utrip«, večer bosanskega melosa. Vstop prost.
Križni hodnik
Minoritskega samostana
sv. Frančiška Asiškega
V	petek, 27. julija ob 21.00 / »29. Piranski glasbeni večeri«, Slowind. Metod Tomac - rog, Jurij Jenko - klarinet,
doživela precejšen uspeh pri občinstvu. Nastale fotografije so le utrinki lepih trenutkov, ki jih je vsak posameznik doživljal. Glavno vlogo imajo ljudje, ki jih fotografinja ni želela nastaviti, pač pa jih je slikala, ko so plesali ali hodili v sprevodu, se smejali ali počivali na travniku. Ujela je otro ke, ki so se spro šče no igra li ali mamo, ki je v hladni senčki dojila otroka. Iz obrazov je izžareval njihov ponos, da lahko nosijo tradicionalno nošo, veselje, da se lahko skupaj družijo in zabavajo. Na ohceti ni praz no val le kraš ki par, saj je šlo za velik praznik vseh ljudi, ki so se mu pri dru ži li.
Na odprtju razstave bo v Galeriji Kraške hiše prvič na ogled tudi originalna poročna noša Terezije Čok - Županove iz Lonjerja iz leta 1881. O noši in njeni lastnici bo spregovorila pravnukinja Sonja Zupančič. Za glasbeni uvod v večer bo s svojo harmoniko poskrbel Marko Manin.
Paolo Calligaris - fagot, Aleš Kacjan -flavta, Matej Šarc - oboa.
LJUBLJANA
■ Festival Ljubljana
Jutri, 25. julija ob 21.00, Križanke, Križevniška cerkev / Komorni orkester Mendelssohn.
V	četrtek, 26. julija ob 21.00, Cankarjev dom / Koncert opernih arij.
V	ponedeljek, 30. julija ob 21.00, Ljubljanski grad, Palacij / Evropski godalni orkester.
V	torek, 31. julija ob 21.00, Slovenska filharmonija / Sinfonietta Cracovia.
V	sredo, 1. avgusta ob 20.30, Slovenska filharmonija / Los Romeros, kvartet kitar.
V	petek, 3. avgusta ob 20.30, Križanke, Križevniška cerkev / Silvia Chiesa - violončelo in Maurizio Baglini - klavir.
■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA
LOJZETA SPACALA KOPER
Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja
KRANJ
Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - do 30. julija 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ
Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta
2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper
Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO
Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan.
Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih
KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza
LJUBLJANA - Fotografija - do 12. avgusta 2007 - Mednarodni grafični likovni center
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Državna knjižnica: do 31. julija razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto.
Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00.
Ljudska knjižnica: »Od tiskarske preše do muzeja: prvi koraki tiskarske umetnosti«. Odprto do 31. avgusta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00.
Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«.
Državna knjižnica: do 31. avgusta razstavlja pod naslovom »Il segno. La pas-sione« Rossana Longo. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE
Muzej sodobne umetnosti Cara: do 28.
julija bo na ogled skupinska razstava »Incidenti Meta-Fisici«. Razstavljajo: Alessandra Bonta, Walter Criscuoli, Claudia Degano in Stefano Tubaro. Odprto od torka do sobote od 19.00 do 21.00, ob četrtkih od 10.00 do 12.00. REPEN
Kraška hiša: v petek, 27. julija ob 20.30 otvoritev fotografske razstave Mirne Viole »Vsi vabljeni na Kraško ohcet«. Ob tej priliki bo prvič razstavljena tudi poročna noša iz 80. let 19. stoletja Terezije Čok - Županove iz Lonjerja.
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com
ZGONIK
Vinoteka: do 29. julija bo na ogled fotografska razstava avtorja Franca Paceja »Jadra s Krasa in morja«. Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00. TRŽIČ
Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour 44): do 5. avgusta, od 20.00 do 23.00, sta na ogled razstavi »Albedo: a new perspective in italian moving images« in Stefano Graziani: »viaggio al centro della terra«.
GORICA
Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it).
Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
Kulturni dom: do 31. julija je ob delavnikih od 9.00 do 13.00 odprta razstava brazilskega slikarja iz Ria de Janei-ra Jeronima Lopesa.
PASSARIANO
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal
-/
Hiroshi Sugimoto.
Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih.
_SLOVENIJA_
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. KOZINA
Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu juliju in avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so
odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811.
Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane.
DOBROVO
V Gradu: do konca avgusta je odprta razstava »100 let Bohinjske proge«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00. IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA
Galerija loterija Slovenije (Trubarjeva 79): Klavdija Marušič razstavlja slike »Primorska simfonija« do 7. septembra. Odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto. Vstop prost. Od 1. do 31. avgusta zaprto.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
AVSTRIJA / Koroška
TINJE
Dom prosvete »Sodalitas«: v četrtek, 26. julija, ob 19.30, odprtje razstave »Umetnost bolj vprašanje kot odgovor« - Razstavlja Spasoje Papic.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 26. julija 2007
19

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz: kitarist Matej Coretti, duo kitar Karen Klobas, Ivana Fra-giacomo 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: Sottocasa 6.30 Dnevnik, vreme, prometne informacije
6.45 Jutranja oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, pregled tiska Tg Glasba 10.40 Tg parlament 10.45 Gremo v kino 10.50 Vremenska napoved 10.55 Aktualno: Letno poročilo predsednika komisije za telekomunikacije
11.50 Nan.: Gospa v rumenem (i. A. Lan-
sbury) 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo 14.10 Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Isa Jank) 14.50 Nad.: Incantesimo (i. Paola Pitagora, Corinne Cléry, Alessio Di Clemente)
15.20 TV film: Orgoglio - 3. poglavje (It., '05 , i. Daniele Pecci, Franco Castellano) 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Nan.: Sestre McLeod (i. Bridie
Carter, S. Mackinnon) 18.00 Nan.: Komisar Rex - Maščevanje (i.
Gedeon Burkhard) 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik
20.30 Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi)
21.20 Variete: Dal Lago di Garda .... sta-
sera mi butto (vodi Caterina Bali-vo)
23.35 Dnevnik
23.40 Aktualno: Nagrada Luchetta (vodi Franco Di Mare) 0.45 Nočni dnevnik, vremenska napo-
ved/Potihoma 1.50 Rai Educational
V^ Rai Due
6.00 Tg2 Navade 6.45 Tg2 Medicina 33 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Variete: Random 8.15 Plavo drevo 10.00 Svet v barvah 10.15 Dnevnik/Medicina 33/Eat Parade 11.00 Variete: Matinee' 13.00 Dnevnik
13.30 Tg2 Navade/13.50 Tg2 Medicina 33
14.00 Variete: Italija na 2.
15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui
(vodi Alda D' Eusanio) 17.15 Nan.: One Tree Hill 18.05 Dnevnik flash, šport/Vremenska
napoved Meteo 2 19.00 Nan.: Law & Order 19.50 Risanke 20.20 Loto ob osmih 20.30 Dnevnik
20.55 Nogomet: Inter - Partizan Beograd
(prijateljska) 23.10 Dnevnik Tg2
23.20 Nan.: 4400 (i. Mahershalalhashbaz Ali, Conchita Campbell, Alice Kri-
0.50 Tg parlament 1.00 Izžrebanje lota
V" Rai Tre
6.00	Rai News, 6.30 II caffè
8.05	Mi smo zgodovina
9.05	Film: Marisa la civetta (kom., It.-
Šp., '57, i. Marisa Allasio)
10.30	Cominciamo bene
12.00	Tg3 - Šport - Meteo
13.00	Nikoli ni prezgodaj
13.10	Nan.: Moonlighting
14.00	Deželni dnevnik, vreme
14.50	Variete: Trebisonda
16.30 17.15 18.00 18.55 19.00 20.00 20.15 20.30 21.05
23.10 23.25 23.45 0.30 0.50 1.20
9.40
11.30 11.40 13.30 14.00
15.00 16.00 16.25
17.50 18.55 19.35 20.10
21.10
23.20 0.25
Športno popoldne: IP v plavanju
Nan.: Stargate Sg-1
Dok.: Geo magazine
Vremenska napoved
Dnevnik, deželne vesti
Šport: Tour de France
Variete: Blob
Nad.: Un posto al sole
Aktualno: W l' Italia diretta (vodi
Riccardo Iacona)
Dnevnik, deželne vesti
Tg3 Primo Piano
Dok.: Viziati 2
Tg3 Night News
Dok.: GAP (vodi G. Cinquetti)
Fuori orario
\ Rete 4
Pregled tiska
Nad.: Pot za Avonleo, 7.10 Velika dolina, 8.40 Pacific Blue Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, vreme
T V film: Nero Wolfe: nezaželjeni gostje (krim., ZDA, '01, i. Maury Chaykin, Timothy Hutton) Tg com/Meteo4 Nad.: Steze
Film: Django spara per primo (ve-stern, ZDA, '67, i. Glenn Saxon) Tg com, promet Dnevnik, vreme Aktualn: Sai xche'? Nad.: Vihar ljubezni (i. Henriette Richter-Roehl, Gregory B. Waldis) Film: Un giorno di ordinaria follia - Falling Down (dram., ZDA, '93, r. Joel Schumacher, i. Michael Douglas, B. Hershey, R. Duvall) Aktualna odd.: Gentes (vodi Elena Guarnieri)
Film: La soldatessa alla visita militare (kom., It.)
Canale S
8.00 8.35
9.40 11.00
13.00 13.40
14.10
14.45 15.15
17.00 17.05 17.35 18.50 20.00 20.30 21.20
23.30 1.20
Na prvi strani
Aktualno: Promet, vreme, Tg5 Borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 TV film: Attenti a quei tre (pust., Dan.-Švedska-Norv., ''02, i. Julie Zangenberg) Tg5 Borza flash
Nan.: Providence, 12.00 Sodnica Amy (i. Amy Brenneman) Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Jack Wagner, William de Vry, S. Flannery) Nad.: CentoVetrine (i. Nathalie Caldonazzo, Danilo Brugia, M. De Micheli) Nad.: Vivere
TV film: Il desiderio piu' grande (kom., ZDA, ,i. Jenna Mattison, Armand Assante) Tg5 minut
Nad.: Cuori tra le nuvole Nan.: Carabinieri 4 Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5 Variete: Moderna kultura Nan.: R.I.S. (It., '05, i. Lorenzo Flaherty, Nicole Grimaudo, Romina Mondello, Nino D' Agata) Nan.: Missing (i. Vivica A. Fox, Ca-terina Scorsone, Justin Louis) Nočni dnevnik, vreme
O Italia 1
6.10 6.30 7.05 9.55
11.25 12.25 13.40 15.00
15.55
16.25 17.35 18.00
18.30 19.05 19.35
20.10 21.00
Odprti studio
Nan.: Arnold
Variete za najmlajše
Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will
Smith), 10.25 Hercules
Nan.: Xena
Odprti studio, šport
Risanke
Nan.: Beverly Hills, 90210 (i. Tori Spelling, Luke Perry, Jason Priestley)
Nan.: Blue Water High (i. James So-rensosn, Taryn Marler) Nan.: 15/Love Risanke
Nan.: Čarovnica Sabrina (i. Melissa Joan Hart, G. Pierson) Odprti studio, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Will in Grace (i. Debra Messing, Eric McCormack) Nan.: Renegade
TV film: Big Daddy (kom., ZDA, '99, r. D. Dugan, i. Adam Sandler, Kristy Swanson, Cole Sprouse)
23.00 Film: Jeepers Creepers (srh., ZDA, '01, i. Gina Philips) 1.00 Odprti studio 2.05 Nan.: Angel
^ Tele 4
9.20 12.45, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30,
23.00 Dnevnik 9.35 Nad.: Cristoforo Colombo (i. Gabriel Byrne, Virna Lisi) 11.00 Nad.: Marina 12.05 Dokumentarec o naravi 13.10 Nan.: Don Matteo 2 14.05 Poletni šport 15.35 Glasbena oddaja 16.05 Nan.: Don Matteo 2 17.00 Risanke 19.00 Na sprehodu po Krasu 20.00 Oddaja o potovanjih 20.50 Film: Tutto l' amore di Paula (kom.,
'98, i. J. Hain, Martin Feifel) 23.35 Dok.: Cesarska Kitajska 0.15 Panta rei
La 7
6.00 12.30, 20.00, 1.00 Dnevnik 9.20 Aktualno: 2 minuti za knjigo 10.25 Nan.: Cuore a batticuore, 11.30 Angelski dotik, 13.00 Matlock 14.00 Film: Nella morsa delle S.S. (kom.,
Nem., '60, i. Robert Graf) 16.00 Nan.: Eloide Bradford 18.00 Nan.: Star Trek Voyager 19.00 Nan.: Murder call (i. Lucy Bell, Gary Day) 20.30 Osem in pol
21.30 Film: La patata bollente (kom., It.,
'79, i. Renato Pozzetto) 23.30 Dok.: Prepovedana zgodovina 0.30 Nan.: Two Twisted
Slovenija 1
7.00 7.05 9.00 9.05 9.20
9.40 10.00
10.15 10.45
11.05
12.00 13.00 13.15
13.45 14.20 15.00 15.10 15.45 16.10
16.15
16.40 17.00 17.45 18.30 18.35 18.55 19.55
21.40
22.00 23.00 23.30 0.00 0.55 1.25 2.10
8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Poročila
Radovedni Taček: Uhelj Martina in ptičje strašilo: Deset tisoč dimov Ajkec in mozaik
Pozabljene knjige naših babic: O šivilji in škarjicah Zgodbe iz školjke Taborniki in skavti - Hike II: S kompasom in zemljevidom Kamera tukaj tudi teče. Portret: Peter Zobec Družinske zgodbe Poročila, vreme, šport Dok.: Niugini - raj in pekel na Pacifiku
Obzorja duha Osmi dan Poročila, promet Mostovi - Hidak Ris.: Trojčice
Dok. odd.: Koža, dlaka, perje - Prehranjevanje
Lutkovna nan.: Kljukčeve dogodivščine - Kljukec kot Indijanec Ris. nan.: Hotel Obmorček Novice, kronika, šport, vreme Dok.: Imunski sistem Žrebanje Astra Risanke
Vreme, dnevnik, šport Film: Outsider (dram., Slo, '97, r. Andrej Košak, i. Davor Janjic, Nina Ivanič, Miranda Caharija, Zijah Sokolovic)
Kratki film AGRFT: Kaj nam škodi?
Odmevi, vreme, šport Absolutno globalno Platforma - Dokumenta Nad.: Lady Chatterley Hum. nan.: Nikar tako živahno Dok.: Imunski sistem Dnevnik
Jr Slovenija 2
6.30	Zabavni infokanal
9.00	11.55 TV prodaja
9.30	Zabavni infokanal
11.00	Otroški infokanal
12.25	Dober dan, Koroška!
12.55	Glas(be)ni večeri na drugem: Brane Rončel izza odra
14.00	TV prodaja
14.30	Studio City
15.30	Prisluhnimo tišini
16.00	V kadru: Zoran Predin in Andrej
Velkavrh
16.30	Mozaik
17.25	Mostovi - hidak
18.00	Poročila
18.05 Labirint
19.00 Nad.: Slon - Umor ne zastara (Nem., '04, r. Lutz Konermann, i. Thomas Sarbacher, Katharina Abt) 20.00 Nan.: Van Veeteren - Borkmannova točka (Švedska, i. Sven Vollter, Eva Rexed) 21.30 Film: Element zločina (thriller, Danska, '84, r. Lars von Trier, i. Michael Elphick, Esmond Knight) 23.10 Dok.: Domovina, kronika prelomnega obdobja (Nem., 4. del) Dnevnik zamejske TV Zabavni infokanal
Koper
14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews
15.00 Nan.: Reilly, največji vohun ( r. Jim Goddard, i. Sam Neil) 15.50 Sredozemlje 16.20 Pogovorimo se o... 17.00 Kulturni magazin: Artevisione
(pripr. Laura Vianello) 17.30 Mladinska odd.: Fanzine 18.00 Program v slovenskem jeziku: Lynx
magazin 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 TV Dnevnik, vreme, šport 19.25 Slovenski magazin 19.55 Potopis
20.25 Dok.: Nimfa in Sermoneta 20.55 Srečanje z... (vodi Rebeka L 21.25 Q- trendovska oddaja (vodi Lorella Flego) 22.10 Vsedanes - TV Dnevnik 22.25 Folkest 23.15 Arhivski posnetki 0.00 Vsedanes - TV Dnevnik 0.15 Pprogram v slovenskem jeziku:
Primorska kronika 0.35 Čezmejna TV - TV dnevnik
Tv Primorka
10.30	Dnevnik, vreme
12.00	Videostrani
17.55	Napoved dnevnika
18.00	Poletje mladih
18.40	Napoved dnevnika
18.45	Evropski omnibus
19.15	Spoznajmo jih
20.00	Dnevnik, vreme
20.30	Primorski župani
21.30	Asova gibanica
22.00	Šu Kham
22.30	Kultura: Koncerti v Zagorju
23.00	Dnevnik, vreme
23.30	Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena (1. del); 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Mi in zdravje: Tretje življenjsko obdobje (Vid Pečjak); 12.00 Za smeh in dobro voljo; 12.50 Pristopne odd.: Spolno orientirana medicina; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni (r. Marko Sosič); 18.00 250 let z Mozartom; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 Poletno delo in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz, Mojca Maljevac; 0.00 Nočni pr.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 17.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Nasveti; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, dnevnik, šport; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Bel-lla, bellissima; 14.10 Po telefonu; 14.35 Evronotes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Doctor music; 20.00 London calling; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Pri mikrofonu; 23.00 Sedem dni.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Slovenščina za Slovence; 6.55 Kviz; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi;21.05 Igra; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Big Band RTVS; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Poslovne krivulje; 12.00 Huda pobuda; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.40 Proti etru; 17.00 Fiesta latina; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine
SLOVENIJA 3
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Glasbeni antagonisti: Haendel in Italijani; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Slov. interpret tedna; 12.05 Arso-ve spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Filmska glasba; 14.05 Izobr. program; 15.00 Big Band RTV Slovenija; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Zborovska glasba; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ)
Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2
APrimorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
20
Torek, 24. julija 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
ó
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
6
■Óa
močan dež
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
mocan
^^ sneg

topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
VREMENSKA SLIKA
&
TOLMEČ O
13/23
O
GRADEC
19/31
TRBIŽ O
12/22
CELOVEC O 18/31
O 15/26 KRANJSKA G.

VIDEM O
17/30 "O PORDENON
18/29
ČEDAD O
18/29

O
TRŽIČ
17/30 O ¿
KRANJ
O 17/30 S. GRADEC
CELJE 18/33 O
MARIBOR
o 20/33
PTUJ O X
M. SOBOTA
O 21/34

O N. GORICA
O
LJUBLJANA
20/31 A/ N. MESTO 20/33
20'3»	O 18/21
o,---R
AG IA OPATJA
7 0
UMAG OPATIJA PAZIN O
REKA 24/33
ZAGREB 21/35 O
^NAPOVED ZA DANES
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
1010
O SOFIJA SKOPJE ° 19/41
18/40 v
A N
,«/35 ^ H ~ -S,»
Dopoldne bo zmerno oblačno, čez dan se bodo pojavljale posamezne nevihte, ki bodo pogostejše v gorah. Možne bodo tudi močne nevihte. Ob morju in v nižinah bo pihal zmeren do močan jugozahodnik. Zvečer bo zapihal zmeren do močan severni ali severovzhodni veter.	Dopoldne bo večinoma sončno, sredi dneva in popoldne pa spremenljivo oblačno. Krajevne nevihte se bodo v zahodnih krajih pričele že dopoldne, popoldne in zvečer pa bodo prehodno zajele večji del Slovenije. Ponekod so možni tudi močnejši nalivi. Pihal o jugozahodni veter. J
	
C
Naše kraje bo danes dosegla atlantska fronta in se bo ozračje občutno destabiliziralo. Za njo bo iznad osrednje Evrope pritekal bolj suh in stanoviten zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.39 in zatone ob 20.43
Dolžina dneva 15.03
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 16.22 in zatone ob 24.50
A
Nad severnim delom srednje Evrope je ciklonsko območje. Območje visokega zračnega pritiska se je pomaknilo nad južni Balkan. Hladna fronta bo danes prešla naše kraje.
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, z vremenom povezane težave bodo pogoste, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Pred nevihtami in plohami bo po nižinah počutje poslabšala soparnost.

MORJE
Morje mirno, temperatura morja 27,2 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.01 najnižje -35 cm, ob 8.40 najvišje 7 cm, ob 12.32 najvišje 0 cm, ob 19.06 najvišje 33 cm. Jutri: ob 2.40 najnižje -45 cm, ob 9.14 najvišje 14 cm, ob 13.43 najnižje -0 cm, ob 19.50 najvišje 37 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........26 2000 m...........13
1000 m...........21 2500 m............9
1500 m...........16 2864 m............7
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 8, v gorah 9.
O 9/24 KRANJSKA G.
CELOVEC
O 10/26
O
GRADEC
12/27
O 10/26 S. GRADEC
CELJE 13/27 O
N. GORICA
18/29
O
TRŽIČ
11/26 O ^
KRANJ
LJUBLJANA
14/27
POSTOJNA
O 12/25
KOČEVJE
' o '
ČRNOMELJ
MARIBOR 014/28
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 14/28
N. MESTO 14/27
o ^
ZAGREB 15/28 O
PAZIN O
Pretežno jasno bo ali zmerno oblačno. Ozračje bo čisto. Zjutraj bo po nižinah in ob morju pihala burja. V popoldanskih urah bo v gorah nekaj zmerne oblačnosti. Ob morju bodo zapihali šibki krajevni vetrovi.
(NAPOVED ZA JUTRp
Jutri in v četrtek bo precej jasno in nekoliko hladneje. Na primorskem bo pihala šibka do zmerna burja.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
i r^i t A cfk a/ A
i r^i t A ¿> i/ A

NOVA GORICA SEŽANA
KOPER
Kidričeva 20	Partizanska 37a Pristaniška 2
tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410
Last Min Ute Center* ¡LIRIKA TURIZEM d.o.o. - Ljubljana, Slovenska cesta 51 in 27 - Telefon: 01/234 88 88,244 55 55 www.lastmin utecenter.si
FRANCIJA - Tragedija poljskih romarjev
Avtobus v prepad: 26 mrtvih, 24 ranjenih
GRENOBLE - V bližini francoskega Grenobla je v nedeljski nesreči avtobusa z 49 potniki in dvema voznikoma po zadnjih podatkih umrlo 26 poljskih romarjev, med njimi eden od voznikov, 24 ljudi pa je ranjenih, od tega 14 huje. Do nesreče je prišlo, ko je avtobus zaradi težav z zavorami zdrsnil s strme ceste v francoskih Alpah in zgrmel okoli 40 metrov pod cesto, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ranjene v bolnišnici sta že obiskala poljski in francoski predsednik, Lech Kaczynski in Nicolas Sarkozy.Kot so pojasnili francoski predstavniki, je do nesreče prišlo v nedeljo okoli 9.30 po srednjeevropskem času med spustom avtobusa po strmi in vijugasti cesti med mestoma Gap in Grenoble v francoskih Alpah. Avtobus je zaradi težav z zavorami zapeljal v varnostno ograjo ob cestišču in zgrmel okoli 40 metrov pod cesto. Avtobus je
kasneje zagorel, lokalno prebivalstvo pa je prihitelo na kraj nesreče in poskusilo pogasiti požar.
Zaradi nesreče je v Francijo že priletel poljski predsednik, ki je ponesrečene obiskal v bolnišnici in nesrečo opisal kot »eno najhujših katastrof v poljski zgodovini«. Njegov francoski kolega je izrazil obžalovanje ob nesreči in napovedal preiskavo o vzrokih nesreče.
Na omenjeni cesti je sicer že večkrat prišlo do podobnih nesreč, po podatkih nekaterih francoskih predstavnikov pa avtobus po tej strmi cesti ne bi smel potovati, saj ni imel zahtevanih zavor.
Poljaki so se sicer vračali z romanja na rimskokatoliškem svetišču Notre Dame de la Salette. Večina ljudi na avtobusu je prihajala iz regije Szczecin na zahodu Poljske, kamor so se vračali. (STA)
VREME - O katastrofah poročajo z vsega sveta
Poplave v Aziji in Ameriki Na Kitajskem 160 človeških žrtev
V Bangaladešu na ta način premagujejo deževje in poplave
ansa
PEKING - Z močnim deževjem se poleg Evrope soočajo tudi v Aziji in v ZDA. V tem tednu je na Kitajskem zaradi zemeljskih plazov, ki jih je povzročilo močno deževje, tako umrlo že najmanj 160 ljudi, več deset pa jih pogrešajo. Na Kitajskem so največ žrtev zahtevale poplave v gorati provinci Yunnan na jugozahodu Kitajske, kjer je umrlo skoraj 60 ljudi. Poplave in zemeljski plazovi so v omenjeni provinci prizadeli okoli 386.000 ljudi, uničenih je bilo okoli 4000 domov, okoli 6500 ljudi v Yunnanu pa so izselili. Veliko število ljudi je umrlo tudi v provincah Shandong na vzhodu in Chongquing na jugozahodu Kitajske, kjer so evakuirali več kot 290.000 ljudi. V tem mesecu je medtem zaradi poplav in zemeljskih plazov po poročanju državnih medijev na Kitajskem umrlo okoli 700 ljudi.
Narasle vode medtem povzročajo težave tudi v ameriški zvezni državi Teksas, kjer je prišlo predvsem do zastojev v prometu. Zahodno od San Antonia so zaradi vode zaustavili vlak z okoli 170 potniki, ki so jim na pomoč priskočili reševalci. Po Teksasu so zaprli tudi številne ceste; prišlo je tudi do evakuacij ljudi.
Na območju Salt Lake Cityja se medtem soočajo z visokimi temperaturami, ki ovirajo gašenje požara, ki ogroža več deset domov v bližini kraja Utah. Požar je izbruhnil v četrtek, medtem pa je že zagorel tamkajšnji hotel in nekaj vozil. (STA)
Vlak v avtobus v Romuniji 8 mrtvih
BUKAREŠTA - Osem ljudi je izgubilo življenje, še 24 je bilo ranjenih, ko je v nedeljo na jugu Romunije vlak trčil v avtobus. Po navedbah romunske policije je voznik avtobusa, s katerim se je okoli 40 vaščanov vračalo s poroke, spregledal signal, da se železniškemu prehodu bliža vlak. Šest potnikov in voznik avtobusa so bili mrtvi na kraju nesreče, še en potnik z avtobusa pa je umrl kasneje v bolnišnici. Še devet od 24 ranjenih je v kritičnem stanju.
Po besedah preživelih je voznik avtobusa ignoriral signal o bližajočem se vlaku, čeprav so ga potniki opozorili, naj ustavi. Vodja lokalne policije Dan Fatuloiou pa je pojasnil, da so 39-letnemu vozniku avtobusa v preteklosti že odvzeli vozniško dovoljenje, ker je prevozil rdečo luč na semaforju. (STA)