Poštnina plačana v gotovini.
marmor, ponedeljek 27. septembra 1937
Štev. 219. Leto XI. (XVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / TeL nredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri t Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
Impozanten zakliuček naših naiveiiih manevrov
15.000 vojakov defHira na metliškem polju — Pohvala kneza namestnika
Svetovna vojna je prinesla v načinu vojskovanja, v strategiji in taktiki precejšnje prelome. Vsaka vojna prinaša nekaj novega. Če pogledamo nazaj na svetovno vojno in motrimo današnjo situa-c|io v oboroževanju in strateško taktičnih vprašanj, laliko brez nadaljnjega ugotovimo, da so se odtlej izvršile veljke sDremembe. Prvi nauk je dala Abesinija, drugi nauk Španija, tretji muk pa prihaja iz Daljnega vzhoda. Letalstvo, tanki, nove strojnice, protiletalski topovi, dale-kostrelni topovi, motorizirane enote, kolesarske edinice, radio, povsem nova napadalna in obrambna sredstva: vse to daje bodoči vojni povsem novo obeležje.
Vsa ta vojna sredstva in taktično strateške spretnosti se razkazujejo ob velikih, številnih manevrih zadnjih let, zlasti Pa ob velikih letošnjih manevrih od Severnega in Baltiškega morja pa do Sredozemskega morja. Zdi se, kakor da je vsa Evropa v manevrski mrzlici. Pravkar pa so bili' evropejski vojaški odličniki priča največjili manevrov jugoslovanske vojske Ob Gorjancih in obalah reke Kolpe. Niso bili ti manevri kakšna demonstracija, ampak le odraz razmaha razvoja vojne tehnike tudi v naši vojski. Na stotine problemov je bilo uspešno in Vzorno rešenih ob krasno uspelih kolp-skih manevrih: obramba od zračnih napadov, ■zanesljiva poročevalska služba, mreža opazovalnic, skladno sodelovanje pehote, konjenice, letalstva, motoriziranih, pionirskih in topniških oddelkov. Manevri so pokazali, da koraka naša iugosjo venska vojska krepko in čvrsto z napredkom vojne tehnike ter vseh sorodnih strateško taktičnih problemov. Naši vojskovodje razpolagajo danes, to so dokazali ti manevri, z vsem onim, kar je ftujno potrebno, da vojska velike države lahko uspešno brani domovino ter ščiti varnost in mir.
Ob navzočnosti nepregledne množice jiudi, predvsem sokolskih pripadnikov, se •je izvršila po uspešno končanih manevrih ]n borbah med severno in južno armijo °b Gorjancih in obalah Kolpe, impozantna ter veličastna revija delov vojske, ki so se udeležili teh manevrov. V Metliki zbrana množica je v navdušenjem pozdravljala defilirajoče oddelke okoli 15.000 Vojakov. Iz Zagreba in Ljubljane sta prispela posebna nabito polna vlaka občinstva, predvsem Sokolov, ki so prihiteli k tej največji dosedanji reviji jugoslovanske vojske v slavnostnih krojih in s števnimi praporji. Nepopisni prizori navdušenja so se odigrali, ko je naša hra'ora vojska korakala ob navzočnosti Nj. Vis. neza namestnika Pavla mirno slavnostne tribune, odkoder so številni inozemski vojaški strokovnjaki s francoskim generalom Gameiinom ter čehoslov. vojnim 'ninsirom. Mahnikom na čelu in jugoslo-yerrsk-i odličniki motrili to krasno manifestacijo naše vojne moči in nacionalne S|'e- Ponosno so vihrali sokolski prapori |)red tribuno, kje so se razvrstili Sokoli
v	slavnostnih krojih. Nad dve uri je tra-j-‘'a ta impozantna revija konjenice, Romarskega bataljona, konjeniške brigade • armije, konjeniškega topništva, 85.. 35.
'! -6- pešpolka, planinske brigade, top-15 ;va, motoriziram ih čet z eskadronom ,n°tcciklov, t^kov, motoriziranim bata-tl?ncm ter niotoriz. poljskim in gorskim pništvom ter letal s trimotornirni težki-1 *n veliki bombniki.
Priznanje in pohvalo so izražali naši vojski inozemski navzoči vojaški predstavniki in strokovnjaki. Dali pa so ga tudi Ni. Vis. knez namestnik Pavle ob priliki svečanega banketa ob zaključku manevrov v Dolenjskih toplicah, nadalje naš vojni minister armijski general Ljubomir Maric ter čehoslov. vojni minister general Mahnfk.
Knez namestnik Pavle je v svojem govoru izrazil zadovoljstvo, ki ga je pokazala naša vojska ob kolpskih manevrih. Izrekel je prizanje vsem vojaškim starešinam in vojakom ter izrazil obenem radost, ker se je mogel osebno prepričati, da je naša vojska v stalnem napredku ter da je ostala zvesta vsem tradicijam naše slavne preteklosti. Dinastija Kara-djordjevlčev je v teku narodovega življenja ter njegovih epohalnih borbah posvečala največjo pozornost vojski. Ljubezen in zvestoba vojske do dinastije predstavljata moč in ponos naše domovine. Svoj govor je zaključil knez namestnik Pavle ob burnem aplavzu vseh navzočih častnikov in drugih delegatov z vzklikom: »Živel Nj. Veličanstvo kralj Peter II.! Živela vojska!«
Vojni m'nister armijski general Ljubomir Marič pa je v svojem govoru ob svečanem banketu v Dolenjskih toplicah in v posebni izjavi novinarjem naglašal, da je kraljevina Jugoslavija lahko ponosna na svojo oboroženo silo in da lahko zre s popolnim zaupanjem v svojo bodočnost. Njena oborožena sila. je pripravljena in sposobna, da ji zagotovi mimo, častno in napredno življenje. Odziv obveznikov je bil odličen. Posamezne edinice so bile izpopolnjene z vojaki vseh treh plemen in vseh veroizpovedi, radi Česar so bile manevrske sile tudi pravi izraz narodne vojske kraljevine Jugoslavije. Manevrsko delo se je razvijalo pod zelo neugodnimi pogoji, zlasti vremenskimi in terenskimi, pa je radi tega vredno prav posebne zahvale. Materialna iz-vežbanost je popolna, četudi je v neki meri še nedostatna. Poveljevanje vobče je tudi ob tej priliki dokazalo, da je v razumevanju in znanju vojaških ved na sodobni višini. Veliki manevri pa so dali tudi mnogo dragocenih naukov, ki bodo dobro izkoriščeni.
Češkoslovaški vojni minister Mahnik pa je, zahvaljujoč se v imenu vseli vojaških delegacij za ljubeznivo povabijo na manevre podčrtaval, da so imeli vsi delegati priliko, da ponovno ugotovijo sijajne lastnosti jugoslovanske vojske. Navdušeni patriotizem je vodil jugoslo-venski narod v teku zgodovine, njegove vojaške lastnost; ter organizatorični talent pa so izoblikovale njegovo vojno silo.
Vojni minister Ljubomir Marič je razen tega v posebnem dnevnem povelju izrazil pri manevrih sodelujočim skupinam pohvalo in zahvalo ter čestitke k doseženemu delu z željo,' da bi tudi v bodoče bile vredne najvišjega priznanja.
Orjaška manifestacija naše vojske je zbudila v vsem prebivalstvu, pa tudi pr. inozemskih delegacijah najlepši vtis. Ponovno je bil izkazan in potrjen sloves na- j še hrabre vojske, ki se je po končanem j defileju vračala nazaj v svoje garnizije. Z odhodom kneza namestnika Pavla iz Novega mesta in vrnitvijo na Brdo so se zaključne vojaške slovesnosti končale.
Tj naši dosedanji največji manevri ob Kolpi pa so v nas vseh poglobili vero v
„Od volne s Kitajsko do vojne z Moskvo“
TOKIO,« 27. septembra. Tukajšnji emigrantski list »Rossija«, ki vzdržuje tesne zveze z japonskimi vojaškimi krogi, priobčuje pod naslovom »Od vojne s Kitajsko do vojne s sovjetsko Rusijo« članek, ki prinaša med drugim: »Sovjetska vlada nima poguma, da se odkrito postavi na stran Kitajske, pač pa si močno prizadeva, da tajno podpira Kitajsko in s tem slabi vojaško moč Japonske. Cilj te politike je, čimbolj zavleči sedanji konflikt med Kitajsko in Japonsko. Japonska je radi tega prisiljena, da uniči sedanjo kitajsko vlado z maršalom Čangkajškom, da se lahko pogaja z novo kitajsko vlado, ki bo lahko javno nastopila proti boljševizmu. Protiboljševiški dogovor z Nemčijo je premalo učinkovit in je nujna pritegnitev Italije. Japonska pričakuje od Anglije čimprejšnjo likvidacijo boljševizmu naklonjene politike. Japonska bo utnela uveljaviti svoje stališče napram Anglosasom tudi v slučaju, če ne bi hotela Anglija odstopiti od sedanjega kurza. Za Japonsko ni drugega kakor priključek za fašistični velesili Italijo in Nemčijo. Radi tega si japonska vlada prizadeva, da sklene z Nemčijo vojaško zvezo, da drži na ta način sovjetsko unijo v šahu.« Ta članek je zbudil v vseh diplomatičnih krogih veliko pozornost, zlasti ker je bila pretekli teden na Kremlju za hermetično zaprtimi vrati tajna kon-ferenca med Stalinom, Blucherjem, Vorošilovom in Potemkinom, na kateri so razpravljali o vprašanju morebitnega napada sovjetske Rusije na Japonsko. Maršal Bliicher je navodno nujno zahteval napoved vojne Japonski.
Dmes §msfte Mussolini v Bedm
BERLIN, 27. septembra. DNB poroča: Italijanski ministrski predsednik Benko Mussolini dospe danes v Berlin popoldne okrog 17.30. Na berlinskem kolodvoru ga bodo pričakovali člani nemške vlade, ki jih 'bo Hitler predstavil Mussoliniju. Nato bosta Mussolini in Hitler pregledala častno četo in se odtod odpeljala z avtomo-
bili po »Triumfalni ulici« do brandenbnr-§kih vrat ter odtod v Viljemovo ulico do hiše rajhovskega predsednika, kjer bo Mussolini stanoval za časa svojega bivanja v Berlinu. Drevi bo v prostorih državnega kamcelarstva svečan sprejem na čast Mussolinija.
Ta'OQŠm konec udonoslue ke^ju Htultu: 40 mehdk 200 trnjeuih
ALEKSANDRIJA, 27. sept. Tragičen za ključek je imela udanostna svečanost
150.000	egiptovskih delavcev kralju Fa-ruhu in njegovi mladi ^zaročenki. V dolgem sprevodu so delavci korakali k palači Ras El Tin, kjer je mladi kralj sprejel delegate. Ko se je kralj Faruh pojavil
na oknu prvega nadstropja, pa je moral gledati, kako so se valili desettisoči skozi dvorišče v palačo. Dočim so prihajali iz prednjih delov množice vzkliki mlademu kralju, so se začuli iz ozadja v strahoviti gneči zamolkli ^mrtni kriki. 46 ljudi je našlo smrt v tem metežu, 200 je ranjenih.
I
aretacija šefov komunistične omladine. Istotako je aretiran večji del častnikov prve divizije, ki nosi ime »Stalin«.
-MmM m jezova!
VARŠAVA, 27. septembra. Agencia Stefani poroča: Poljski tisk poroča, da je v zvezi z atentatom na narodnega komisarja notranjih del Jezova izvršena
h ida sm*e$a je jtegzaša m eefm-
MADRID, 27. septembra. V Miku noči so se izvršile nadaljnje aretacije na osno-
vi	odkritja neke nove in doslej najnevarnejše zarote madridskih frankovskih elementov. Potrjuje se vest, da so v zaroto zapleteni tudi častniki Miajovega generalnega štaba, ki s<> pošiljali generalu Francu važne podatke o borbi z vladnimi četami in ki so pripravljali padec Madrida. Nadalje je ugotovljeno, da je bila 'v Madridu organizirana »Bela falanga«, ki ima nalogo, da v zvezi s četami generala Franca obkoli Madrid in to na isti način, kakor je bi! obkoljen Santander. Ta falanga, ki je štela 7600 ljudi, naj bi v določeni noči z naglim udarcem zasedla vse važnejše strateške točke v mestu, „ kakor tudi vse javne zgradbe. Francov glavni štab bi b;l o tem
našo vojsko, pa tudi ljubezen do najvišjega predstavnika naše vojne sile Nj. Vel. kralja Petra II. in prevzviženega kraljevskega doma. Naj živi kralj Peter II.! Naj živi naša hrabra vedska!
prevratu telefonski obveščen, nakar b: frankovski glavni štab vrgel v borbo svoje čete in bi bili tako branitelji Madrida od vseh strani obkoljeni in bi se morali umakniti ali pa predati. Ugotovljeno je tudi, da so bile med Madridom in Frankovo fronto vpostavljene tajne telefonske zveze in to v onih predelih, ki so manj zasedeni in kjer so imeli zarotniki svoje ljudi. Ta »Bela falanga« je bila razdeljena v 18 enot, od katerih je imela vsaka zase svojo nalogo, ki bi jo morala izvršiti. Kakor se zdi,-ne bo mogoče poloviti prav vseli pripadnikov te bele falange, verjetno pa je, da bo aretiranih večji del, ki bodo prišli pred preki sod.
V	mestu se opaža velika nervoznost. Iz ozadja so pritegnjena velika ojačanja, ker obstoja sum, da so zarotniki pridobili za svoj načrt celo nekatere edinice na sami fronti ter v mestu.
-------------------------t-----------------
Vrati
..Zastopnika"
Prejeli smo: Dva zastopnika kmetske mladine na fantovskem taboru sta bila iz neke župnije: mladenič in mladenka. Do sem v redu! Kdo ju je zbral, kdaj in kje, ni znano. Toda v redu ni, da sta kmetsko mladino dotične župnije zastopali dve osebi, od katerih je prva v cerkveni, druga v državni službi! Kmetske žulje prepuščata drugim, saj se na takih taborih ni treba z njimi legitimirati !
Žaba se napihuje
Pod tem naslovom piše »Kmetski list« v št. 38: »Bog pomagaj, vendar ne moremo drugače, kakor da brez ozira na levo in desno govorimo resnico. Naše kmetsko gibanje je od svojega početka dp danes ostalo dosledno kmetsko, to se pravi: zastopalo je in zastopa kmetske interese in v rujih ter z njimi skuša interese drugih slojev povezati v vsenarodno celoto. Kako se naj to zgodi, je sproti odvisno od političnega položaja, ki narekuje taktiko dela in izbiranje zaveznikov. Naša premočrtnost, dosledna zvestoba v službi naroda, ne da' miru ljudem, ki javno delo seveda precej drugače pojmujejo kakor mi. Medtem ko nam je kmetski narod in njegov blagor vrhovni zakon, ki mu vedno p odre ju je mo strankarske in osebne interese, žive na svetu tudi ljudje, ki jim je stranka im po njej osebna korist edini cilj in zato pravijo, da mora narod služiti temu. Za ‘a svoj cilj žrtvujejo ti ljudje vse, samo ne svojih žepov in stranke, v kateri vidijo korita m ma'ščobo, s katero se rede. Vežejo pa se na desno in levo, kadarkoli se jim to zdi potrebno in kadarkoli pričakujejo iz kake, pa bodi še tako protinaravne zveze ose bnost ran k a r sk e ga profita. Mirno in brez vsake jeze vprašamo (pa ne morda nje, ampak narod): Odkod imajo ti čudni ljudje pravico, očitati poštenim ljudem grehe, ki so lastni samo njim? Naš kmetski narod je te prevejane špekulante že zdavnaj odklonil i-n samo čaka in se bori za trenutek, ko bo to svojo obsodbo lahko z vso odločnostjo ponovil in potrdil. Narod ve, da so to žabe, ki se napihujejo, žabe, ki se pa vzlic svoji napihnjenosti v smrtni Kroži boje trenutka, ko bo padla nanje težfka roka maščevalne usode — narodove jeze!«
Sveta vojska, limonada, jeruš, cviček, likerjii in še kaj
»Slovenska beseda« piše v štev. 35: »Znano dejstvo je, da »ga« Slovenci radi pijemo in da si ga ob sleherni priložnosti še preradi privoščimo kak kozarček, magari tudi čez^mero. Za vzrok tradicionalnega pitja nismo nikdar v zadregi; zadovoljni smo z vsakim »ur-žahom«, pa čeprav nam ga pes br repu prineSe. Pijemo ob krstu,i pijemo ob poroki, pijemo na birmi, pijemo na novi nihši, pijemo ob volitvah (čeprav je stro go prepovedano), pijemo ob smrti in po pogrebih, pijemp od veselja, pijemo od žalosti, torej z eno besedo: pijemo vedno in povsod, ker bi menda brez pitja padla slava in junaški sloves neizkore-njnjeih Slovencev. Mnogo se je trudila proti temu bistvenemu * slovenskemu običaju potrpežljiva »Sveta vojska« z gospodom Kalanom na čelu. Vsa njena borba je bila brezuspešna. Malinovec in limonada sta podlegla sladkemu vincu in »kroftnemu« jerušu. Neuspešnost te borbe, ki jo vodi še danes na papirju predvsem katoliško in JRZ časopisje, seveda že v naprej namenoma brez upa zmage, je najbrže vpodbudila tudi očete trapiste iz Rajhenburga, da izdelujejo imeniten, močan liker raznih vrst in ga točijo tudi javno na vsakem ljubljanskem velesejmu širokim slovenskim množicam tako dolgo, da postanejo pokuševalci od tra-pistovskega likerja povsem — trapasti. Tudi v »Domoljubu« ir/ »Slovencu« beremo in bojevite članke proti vsakemu alkoholu. Da pa ti članki bolj zaležejo, ie uvrščen tik njih vabljiv oglas šišenske »Centralne vinarne«, ki prav gotovo ni v liberalnih rokah in katere cviček ter dalmatinec najbrže nista v žlahti z vodo ali malindvcem. Sicer pa ie take doslednosti v slovenskem javnem življenju prav povsod več, kakor preveč.«
Slovesen potek Jubilejnih svečanosti ob 10 letnici Tujskoprometne zveze v Mari* boru ¥eera| se je Pufnik preselil v mariborski grad
strijskega zveznega ministrstva za trgo- skem domu, nato pa prisostvovali sio-vino in promet, narodni poslanec dr. V e- vesni otvoritvi razglednega stolpa i» b i e v imenu skupščinskega predsednika Pohorju, ki ga je SPD odstopilo fujsko-
Vrednočenje jubilejev je lahko različno. Deset let borbe proti toku gospodarskih stisk in drugih z mo trnja v pa je zadeva zase. Deset let borbe z lepimi, prodornimi uspehi v takšni dobi pa je naravnost heroizem. To je najtehtnejša utemeljitev za upravičenost slovesne proslavitve 10-letnice Tujskoprometne ziveze v Mariboru. To, kar je jubilantka v prvem deceniju dosegla, more biti zares samo sad žilave vztrajnosti, neutrudnega propagandnega zagona in heroične gorečnosti. Vse to plodonosno delo v službi našega obmejnega narodnega gospodarstva se je sočno in plastično odražalo ob včerajšnjem slavnostnem jubilejnem zboru v Kazini, 'ki je tvoril prvi del včerajšnje jubilejne slovesnosti. Ogled novih reprezentančnih prostorov ' v gradu je tvoril drugo točko včerajšnjega programa, pohod na Pohorje in otvoritev lepo prenovljenega pohorskega razglednega stolpa pa tretji del jubilejnih prireditev.
Za to priliko je bil starodavni mariborski grad, odslej vidrji ter krasni sedež Tujskoprometine zveze v Mariboru, okrašen s številnimi državnimi trobojnicami. Tudi kazinsko poslopje si je za ta praznik borbe, dela in uspehov nadelo svečano lice. S kazinskega poslopja je vihrala državna zastava, kazinska dvorana pa je vsa blestela v žarnicah, zelenju in državnih trobojnicah ob odru in nad odrom, kjer se je nad predsedstveno mizo, kjer so se zbrali zvezini funkcionarji, nahajala slika Ni. Vel. kralia Petra II.
JubHejni zbor v §€az?ni
Brezhibno in dostojno je potekal prvi del včerajšnjih svečanosti z zborom v Kazini. Tople so bile pozdravne besede zvezinega prvega podpredsednika magi-stratega ravnatelja dr. Šubica iz Celja, ki je mesto obolelega predsednika inž. Šlajmerja otvarjal in vodil slavnostni jubilejni zbor. V prvi vrsti je imenoma pozdravil navzoče odličnike in predstavnike, predvsem dr. Rateja kot zastopnika banske uprave, inšpektorja v prometnem ministrstvu in vpokojenega generala Blago j e vica, nadalje -mž. H i n t e r 1 e h n e r j a. g. S e d i a r j a kot predstavnika ljubljanske direkcije, prošta dr. V r a e r j a kot škofovega odposlanca, mestnega načelnika dr. J u v a n a, sreska načelnika Pop o vica in dr. Š i-š k o, narodne poslance dr. J a n č i č a, dr. Veble ta in Gajška, ■zveateega častnega člana bivšega podbana dr. Pirkmajerja, dr. Brauna kot odposlanca avstrijskega zveznega ministrstva za trgovino in prorpet, dr. S c bi e i-c h e r j a kot zastopnika avstrijskih turističnih in tujskoprometnih ustanov ter vse navzoče zastopnike k jubilejnemu zboru povabljenih nacionalnih, gospodarskih, kulturnih in stanovskih organizacij.
Po pozdravnih formalnostih je sledilo silno izčrpno ter podrobno sestavljeno predsedstveno poročilo, ki ga je, prečital g. dr. Šubic. To poročilo vsebuje hi-storiat prizadevanj in teženj Tujskoprometne zveze, ki jo je ustanovil bivši veliki župan mariborske oblasti dr. O. Pirkmajer, ki je zvezi dal čvrste in zdrave temelje, da se je lahko razvila do sedanjega elana in obsega. O vsem tem delu in uspehih v prvem deceniju obstoja in razvoja smo poročali že v številki'z dne 22. t. m. V poročilu se vodstvo zahvaljuje vsem podpornikom im dobrotnikom, pa tudi požrtvovalnemu uradništvn z zaslužnim ravnateljem g. Loosotn na čelu.
Priznanja in čestitke, ki so jih (zastopniki na včerajšnjem slavnostnem zboru, so najlepše spričevalo, ki - ga je mogla Zveza dobiti ob bilanci desetletnega sistematičnega dela v shižbi našega narodnega gospodarstva. Dr. R t e j je spregovoril v imenu g. bana, mestni načelnik dr. .1 u v a n v	-rosta Ma-
ribora, dr. Braun kot zastopnik ,.tv-
S. Čiriča, inšpektor BI a goje vic v .imein.ii centrale, g. D r a g o m a n o v i č v imenu zagrebškega Potnika in tamoš-njih tujskoprometnih ustanov ter ravnatelj dr. Tominšek v imenu SPD. Vse govore je slavnostni zbor sprejel s toplim odobravanjem in je vplivalo si'n o razveseljivo zlasti sporočilo g. dr. B r a u-n a, ko je dejal, da je samo Dunaj poslal letos 12 posebnih vlakov na naš Jadran.
S slavnostnega jubilejnega zbora se je odposlala udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju P e t r u II., ki so jo navzoči stojo poslušali. Razen tega se je odposlala pozdravna brzojavka predsedniku vlade dr. Sto jad in o vi č u, trgovinskemu ministru dr. Vrbaniču, banu dr. Natlačenu, šefu turističnega odseka v trgovinskem ministrstvu g. Rogaševi-čiu ter obolelemu zvezinemu predsedniku inž. Š1 a j m e r j n z željo, da bi čimpre-je okreval in zopet prevzel zvezine pred-sedstvene poste.
V novih Putnikovlh prostorih
Po končanem zboru so si udeleženci jubilejnega zbora ogledali nove, lepe prostore v staroslavnem mariborskem gradu, ki SO’ preurejeni in reprezentančno prirejeni po načrtih našega znanega arhitekta inž. S. D e v a. Gostje so se ob ureditvi prostorov silno pohvalno izražali. Oddelki so razdeljeni na tuzemski, inozemski, menjalniški, bančni, izletni, blagajniški, propagandni oddelek itd. Z novimi prostori je dana Zvezi možnost tesnejšega, bolj orgairmčnega stika z mestom samim, kakor pa ob dosedanjih prostorih, ki so bili za gotove mestne predele odročni.
Mova priznanja tn hvale
r&ove po-
Povabl.jeni gostje so se zbrali nato v spodnji kazinski dvorani, kjer je bil slavnostni obed. Uvodoma se je direktor dr. Šubic spomnil Ni. Vel. kralja Petra II., ki so mu navzoči toplo vzklikali. Med obedom so bile izrečene številne zdravice in napitnice, v katerih se je znova dajalo prisrčno priznanje zvezinemu j uspešnemu 10-letnemu delovanju s po-jsebnim ozirom na marljivo uradništvo t direktorjem g. Loosom na čelu, ki ga moramo smatrati kot dušo v vsem tem velikem mehanizmu tujskoprometne tvornosti in dejavnosti. Po pozdravnih besedah direktorja dr. Šubica, ki je pohvalno omenjal projektanta novih prostorov inž. Deva, 'so med drugim spregovorili dr. Ratej za bansko upravo, podžupan F. Že bot v imenu mariborske mestne občine, ustanovitelj in zvezi.n častni član bivši podban dr. Pirkma-j e r, ki je v zgoščenih, silno poučnih izvajanjih razčlenjeval vzroke, ki so ga napotili do ustanovitve Tujskoprometne zveze v Mariboru, nadalje bivši župan dr. Lipo Id, ki je izrekel Zvezi iskrene čestitke v imenu zadruge »Mariborski teden«,'studenški župan Kaloh v imenu okoliških občin, zbornični svetnik Ferdo P i n t e r kot zastopnik zbornice TOI, nadzornik Pretnar v imenu ptujskega Olepševalnega društva. Ig. Berlič iz jPtuja-v imenu gostilničarstva in g. D r a-j g o m a n o v i č iz Zagreba. Vsi govor-j nikj so prikazovali velike zasluge Tuj-j skoprometne zveze za dvig tujskega pro-jmeta na vsem področju bivše mariborske oblasti. G. dr. Lipo Id pa je zlasti opozarjal na zasluge magistralnega di-rektorja dr. Šubica, predsednika inž. iziažait |š ] a j m e r j a in ravnatelja g. Loosa.
Pohod k razglednemu stolpu na Pohorju
V treh avtobusih so se odpeljali gostje okoli 15. ure po novi avtomobilski cesti na Peharje, kjer so se najpreje rekoiiko ustavili pri Mariborski koči in Pohor-
prometai zvezi, ki je s pomočjo tvrdke inž. Jel e n e c in inž. Šlajmer stolp lepo in primerno prenovila. Senjor našega mariborskega planinstva ravnatelj dr. Tominšek je imel ob tej prih«1 otvoritveni nagovor, v Katerem je prikazal zgodovino tega razglednega stolpa.
V	prostorih Mariborske koče se je otvoritvena slovesnost nadaljevala in je izrekel v imenu vodstva mariborske podružnice SPD navzočim gostom prisrčno dobrodošlico gospodar g. Franjo Ma-j e r. Spregovorili so še direktor dr. S u-bic, ravnatelj dr. Tominšek, naš IjB” domili in včeraj nekoliko manj poetično razpoloženi pohorski poet Ljudevit Z o r-zut. Vmes pa je vpadal v besedo žlahtno’ in žmahtno inž. J e ! c n e c, ki si je stekel za prenovitev razglednega stolpa nevenljive zasluge.
S tem so se zaključile včerajšnje jubilejne slovesnosti, ob kateri priliki ;e ju-bilamtka prejela celo vrsto čestitk in Vfi' znanj iz vseh delov države, pa tudi iz inozemskih tujskoprometnih centrov. Bilanca Tujskoprometne zveze v Mariboru je kakor napotna delovna knjiga za druge tujskoprometne ustanove v naši državi. Maribor je v zadnjih letih mnogo, zelo mnogo zaslovel baš radi tega vztraj-nega, sistematičnega dela Tujskoprometne zveze v Mariboru. Sam pofek jubl' lejnih slovesnosti pa je bil najboljša propaganda za naš tujski promet, saj so bili navzoči tudi odlični predstavniki dragih držav, ki so odhajali z najlepšimi vti-s o Mariboru ter njega .okolici. Tujsko-prOmetni zvezi pa želimo, da bi bila it^j druga dekada blagoslovljena z ‘seto*1 uspehi in sadovi, kakor je 'bila deležrA v prvem desetletju svojega obstoja in razvoja. Hkrati pa izrekamo v imenu naše obmejne javnosti Tujskoprometni zvezi ob njenem jubileju naše na>jprisrčnejše čestitke in najtoplejše priznanje vodstvu in ravnateljstvu za sistematično, vztrajno in vzorno delo v službi mašega narodnega gospodarstva.
mmse
Hišni posestniki iz Zrkovske ceste se
s polno pravico hudujejo radi slabega stanja omenjene ceste. Pri najhujši vročini smo bili deležni abesinskega prahu, katerega imamo tukaj v izobilju radi autobusprometa. Že davno so nam re' kli, da dobimo občinsko škropiljko. Sedaj, ko je deževno vreme, pa imamo mlakuže, da je strah in groza. Cestnega gramoza ni, kaj pa naj napravimo, da bode cesta dostopna tudi za nas davkoplačevalce, ali naj isto »pošodramo« s plevami ali kaj? Obljub pa smo že davno siti. Davkoplačevalci.
fk¥iu % tikmke@a
Nova občinska uprava. Ker je občinski odbor občine Apače, ki je bil izvoljen pri oktobrskih volitvah, razrešen, čeravno je imel že tretjega predsednika, t. j. prvega, drugega in tretjega kandidata liste, ki je zmagal a,je bil izvoljeni občinski odbor sedaj celotno razrešen ter imenovana no.va šestčlanska uprava. 141 ,je že prevzela svoje posle.
Trgatev. Radi stalnega deževja je *‘l" čelo grozdje zelo gniti ter so začeli zlasti kmetski vinogradniki že s trgatvijo. Trgatev se je začela zlasti v Medjimurju-Ta zgodnja trgatev bo dala pač kvalitativno mnogo slabši pridelek od prejšnji i let, vendar nočejo kmetski vinogradni*1 čakati niti dneva, ker je vsak dan slabše vreme, čez teden -dni bodo obrani s«ko-raj vsi’ vinogradi v okolici Štrigove proti Čakovcu.
SfifiF smetite se' CŠNUEH
2iUoustoa
' i:'?z-zgii7jgrri^fasaBB
Anglija v borbi proti malariji v južni Srbiji. Pred nedavnim je pripotoval v London znani specialist za preventivno medicino sir Malcolm Watson, ki je potoval nekaj tednov po Južni Srbiji, da tam prouči zdravstvene razmere, oso-bito v pogledu malarije. Cilj njegovega potovanja je bil, da organizira borbo proti malariji. Pomen njegovega potovanja je tem večji, ker ima Watson izkušnje iz tropskih krajev britanskega imperija. Rudniška podjetja Trepča, Ko-paonik in Zletovo, ki pripadajo slovitemu angleškemu trustu Selection, so posvetile vso svojo pozornost malariji, ki razsaja osobito v teh krajih naše države. Dr. Watson je v spremstvu naših strokovnjakov izdela! podroben načrt. Po katerem naj bi se ti kraji čimprej osvobodili malarije.
Uvoz in proizvodnja zdravil iz balkanskih držav. Berlinski časopis »Die chemische Industrie« prinaša podatke o svetovni proizvodnji in porabi zdravil in pravi glede balkanskih držav: »Balkanske države spadajo k onim predelom Evrppe, katerih prebivalstvo uporablja najmanj zdravil. Če računamo prebivalstvo balkanskih držav na 47 milijonov in da porabijo letno le za 20 miljonov mark Pravil, potem sledi iz tega, da ne po-rabi en prebivalec na Balkanu na leto liti za pol marke zdravil. Najneugodnejši je položaj v Jugoslaviji in Bolgari. V Jugoslaviji je proizvodnja zdravil Še v povoju, število preparatov pa, ki iih je mogoče dati 15 milijonom v večjih količinah na razpolago, je zelo majhna. Tudi Bolgarija večinoma uvaža potrebna zdravila, im sicer letno za milijon mark. Romunija proizvaja zdravij za 2—3 milijone mark, Grčija pa za 1 milijon, dočim jih uvaža za 3—4 milijone mark.
Malarija pri nas. V našem listu smo že poročali o pojavu malarije na Dravskem polju. »Delavska politika« pa piše v štev. 75: »Malarija je bila pred vojno v Sloveniji neznana prikazen. Po vojni Pa se je stanje temeljito preobrnilo. Ne samo, da so jo prinesli mnogi vojaki domov iz svetovne vojne, jo zanašajo sedaj tudi vojaki, ki služijo vojaški rok v okuženih krajih Južne Srbije. Malarija je nalezljiva bolezen. To imamo priliko opazovati zadnja leta med šolsko mladino, kjer je pričela ponekod razsajati kot prava epidemija, n. pr. v okolici Maribora. Krivda je v tem. da se obolele Vojake pošilja neozdravljene domov, tu Pa, namesto, da bi se ukrenilo potrebno za njihovo zdravniško oskrbo, do popol nega ozdravljenja, ostanejo prepuščeni N sami sebi. Splošno prepričanje je, da se bolezen prenaša na ta način, da navaden komar ali muha sesa kri bolnika in Piči potem zdravega človeka ter ga okuži. Kot lajiki se ne moremo spuščati v podrobno razglabljenje o tem problemu, mislimo pa. da so sanitetne oblasti Pozvane, ukreniti potrebno, da preprečijo splošno okuženje Slovenije z malarijo.«
Dihanje otrok. Otroke moramo že v zgodnji mladosti navajati na dihanje skozi nos in ne skozi usta. Le tako se bodo že zgodaj za vse življenje navadili na higijensko in nenevarno dihanje. Dihanje skozi usta je namreč zelo nevarno in škodljivo za človeško zdravje. Zrak na ta način hitreje in lažje prodira v Pljuča ter nima dovolj časa, da bi se segrel. Dlačice v nosu pa filtrirajo zrak, mu odjemljejo prah ter druge škodljive sestavine, tako da prihaja zrak, vdihan skozi nos, že primerno segret in očiščen v Pljuča. Zato naj starši pazijo na otroke, da tudi 'med spanjem nimajo odprtih ust.
, Bolezni žolča. Med našim ljudstvom se vedno pogosteje slišijo tarnanje o bolezni žolča in žolčnih kamnih. Zdi se, kakor da ta bolezen prejšnja desetletja ni bila tako zelo razširjena, kakor je da-nes. Bolezni žolča so težka in nevarna obolenja. Zdraviti jih mora zdravnik-strokovnjak in sicer zelo vestno. Za ^ne. ki trpe zaradi žolčnih kamnov v z°ičnem mehurju, je važno, da nikdar jle zavživajo nobenih mrzlih pijač ali ■>edi. Ne smejo piti mrzle vode ali mor-
Krasna zmaga mariborskega Sokolstva - Mariborske sokolske wste zopet prvaki v državi
Včerajšnji dan pomeni za naše obmejno Sokolstvo dan izredne zmage in uspe ha. Na prvenstvenih tekmah jugoslovanskega Sokolstva v odbojki, ki so se vr-šilg dne 26. sept. 1937. v Zagrebu, sta obe naši domači vrsti članov in članic po bratski in trdi borbi zmagali krepko in odločno. Včerajšnje tekme so bile prirejene, da se izbereta najboljši vrsti članov in članic, ki boste reprezentirali našo državo na slovanskem prvenstvu začatkom oktobra v Sofiji in drugo leto na 10. vsesokolskem zletu v Pragi. Ra-dujemo se, da bo naš Maribor s svojimi krepkimi sokolskimi borci vršil to častno dolžnost.
Tekem so se udeležile zmagovalne vrste iz 8 oblasti, v katerih je .25 sokolskih žup tekmoValo za prvenstvo. V Zagreb so dospele vse vrste članov in 4 vrste članic.
Tekme so bile na visoki stopnji in je bila borba med posameznimi vrstami izredno ostra. Tekmovanje je bilo izvr-
šeno po izločilnem načinu. Člani so imeli kot svojega prvega nasprotnika župo Sarajevo in so zmagali z rezultatom 15:0 in 15:2. V drugem kolu je bil nasprotnik (župa Celje)‘premagan z rezultatom 15:4 in 15:8. K zaključni tekmi, ki se je vršila popoldne ob navzočnosti številne publike in strokovnjakov, je nastopila naša župa z župo Beograd. Naša zmaga s 15:4 in 15:11 je navdušila publiko in posebej še poznavalce te izredno lepe igre. Dosedanji državni prvak je bila župa Ljubljana, ki je pa v drugem kolu morala prepustiti zmago Beogradu, ki je v izredno ostri igri dosegel svoj uspeh v treh setih. Naši fantje so bili prepričani, da bodo nastopili pri zaključku proti Ljubljani kot svojemu staremu rivalu, a beograjska vrsta je odločila drugače. Igra naše sokolske vrste je bila na višku in' splošna sodba strokovnjakov je bila, da so izvežba-nost, odlična postava, preciznost v igri, smiselno podajanje in pred. vsem izredna prodornost in sila pri napadu nekaj,
kar je našo vrsto odlikovalo in postavilo daleč pred drugimi na mesto zmagovalca. Trud in skrb vodnika vrste je bila nagrajena s palmo zmage.
Cla'nice so imele W svoji prvi tekmi kot nasprotnico župo Ljubljana, ki so jo premagale v razmerju 15:9 in 16:14. Ta tekma je bila najtežja in so naše sestre pokazale pri tej tekmi neverjetno borbenost in videli smo, da niso tudi potem, ko so Ljubljančanke vodile že 13:7, izgubile volje. V tej edino odločilni tekmi so naša dekleta, ki branijo prvenstvo države sedaj že petič, bila res dobra. Pri zaključni tekmi z župo Celje, kjer so zmagale naše s 15:4 in 15:11 pa setre niso smatrale potrebnim pokazati kaj znajo. Ta tekma ni bila niti izdale-ka na višini prejšnje tekme z Ljubljano.
Sokolski Maribor se raduje, da pozdravlja v svoji sredi zmagovalce in zmagovalke. Ta palma zmage bodi v zadoščenje in priznanje tekmovalcem in vodnikom!
Smrt Cankarjeve učiteljice. V Smetanovi ulici št. 40 je preminila v častitljivi starosti 77 let upokojena učiteljica Ivana Neuhold. Rajnka je bila učiteljica I. Cankarja. Žalujočim naše iskreno sočjrtje!
Pošta Maribor 1 (Slomškov trg) obvešča občinstvo, da bo počenši od 1. oktobra t. 1. okence v pritličju za sprejem ■priporočenih pošiljk, brzojavk in telefonskih pogovorov odprto do 20. (8.) ure; Od 20. ure dalje bo- sprejemal brzojavke brzojavni oddelek (II. nadstropje) telefonske pogovore pa telefonski oddelek (L nadstr.). Priporoke se v izjemnih in nujnih slučajih lahko predajo med 20. in 21. uro pri okencu brzojavnega oddelka (II. nadstropje), vendar je občinstvo napro-šeno, da preda svoje priporočene pošiljke še pred 20. uro v pritličju.
Grob pri grobu. V tuk. splošifti bolnišnici sta preminila 4Slctni posestnik Zun-kovič Jožef iz Zlatoličja ter Korent Marija, 431etna posestnica iz Sv. Bolfenka v Slov. goricah. Žalujočim naše toplo sočutje !
Izropana grofovska grobnica. Grofi Batthyany imajo pri Gornji Lendavi sredi gozda družinsko grobnico, ki je zidana v obliki kapelice. V tej grobnici počivajo^ telesni ostanki Batthyanyjevih prednikov, in sicer 4 po številu. V omenjeni grobnici so 9 rakve. ki so dvojne. Notranja je iz stekla, zunanja rakev pa iz pločevine. Ko pa je te dni obiskala grofica Ernestina Betthyanyjeva grobnico, je ugotovila, da so doslej še neznani zločinci vdrli v grobnico, odprli vse rakve ter odnesli 4 dragocene svečnike iz pločevine. Zadevo je grofica prijavila orožnikom, ki so ugotovili, da je bil vlom izvršen naj-brže že pred leti, zlasti ker so okna na kapelici že več let razbita. Storilci so naibrže stikali za dragocenostmi, ki da jih so imeli pokojniki na sebi. To potrjuje dejstvo, da so tudi steklene rakve pri glavi razbite. Ni pa mogla grofica povedati, ali so imeli njeni predniki zares dragocenosti na sebi. Orožniki so uvedli obširno preiskavo, da b izsledili skruntelie grobnice.
Nedelja kot ribje oko. Kot da bi se ki-
mavi kimavec hotel oddolžiti za vse svoje grehe, ki jih je storil v svojem dvaj-setšestdnevnem kraljevanju, se jiam je včeraj dobrikavo in velikodušnonasmeh-uil in pognal iz mestnega naselja v še svežo-naravo lepe tisoče meščanov. fAo-gel si natančno razbrati, kako so Mariborčani siti kimavčeve nepretrgane solzavosti. ki je izzvala toliko škodo. Razveselile so te one nepretrgane procesije v popoldanskih urah proti Kamnici, Šen-petru, Radvanju itd. Tudi Pohorje je imelo minoigo gostov. Kimavec je vsaj malo zdravnal račun mestne in okoliške gostinske obrti, v čemer je bil tako enostranski, v škodo okolice. Prav. če ie vsaj malo nadoknadil dobro voljo in dal cesarju, kar je po sedanjem stanju njegovega. Pridružimo se pretežno glasno
l da jesti sladoled, ker bi to utegnilo ka-| tastrofalno vplivati na prebayne organe 1 in srce.
izraženi želji občinstva in sicer onega iz mest in dežele: Naj bodo taki dnevi v kimavčevi skorajšnji oporoki tudi za njegove ostale in vse oktoberske dneve!
Uredništvo in uprava »Jutra« in »Ve-černika« se nahajata sedaj na Grajskem trgu 7, prvo nadstropje in imata tlefon št. 24-55.
K?no kavarna. Danes ponedeljek in jutri v torek poslovilni večer svetovne atrakcije »Johny in Billy«, ki sta zadnjih
1.0	dni sijajno zabavala goste.
Društvo jug. drž. in samoupravnih upokojencev v Mariboru sporoča, da je treba prijave za prejemanje draginjskili doklad predložiti finančni direkciji v prvi polovici oktobra, toda ne pred 1. oktobrom. Članstvo je dobilo tozadevne obrazce, ki jih lahko odda tudi v društveni pisarni.
Umetiški klub sklicuje nujno sejo jutri v torek ob 20. (za književnike in glasbenike) v kavami Bristol.
Za revno deco obmejnih šol. Najveselejši dogodki na naših obmejnih šolah so gotovo božičnice, ki jih' prireja leto za letom Družba sv. Cirila in Metoda. Stotine ubogih otrok željno pričakujejo, da jim prinese božiček, poslan od dobrot-nikov-cirilmetodarjev, toplih obleke, čevljev, knjig m drugih takih potrebščin, ki jim jih starši v današnjih težkih časih ne morejo kupiti. To nedolžno veselje hoče tudi letos pripraviti Družba sv. Cirila in Metoda ubogim otročičkom obmejnih šol. Da se dobijo za te božičnice potrebna sredstva, priredita mariborski podružnici CMD v soboto dne 2. oktobra t. 1. zvečer v Narodnem domu trgatveno veselico s petjem, godbo in plesom. Mariborska javnost bo gotovo pozdravila to plemenito stremljenje obeh podružnic CMD ter se bo v velikem številu odzvala vabilu in s tem pripomogla prirediteljicama do zadovoljivega uspeha, ubogi obmejni Šolski deci pa pripravila nedolžno božično veselje.
Rok za priglas gledališkega abonmana je podaljšan. Radi zelo velikega zanimanja za letošnji gledliški abonma je podaljšan rok za priglas do vštevši petka, 1. oktobra. Ne zamudite zadnje ugodne prilike zasigurati si cenen obisk gledališča v vsej bodoči sezoni.
Iskal je orehe, našel pa smrt. 1 Metni posestniški sin Ivan Škurnik iz Breznega j vrha je nameraval nabirati orehe. Splezal je na orehovo drevo, pri čemer se mu je spodrsnilo. Pomilovanja vredni otrok je padel z orehovih vej z višine 12 metrov na tla. Padec je bil usodepoln, ker se je otrok nabodel na vejevje in je kmalu zatem v mlaki krvi izdihnil. Na lice mesta poklicani zdravnik je mogel ugotoviti samo smrt, ker je otroku ranilo vejevje prsmi koš in srce. Z otrokovo nesrečno usodo sočustvuje vsa soseščina.
Poroko je hotela preprečiti. Včeraj zjutraj je bila v frančiškanski cerkvi poroka nekega tovarniškega delavca. V trenutku, ko je ženin nameraval z neve-s sto pred oltar, je pri vhodu v cerkev pri-j skočila k ženinu neka ženska, ki je ma-Ihajoč z nožem grozila ženinu, da ga bo usmrtila, če se poroči. Razjarjeno žensko
Grajski kino. Ludvika Ganghoferja največji roman »Samostanski Lovec« dne
'L oktobra svečana premijera.
so svatje le s težavo ukrotili. Poklicali so na pomoč najbližjega službujočega stražnika, ki je žensko odpeljal na policijo, kjer so jo zaslišali in pomirili. Pri zasliševanju je ženska izjavila, da je z ženinem živela nad 9 let v skupnem gospodinjstvu. S svojim nastopom je hotela preprečiti njegovo poroko radi tega, ker ji je postal nezvest in jo je njegova ,-iezvestoba silno razburila. Njen poizkus se je seveda ponesrečil, ker se je poročni obred po njeni aretaciji izvršil mirno m brez vsakega incidenta.
Dobra srca. Protituberkulozni ligi so darovali ob protituberkuloznem tednu: Dr. Trstenjak 20 din; neimenovani 20; Brinšek Stanko 60; neimenovani 50; dr. Rudolf Bolim 100; rodbina Valaster 100; tkalski mojstri tvrdke Hutter 100; preddelavci tvrdke Hutter 200; obrato-vodje tvrdke Hutter 350; skupaj 1000 dinarjev.
Nad Radvanjem je zopet zažarelo nebo.
Po nekajtedenskem presledku požarnih nesreč, ki v zadnjem času vznemirjajo naše Razvanje, je v noči od sobote na nedeljo zopet zbudil iz sna Razvanjčane požarni alarm. V gospodarskem poslopju posestnika Dregariča Štefana je okoli 3. ure zjutraj nenadoma in iz doslej še nepojasnjenih vzrokov izbruhnil ogenj, ki je na mah zajel vse gospodarsko poslopje in hleve. Vrli in požrtvovalni domači gasilci so bili kmalu zatem na mestu požara in pričeli z gašenjem. Na pomoč so prihitele še ostale požarne brainbe iz Maribora, Bohove, Radvanja, Pobrežja in Peker. S skupnim naporam se jim je po enournem gašenju posrečilo lokalizirati ogenj, žrtev ognjenega elementa je postalo 60 kokoši, 3 svinje z mladiči vred ter vse gospodarsko orodje z gospodarskim poslopjem vred. škodo cenijo na 20—25.000 dinarjev. Kako je ogenj nastal, se ne ve, pač pa sumijo, da je bil ogenj podtaknjen ter da mora biti t« stalno na delu zlobna požigalna roka.
Med umetniki.
Komponist Auber ni nikdar po9ečal or. --ih premier svojih takratnih tovarišev.
»Toda, zakaj? — so ga nekoč vprašali znanci.
»Če je stvar slaba,« jim je odgovoril Auber, »se samo jezim, če jo gledani; če je pa dobra in če doživi nspeh, se jezim Še bolj!«
Prednost.
A: »Moj oče je stražnik na konju.«
B.: »Ali je radi tega kaj na boljšem?«
A.: »O seveda. Kadar je kakšen pretep ali demonstracija, se lahko veliko preje umakne kakor stražnik-pešec.«
Ne pozabi naročnine!
SstOVUui aHLauIo
Tekmovanie za prvenstvo mariborskega okrožia LNP postala vedno zanimivejše
SK Rapid na čelu tabele —
Katastrofalni poraz SK Železničarja v Murski Soboti — ISSK Maribor in SK Rapid pregazila Cakovčane
Včeraj so se v tekmovanju za prvenstvo mariborskega okrožja v Mariboru, Čakovcu in Murski Soboti odigrale prvenstvene tekme, katerih izid je precej vplival na prvenstveno tabelo. V Mariboru so pripisovali srečanju ISSK Maribora s Čakovečkim SK precejšnjo važnost, pa smo po poteku igre videli, da ni ČSK na mariborskih tleh bogve kako nevaren nasprotnik. SK Mura si je v Murski Soboti izposodila Železničarje za dobavitelje prav čedne diference go;.ov, pa tudi SK Rapid je imel v Čakovcu precej težaven posel s tamkajšnjim Gra-djanskim, vendar se mu je posrečilo, da je izbil nasprotniku dve dragoceni točki. Od zadnje nedelje se je prvenstvena tabela precej spremenila in izgleda po včerajšnjih tekmah takole:
SK Rapid	4	3	0	1	11: 9	6
SK Mura	3	2	0	1	9: 5	4
ISSK^ Maribor	4	2	0	2	15:11	4
SK Železničar	4	2	0	2	11:14	4
čakovečki SK	2	1	0	1	8: 6	2
Gradjanski	3	0	0	3	3:13	0
ISSK MARIBOR : ČAKOVEČKI SK
ISSK Maribor si je izbral Rapidovo igrišče za torišče prvenstvene tekme proti čSK, kjer se je včeraj zbralo okoli 400 gledalcev. Od začetka sta obe moštvi prikazali nekaj energičnih potez, ki pa so se končavale pred golom mlačno.
Vendar pa je bilo po stilu igre in po pred-vedenem tempu sklepati na napet potek.
To je trajalo okoli 15 minut, potem pa ie ISSK Maribor spravni svojo kombinacijsko mašinerijo v pravi tek in slika se je na .mah sprevrgla. Toda do prave odločnosti so se povzpeli šele proti koncu prvega polčasa. Uveljavili pa so jo tudi Se v drugem polčasu do nekako 20. minute. Potem je mašinerija nenadoma in nepričakovano odpovedala, tako da so tudi gostje prišli do besede in krepko navalili in to prav do poslednjih fazah igre.
TSSK Maribor je zasluženo zmagal.
Toda rezultat ni prava slika glede znanja obeh moštev. Glasiti bi se moral precej druigače. Razlika golov bi namreč mogla biti prav za prav precej večja, če bi namreč imel ISSK Maribor zanesljivega strelca, ki bi znal zrele pozicije realizirat’.
Tako pa se je moral ISSK Maribor zadovoljiti s tremi goli, dasi je 'bila prilika za 6, 7, 9 in več golov. Kombinacijske poteze nudijo sicer gledalcu užitek, toda večina »fuclarija« pred nasprotnikovim golom postane sčasoma dolgočasna. Goli, goli! To je smoter modernega nogometa, sicer se lahko pripeti, da bo ISSK Maribor lepega dne v lepoti umrl...
Čakovečki SK je bil včeraj proti ISSK Mariboru brez prave moči. Napadalna vrsta je bila zelo slabo sestavljena ter se ni mogla 'povzpeti do smiselne skupne igre. Krilcev ČSK sploh ni imel, ker so se ti večinoma udejstvovali v obrambi.
Obramba je bila še najboljši del moštva, Skok v daljino: ]. Skok (2) 5.95; 0 dasi smo pogrešali mnogo svoječasnili Radko (M) 5.75; 3. Joža (2) 5.74 m.
vrlin.
Igra sama je potekala v živahnem tempu ter je bila v znamenju lepe in fair igre. Sodil je g. Pečar iz Ljubljane. V presoji ofsidov jo napravil nekaj bistvenih napak, v splošnem pa je bil dober in objektiven, vodja.
Dopoldne se je odigrala na stadionu SK Železničarja prvenstvena tekma med mladino SK Železničarja in mladino ISSK Maribora, fc{ se je pod vodstvom g. Nemca končala z zmago SK Železničarja v razmerju 2:1 (1:0).
SK RAPID : SK GRADJANSKI 2:1 (1:0)
_ Ta tekma se je odigrala v Čakovcu, čeprav ni Rapid pokazal pneveč lepe igre, je vendarle njegova zmaga popolnoma zaslužena. Tekina je bila prav napeta in temperamentna. Gradjanski je nudil povsem nepričakovano krepak odpor in bi kaj kmalu Rapidu odvzel točko. Sodil je v splošno zadovoljstvo g. Ko-pič iz Maribora.
SK MURA : SK ŽELEZNIČAR 5:0 (1:0)
_ Po visokem porazu pretekle nedelje v Čakovcu se jo mariborski Železničar po-
dal včeraj v Mursko Soboto, da pomeri svoje moči s tamkajšnjo SK Muro. Vrnil se je praznih rok in s kopico golov... Tako se je naša domneva, da bodo imeli vsi klubi v Murski Soboti težko stališče, uresničila. Sicer pa je bila tekma ves čas zelo živahna in niti od daleč ne tako enostranska, kakor bi'bilo soditi po rezultatu. Železničarji so bili pridno na poslu, toda napadalcem se ni včeraj prav nič posrečilo. Mura je zaigrala z izrednim elanom in kakor pravijo igralci SK Železničarja, je zmaga SK Mure popolnoma zaslužena.
Sodil je g. Berglez iz Zagreba objektivno in dobro.
Ostale nogometne tekme.
Celje: SK Celje:Trbovije 6:0 (2:0).
Ljubljana: Jadran:Hermes 1:0 (0:0).
Kranj: Reka:Kranj 3:2 (2:2).
Jesenice: Svoboda:Bratstvo 7:1.
Zagreb:	Goncordia: Jugoslavija	1:0
(1:0).
Split: Hajduk:Gradjanski 1:1 (1:1).
Beograd: SK Ljubljana :Jedinstvo 0:0; BSK:Hašk 4:1 (1:1).,
Sarajevo: SlavijarBASK 1:0 (1:0).
Uspeli lahkoatletski miting SK Železničarja
Včeraj dopoldne se je vršil na stadionu SK Železničarja lahkoatletski miting, ki ga je priredil SK Železničar v proslavo stotega nastopa znanega in priljubljenega atleta Franca Podpečana za barve svojega kluba. Mitinga so se Udeležili v velikem številu atleti klubov SK Rapid, SK Mura, SK Železničar in SK Maraton. Pred pričetkom tekmovanja so se zbrali atleti vseh nastopajočih klubov pred tribuno, kjer je čestital jubilantu v imenu SK Železničarja predsednik inž. Uran ier mu izročil krasno spominsko darilo. Nato so čestitali Podpečanu zastopniki ostalih klubov, in sicer Planinšek v imenu Zveze slovenskih lahkoatletskih klubov, E. Bergant v imenu Olimpijskega odbora, dr. Jetmar v imenu SK Rapida, Vidic in Šapac v imenu SK Maratona, prof. Žor-ga v imenu SK Mure in Starešina v imenu lahkoatletov SK Železničarja. Sledilo je tekmovanje in so bili rezultati naslednji:
Tek 100 m: 1. Miihleisen (R) 11.7; 2. Stropnik (Ž) 11.9; 3. Starešina (Ž) 12.
Tek 3000 m: 1. Gennovšek (M) 9.57; 2. Podpečan (Ž) 9.58; 3. Zupan (Ž) 10.05.
Skok v višino: 1. Orosy (I) 1.65 m; 2. Krajnčič (Ž) 1.60; 3. Jeglič II (R) 1.60 m.
Štafeta 4 X 200 m: 1. Rapid 1.40.4; 2. Železničar 1.41; 3. Mura 1.53.2.
Met krogle: 1. Vidic (M) 11.90 m; 2. Radič (R) 10.41; 3. Jeglič (R) 10.41 m.
Štafeta 4X1500 m: 1. Rapid 19.0.1; 2. Železničar I 19.0.5; 3. Železničar II 20.25. Štafeta Maratona je bila s časom 18.56.1 diskvalificirana.	i
Met diska: 1. Radič (R) 37.98 m (nov mariborski rekord); 2. Vidic (M) 31.33; 3. Jeglič II (R) 30.67 m.
Smrtna kosa. Umrla je 511etna Roza Š i k a r j e v a, soproga tukajšnjega gostilničarja. Gospa Šikarjeva je podlegla operaciji. Pokopali so jo v Gradcu. Zapušča soproga in 7letno hčerkico. Naj v miru počiva, žalujoči rodbini naše iskreno sožalje!
Obrtna šola. S 1. oktobrom se prične v Marenbergu obrtna šola. Tako se bo letos, namesto lanskega tečaja, ki se je radi znanih zaprek začel šele decembra, •otvorila prava obrtna šola, ki bo trajala predpisano' dobo od oktobra do maja. Voditelj obrtne šole je šolski upravitelj g. Tomažič Božidar.
Komemoracija za pokojnim T. Masa-rykom. Na dan, pogreba prvega predsednika ČSR T. G. Masaryka je bila v tukajšnji šoli lepa komemoracija. Raz državnih poslopij so vihrale žalne zastave in oznanjale smrt velikega prijatelja Jugoslavije.
Živahna hmeljska kupčija. Cene hmelju so poskočile in sicer na 2600 Din za 10 kg. Radi tega porasta cen je bila zadnje dni kupčija zelo živahna in so naši hmeljarji prodali okrog 250 metrskih stotov najlepšega hmelja, tako da je doslej dobra tretjina letošnjega pridelka vnovčena.
h živijekja in sveta
Mrtve bodo obujali k življenju
Po zadnjih vesteh, ki so prispele iz iord lianske univerze v Newyorku, je bil tamkaj te dni preizkušen poseben aparat za obujanje mrtvih, predvsem onih, ki so bili usmrčeni z udarci električnega toka. Iznajditelja tega čudodelnega aparata, ki bo odslej obujal mrtve k življenju, sta dr. Leonardo Picoli in dr. Viliam Mak Rif. Pr: sestavljanju tega čuda moderne tehnike sta izhajala oba izumitelja iz povsem dokazanega dejstva, da povzroči električna struja smrt na ta način, da omrtvi mišičevje. Protisunek električne struje zelo nizke napetosti zadošča, da živci ponovno ožive ter da začne srce zopet normalno biti. Najnovejšo in edinstveno pripravo za obujanje mrtvih so medtem že preizkusili na ljudeh in živalih in so se tovrstni poskusi posrečili s toliko preciznostjo, da ni pri tem obujanju utrpel noben notranji organ prav nobene poškodbe.
V vlaku
»Pridržite, prosim, mojega malega-.« »Prosim! Toda zakaj ravno jaz?«
»Ker imate ravno vi nepremočljiv plašč!«
(Iz »Ošišanega ježa«.)
Prodam
Prodam poceni globok OTROŠKI VOZIČEK
Naslov v upravi.' 5395
Sobo odda
S 1. oktobrom oddatn veliko prazno
SOBO
Taborska 13.	5394
Službo dobi
Mlado, pridno DEKLE ZA TRGOVINO
išče cvetličarna \Veiler. 5399
Stanovanje
GOSPODA
sprejmem na hrano in stanovanje. Tržaška c. 57=1, nasproti Delavske pekarne.
5398
ODDAM SOBO IN KUHINJO
Cankarjeva 5, Studenci. 5392
Pouk
NEMŠČINA. ITALIJANŠČINA
po lahki, hitri metodi. Zajamčen uspeh. Tattenbachova ul. 27-1, srednja vrata. 5357
Kupim vse vrste
lij
in jabolka za gospodinstvo
Jakob Kuntner
eksport sadja
Maribor, Kopitarjeva 12*
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih I
Skrivnosti
31
Mastil je, da 'bi bilo najboljše ubežati iz Francije in se naseliti kje v tujini ter se pozneje, ko bi ga že pozabili, vrniti domov. Pozneje pa se je odločil za drug načrt.
Velike vsote danarja, ki ga je dvignil iz banke pismom gospe Kuran, so radi ogromnih izdatkov v sedanjem sijajnem življenju, hitro kopnele. In strah in skrb sta ga navdala za Blainkino bodočnost, ko bo premoženja zmanjkalo.
Njegove misli so vzele v kombinacijo gospo Kuram in sestavil si je prekanjen načrt.
Gospo Kuran ne bi bilo težko prepričati, da je Blanka deklica, ki jo je našel
gospod Morton. Toda -nemogoče je bilo Blanko pregovoriti, da bi se vdala v to prevaro.
Ko je spregovoril par besed v tem smislu, se je Blanka tako odločno uprla njegovemu načrtu, da nekaj dni ni upal na njeno stanovanje. In vendar je moral najti izhod iz zamotanega položaja! Everardu se ni bilo bati, če ostane v Parizu, ker je bila njegova smrt uradno potrjena, bi vendar raje napravil izlet na Angleško.
Blanko je zadnje čase nadlegovala čudma misel. Odkar ji je oče najel razkošno stanovanje v eni izmed najodličnejših ulic v Parizu, je izgubila deklica vso prejšnjo veselost in razigranim; t.
»Ali mar nisi tukaj zadovoljna?« jo je vpraševal oče in se zadovoljen oziral po razkošju, s katerim je obdal svojo hčer. »Ali mar nisi srečna?«
»Srečna?« je odgovarjala Blanka in zamišljeno povesila glavo. »Zakaj bi ne bila srečna?«
»Ako ti česa manjka, mi povej! Ukazuj samo in tvoje želje se bodo takoj izpolnile!«
Tedaj je Blanka z očitnim nemirom pogledala svojega očeta.
»Ali ste mar bogati?« je dejala in zardela.
»Saj vidiš, da sem«, je odgovarjal nesrečnik.
»Gotovo ... Pa ne vem, zakaj . . . zakaj je vse tako dragoceno pri meni...«
»Ali, pusti to!«
»Vi ste mi tako dobri, oče moj, in bojim se, da se vam bom zdela nehvaležna — toda navadili ste me, da vam povem, kar mislim.«
»Govori torej!«
»Ne bodite hudi . . . meni se pa zdi, da
ibi bila bolj sre-čtna, bolj mirna, če bi stanovala v sivoji prejšnji sobici, ki mi ie bila tako ljuba.«
»Saj ni bilo v njej skoraj nič oprave.«
»Res je, oče, bila je preprosta, a tam se je dalo bolj prisrčno moliti.«
Everard je utihnil. Razumljivo je, da •je obdajal ■'strah; bal se je Blankinih slutenj in trepetal za njegovo usodno skrivnost.
Poleg tega so ga še vznemirjale besede gospe Kuran, ko je govorila o Mortonovem grobu.
Everard je tako bil v veliki zadregi in s strahom se je vpraševal, kako se naj reši iz zagate.
Premišljeval je o vseli teh stvareh m dospel uro po obisku pri gospej Kuran do Vollculpine hiše in tiho potrkal na vrata, ki so se takoj nato odprla.
(Dalje.)
Ia&ja koaeoseij »Juira« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratpi del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.