Poštnina plačana V gotovini. Leto XXU., št. 154 Ljubljana, četrtek S. julifr 1941-X1X Cena cent. 70 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 34-92 ln 33-92. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S.Am Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—i za inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenlenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano Vojna na evropskem vzhodu: hujši nemški pritisk Dvini in vsej finski meji - Nemški klin proti Berezini Stockholm, 2. julija, d. Posebni dopisnik francoske poročevalske agencije javlja: Poleg dosedanjih glavnih odsekov na vzhodnem bojišču severno in južno od Pri-petskega in Rokitenskega močvirja sta sedaj postala prizorišče silnega nemškega priti ,ka še frontna odseka ob reki Dvini in na rusko-finski meji. Medtem ko na skrajnem jnžnem delu vzhodne fronte sovjetslia vojska uporno zadržuje pritisk rumunskih in nemških čet, so nemške divizije, ki prodirajo od Lvova proti vzhodu, ponovno pridobile na terenu ter prizadele odsiopajočim sovjetskim četam hude izgube. Južno od Rckitenskega močvirja je nemška ofenziva po zavzetju Lučka nekoliko popustila v silovitosti, toda tudi tu sovjetska vojska ne more vzdržati nemškega pritiska ter se počasi umika. Najgloblje je nemška ofenziva nanredo-vala severno od močvirij ob reki Pripet, kjer se je nemška vojska v o,bliki ostrega Itiina zarezala preko Minsko, že globoko na sovjetsko ozemlie ter zavzema sedaj portojanke za nov udar ob rok: Berezini. Na baltiškem frontnem odseku divjajo ogorčeni boii ob reki Dvini. V teh borbah posega na obeh straneh odločilno v borbe letalstvo. Sovjetske čete branijo ogorčeno svoje utrjene postojanke na desnem bregu reke Dvine. vendar pa se ie po zadnjih inrcrmaoijah Nemcem z močnejšimi edi-nicnml že na več mestih posrečilo prestopiti reko. po pad^u l?ige je treba računati, da bo n r ka ofenziva na baltiškem boji-ščn še h'*rr.ie napredovala. Enn izmed glavnih bojišč je sedaj na r'-"':eni, in sicer na treh točkah: na Ko-r°?r-ki ožini. deloma tudi cb severni obal« I.adoškega j^-ern t°r v obmejnem nnsn, k?f r se. f l^znica Murmansk—Leningrad najbolj približa zalivu Kantalahtl na Be-!• : t~ lo ognjišče vojnih opera- cij -e na podro. H n^oja, ki predstavila i? -orlnr« v rn"o sovjetsko optm-če, k; z'-p!:a dohod v Finski zaliv. Ke.kor poroda vojaški sotrudnik švedskega H ta »Stcckhclrns Tldningen«, so f " .ko ?cte v Fa n ?:o ui obkolile 20.000 mož hr.jrro sovjetsVo posadko, Iti skoraj nima ver- «fk--.«e možnosti za umik. Na Karelski ožini je čsmd"i*?e bol- občuten nemški pritisk v smeri na Leningrad. Dasi ima*o Kov ti t'i zbranih mnogo oklopnih diviz'j, vendar nimajo mnogo ananj?., da 1»! m«gli vzdržati nadaljn.fi nemški pobod proti Le-nin gradu. Na skrajnem severnem frontnem odseka «o nemške čete že na več mestih dosegle železniško progo. ti * 9 FJGII RT v« Eerlin, 2. julija, d. Iz Hitlerjevega glavnega stana ie bilo snoči objavljeno naslednje posebno poročilo: V torek clonnM;:e so zavzeli oddelki n?m-ške vojske Sigo, petem ko jc že v nedeljo brzi oddelek pod poveljstvom polkovnika Lascha v naglih pohodih preko Litve v boju vdrl v južnezapadni del mesta. Stockholm, 2. jul. u. švedski listi omenjajo v zvezi z zavzetjem Rige, da je radijska postaja v Rigi včeraj ob 10. dopoldne objavila proglas nemških oblasti, da je mesto zasedla nemška vojska. Kmalu nato je postaja prenašala pozdrav nemški vojski v imenu »osvobojenega leton-skega naroda«. Kratka oddaja je bila končana s pozdravom Hitlerju, ki so mu sledile letonske narodne pesmi. Postaja je nato oddajala do 13. izmenoma patriotska in vojaške letenske pesmi, obvestila in navodila prebivalstvu. Zlasti je bilo naročeno prebivalstvu, naj se zadrži mirno in vzdrži vsakih represalij. To navodilo je bilo ponovno precitano, ker so mnogi lastniki trgovin, ki so jim jih svoječasno boljševi-ki odvzeli, hoteli sedaj zlepa ali zgrda si sami vzeti nazaj svoje imetje. Oddaje radia v Rigi so se končale z nacionalno himno »Naj Bog čuva Letonsko«. (»Piccolo«.) Berlin, 2. jul. s. Vsi lisit' so davi objavili po Sno nemško službeno vojno poročilo, ki beleži zavze+je Rige. Pri tem naglašajo, da se nerrrke vojne operacije na vzhodni fronti izredno naglo razvijajo. »Borsenzeitung« beleži, da pomeni padec Rige izvojevanje ene najvažnejših postojank v borbi proti Sovjetski Rusiji. Nemške vojne sile so dosegle nov zelo velik uspeh spričo nad vse modernega orožja in tudi najmodernejših načinov vojevanja. Največji delež pri tem uspehu pripada nemrkim letalskim sil?m, ki že popolnoma obvladujejo ozračje nad Rus^o »Zvvolf-Uhr-Blatt« opozarja na trgovinski in industriiski pomen Rgc. R;ca se lahko povsem enači z Leningradom. Poleg tega ima povsem nemški značaj, o katerem pričajo celo njene stavbe in sploh vsa njena fizionomija. Posadfea v Hangoj« obkcSfena Stockholm, 2. jul. ir. List »Tidningen« poroča, da je v Hangoju na Finskem, kjer se nahaja od lani sovjetsko mornariško oporišče, sedaj obkoljenih okoli 25.000 sovjetskih vojakov, ki nimajo nobenega upanja, da bi se rešili. V okolici Hangoja so že v teku hudi boji. Abo\ W S * Helsinkt Mfr.lo Ujeti sovjetski padalci Helsinki, 20. jul. ir. Zadnje dni so finski vojaki zajeli več sovjetskih padalcev, ki so bili spuščeni na več točkah Finske z nalogo, da bi izvršili sabotažna dejanja na vojaških in civilnih objektih. Napadi na Sirske ladje Helsinki, 2. jul. s. Listi objavljajo novo vrsto sovjetskih napadov na Finsko. Tako beležijo, da so ruski težki topovi 4. oktobra 1910 obstreljevali finsko motorno ladjo »Venus«, ki je bila na poti v Leningrad. K sreči ladja ni bila zadeta. Dne 21. oktobra je finska motorna ladja »Astrid« zapustila Leningrad s tovorom soli. V bližini Byoer-ta je bila torpedirana od sovjetske podmornice in se je potopila z vso posadko vred. Le trije mornarji so se rešili. V septembra 1. 1936. je sovjetska podmornica na enak način potopila finsko jadrnico »Suomi« v Finskem zalivu. Slovaško vojno poročilo Bratislava, 2. jul. d. Snočnje slovaško vojno poročilo javlja: Slovaška vojska je zlomila nadaljnji sovjetski odpor ter nadaljuje zasledovanje sovražnika, ki se umika. Ukrajinsko prebivalstvo pozdravlja slovaško vojsko kot osvobodilca. V mestih in vaseh sprejemajo vojsko s slavoloki in s slovaškimi zastavami. Ukrajinski ubežniki se v skupinah priključujejo slovaški vojski, število ujetnikov in vojnega materiala, ki jih je zajela slovaška vojska, neprestano narašča. Slovaške čete so prodrle že 100 km daleč na sovjetsko ozemlje. Bratislava, 2. julija, d. Drugo slovaško vojno poročilo se glasi: Slovaška vojska nadalje razbija sovražnikov odpor ter zasleduje sovražnika na njegovem umikanju. Ukrajinsko prebivalstvo pozdravlja slovaške vojake, ker so ga narodno osvobodili ter ga rešujejo od komunizma in internacionalizma. Rusi pozdravljajo Slovake v mestih in vaseh s postavljanjem slavolokov, na katerih vihrajo tudi slovaške zastave. Komaj morejo najti prave izraze hvaležnosti za bratsko pomoč. Ukrajinci prestopajo v celih skupinah iz sovjetske v slovaško vojsko kakor tudi v nemško, kjer se ne smatrajo za ujetnike, marveč se spuščajo na svobodo. Množina zajetega vojnega materiala ter število ujetnikov stalno naraščata. Slovaške čete so prodrle že do 100 km globoko na sovjetsko ozemlje. V borbah so se doslei posebno odlikovali nadporočnik Kunklis, korporali Kupek in Krasnička, kakor tudi strelci Pleska in Putis. Bratislava, 2. julija, d. Omenjanje slovaških čet v nemškem vojnem poročilu je zbudilo v vsej Slovaški neizmerno veselje in zadovoljstvo. Slovaki vidijo v tem ne le priznanje za nastop slovaških čet v težkih borbah okrog Lvova, marveč tudi počaščen je, ki jasno izraža vsemu svetu, kako je slovaški narod upravičen imeti svojo lastno državo. Slovaški narod je razen tega ponosen na svoje vojake, ki se hrabro drže ramo ob rami s svojimi nemškimi tovariši. -Jutro" Madžarsko vojno poročilo Budimpešta, 2. julija d. Vrhovno povelj-ništvo madžarske vojske je objavilo ob 10. uri komunike, v katerem pravi, da madžarske čete ob podpori letalstva in ob sodelovanju z zavezniki nadaljujejo svoje operacije v skladu z določenim načrtom. Boji v zraku Berlin, 2. jul. d. Nemške čete so v svojem junaškem napredovanju na ruskem bojišču v hitrih napadih na sovjetslia letališča ponovno uničile ali zaplenile več sovjetskih letal. Tako je bilo na letališču v Kutinu 28. junija zaplenjenih 6 sovjetskih bombnikov, 6 šolskih letal, dva bombnika v montaži in 6 letalskih motorjev. Prav tako so zaplenile nemške čete ob tej priliki mnogo municije. Berlin, 2. jul. s. Včeraj je nemško letalstvo posebno intezivno bombardiralo zbirajoče se sovražne čete in kolone na pohodu. ki so se pomikale na nove posto-janpe v zaledju sovjetske fronte. Železniške proge so bile na več krajih pretrgane. Celi vlaki so bili razdejani. Uničenih je bilo tudi mnogo motornih vozil in tankov. Berlin, 2. juL d. Nemško letalstvo je včeraj svoje glavne napade na ruskem bojišču usmerilo proti koncentracijam sovražnih čet ter sovražnim vojskam na umiku, nadalje pa so bili bombardirani železniški kolodvori in proge. Nekaj vlakov je bilo razdejanih. Prav tako so bombe uničile več tovornih vozil in tankov. Berlin, 2. jul. ir. Po uradnih podatkih so nemška letala v letalskih bitkah nad ruskim bojiščem sestrelila 30. junija skupno 235 sovražnih letal. Protiletalsko topništvo je istega dne uničilo 28 sovjetskih letal, 59 letal pa je bilo uničenih na zemlji. Na ta način se je število sovjetskih letal, ki so bila tega dne uničena, povišalo na 322. Istega dne so Nemci izgubili samo 12 svojih letal. Samo pri Pečengi je bilo v ponedeljek sestreljenih 5 ruskih letal. Bombardiranje Bukarešte New York, 2. jul. d. O zadnjih napadih sovjetskega letalstva na rumunsko prestolnico Bukarešto objavljajo ameriški listi nekatere podrobnosti: Ameriški vojni poročevalci poročajo, da škoda ni preobčutna. Več bomb je padlo v okolici glavnega kolodvora. V prvi vrsti pa so sovjetska letala koncentrirala svoje napade na predmestje Ba-neasa, kjer se med drugim nahaja tudi civilno letališče rumunske prestolnice. To predmestje je bilo precej hudo poškodovano. Kakih podrobnosti o številu človeških žrtev ameriški listi ne navajajo. Sovjetska protiletalska zaščita Stockholm, 2. jul. d. Sovjetska vflada je izdala odlok, ki poziva vse sovjetske državljane v starosti od 16. do 60. lota ter vse ženske v starosti od 16. dc 50 leta, da se formirajo v lokalne odkiice za protilotai- Nuove perdite navali inglesi Due piroscafi affondati, un incrociatore e due cacciatorpediniere danneggiati, tre velivoli abbattuti II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data dl 2 luglio il seguente bollettino di guerra n. 392: NelTAfrica settentrionale, sul fronte di Sollum, attivita di artiglierie. Velivoli itaiiani e tedesehi hanno continuato a batte-re le opere e gli apprestamenti difensivi della piazza dl Tobruk ed hanno colpito navi alla fonda nella rada. Dopo le azioni aeree contro navi nemiche a nord di Bardia, riportate nel bollettino di ieri, in successivi attacchi sono sta^ ti affondati due piroscafi, danneggiati un incrociatore leggero e due cacciatorpediniere, abbattuti tre velivoli da caccia che tentavano proteggere le unita navali. NelTAfrica orientale, a Debra Tabor, le nostre eroiche truppe hanno respinto un. nuovo attacco del nemico. Nove izgube angleške mornarice Dve ladji potopljeni, neka križarka in dva rušilca poškodovana in tri letala sestreljena Glavni stan Oboroženih Sil je objavil 2. julija naslednje 392. vojno poročilo: V severni Afriki delovanje topništva na fronti pri Solumu. Italijanska in nemška letala so še nadalje napadala objekte in obrambne naprave tobruške trdnjave. Zadetih je bilo več ladij v luki. Po letalskih napadih na sovražne ladje severno od Bardije, ki jih omenja že včerajšnje vojno poročilo, sta bili pri nadalj-nih napadih potopljeni še dve sovražni, ladji, neka križarka in dva rušilca sta bila poškodovana, 3 lovska letala, ld so skušala ščititi ladje, pa "so bila sestreljena. V vzhodni Afriki so naše junaške čete v Debra Taboru odbile nov sovražni napad. L'Al to Commissario Ecc. Grazioli a Mirna peč. — Visoki Komisar Eksc. Grazioli v Mirni peči. Ecc 1'Aito Commissario ricevnto a Treb- n saluto della Milizia Fascista a Trebnje nje/ — Sprejem Visokega Komisarja — Pozdrav Fašistične Milice v Trebnjem; v Trebnjem sfco zaščito. Vsa mladina od 7. do 16. leta se bo v posebnih tečajih organizirala za pomožno silužbo v pasivni protiletalski zaščiti ter se bo morala zlasti seznaniti, kako se ravna s plinskimi maskami. Vedno več španskih prostovoljcev Madrid, 2. jul. s. Po vsej Španiji se nadaljuje pokret prostovoljcev za borbo proti Sovjetski Rusiji, še vedno se prirejajo velike demonstracije po mestih, ki se jih udeležuje vse prebivalstvo. Cela brigada reševalnih avtomobilov španskega Rdečega križa se je z vsema sanitejskimi potrebščinami vred prijavila za sodelovanje na vzhodni fronti. Madrid, 2. julija s. španski tisk posveča še vedno vso pozornost dogodkom na ruski fronti. »Arriba« piše, da so Nemci že v prvem tednu borbe dosegli uspehe, ki jih nihče ni pričakoval. »ABC« piše, da so samo kavarniški strategi mislili, da bosta takoj zavzeta Leningrad in Kijev. Ostali listi pišejo, da bi se morala proti* boljševiške borbe udeležiti vsa Evropa* General Wavell premeščen v Indijo Posledica neuspehov v Libiji in na Kreti Rim, 2. jul, s. General Wavell, ki je doslej poveljeval angleškim silam na Bližnjem vzhodu, je bil premeščen v Indijo, kjer je prevzel poveljstvo nad tamkajšnjimi angleškimi silami. V angleški javnosti je napravilo to najgloblji vtis ter jo je še bolj desorientiralo. Službeno premestitev ni bila pojasnjena. Verjetno je, da je bil general Wavell premeščen zaradi neuspehov, ki jih je doživel v Libiji in na Kreti, nekateri pa sodijo, da mu je nujno potrebno nekoliko počitka, ker je moral v zadnjem času prenesti silne napore. Njegov naslednik Auchinlock je doslej poveljeval angleškim silam v Indiji. V angleški javnosti njegovo ime ni mnogo znano. New Tork, 2. juL d. Ass. Press poroča iz Londona, da doslej angleška vlada ni objavila še nobene obrazložitve za premestitev generala Wavella v Indijo, komentarji angleških listov pa izražajo mnenje, da je premestitev najbrže posledica angleških neuspehov v Libiji in na Kreti. Drugi izražajo mnenje, da je Wavellu neobhodno potreben dopust. Wavellov naslednik na mestu vrhovnega poveljnika angleške vojske na Bližnjem vzhodu, general Auchinlock, je popolnoma neznana osebnost za široko javnost. Star je 57 let. Pravijo, da je strokovnjak za novi način obrambnega vojevanja, ki zahteva okretnosti in sposobnosti, da pripravi sovražniku presenečenja. Stockholm, 2. jul. d. Kakor javlja Reu-ter, je bil angleški minister Littleton kot član vojnega kabineta s posebno misijo poslan na Bližnji vzhod, kjer bo zastopal angleško vlado. Glede naloge, ki jo bo imel predstavnife vojnega kabineta Littleton na Bližnjem vzhodu, izražajo mnenje, da bo moral predvsem vzpostaviti angleški prestiž v. Iraku, Iranu in Turčiji. Hrvatski poslanik v Bratislavi Bratislava, 2. jul. rs. Slovaška vlada je pristala na imenovanje dr. Dragutina Totha za hrvatskega poslanika v Bratislavi. »JUTRO« St 151 Jfeeribefi, S. VIT. I9fl-XIX Nemško vojno poročilo Prt Bjalistoku je bilo ujetih 100.000 sovjetskih vojakov zaplenjenih 400 tankov In 300 topov Iz glavnega stana vodje, 2. jul. Vrhovno vojno poveljništvo objavlja: Na vzhodu napredujejo operacije proti sovjetski oboroženi sili po načrtu. Južno od Pripetskega močvirja je prišlo pri Zlo-szovu (zapadno od Lvova) do bitke oklopnih voz, v kateri je bilo 100 sovjetskih oklopnih voz nničenih. V okolici Dubna (se verno vzhodno od Brodyja) so prišli oddelki sovjetskih oklopnih voz med naše divizije, ki so zadaj sledile kot rezerva, in' so bili po dvodnevnih bojih povsem uničeni. 120 oklopnih voz je padlo v naše roke. Velik del sovjetskih armij, ki so bile obkoljene vzhodno od Bjalistoka, je bil v teku včerajšnjega dneva dokončno uničen. Med neizmernim plenom se je dalo našteti okrog 100.000 ujetnikov, 400 oklopnih voz in 300 topov. Kakor je bflo javljeno že v posebnem poročilu, je Riga v naši posesti. Tudi Vin-dava je bila zasedena. Skupaj s finskim zaveznikom so borbene skupine naše vojske v napadu prodrle preko sovjetske meje v srednji in severni Finski. Nemško letalstvo je tudi včeraj podpiralo operacije kopne vojske s stalnimi napadi na zbirališča sovražnih čet, skupine oklopnih vozil in postojanke topniških baterij. Sovražne čete, ki se umikajo proti vzhodu od Lvova in pri Minsku na Estonsko, so zaradi letalskih, napadov utrpele hude izgube. V zaledju sovražnika je bilo uničenih \'eč transportnih vlakov in en oklopni vlak. Tudi v borbi proti že znatno oslabljenim holjševiškim letalskim edini-eam so bili doseženi novi uspehi. Skupine madžarske vojske so prodrle s karpatskih prelazov v Galicijo in so se po načrtu pridružile nemškemu napadu. V boju proti Angliji so potopile podmornice na severnem Atlantiku in zapadno od Afrike 7 sovražnih ladij s skupno 40.200 tonami. Drug parnik je Ul poškodovan ▼ topniški bitki. Bojna letala so uničila na morju okrog Anglije in na Atlantikn 3 trgovske ladje s skupno 10.500 tonami In hudo poškodovala velik tovorni parnik. Druga bojna letala so zadnjo noč obmetavala celo vrsto pristanišč na vzhodni, jugovzhodni in jugozapadni obali Anglije z bombami težkega kalibra. Pred severnoafriško obalo so nemška in italijanska bojna letala 30. junija potopila dve trgovski ladji in so dosegla zadetke z bombami na neki lahki angleški križarki in na dveh rnšilcih. Včeraj so nemška bojna in strmoglavna letala uničila v pristanišču v Tobmku dve trgovski ladji. Razdejala so tndi skladišča in so prisilila sovražne baterije protiletalskega topništva k molku. V noči na 1. julija je bombardiral močan oddelek nemških bojnih letal ponovno angleško pomorsko oporišče Aleksandrijo. Povzročeni so bili obsežni požari v pristaniški okolici in v vojaških napravah. Sovražnikovi poskusi, da bi podnevi napadel zasedeno ozemlje ob Kanalu in tndi posamezne akcije manjšega števila bojnih letal tja do okolice Hamburga, so se zrušili s hudimi izgubami za sovražnika. Lov-s!ca letala in protiletalsko topništvo so sestrelila 5, mornariško topništvo 2, straž ni čoln pa eno angleško letalo. Ponoči je sestrelilo protiletalsko topništvo še dve angleški bojni letali ob kanalski obali. V pretekli noči ni bilo letalskih operacij nad nemškim ozemljem. Stotnik Balthasar je izvojeval 27. junija svojo 39. in 40. zmago v zraku, nad-poročnik Leesmann pa 30. junija svojo 21. in 22. zmago v zraku. V sunku proti Rigi se je z osebno hrabrostjo posebno odlikoval polkovnik Laseh, poveljnik pehotnega polka. Brezupne angleške utvare Trst, 2. jul. u. Berlinski dopisnik tržaškega »Piccola«, Taulero Zulberti, obravnava v daljšem članku sedanji kočljivi položaj Sovjetske Rusije ter pravi med drugim: V Angliji se še vedno vdajajo raznim utvaram ter iščejo rešitve v raznih spletkah in izmišljotinah. Najnovejša rešilna bilka, ki se je opri jemljejo Britanci, je članek nekega izrazito anglofilskega lista v To-kiju. ki opozarja Japonce, da bo po zlomu Sovjetske Rusije prišla na vrsto Japonska in da se bo Nemčija nedvomno gotovo začela vtikati v japonski življeniski prostor. V zvezi s tem tidijo Japonci, da se razprostira njihov življenjski prostor od Vladivostoka do Uiala. Japonska vlada je res iz taktičnih ozirov počakala nekoliko dni. preden se dokončno odloči, kakšno stališče bo zavzela v križarski vojni, ki naj Evropo in svet osvobodi najhujšega sovražnika sodobne omike, boljševizma. Vendar pa si morajo biti v Angliji na jasnem, da je nazoT japonskega lista le glas posameznika, ki ga je ostali tisk že po zasluženju zavrnil Kako prazne so take nade, se je pokazalo že s tem da so vse države trojnega pakta priznale nankinško vlado ter s tem Japonsko še bdi j pritegnile v svoj krog. To priznanje ima velik poli- tičen pomen ter kaže složne m enotno sodelovanje podpisnic trojnega paleta Menda ne bo odveč, ako se pri tei priliki sipom-nimo, da je zunanji minister maršala Čang-kajška smatral za potrebno, da je tik pred izbruhom nemško-ruskega spopada napovedal veliko zvezo Rusov. Angležev in Američanov, ki bi imela med drug'm tudi to nalogo, da likvidira japonski vdor na Kitajsko. Tudi gotovo ni slučaj da je Rusija po podpisu trojnega pakta še znatno povečala dobave vojnega materijala maršalu Cangkajšku. Vse to je Japoncem dobro znano in njihov molk spričo dogodkov na ru-sko-nemški fronti se ne sme tolmačiti v tem smislu kakor bi radi Angleži. Ruske vojske se še vedno umikajo, dočim nemške sile z uspehom skušajo onemogočati Rusom reden umik. medtem pa se v diplomatskem svetu v Moskvi že kaže izvestno razburjenje. Mnogi diplomatje že pripravljajo svoje kovčege, nekateri so celo že zapustili Moskvo ter razpeli šotore nekje dalje na vzhodu, seveda v veliki bližini velike transsib irske železniške proge. Med prvimi, ki je začel pripravljati sivojo prtljago, je seveda angleški poslanik Cripps, ki ga bo na umiku spremljala tudi vsa go-spodarsko-vojaška komisija, ki ji načeluje in je zato tudi odgovoren za njo. Priznanje Vangčingvejeve vlade Ustvarjanje novega reda na Daljnem vzhodu Tokio, 2. jul s. Na Japonskem je izzval korak evropskih držav, ki so priznale kitajsko vlado v Nankingu, veliko zadovoljstvo. »Japan Times« beleži, da je bilo priznanje Ital:je, Nemčije, Rumunije, Slovaške, Hrvatske in Bolgarije sprejeto v Nan-kingu kako*- v Toki ju z \el*kim navdušenjem. List ugotavlja, da je do tega prišlo neposredno po službenem obisku Vangčing-veja v Toki ju in po uspehu k: je bil dosežen z razpisom velikega notranjega posojila. Na Kitajskem se je že priče' ustvarjati novi red. Stališče, ki so ga zavzele evropske države, bo v velik' meri pospešilo realizacijo japonskih načrtov Madrid, 2. jul. s. Zunanje ministrstvo je objavilo, da je španska vlada v sporazumu z vladama Italije in Nemčije včeraj pravno priznala vlado v Nankingu. Sofija, 2. jul. s. Bolgarska viada je sklenila priznati kitajsko nacionalno vlado v Nankingu. Zunanje ministrstvo je o tem brzojavno obvestilo predsednika nankimke vlade Vangčingveja. Zagreb. 2. jul. .s. Zunanji minister dr. Lorkovič je poslal predsedniku nankinike vlade naslednjo brzoiavko: Čast mi je sporočiti Vam da je danes vlada neodvisne Hrvatske v duhu trojnega pakta in v sporazumu z vladama v Rimu in Berlinu službeno pr znala nac cmalno vlado v Nankingu, ki ji predsedujete. Stockholm, 2. jul. d. Angleška službena poročevalska agencija je danes razširila vest, da bo kitajski zunanj- minister Taiši danes najbrže podal vladno deklaracijo, da Čangkajškova vlada v Cungkingu prekinja diplomatske odnošaje z Nemčijo in Italijo ter da bo razen diplomatskega zastopstva odpoklicala tud; ves svoj konzularni zboT iz teh dveh držav. Ameriška opozicija zahteva odstop Kssosa Hud odpor proti vmešavanju Zedinjenih držav v evropsko vojno Nev York, 2. julija, d. Govor, ki ga je imel v ponedeljek zvečer v Bostonu ameriški mornariški minister Franklin Knox in v katerem je neprikrito zahteval angažiranje ameriške vojne mornarice na Atlantiku, je zbudil po vsej Ameriki velikansko pozornost in tudi razburjenje. Kakor poroča agencija Ass. Press iz Washingto-na, krožijo v tamkajšnjih oficioznih krogih vsakovrstne špekulacije. Nekateri sodijo, da znači Knoxov govor uvod v važno izpremembo dosedanje vladne politike nasproti Nemčiji. Zlasti je presenetilo v Zedinjenih državah, da je mornariški minister govoril o potrebi intervencije ameriške vojne mornarice tako direktno ter sklepajo, da je treba govoru pripisovati poseben pomen tudi v tem pogledu, da se lahko smatra kot izraz, da je ameriška vojna industrija prišla že popolnoma v tek ter da postaja kos realizaciji načrta, v katerega je bila vprežena. Senator Wheeler je takoj po Knoxovem govoru v pismeni izjavi zahteval, da mora minister Knox podati ostavko, odnosno, da ga mora vlada razrešiti njegovih poslov. Wheeler v svoji pismeni izjavi pripominja, da mu je znano, da je Knox zavedajoč se Rooseveltovih ponovnih izjav demokratskim poslancem, da ne mara spraviti Amerike v vojno, pričel sedaj direktno propagirati aktivno ameriško vojno akcijo, s čimer se je pregrešil proti ustavnim določbam Zedin;'enih držav Knox mora zaradi tega odstopiti ali pa se mora odstraniti s svojega mesta. V trenutnem mednarodnem položaju, nadaljuje Wheeler v svoji izjavi, ne sme Amerika na čelu svoje voj- ne mornarice trpeti nobene neodgovorne, ekscentrične osebnosti, tem manj pa osebnosti, ki prelamlja komaj pred letom dni dano besedo. VVashington, 2. jul. d. Predsednik Roosevelt je izjavil včeraj na konferenci tiska v Hydeparku novinarjem, da ima upanje, da Zedinjene države ne bodo vstopile v vojno, pripomnil pa je takoj nato, da obstoji razlika med upanjem in vero. Ce bi vprašali prebivalstvo Zedinjenih držav, ali je treba iti v vojno, je dejal Roosevelt, bi gotovo velika večina odgovorila negativno. Na vprašanje, ali je še vedno mnenja, ki ga je izrazil ob začetku sedanje vojne, da bodo lahko Zedinjene države ostale izven vojne, je odgovoril Roosevelt, da ni takega mnenja nikdar izrazil. Letalski boji na zapadu Berlin, 2. jul. d. V noči na torek in včeraj dopoldne je bilo sestreljenih 19 angleških letal. Nad Nemškim zalivom je bilo uničenih 13 angleških letal, med njimi 3 štirimotorni bombniki. Nemška lovska letala so sestrelila 5 letal, mornariško ništvo 5, protiletalsko topništvo pa 3 «Jb obali Kanala so bila. sestreljena nadaljnja tri angleška letala, nad Nizozemsko pa tudi 3. Pri teh operacijah ni bilo izgubljeno nobeno nemško letalo. San Sebastian, 2. jul. ir. Kakor javlja uradno angleško poročilo, so tudi preteklo noč nemška letala razvijala aktivnost nad Anglija. Bombe so bite vržene na več toOc južnozapadne Anglije ter je bala povzročena škoda. Berlin, 2. jul. s. Angleška vojna letala so skušala včeraj prodreti nad francosko ozemlje ter nad obalno področje severne Nemčije, vsi poskusi pa so se izjalovili Dve mesti sta bil za kratek čas alarmirani. Sovražne letalske sile, ki so ju napadle, so imele že v nekaj minutah hude izgube. Nemški lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 4 letala. Kakor vse kaže, jih je pri obeh napadih sodelovalo osem. Pred preosnovo finske vlade Berlin, 2. juL (DNB) Iz Helsinkov poročajo. da se je iz dobro informiranega vira zvedelo, da se pripravljajo v finski vladi izpremembe. Pred vsem pričakujejo, da se bo v vlado vrnil Vaino Tanner, ki je bil že član raznih finskih kabinetov, pa se je maral na ruski pritisk odpovedati aktivnemu sodelovanju v finski politiki ter po sklenitvi zadnje mirovne pogodbe med Helsinki in Moskvo podati ostavko La consolidazione della vita economica Lubiana, 2 luglio. Ultimato il cambio del dinaro e posta in circolazione la Lira, in tutta la provincia e stato fatto un altro sensibUe passo avanti nell'azione che il Governo Fascista conclude, tramite 1'Alto Commissario, per adegUare la vita economica della nuova provincia a quelle del Regno. Gli stipendi ed i prezzi vengono ormai calcolati in lire. Anehe i francobolli sono stati sostituiti con quelli italiani. Aboliti i permessi di circolazione all'inter-no e stabiliti sulla linea di demarcazione tutti i servizi di controllo, la normalizza-zione volge verso la totale inclusione della nuova provincia nel territorio metropoli-tano. Produzione e vendita della legna da cellulosa L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, vista la propria ordinanza 4 giugno 1941-XIX, n. 39, sulla disciplina della produzione e della vendita dei combusti-bili vegetali nella provincia di Lubiana, ritenuta la necessita di integrare tale disciplina estendendola anehe alla legaa da cellulosa, ordina: Art. 1. Le norme di cul all'ordinanza 4 giugno 1941-XIX, n. 39, concernenti la disciplina della produzione e della vendita dei combustibili vegetali, seno estese alla legna da cellulosa. Art. 2. Dalla data di entrata in vigore della presente ordinanza, e inibita a oro-duttori e commercianti l'esportazione e la vendita per esportizione di legna da cellulosa. Art. 3. Entro il 30 giugno 1941-XIX i commercianti esportatori e i produttori esportatori dovranno fare denuncia alla Direzione delle foreste demaniali dell'Alto Commissariato delle partite di legna da cellulosa in loro possesso alla data del 28 giugno 1941-XIX e dei quantitativl che in-tendono destinare all'esportazione. Art. 4. La requisizione, di cui all'artl-colo 7 dell'ordinanza 4 giugno 19491-XIX, n. 39, e attuata anehe nei riguardi delle partite di legna da ardere, di combustibili vegetali, e di legna da cellulosa, in qualsiasi fase di allestimento, che, pur es-sendo riconosciute disponibili per l'espor-tazione, non vengano segnalate dai rispet-tivi proprietari per la cessione alla Direzione delle foreste demaniali. Art. 5. La presente ordinanza entra in vigore dalla data della sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana. Lubiana, 25 giugno 1041-XIX. L'Alto Commissario Emilio Grazioli Pridobivanje in prodaja celuloznega lesa Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 4. junija 1941-XIX, št. 39, o predpisih za proizvodnjo in prodajo rastlinskega kuriva v Ljubljanski pokrajini in smatrajoč za potrebno, da se dopolnijo ti predpisi tudi na celulozni les odreja: Člen 1. Določbe naredbe z dne 4. junija 1941-XIX, št. 39, ki se nanašajo na ureditev proizvodnje in prodaje rastlinskega kuriva, se razširjajo na celulozni les. Cl. 2. Od dne uveljavitve te naredbe sta proizvajalcem in trgovcem prepovedana izvoz in izvozna prodaja celuloznega lesa. Cl. 3. Trgovci izvozniki in proizvajalci izvozniki morajo do vštetega dne 30. junija 1941-XIX prijaviti ravnateljstvu državnih gozdov Visokega Komisariata množino celuloznega lesa, ki ga imajo na dan 28. junija 1941-XIX in količine, ki bi jih namenili za izvoz. Cl. 4. Odvzem po členu 7. naredbe z dne 4 junija 1941-XIX, št. 39, se nanaša tudi na množine lesa za kurivo, na rastlinsko kurivo in na celulozni les v kateri koli stopnji obdelave, ki bi jih, kljub temu da so bile določene za izvoz, njih lastniki ne prijavili v oddajo ravnateljstvu državnih gozdov. Cl. 5. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 25. junija 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli E.I.A R. RADIO LJUBLJANA Četrtek, 3 julija. Ob 7.30: Vesti v slovenščini. — 7.45: Slovenske popevke in melodije — 8: V odmoru napoved časa. — 8.15: Vesiti v italijanščini. — 12.30: Vesti v slovenščini. —> 12.45: Operetna glasba. — 13: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 13.15: Uradno poročilo poveljstva oboroženih s;l v slovenščini. — 13.17: Operna glasba. — 14: Vesti v italijanščini — 14.15: Prenos koncerta iz Nemčije. — 14.45: Vesti v slo-venščini. — 17.15: Koncert violinista Karla Rupla in pianista Marijana Lipovška. — 18: Odmor. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Simfonična glasba. — 20: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 20.20: Predavanje v slovenščini. — 20.30: Raznovrstna glasba, mali orkester Adamičev ter Ljubljanski pevski kvartet. — 21.20: Simfonični koncert pod vodstvom mojstra Selvaggija (v odmoru predavanje v slovenščini). — 22.45: Vesti v slovenščini. Gospodarstvo Itafijansko-nemški trgovinski sporazum Kakor smo svoj čas poročali, so bila od 3. do 19. junija v Berlinu trgovinska pogajanja med Italijo in Nemčijo, ki so se nanašala na vojno gospodarsko sodelovanje in na ostala vprašanja gospodarskih odnosov obeh držav. Razpravljali so tudi o vseh vprašanjih, ki so se pojavila v zvezi s političnimi spremembami v Vzhodni Evropi in ki se nanašajo na gospodarske interese Italije in Nemčije na tem področju. Sklenjen je bil skupni program za oskrbo obeh držav s surovinami v drugem polletju 1941. Sedaj poroča »Sudost Echo«, da se tiče novi sporazum tudi vključitve novih pokrajin v italijansUo-nemški klirinški plačilni promet, v italijansko-nemški kliring bodo vključene tako nove italijanske pokrajine kakor tudi področje Srbije, ki ga je zasedla nemška vojska. V pogledu blagovnega prometa so bile izvršene le majhne korekture. Tako bo Italija dobavljala Nemčiji v večjem obsegu žveplo in nekatero drugo blago. Klirinški saldo, ki je prej obstajal, je bil že pred meseci likvidiran. vatske državne banke, glavni tajniki vseh gospodarskih zbornic in predstavniki železnic. Delegacija ima nalogo, rešiti vsa vprašanja, ki jih iz tehniških razlogov ni bilo mogoče rešiti q priliki zadnjih pogajanj v Zagrebu. = žitna letina v Ukrajini, Iz Moskve poročajo, da se je v Ukrajini pričela žetev pšenice. Ruska oblastva skušajo do skrajnosti pospešiti žetev in so v ta namen poslala v Ukrajino prostovoljce in vojsko, da pomagajo pri spravljanju letine, ki bo letos menda izredno obilna. Vse prizadevanja pa gre za tem, da se žito čim prej spravi v notranjost države. Če pa to ne bi uspelo, je bilo izdano navodilo, da je treba letino uničiti. še nekaj podrobnosti o trgovinskem sporazumu s Hrvatsko Dodatno k že objavljenim informacijam o vsebini trgovinskega in klirnškega sporazuma, ki je bil pretekli teden sklenjen med Italije in Hrvatsko, poročajo iz Zagreba. da je s klirinškim sporazumom določen stalni tečaj za pilačila v dinarjih (kunah) odnosno 'lirah. Tako bo veljal za plačila v Italiji tečaj 38 lir za 100 din, v Hrvatski pa tečaj 263.15 din za 100 lir. Klirinški tečaj torej točno ustreza tečaju, po katerem sc bili pri nas zamenjani dinarji v lire. Glede izvoza Hrvatske v Italijo smo že včeraj poročaili. da Hrvatska v trimesečnem razdobju od julija do konca septembra, v katerem razdobju velja novi sporazum, ne bo izvažala v Italijo svinj in goveje živine pšenice in koruze Pač pa predvideva. kakor poročajo iz Zagreba trgovinski sporazum izvoz druge živine in živili, in sicer vprežnih konj in klavrnih konj. ovac. koz in ostale drobnice, kakor tudi izvoz žive in zaklane perutnine ter jajc. Poleg tega bo Hrvatska izvažala v Italijo vse vrste lesa, nadalje železne rude, boksit, premog itd. Glede italijanskega izvoza v Hrvatsko so na prvem mestu tekstilne surovine in p alfah rikati. Italija bo izvažala v Hrvatsko bombažno prejo, čis^o in mešano s cellu-lozno volno ter čisto celulozno volno, odnosno prejo iz celulozne volne. Nadalje bo v Hrvatsko izvažala določene količine aluminija, cigaretnega papirja za hrvatski državni monopol, določene količine riža in končno stroje, avtomobile, motocikle, traktorje, bicikle, razne kemikalije, žveplo itd. Posebna določba se tiče indusitrije vžigalic. Tvornice vžigalic v Italiji in one na Hrvatskem se bodo sporazumele glede oskrbe Italiji priključenih pokrajin bivše Jugoslavije z vžigalicami, vpoštevajoč okol-nost, da se je področje, ki je priključeno Italiji, prej oskrbovalo z vžigalicami izključno iz tvornice vžigalic na Hrvatskem. Gospodarske vesti — Bombaž pred vrati Rima. »Giornale d'Italia« se obširno bavi s pridelovanjem bombaža v pokrajini Littoria, pred vrati Rima, kjer so bila pred leti končana dela pri osuševanju tamošnjih močvirij. Lani je bilo na tem področju posejanih že 1440 hektarjev z bombažem, letos pa se je ta površina povečala na 2000 hektarjev. Glede na ugodne.rezultate dosedanjih poizkusov bodo z bombažem posejano površino v tej pokrajini povečali na 10.000 ha. Doslej je znašal povprečni pridelek 5.8 metrskega stota na hektar, verjetno pa je, da se bo lahko še dvignil na 10 metrskih stotov. = Trgovinska pogajanja s Turčijo. Nedavno so se pričela trgovinska pogajanja med Italijo in Turčijo. To dejstvo se v italijanskih gopodarskih krogih komentira "kot posledica približanja Turčije k velesilam Osi in kot posledica nedavno sklenjenega nemško-turškega sporazuma. Italijansko-turški trgovinski promet se v zadnjih letih ni razvijal enotno. Zadnji italijanski uradni podatki navajajo, da je Italija v prvem polletju 1939 uvozila za 85.6 milijona Ur turškega blaga, izvozila pa je v Turčijo blaga za 91.6 milijona lir. Pred vojno je Italija uvažala iz Turčije predvsem jajca, bombažne odpadke, ječmen, rude in kovine, izvažala pa je v Turčijo bombažne in konopljene tkanine, sukanec, železo, jeklo itd. Po turški statistiki je znašal turški uvoz italijanskega blaga v letu 1940 11.2 milijona turških funtov, kar je predstavljalo 16o/0 celotnega turškega uvoza. Turški izvoz v Italijo pa je znašal 17.99 milijona turških funtov in se je v primeri s prejšnjim letom povečal za 41o/o. = žetev na Hrvatskem. V nekaterih krajih Hrvatske, zlasti v okolici Bjeline, se je že pričela žetev pšenice, in sicer tako zvane ankarske pšenice, ki so jo pričeli gojiti pred petimi leti iz semena, dobljenega iz Turčije. Ta pšemca je prav dobro obrodila. V ostalem bodo pričeli pšenico žeti sredi tekočega meseca. Ječmen se že žanje. Kakor kaže, bo letošnja letina boljša, nego je bila lani, ker je rastlina zdrava in pričakujejo zlasti dobro kakovost pšenice. = Veliko posojilo sarajevske občine. Novi župan Sarajeva Atif Hadžikadič je te dni izposloval pri hrvatski vladi zagotovilo, da bo Sarajevo dobilo posojilo 40 milijonov din za ureditev občinskih financ. Posojilo bo sklenjeno pod enako ugodnimi okolnostmi, kakor ga je sklenila zagrebška občina, ker je sarajevlska občina v enakih finančnih težkočah, kakor zagrebška. Kakor smo poročali, je zagrebška občina dobila od hrvatske državne banke posojilo 230 milijonov din po izredni obrestni meri 3.5valnicam industrijskim podjetjem in pridcbitn.m krogom prošnje, da njen protijetični pokret z naklo-nitvami denarnih prispevkov čim izdatnejše podpro. Protituberkulozna zveza letos sicer ni organizirala običajnega protituberkuloznega tedna, ki bi se moral pričeti 13. maja in ki bi Zvezi gotovo prinesel mnogo koristi, da bi mogla še uspešnejše izpolnjevati svoje naloge, zato se bo pa še z večjo vnemo lotila dela, da bodo sadovi njenega prizadevanja blagodejno vplivali na nesrečne žrtve jetike. Z zadovoljstvom naglašamo, da je tudi lani podprla akcijo protituberkuloznega tedna vsa naša javnost brez izjeme. Nočemo še posebej poudar;at , kako pomembna in potrebna 1 judsk^-zdravstvena ustanova s svojimi ed nicam n d spanzerji jc postala v kratkih desetih letih na>a zveza, cd katere ima naše ljudstvo neizmerne koristi. Kljub doseženim uspehom v borbi proti jetiki pa je ta strašna ljudska bolezen še vedno tako močna, da zahteva od nas čim več odporne sile k' jo moramo po-največ iskati v gmotnih sredstvih da omogočimo siromašnemu jetičnemu bolniku zdravljenje tn ozdravitev. Protituberkulozna zveza deluje zdaj na skrčenem področju, toda intenzivnost njenega dela ni prav nič popustila. Kljub skrčenemu delokrogu si bo tudi v bodoče na vse načine prizadevala, da bo njeno delo čimbolj koristno za zdravje naroda. Cilj in namen Protituberkulozne zveze bodi pripraviti vsakemu siromašnemu jetičnemu bolniško posteljo. Za dosego tega cilja pa žal ne zadoščajo redne subvcncije državnih in drugih javnih ustanov, ki s« zaradi spremenjenih razmer doslej popolnoma izostale, tako da Zveza pri najboljš* volji ne more kriti najnujnejših potreb pro""tuberkuloznih dispanzerjev. Zato smatramo za nujno potrebno, da se po tej poti obračamo na vso slovensko javnost s prošnjo, naj po svojih najizdatnejših močeh podpre naš protijetični pokret ter na ta način pripomore vzdržati zvezino delovanje na dostojni ravni. Pripominjamo, da se zatekajo k našim dispanzerjem po zdravniško pomoč nameščenci vseh krogov, tako intelektualni kakor delovni in da je deležna dispanzerskih dobrin prav vsaka oseba brez izjeme. Nesporno je. da mora biti interes vse slovenske javnosti ohraniti baš v stdanjih časrih zdrav narod ter ga skušati z vsemi sredstvi obvarovati prod jetiko. Ako poudarimo, da je naša zveza doslej iz svojih skromnih sredstev izdala preko pol milijona dinarjev za rentgenske aparate našim dispanzerjem, smemo upati, da bo ta naša prošnja našla pravo razumevanje in ugoden odziv. Uverjeni smo, da ta naša prošnja ne bo ostala brez uspeha in da bo znala vsa javnost na dostojen način in z dejansko podporo ceniti plemenite cilje naše zveze. Vsak znesek bo našemu pokretu koristili in omogočil zvezi nadaljevati njeno človekoljubno delo. Podpore, o katerih bomo javnost redno obveščali v dnevnem čascpHu, naj se nakazujejo na zvezin čekovni račun štev. 15-531. — Protituberkulozna zveza v Ljub- Cvetka na grob Nadlci Drušhovtčevi V cvetu svojih 18 let je umrla v Ljubljani Nada Druškovičeva, hčerka trgovca iz Zelene jame. Ko so priljubljeno mladenko položili v grob, se je raztožilo mnogo prijateljskih src. V imenu njenih fcovarišic smo prejeli naslednje spominske vrstice: Jasno, kristalno čisto junijsko nebo krvavi. V daljavi kipe snežnobele grudi gora s krvjo oblite. Saj umira sonce! Komaj je začelo pošiljati v življenje svoj silni mladostni žar, ki plamti z jasnim, čistim ognjem, v svitu katerega se vse leskeče in smehlja... ogenj, ki greje tako prijetno greje, že je morarlo umreti. To sonce si bil9 Ti, Nadica! In vedno iznova, kakor vstaja sonce, vedno lepše in močnejše vstajajo med nami spomini, pozlačeni s Tvojim zvonkim smehom, iskrečim pogledom, čeprav bobni zemlja in drsi gruda na Tvojo rakev, si Ti sredi nas kakor nekdaj, v rjavi šolski klopi, na katedru, na izletu, na cesti, povsod, povsod Ti, polna razigranosti, zdravega humorja, neugnana, polna prekipevajočega življenja! V vrtu pod Tvojim oknom so močneje zadehteli rdeči nageljni, silneje so zaihtele bele vrtnice v jutrnji t osi Najlepša med njimi, ki se še m bila razbohotila v vsej svoji krasoti, nežen, komaj razcvel popek se je usul. Kakor zloben, rogajoč posmeh se nam zdi režeča smrt nasproti Tvojemu življenju Molče, globoko sklonjenih glav, z neizmerno bolestjo v srcu čakamo izpolnitve Tvojih besed, ki si jih rekla sredi snežne beline bolniških odej. ko so Ti gorele oči, tako otožno, hrepeneče: »Še se bomo skupaj veselile!.. .k Nad'ca! Še... v večnostil Bože na. Gli artisti dl Roma di passaggio per Lubiana — Rimska opera na poti skozi Ljubljano Sadjar v juliju Mesec julij je za sadjarja važen mesec. Sadje se prične debeliti in ga napadajo mnogi škodljivci. Zato je škropljenje z enoodstotno bakreno-apneno brozgo, kateri je dobro dodati zelenila urania ali arsokola zelo važno. Namesto bakreno-apnene brozge se lahko uporabl ja tudi nosprasen. Listne uši se ta mescc hitro širijo. Pokončujejo se s tobačnim izvlečkom in mazavim milom. Tudi na krvave uši je treba paziti, ker se rade pokažejo tam, kjer pozimi ali v zgodnji pomladi ni bilo nabrizgano z arbo-rinom. Razne gosenice napravijo zlasti meseca julija mnogo škode, zato jih je treba skrbno pokončavati. Mnogo škodljivcev je v odpadlem sadju.' Vse odpadlo sadje je treba skrbno pobirati, in če še ni za rabo, sežgati, da se pokončajo škodljivci. Že delno uporabljivo sadje je dobro razrezati na krhlje in jih sušiti na soncu. Kar pa je v sadu nezdravega, naj se uniči ali sežge. : > "■■ »i . -> ■ - . V ■j:,i .-V .'...t/. : '/s*-';'' ** * / J v-.'- ' fcli 1-' '.--K17, ' r 'V ■ ' Festose accoglienze ai membri della R. Opera di Roma alla stazione centrale. Al finestrino centrale Beniamino Gigli distribuisce gli autogrammi. — Sprejem članov rimske opere na glavnem kolodvoru. Pri srednjem oknu vagona je Benjamin Gigli, ko deli številne avtograme Beniamino Gigli distribuisce autogrammi — Benjamin Gigli deli avtograme ... e canta — ... in poje Kodravo listje, zlasti na breskvah, je treba obirati in sežigati. Pregledati je treba, pasti ali lepljive pasove ter jih po potrebi nadomestiti z drugimi, posebno pozornost pa je treba obračati jablanovemu zavijaču. 2000 obedov in večeri! na dai! Kuhinja v Delavskem domu ima zadnji čas promet kakor še nikoli Ljubljana, 1. julija. V velikih loncih kuhajo v Delavskem domu kosilo in večerjo. Vroče je v kuhinji, kuharice bi morale imeti deset rok, toliko dela imajo. Na mizah leže gOTe oluplje-nega krompirja. Na tleh stoje cele košare solate. Kuha se kosilo za več ko dva tisoč obrokov, za ljudi, ki so zdaj še razkropljeni po mestu, v delavnicah, po vrtovih, pisarnah, pa tudi po cestah in ulicah, po vseh tistih poteh, ki jih ima' pač človek pred seboj, kadar so ga dogodki postavili iz reda, v katerem je mirno potekalo njegovo življenje. .. Ko bodo ure odbile enajsto in pol, se bodo pred Delavskim domom že zbirali prvi lačni gostje. Mnogi prihajajo z izkaznicami Rdečega kriza. Prihajajo počasi, molče, se pred domom zbirajo v gruče, znanci sc pozdravljajo, si zastavljajo vedno ista vprašanja, ne da bi imeli kaj upanja, da bo odgovor dane« kaj drugačen, kakor je bil včeraj. Ko zazvoni poldan, je pred domom že prava gneča. Po stopnišču se pomika nepretrgana vrsta — stotine ljudi, vsak s svojim listkom, rdečim zelenim ali rumenim kakršno kos-iio sH pač lahko privošči — vsako minuto je gneča vse hujša. Tisti, ki so že dobili mevta za mizami, naglo použivajo svoj obrok da čim prej narede prostor drugim Obojna vrata — vhodna in izhodna — so nastežaj odprta. Roke. ki jim je najraznovrstne jše delo vtis-nilo svoj neizbrisni pečat. mo 500 obrokov na dan. Aprila ko so Hli številni vpoklici, je bilo v Delavski kuhinji malo prometa — kuhalo so povprečno 350 dnevnih obrokov. Takoj po vojni pa je dan za dnem prihajalo v Ljubljano vse polno ljudi iz vseh krajev Slovenije in takrat je tudi Delavska kuhinja dobivala številne nove goste. Okoli 20. aprila so morali pripravljati že po 600 obrokov na dan Čez dobrih deset dni pa so že prihajal' v Delavsko kuhinjo- prvi gostje z izkaznicami Rdečega križa. Po 5. maju so morali v kuhinji potiskati večje lonce, da so lahko skuhali potrebnih 900 obrokov. Nato je število obrokov raslo iz dneva v dan: 1000, 1600, 18C0, dne 10. junija so skuhali že rekordno šte- vilo: 2000 obrokov. Dne 16. junija 2.200. Dne 26. junija 2.376. Cene so še vedno iste, kakor so bile pred vojno: zajtrk po 2,50, kosilo po 2,50 do 7, večerja po 2,50 do 5 dinarjev. Tako veliki lonci, kakor jih imajo zdaj v Delavski kuhinji, pač požro ogromne količine živiL Ni lahka reč, napolniti jih trikrat vsak dan. A kljub temu, da se kuhinja bori s premnogimi težavami, ki so v zvezi z nabavo tako' velikih količin živil, so mize vsak opoldan in vsak večer pogrnjene in obroki v redu razdeljeni... Omejena poraba besssina v Španiji Ker so angleške oblasti prepovedale dovoz bencina v Španijo, je morala španska vlada odrediti, da se sme bencin upo • ' * ' ' ■..:„. • , - •.o** '- ZZi::-? " .-'i: ■ V'v^Si " : mmmmm sulla costa belga — ob belgijski obali Kulturni pregled Prof. Umberto Urbani Alojz Gradnik, pesnik z italijansko' slovensko dušo n. Harmonija med slovanskim in latinskim svetom se zaznava tudi v pesnikovem pesimizmu, ki si ne predstavlja ljubezid brez iluzij in brez prevare, in ne veselja ali sreče brez bolesti; ki razganja vse hi-mere in briše iz srca vse laži ter kaže pesniku pravo pot duše. Od »Padajočih zvezd« preko »Pota bolesti«, od zbirke »De profundis« do »Svetlih samot« in »Večnih studencev je prehodil pesnik neskončno pot pesimizma in njegova umetnost se je dvignila v brezmejnost. Ena najizvirnej-ših Gradnikovih pesniških zbirk nosi naslov »Večni studenci«. Ta knjiga obsega med drugim tudi 21 pesmi, ki tvorijo ciklus »Kmet govori«, s katerim je Gradnik prekosil samega sebe, kakor sem to že omenil v svoji oceni, objavljeni 5. julija 1938 v dnevniku »Piccolo della Sera« v Trstu. Gradnikov kmet govori domači grudi, nevesti, novorojencu v zibelki, materi, plugu, drevesu, sodniku, učenjaku, duhovniku, menihu, kiparju, pokojni ženi, Bogu, samemu sebi. In kadar je kmet umrl, govori pesnik za njega v pesmi »Kmet molči« in »Vstajenje«. V 360 ali morda nekaj več verzih tega cikla je obsežen celoten svet: mali svet Slovenije in veliki svet božji, vse to, kar se lepega in velikega rodi v naročju zemlje in cvete na njenem obličju, I v srcu žene, v duši moža, v duhu vesolj-stva in vseh mnogovrstnih manifestacijah življenja. A tu je tudi še več? vedro reševanje najtežjih problemov, ki vznemirjajo filozofe, sociologe in metafizike. Kajti samo kmet čuti, da je zemlja trdna pod njegovimi nogami, vidi nad svojo glavo mirijade zvezd, ve, kje je pomlad in poletje, pozna temno silo življenja in ni mu neznano, da mu daje smrt peroti, da jih razširi v zadnjem vzletu preko prepada. Kakor je to sam pesnik poudaril kritiku in italijanistu Božidarju Borku je hotel v tem svojem ciklu povedati, da ni globlje in iskrenejše vezi od tiste, ki nas spaja s krvjo in zemljo in da ni v nobenem drugem družabnem sloju kakor v kmečkem ta vez tako očitna in tako občutena in da imajo čustveni elementi, ki so podlaga odnosu kmeta do zemlje in do družine, skoraj religiozno posvečenje. Alojzij Gradnik je velik pesnik in velik prevajalec, če je mons. Josip Debevec poklonil v zadnjih letih Slovencem celotni prevod »Božanske komedije«, če je prof. Andrej Budal prevedel Boccaccijev »Deka-meron« in Manzonijev roman »Promessi sposi« in Fogazzarovega »Svetnika«, je Alojz Gradnik poklonil svojim rojakom prevode Benellijevih »Ljubezen treh cesarjev« in »Okrutne šale« £»Cena delle be- L'arrivo dei giornali — Listi so prišli .: .....i V, - .. ........................ in un'oasi delTAfrica — v neko afriško zelenico Vprašanje prostora v nemško-rusk! vojni Nemški tisk polemizira s paralelami, katere postavljajo nekateri listi v zvezi z nemškim vojaškim pohodom proti Sovjetski zvezi. Posebno »Volkischer Beobachter« piše o propasti Napoleonovih vojsk v hudi ruski zimi 1. 1812 in primerja s tem dogodkom operacije nemške vojske v svetovni vojni ter dogodke izza izbruha sedanjih sovražnosti med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. List pravi, da nista niti Napoleon niti nemška vojska v svetovni vojni nikdar stremela za zavojevanjem Rusije. Tezo, da ogromen prostor tvori neobvladljivo zapreko za vojaški pohod, pobija dejstvo, da moderna vojaška sredstva lahko obvladajo vsak prostor. »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše, da v Londonu že začenja pronicati spoznanje, da nemško-ruska vojna ni olajšala položaja Anglije. Nemške podmornice so od začetka nemško-ruskega spopada potopile okrog sto tisoč ton angleških ladij. Prav tako se ni izpolnila nada, da bi mogla angleška letala z uspehom operirati proti Nemčiji. Veliki letalski ofenzivni načrt britskega imperija je propadel, ker ima Nemčija dovolj letal in letalcev za vsa bojišča. Dvestoletnica Essena V Essenu, mestu premoga in železa ob reki Ruhr, so se pred kratkim spomnili listine, iz katere je razvidno, da je to mesto staro najmanj devet sto let. V juniju 1041. je Henrik in. na potovanju skozi državo obiskal samostan in mesto Essen ter je ob tej priliki izdal samostanu dovoljenje za vsakoletni večdnevni sejem v jesenskih dneh. Začetki essenske naselbine, ki se je razvila okrog samostana, so zaviti še v temo, vendar pa so ti začetki gotovo sta-nego je omenjena listina. Nemško odlikovanje italijanskega oficirja Podpolkovnik italijanske vojske v generalnem štabu Magliari-Galante je bil od vodje nemške države za zasluge, ki si jih je stekel v vojni na Balkanu, odlikovan z železnim križem drugega reda. Odlikova-nec si je pridobil velike zasluge za uspešno sodelovanje italijanske in nemške vojske na balkanskem vojnem področju. Žetev v Ukrajini žetev v Ukrajini se je pričela v začetku tega tedna, žito žanjejo poleg kmetov tudi vojaki-rezervisti, pomagajo pa jim posebni oddelki prostovoljcev. Kakor pravijo poro, čila, se obeta izredno dober pridelek. V Ukrajini, na Kavkazu in v Srednji Aziji računajo letos z rekordno letino. Aretirani komunisti v Parizu Italijanski listi poročajo preko Curiha, da je bilo po izjavi francoskega poslanika de Brinona v Parizu aretiranih več sto komunistov. S tem je naraslo število are-tirancev v Parizu zaradi komunizma izza lanskega julija na 17.158 mož. Izginili so šotori, izginili z brezami pokriti vozovi, konji in topovi, piše član nemške Propagandne kolone Helmut Giese. Taborišča v tundri ni več. Tundra je zopet prosta. Zdaj leži že daleč za nami taborišče v polnočnem soncu in snegu. Prej so tod mimo tekali nežni zajci. Vse to se zdi danes kakor sen. Tema zimske noči je premagana, zdaj smo se zdramili in korakamo — mi lovci iz Narvika. Polagoma se vije kača ljudi in živali skozi ledniško dolino. To je edina cesta, ki je v teh krajih na razpolago, zato je ta prometna žila med Norveško in Finsko tembolj dragocena za nas .Zanjo smo se borili skoraj dva meseca, očistili smo jo snega, voda, zdi gnili smo z nje ledno skorjo. Čuvali smo jo skrbno kakor most, ki se mu bližamo. Ta most so zgradili nemški pionirji v treh dnevih, ko se je na reki otajal led. Ta reka kaže zdaj že podobo velikih vzhodnih rek in dobiva svoje dotoke iz fin- skih gora, potem pa žene svoje valove v divjih brzicah proti Ledenemu morju. Borba v teh krajih je bila dvojna: borba z naravo in proti sovražniku. Naša prtljaga tehta precej funtov in jo nosimo s pomočjo svojih smuči preko močvirij, kajti mi smo najsevernejši vojaki na svetu. Nemška fronta ob Ledenem morju! Kakšne čudne ptice letijo tam nad našimi glavami. Tundra je bila prej tako tiha in mrtva, samo galebi, bele ptice Ledenega morja so krožile nad njo. Zdaj je drugače. Krdelo za krdelom se usmerja v širokih klinih proti skrivnostnemu polotoku Koli. Tam imajo svoje hangarje sovjetski letalci, ki jih tukaj imenujemo strahove. Ti letalci so imeli nalogo, odkriti najprikladnej-še kraje za Sovjetsko unijo. Zdaj je njih čas minil, v zraku smo gospodarji mi. To je meja Sovjetske zveze, kjer so se leta in leta spopadale patrulje. Zdaj smo preko njih. Finska je svobodna ... Korakamo proti vzhodu. Industrijska razstava v Parizu že nekaj tednov je v Parizu odprta razstava nemških tvorničarjev, ki pa nima namena iskati v Franciji direktnih kupcev, marveč prodajalce. Vodstvo razstave vabi francoske tvorničarje in trgovce, naj si jo ogledajo in sami presodijo, ali bi mogli izdelovati in razpečevati razstavljene predmete. Doslej je imela razstava 20.000 obiskovalcev, kar je mnogo, če se pomisli, da gre samo za interesente v ožjem smislu. Nemškemu razstavnemu oddelku je priključen tudi francoski oddelek, v katerem so razstavljeni fabrikati, ki jih Francozi lahko takoj dobavijo in izvozijo. K D O T A Skladatelj Max Reger je imel v svojih mladih letih križe in težave s svojimi kritiki. Med njimi je bil tudi neki Rudolf Louis, ki je imel mladega skladatelja hudo na piki. Regerjevi prijatelji, ki so videli, da dela Louis Regerju očitno krivico, so se mu hoteli osvetiti. Priredili so nekega večera pod njegovim oknom pravcati mačji koncert. Louis jim je vrnil milo za drago. Objavil je naslednji dan v krajevnem listu poročilo in napisal: »Snoči se je vršila pod oknom mojega stanovanja glasbena produkcija, ki je spominjala na glasbo Maxa Regerja. Podrobno kritiko si pridržujem.« ENA Nepredvideni dogodek fe«), Mazzinijevih »Dolžnosti človeka«, »Novel« Ade Negri, v zadnjem času pa je dokončal prevod »Jorijeve hčere« Gabrijela d'Annunzia in za tisk ima že pripravljene Michelangelove sonete. Pripravlja se, da prevede tudi Dantejevo »Vita nuova«. Poglavitno prevajalčevo delo je njegova antologija (»Italijanska lirika«), ki je bila objavljena v Ljubljani 1. 1940 v razkošno opremljeni izdaji na skoraj 500 straneh v založbi »Umetniške propagande«. Nočemo ponavljati vseh pohvalnih ocen o teh prevodih največjih italijanskih pesnikov od Frančiška Asiškega do Ade Negri, ocen, ki so jih objavili Umberto Urbani v reviji »Meridiano di Roma«, Silvio Benco v dnevniku »Piccolo della Sera« in Enrico Damiani v reviji »Europa Orientale«. O tej Gradnikovi antologiji, ki je bila sprejeta s priznanjem od samega Duceja in ki jo .ie veličala pesnica Ada Negri, prav kakor drugi naši pesniki in književniki, je slavist Luigi Salvini, čigar ime je vezemo 3 Slovenci po njegovi antologiji »Liriche slo-vene moderne«, lahko izrekel, da je Grad-nikova antologija ena najznamenitejših stvaritev v slovenski književnosti v zadnjem desetletju. Dovolj je, če poudarimo, v čast pesniku in prevajalcu, da se noben narod v Evropi ne more pohvaliti s tako bogato antologijo, ki je plod truda enega samega človeka; kar je pa še večje vrednosti, je to, da je sleherni italijanski pesnik našel v slovenskem prevajalcu najvernejšega tolmača svoje misli in svoje pesniške oblike. Moja želja je, da bi se Gradnikova »Italijanska lirika« čim bolj razširila med slovenskim narodom, zlasti še v šolah, da bi tako ta antologija znamenitega pesnika z ltalijansko-slovensko dušo Alojza Grad- nika bila božanska Beatrice, ki bo vodila nova slovenska pokolenja v sedemstoletno kraljestvo italijanske poezije. Italijanski trio med nami Italijanski Trio, znan v Evropi po svojem ustanovitelju, skladatelju Caselli, je naposled vendarle nastopil med nami. Pok. Osterc ga je opetovano napovedal in si je menda mnogo prizadeval, da bi ga pridobil za koncert v Ljubljani Saj je vzdrži vali z mojstrom Casello dolgoletne stike z raznih mednarodnih festivalov. Bil je z njim tudi v pogostih pismenih zvezah. Razumljivo je, da se je posebno zavzemal za tega vodilnega italijanskega skladatelja in pianista, ker sita si bila v načinu kompo-niranja dokaj blizu. Prvi nastop tega Tria v Ljubljani je kaj posrečeno uvedel vrsto koncertov, ki naj prikažejo našemu občinstvu iz neposredne bližine višine italijanskega glasbenostvari-telljnega duha. Ta in naslednji koncerti, ki se nam obetajo, so pod pokroviteljstvom Visokega Komisarja Ljubljanske pokrajine Eksic. Graziolija, ki je tudi na tem področju pokazal, s kakim razumevanjem in s kolikšno naklonjenostjo želi navezati med našo in italijansko kulturo kar najtesnejše in najpresirčnejše stike. Našim velikim in solističnim koncertom bodo sedaj sledili nastopi prvovrstnih, mednarodno slovečih italijanskih umetnikov. Prepričan sem, da bodo ti glasbeni in — upajmo — tudi osebni stiki poglobili sodelovanje in vplivali na našo vzajemnost kar moči blagodejno. Koncert Italijanskega Tria, naj kar vnaprej povem, je uspel vsestransko. Njegova umetniška raven je popolna, kar je razumljivo, saj ga tvorijo tri izrazite osebnosti. Pri klavirju skladatelj io ptrvomtai pia- nist C a s e 11 a. s prvo violino naši javno«-sti že znani prof. Poltronieri, pri čelu pa virtuoz Bonucci. Vsak izmed teh treh umetnikov virtuozno obvlada svoj instrument. Casella je osebnost zase. O klavirju in njegovem umetniškem poslanstvu je napisal zajetno knjigo, ki je menda najboljše, kar je izšlo v zadnjem desetletju. Sam obvladuje instrument z blesteeo tehniko ita-lijansko-francoske šole. Vrhu tega ali ob tem razume svojo umetnost v najplemeni-tejšem smisilu. Zna instrumentu vliti dušo, tako da zveni kakor živo bitje. Njegov udarec je že na pogled nekaj izrednega. Vsa njegova igra, od fine agogične linijo preko vseh dinamičnih vrhuncev, žubori kakor sama od sebe. Nekaj liričnega je v njegovi interpretaciji, mehkoba, ki oplaja in zavzema. Če dodam še njegovo izredno prilagodljivost in vzorno vodstvo vsega Tria, ker mu je s srvcum instrumentom vendarle hrbtenica, sem prešel na odliko, ki posebno diči to umetniško trojico. Njihova skupna igra ni niti za tren kazala na kakšno, tudi najrahlejše nesoglasje, ali na kakšno intonančno razpoko. Vsd trije insitrument i so bili med sabo povezana in tako vliti v n era združljivo enoto, da se malone niti zavedal nisi, da imaš pred seboj trojico umetrrkov, trojico disparatnih instrumentov. Strme" s' v enotno igro tolikšne organske živosti, da si na premnogih mestih ves zamaknien obstal Prof. Poltronieri je tudi to pot ponovil svojo izredno kvalitetno igro ki simo jo že opetovano občudovali v njegovem kvartetu. Mar tele, staccato. pa njegov de-tache so nenadkriljivi. Kanti'ene z njegove violine se vijejo krkor pesem iz drugega sveta. Pri tem predvaja melodične fra-ze z vprav južnjaHko eleganco in ofrnenonfr - Kronika * 601etnico mature praznujejo priznani šolniki Jakob Furlan, Luka Jelene in Josip Klemenčič. Vsi trije so bili marljivi in plodonosni delavci na šolskem polju. Zaslužnim slavljencem tudi naše iskrene čestitke! * Promocija. Dne 30. junija je bil v Zagrebu na medicinski fakulteti promovi-ran g. Miroslav Pleterski iz Ljubljane za doktorja vsega zdravilstva, čestitamo! — Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gdč. Vlasta Ser-nec iz Ljubljane, Franica Vrtačnik iz Viča, gg. Bogdan Salberger, Kristijan Poljšak, Perhavc Leon, Ivan Verbič, Miha Hlade, Edvard Gale, Dušan Stepič, Ferdinand Zancškar, Boris Zajec, Anton Prein-falk, Cvetko Močnik, Josip Pavličič, Črtomir Kolenc, Ivan Dolinšek, Franc Renčelj, vsi iz Ljubljane. Gregor Herzele iz Ptuja, Jožef Marn iz Zaloga pri Ljubljani in Friderik Kolenc iz Mirne na Dolenjskem. Čestitamo! * V Kimu iščejo 30 balerin. Družba »A.B.C.« za propagando gledališke umetnosti pripravlja veliko odrsko revijo, ki jo bodo v oktobru predvajali v Rimu in Milanu, nato pa bodo z njo gostovali v Berlinu. Neki odlični umetnici je poverjeno organiziranje plesnega zbora, za katerega išče družba 30 plesalk. * Natečaj za zgodbe iz vojne. Mesečnik »Nazione militare», ki ga izdaja Ministrstvo Vojske v Rimu, je razpisal poseben natečaj med častniki vseh vrst orožja za kratke sestavke, ki bi popisovali lastne zgodbe in doživetja iz vojne. Vsakemu sestavku, ki bo goden za objavo, pripade nagrada 300 lir. Natečaj traja do 31. avgusta. * Za smotrnejše gospodarstvo s kavnimi nadomestki. Pred tedni smo zabeležili odredbo Ministrstva za Poljedelstvo, da smejo gostinski obrati, ki nudijo gostom kavo, imeti hkratu odprte največ po tri zavojčke kavnih nadomestkov, težke največ po 100 gramov. Zdaj je prišlo novo določilo, ki odreja še, da morajo vsi prizadeti gostinski obrati v lokalu izvesiti tudi točno oznako, katere vrste in kakšne kakovosti kavni nadomestki se uporabljajo. * Tramvaj jo je povozil. V bolnišnico Regina Elena v Trstu so pripeljali te dni 75 letno Frančiško Janškovo z via Crosa-da, ki je bila na cesti po nerodnosti zašla pod voz električne cestne železnice in je pri padcu dobila nekaj nerodnih poškodb. * Smrtna kosa v Gorici. Pretekli teden so v Gorici umrli 67 letna zasebnica Marija Kovačičeva, 30-letna Draga Zavadlavo-va, 79-letna zasebnica Marija Brajnikova, 71-letna trgovka Josipina Dolja, 60-letna kmečka posestnica Frančiška Peršetova, 20-letni kmečki posestnik Vincenc Cerin, 53-letni delavec Filip Velikonja in 63-letna zasebnica Marija žižmondova. * Poroka v Gorici. Pretekli teden so se v Gorici poročili kmečki posestnik Štefan Kosmač z Nežo šturm, čevljarski mojster Anton Potočnik z Nežo škvarča, kmečki posestnik Franc Knez z Ano Trebše in zidar Josip črubej z Marijo Marin. * Tečaj italijanščine — nov, pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (telefon 29-86) se bo pričel v ponedeljek 7. julija. Prijave sprejema pisarna zavoda. (—) * Otrok — žrtev dinamitne patrone. Enajstletni Antonio Pelizzo iz Nimisa pri Vidmu je našel dinamitno patrono in se z njo poigral. Pri tem mu je patrono razneslo in razstrelki so ga močno poškodovali po obeh rokah. V težkem stanju so ponesrečenega Antonija prepeljali v bolnico. * Počitniški tečaji italijanščine in nemščine (dnevni) za dijake se bodo pričeli pri Trgovskem učnem '/avodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (telefon 29-86) 14. julija. Honorar nizek. Prijave se sprejemajo v pisarni zavoda. (—) * Strojepisni tečaji, novi (dnevni in večerni) se prično v petek 4. julija. Eno-, dvo- in trimesečni tečaji. Sodobni pouk po desetprstnem sistemu, uspeh zagotovljen. Največja moderna strojepisnica. Prospekt na razpolago! Trgovsko učilišče »Christo-tov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Telefon 43-82. (—) Iz Lfublfane * Zahvala. Podpisana vdova po pesniku Joži Šeligi se v svojem imenu, kakor tudi v imenu svojih otrok, najlepše zahvaljuje prirediteljem in sodelavcem literarnega večera v spomin svojega pokojnega moža, prav kakor darovalcem denarnih zneskov in vsemu občinstvu, ki je obiskalo spominski večer. — Ana Šeligo. u — Za mast, slanino, olje in sladkor. Veliki razglasi po vsej Ljubljani naznanjajo prebivalstvu, da bodo 16. julija uvedene živilske karte za mast, slanino, olje in sladkor. Vsak družinski glavar mora na formularjih, ki ju dobi pri svojem trgovcu, vložiti dve prošnji, posebej za sladkor in posebej za hranilne maščobe, torej za mast, slanino in olje. Ta dva formularja naj vsak upravičeni družinski glavar kar pri svojem trgovcu čitljivo in vestno izpolni že v četrtek in petek 3. in 4. julija. Prav tako natanko naj se pa tudi trgovci, civilne zavodske družine ter javni obrati ravnajo po navodilih razglasa, da bodo vse prošnje zanesljivo do sobote 5. julija opoldne predložene mestnemu preskrbovalnemu uradu v II. nadstropju Mestnega doma. Poudarjamo da poznejših prošenj urad ne bo mogel obravnavati. Tudi za druge mesece bo treba izpolniti po dve prošnji do 20. vsakega meseca. „ . . u_ Združenje gostinskih podjetij v Ljubljani prosi vse člane, ki ne bi v teku četrtka po pošti prejeli okrožnice združenja skupno z uradnima obrazcema prošenj za sladkor in hranilno maščobo, da le-te dvignejo v pisarni združenja med uradnimi urami. Člane prosimo, da brezpogojno vrnejo prošnje pisarni do sobote 5. julija ob 10. Uprava. u— Nov grob. V Ljubljani je umrla ga. Ivanka Strniševa. Na poslednji poti jo spremimo danes, v četrtek, ob 16.30 iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnici blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje! u— Razmere na trgu. Zelo živahno je bilo včeraj na živilskem trgu. Blaga je bilo mnogo že od vsega začetka. Na predlog gospodinj so prodajali včeraj jajca že pred 6. uro. Prodaja je šla hitro od rok in jih je bilo prodanih okrog 2500. Vsakdo dobi na živilsko nakaznico po eno jajce na teden. Tudi včeraj se je pokazala pocenitev skoraj vseh pridelkov. Novi krompir velja že 2.40 lire kg. Razen zelenjave, ki ima stalne cene, so se pocenili skoraj vsi pridelki. Najcenejša je bila včeraj solata, in sicer po 1 do 1.25 lire, zgodnje zelje po 3, cvetača po 3.50 do 4.50, ohrovt po 3.50 do 4, špinača po 3, luščen grah 4.5 do 5 in malo starega krompirja po 0.95 lire kg. Mnogo je na trgu še različnih češenj, ki so obdržale stare cene, in vedno več lepih hrušk in breskev. Prav tako je mnogo borovnic in jagod. Manj je mlečnih izdelkov. u— Na prihodnjem koncertu, ki bo dne 7. t. m. v veliki Filharmonični dvorani, bomo slišali skladbe za trio v precej nenavadni sestavi. Izvajale se bodo na harfi, flavti, violi, odnosno na violi d'amore. Nastopili bodo trije italijanski umetniki: ga. Ada Ruada Sassoli, Arrigo Tassimari in Renzo Sabattini. Koncert bo pod pokroviteljstvom Visokega Komisariata. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Danes ob 16.30 otvori v palači Bata razstavo svojih del Edo Deržaj. Slikar obvešča obiskovalce, da posebnih vabil ni razposlal, ter vabi k otvoritvi čim več občinstva. u— »Prelepa je Selška dolina« ln »Nazaj v planinski raj« sta prvi pesmi na sporedu koncerta Ljubljanskega Zvona, ki jih bo izvajal v prvem delu. Temu sledijo solospevi, ki jih bo zapela operna pevka ga. Ksenija Vidalijeva. Izvajalci koncerta so nam najboljše jamstvo, da bo prireditev lep umetniški večer. u— Zgornjo šiško merijo. Katastrske mape inkorporiranih občin so stare že preko sto let in ne ustrelijo več dejanskemu stanju, zato je nujna nova izmera in izdelava novih katastrskih načrtov. Za zdaj je mestna občina oddala delo za katastrsko občino Zgornjo šiško v površini okrog 700 ha, ki ga je kot najnižja ponud niča prevzeli geometrska pisarna Pole in Breskvar. Novo izdelani načrti bodo točno prikazal* dejansko stanje in površino posestev na mestu in bodo z^to zemlie-knjižnim lastnikom v veliko korist. Po čl. 9 zakona o katastru morajo biti vsa posestva zameiičena z betonskimi ali obdelanimi knmnitnimi mejniki na vseh vogalih parcel in na vseh lomih posameznih posestnih mej. Prihodnje dni bodo vsi posestniki povabljeni, da v prisotnosti geo-metra in sosedov svoja zemljišča končno omejičijo. Kdor se ne bo odzval, bo moral nositi občutne stroške ponovnih izmer, ki se bodo po potrebi prisilno izterjali. Posestniki se opozarjajo, da se meritvi ne morejo upirati in morajo na svojem zemljišču postavljene merske znake čuvati poškodb. Vsaka poškodba znakov kamnov in železnih cevk se po zakonu kaznuje do 760 Kr, vsako prijavo v takem primeru pa bo podjetje nagradilo. n— Za dijake srednjih, strokovnih ln meščanskih šol priredimo v času šolskih počitnic posebne strojepisne tečaje. Informacije in prospekte daje Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Telefon 43-82. Tečaj se prične 4. julija. (—) u— Promet na šentviški progi. Uprava mestne električne cestne železnice je občinstvu gotovo ustregla, ko je odredila, da vozovi šentviške proge obratujejo namesto do pošte kar do splošne bolnice na Zaloški cesti. Na odseku od pošte do bolnice je na ta način promet znatno zgoščen in so potniki rešeni gneče, ki je vladala tod doslej zlasti v jutrnjih in opoldanskih urah, ko se odpirajo trgovine, pisarne in druge obratovalnice, proti št. Vidu vozijo vozovi zdaj redno do remize odnosno do mitnice pri Stcri vsakih 12 minut, s čimer je odpravljeno nerodno prestopanje, ki je bilo nekaf časa uvedeno pri remizi. Od mestne meje do št. Vida pa je poslej ukinjen promet. VESELI TEATER Predstave v sredo 2. julija in v četrtek 3. julija v Delavski zbornici ob pol 9. uri. Predprodaja vstopnic: trafika Sever (Šelenburgava ulica). u— Večji dovoz drv. Ker je zaradi slabega 'vremena delo na polju, zlasti košnja, zastalo, imajo kmetje iz okolice več prilike za pot v mesto in včeraj so spet pripeljali nekaj drv. Na Grudnovem nabrežju so bili zlasti dobro zastopani kmetovalci iz podkrimskih in polhograjskih vasi. Iz Novega mesta Nedeljska dostava pošte. Tudi novomeška poštna uprava ie pričela z nedeljsko dostavo pisemske pošte, s čimer je bilo ugodeno že davni želji vseh poslovnih krogov in ostalega prebivalstva. Obenem pa je poštna uprava uvedla tudi nedeljsko odpremo pisemske pošte za Ljubljano po novo uvedenem nedeljskem izletniškem vlaku, ki vozi dve uri za rednim večernim vlakom, kar je mnogo ugodneje za odpremo pošte. Nove zgodovinske izkopanine, čeravno so bila strokovna arheološka izkopavanja pod vodstvom kustosa ljubljanskega muzeja g. dr. Rajka Ložarja že pretekli teden prekinjena, so pri nadaljnjih delih na izgraditvi tako imenovanega stadiona v Kan diji delavci in vojaki ponovno naleteli na nove najdbe ter izkopali del sulice in dva lonca iz ilirske dobe. Prebivalstvo z največjim zanimanjem zasleduje izkopavanja in ponovno izraža željo, da bi vse te zgodovinske najdbe stare ilirske kulture ostale ohranjene našemu mestu. Izgubljena denarnica. Na poti od gimnazije do pošte ie v nedeljo zvečer agronom g. Strobl Kuc izgubil usnjato denarnico s 300 lirami. Ker ie g. Strobl brez posla in brez vseh sredstev prosimo poštenega najditelja, da proti nagradi preda najdeno denarnico z denarjem podružnici »Jutra«, Pričetek javnih del. Te dni je prispela okrajnemu cestnemu odboru večja pošiljka cementa. Na ta način se bodo zdaj v novomeškem okraju nadaljevala javna dela, ki so baš zaradi pomanjkanja cementa morala biti začasno prekinjena. Predvsem se bo cestni odbor lotil graditve raznih opornih zidov in propustov, kanalizacije ter zgraditve mostu pri Čermošnji-cah. Pri vseh teh delih bo zaposleno večje število delavstva ter bo s tem mnogo pomagano revnim delavskih slojem v novomeškem okraju. — Tudi dosedanje pomanjkanje streliva ovira cestni odbor, da ne more v določenem obsegu nadaljevati predvidenih javnih del. Vendar so oblastva že ukrenila vse potrebno, da bo tudi strelivo pravočasno na razpolago, in tako se v najkrajšem času obeta še povečanje predvidenih javnih del, s čimer bo popolnoma odpravljena nezaposlenost v našem okraju. Brezplačni italijanski tečaj. Za italijanski tečaj, ki ga bo priredila novomeška podružnica »Jutra«, vlada veliko zanimanje ter se je že prijavilo zelo veliko število naročnikov. Vse ostale naše naročnike. ki se še nameravajo udeležiti tečaja, prosimo, da se nepreklicno do 6. julija prijavijo v podružnici »Jutra«, ker se naknadne prijave ie bodo več sprejemale. Ponovno opozarjamo, da je tečaj samo za naročnike »Jutra« ter popolnoma brezplačen in bomo krai in čas pričetka pravočasno sporočili v našem listu. Italijanski tečaj LIL Gerundij. Gerundio. Coniugazione I. comprare kupiti, comprando kupovaje, II. vedere videti, vedendo vide, III. seguire slediti, seguendo slede, punire kaznovati pu-nendo s kaznijo. Pomožna glagola: essendo ki je, ker je, avendo (imaje) ki ima, ker ima. Essendo ammalato, non posso venire. Ker sem bolan, ne morem priti. Non avendo tempo, non potro fare il mio compito. Ker nimam časa, ne bom mogel napraviti svoje naloge. Gerundio presente se tvori tako, da postavimo namesto nedoločniške končnice -are končnico -ando, namesto -ere in -ire pa končnico -endo. Glagoli, ki imajo nedoločnik okrajšan, tvorijo gerundij iz prvotne oblike: dire — di-cendo, fare — facendo, porre — po-nendo, condurre (peljati) — condu-cendo, trarre (vleči) — traendo. V slovenščini ga prevajamo z deležnikom sedanjega časa na -e, navadno pa rabimo namesto tega stranski stavek, kakor bomo spodaj natančneje videli. Gerundio passato: avendo comprato kupivši, ki (ker, ko) je kupil, avendo veduto ko (ker) je videl, essendo partito odpotovavši, essendo stato bivši, avendo avuto (imevši), ki (ko, ker) je imel. Tvori se s pomožnikom essendo ali avendo in participio passato zadevnega glagola, prevaja se dobesedno z deležnikom preteklega časa na -vsi, ki ga pa slovenščina nima rada in ga zato nadomešča s stranskim stavkom. Italijanski jezik to obliko zelo pogosto rabi, že v dosedanjih lekcijah smo večkrat naleteli nanjo: fumando una sigaretta. volendo, esaminando ecc. Je pa tudi zelo praktična, ker se na ta način stavek skrajša. Zapomnimo si dobro tole: 1. Gerundijev osebek se spozna šele iz glavnega stavka: Partendo da Lubiana alle 10, saremo (sarai) a Kranj alle 11. Če odidemo (odideš) iz Ljubljane ob desetih, bomo (boš) v Kranju ob enajstih. Je pa tudi mogoče, da ima gerundij svoj lasten osebek, v tem primeru stoji osebek navadno takoj za gerundijem: Essendo ritornato il tuo maestro d'italiano, puoi continuare lo studio di questa lingua. Ker se je vrnil tvoj italijanski učitelj, boš lahko nadaljeval učenje tega jezika( se boš lahko dalje učil). 2. Gerundij sedanjega časa znači, da se njegovo dejanje godi, da se je godilo ali da se bo godilo istočasno z dejanjem glavnega stavka, incontran-do n. pr. pomeni lahko: ko srečam, -aš itd., ko bom srečal ali ko sem srečal. Incontrando il maestro, lo salutero. Ko bom srečal učitelja, ga bom pozdravil. Incontrando il maestro, l'ab-biamo salutato. Ko smo srečali učitelja, smo ga pozdravili. Incontrando il maestro, Io salutate. Če srečate učitelja, ga pozdravite. Ta gerundij je ne-izpremenljiv. Gerundij preteklega časa znači, da se je njegovo dejanje izvršilo pred dejanjem glavnega stavka: Avendo im-parato 1'italiano due anni, capisco bene tutto quel che mi dite. Ker sem se učil italijanščine dve leti. razumem vse, kar mi pravite. Participio passato v zvezi z essendo se izpreminja: Essendo ritornate da Roma. le sorelle resteranno adesso a Lubiana. 3. Glede pomena znači gerundij lahko: a) čas: Entrando in chiesa, ho veduto la povera donna. Ko sem vstopil v cerkev, sem videl ubogo ženo. b) vzrok: Essendo arrivato troppo tardi, ho trovato la porta chiusa. Ker sem prišel prepozno, sem našel vrata zaprta. c) način: Sbagliando s'impara. S tem da se motimo, se učimo. d) pogoj: Partendo alle 10 ecc. Če odidem, odideš itd. 4. Zaimki — izvzemši (a) loro jim — se stavijo za gerundij in tvorijo z njim eno besedo: gli rispondo — ri-spondendogli, ko, če mu odgovarjam, me ne vado — andandomene, ko odhajam. Vaja. Poišči iz dosedanjih lekcij vse gerundije in določi njih pomen po t# 3. S Spodnje štajerske Upravna preureditev Spodnje Štajerske. V smislu posebne odredbe šefa spodnje-štajerske civilne uprave je bila vsa pokrajina preurejena in porazdeljena na podeželska ter mestna okrožja: mestno okrožje Maribor, podeželska okrožja Maribor, Ptuj. Celje. Trbovlje in Brežice. V Ljutomeru ostane sicer okrajno načelstvo, vendar bo ljutomerski okrai po priključitvi Spodnje Štajerske državnemu okrožju Štajerske priključen radgonskemu podeželskemu okrožju. Za vsako podeželsko okrožje bo imenovan poseben politični komisar. Mesti Ptuj in Celje, ki sta bili do-slei avtonomni mesti, bosta odslej sedež ptujskega oziroma celjskega podeželskega okrožja. K mariborskemu podeželskemu okrožju spadajo občine Vuhred. Slovenj Gradec. Slovenska Bistrica. Vitanje, Sv. Lovrenc, Št. Ilj, Ribnica. Pesnica. Poljča-ne. Ruše. Marenberg in Muta. V Slovenjem Gradcu bo razen tega posebna poslovalnica za občine Slovenj Gradec, Mislinje, Pameče. Šmartno. Podgorje in Razborje. Mariborsko mestno okrožje pa sega s svojimi 70.000 prebivalci od Pohorja in Hoč do Limbuša. Bresternice in Poeehove. Uvedba davka na pijače v občinah. Od 1. julija t. 1. dalje so občine na Spodnjem štajerskem upravičene pobirati davek na pijače. Davek znaša 5 do 10 odstotkov. Priprave za novo gledališko sezono v Mariboru. Zdaj, ko se je ansambel gra-škega deželnega gledališča, ki je delj časa gostoval v Mariborskem gledališču, poslovil za letošnjo sezono od Maribora, se že vršijo priprave za novo gledališko sezono 1941-42. Med drugim se že organizira poseben operni zbor in se v pisarni mariborskega mestnega gledališča sprejemajo zadevne prijave. Spet prepoved plesa. Poročali smo o delni omejitvi prepovedi plesa. Zdaj pa je policijski šef spet razglasil, da so vse plesne prireditve prepovedane. Taborišče glasbenih učiteljev na Pohorju. Na Pohorju se vrši v posebnem tabo- rišču pri Pohorskem domu tečaj glasbenih učiteljev. Med drugim je predaval na tečaju skladatelj prof. R. Heyden. Še zamenjava 50, 20 in 10-dinarskih bankovcev. Bankovci po 50, 20 in 10 din se lahko še zamenjajo pri bankah in menjalnicah v Mariboru, Celovcu, Gradcu, Kranju, Celju in Ptuju. Redne avtobusne vožnje na Pohorje. Ravnateljstvo državne pošte v Gradcu je organiziralo redne avtobusne vožnje na Pohorje ob sobotah in nedeljah. Avtobusi odhajajo z Magdalenskega trga mimo Tez-na, Hoč in Reke k Pohorskemu domu, Mariborski in Ruški koči. Iz Hrvatske Odpravnine bivšim častnikom, zaposlenim v pridobitnih podjetjih. Gospodarski inšpektorat ministrstva razmotriva vprašanje, da bi se vsem bivšim častnikom, ki so bili zaposleni v gospodarskih podjetjih, daal primerna odpravnina pod pogojem, če zapustijo svojo civilno službo in vstopijo v vojsko. Stavljen je bil predlog, da bi vsak častnik, ki se odloči za tak prestop, prejel za vsako v privatni gospodarski službi zaposleno leto po eno povprečno mesečno plačo od strani podjetja, ki ga je zaposlovalo. Zbirke za hrvatsko vojsko. Podružnicam Hranilnice hrvatske države je bilo nakazanih že veliko darov za hrvatsko vojsko. Razen znanega darila dubrovniških muslimanov so darovali 7000 din uradniki in zdravniki dubrovniškega Okrožnega urada, uslužbenci mestne cestne železnice 1000 din in uradništvo železniške postaje v Gružu 2000 din. V Karlovcu bodo zgradili 50 novih delavskih stanovanjskih hiš v skupni vrednosti 7 milijonov dinarjev. Hrvatski kulturni spomeniki. Na predlog prosvetnega ministrstva je bila na Hrvatskem izdana odredba, po kateri postanejo vsi hrvatski kulturni in zgodovinski spomeniki, ki se nahajajo na področju Neza-visne hrvatske države, hrvatski narodni spomeniki. jr»'. Mnogo lirike, ki io je bil ponedeljskl večer poln, je bilo plod njegove divne igre. V čelistu Bonucciju smo spoznali mojstra tega sicer tehnično in intonančno v mnogih legah težkega godala. Njegova igra z violinistom se je odlikovala z izredno zvočno točnostjo. V mehkih, čustvenih partijah je svoj instrument zmagovito uve-liavljal. Prav radoveden sem na njegov samostojni nastop, ki bo že v kratkem v isti dvorani. Bravurozno igro združuje z mehko, ponekod sanjavo nežno interpretacijo. Spored je stal do dveh tretjin v znamenju skladatelja Caselle Prelepi skladbi Vi-valdija in Clementija iz 18 stoletja (po katerih je sledila v italijanski komorni glasbi dolga praznina do zadnjih desetletij) sta prirejeni po Caselli. Ohranil je skladbama njunega izvirnega duha, v harmoniki podlagi in izpeljavi je pa le dodal nekaj svojih domislokov, ki nikakor niso motili vsebine. Nasprotno, skladbi učinkujeta zaradi te priredbe še globlje v smislu inspiracije obeh skladateljev. Krasni delci sta lahko vzor skladateljem, ki prirejajo skladbe iz razkošno bogatega 18. stoletja. Casella je prišel v L)ub^jano s srvojim delom, ki ga je 1. 1937 napisal za beneški festival. Sonata v treh se imenuje ta trio. Giblje se dokaj v navidezni »atonalni« smeri, kakor smo jo tudi med nami v obilici gojili, le da ji podstavlja sočne har-monske tvorbe, pa razne obrate, ki močno spominjajo na duha lirične italijanske glasbe zadnjih 30 let. Zato je ta skladba romantična po Sffti' r,jstv.->r>: inspiraciji v atonalnost v tu' p* »Bi po gradnji svojih m parnih sestavki. Vse teme se gibljejo v nepf kih zvečanih večjih intervalov. Tu tiči čar njene modernosti. Pizzetti je napisal svoj Trio že 1. 1926. Rekel bi: mimogrede in v oddih med svojimi velikimi simfoničnimi in opernimi stvaritvami. V delo je natrpai skoro preveč liričnega občutja, tako da s svojim preobiljem nekoliko utruja Navzlic temu je skladba za nežno nastrojene poslušalce kakor ustvarjena Koncert ie počasi :1 s svojim obiskom sam pokrovitelj V'9 Komisar Eksc. Grazioli, ki je v odmoru umetnikom čestital. Lepa novost tega koncerta so bile tudi znižane in brezplačne vstopnice za delovne in gmotno udarjene intelektualne kroge, novost ki jo je treba prisrčno pozdraviti in želeti, da se iz nje polagoma razvijejo tudi v Ljubljani po vzoru ita'ijamikih mest med počitnicami operne predstave in koncertni nastopi za široke ljudske in delovne silo je. Ponedeljski koncert ie bil prvovrsten umetniški doživljaj. Od takih umetnikov se le nerad ločiš in bi jih rad poslu:al še in še v svoji sredi. Dr. B. torivKia jZO Zapiski VESELI TEATER V LJUBLJANI V času, ki je izrazito tragičen po vsem svojem dogajanju, stopnjevanem zdaj v heroično veličino, zdaj v turoben potres in razpad celih občestev in skupin ter v neizmerno množico osebnih dram, — v tem času se zdi pojav veselega gledališča izzivajoče protislovje. Toda prav v tem je njegov globlji smisel. Vzbujanje dobre volje je eno izmed učinkovitih du ševno-hrrgien-1 ih sredstev zoper moreče občutje živ- ljenjske tragike. Dobra volja je morda več kakor trenutna pozaba, več kakor lahna čustvena opojnost kot pc dobrem vinu; več kakor zgolj prehodno prebujenje fiziološke funkcije, ki jo ima smeh v človeškem organizmu. Važnejši je duševni učinek smeha in dobre volje sploh: podoben je uporu zoper temne sile zla in bridkosti, reakciji zoper razkrajalna čustva obupa in melanholije. Smeh je v vsej živi priredi samo človekova predpravica in ima zato veliko duševno in fizično vlego Sodi med medicinska sredstva zoper nevšečnost; življenja. Toda v kislih časih je težko najti apoteko, kjer bi prodajali to zdravilo Izdajatelj bivšega »Totega lista« (Maribor) Božo Podkrajšek jo skuša ustanoviti v Ljubljani. Njegovo »Veselo gledališče« je poskus kabaretnega odra boljšega tipa, kakor jih je bilo posebno mnogo v Parizu, kjer je marsikdo izmed nas spoznal značilno galsko »gaiiete«, v vsem njenem šarmu in lahkotnem tspritu Podkrajšek je že na lanskem ljubljanskem velesejmu nakazal s »Totim teatrom« smernice takega odra, ki bi imel kajpak značaj slovenske sredine. S torkovim prvim večerom novega »Veselega teatra« je izpričal, da lahko doseže še nekoliko višjo raven Položaj članov bivšega slovenskega gledališča v Mariboru mu je omogočil, da je organiziral ko^ mični oder. ki je za naše razmere kar presenetljivo zadovoljiv. Zdi se, da bo »Veseli teater« zavetišče tistega malo humorja, kar ga sploh imamo Siovenc: in sncer zavetišče, ki sri bo lahko po svoji ravni, po umetniških sredstvih in sodelavcih, upravičeno lastilo tudi kulturni pomen. Zakaj ne obstoji samo kultura tragike: obstoji tudi kultura komike. In če je tragično že I jamo življenje, ali ni y sproščajočem učim- ' ku komike stimulans k popuščanju napetosti in k prepričanju, da nam je za samoohranitev potrebna duševna vedrina?! Vsekako je treba organizatorju »Veselega teatra« priznati, da se je resno lotil svoje naloge — čeprav zveni to kakor paradoks. Toda samo tedaj, če tudi vesele reči vzamemo resno in skušamo dati komiki kvaliteto, dasezamo z njo višji duševni učinek in jo včlenjamo med motorične sile naše družbe. Spričo tega, da so sedaj na razpolago dobri igralci, bo mogoče doseči še večjo višino, kakor jo je že pokazal sedanji program. Treba pa bi bilo tudi dobrih avtorjev duhovitih sestavlljalcev ske-čev in kupletov. Prav tako delo pa je zelo težko, ker mora biti tvarina aktualna in aktualnost zavisi od velikodušnega umeva-nja tistih, ki niso nujno velikedušni. 2e stari Horacij je vpraševal: Ridentem di-cere veram quid vetat? To naj bi bilo merilo in prvi program »Veselega teatra« je pokazal, da ima v tem pogiedu še dokaj možnosti za razmah. Potrebno je le, da se občinstvo vzdrži samovoljnega poudarjanja posameznih momentov, V splošnem moram tedaj izreči »Veselemu teatru« priznanje za njegov program in za izvedbo posameznih točk. Pohvaliti je treba vse sodelujoče, zakaj nobeden ni bil pod nivojem, vsi so pokazali zdravo ambicijo in znatne komične sposobnosti. V podrobnosti se ne bom spuščal, ker so zadeva osebnega okusa in ker menim, da s* bodo nekatere reči počasi same ugladile in iztanjšale. Vsekako zahteva naš kulturni in narodni interes, da se vzdrži tudi v komiki, v umetnosti vedrih čustev in smeha, kvalitetna raven in da se na ljubo umetniškemu okusm opuščajo banalnosti in prisiljeni dovtipi, česar pa je že v sedanjem pro- gramu malo. Vsekako je Podkrajškov »Veseli teater« opravičil svoj »raison d'etre«. Dvorana Delavske zbornice je bila prav dobro zasedena. Ljudje so biLi očitno zadovoljni in niso štedili s priznanjem. Jazz-•Orkester je tudi doprinesel svoj delež k uspehu večera. Nihče ne dvomi, da bo tak program še večkrat napolnil dvorano in vsi želimo »Veselemu teatra« dolgo in zdravo življenje! Razstava bolgarske knjige v Skoplju. Na izpodbudo direkcije za narodno propagando je bila v skopljanskem vojaškem domu prirejena prva razstava bolgarske knjige. Kratek govor o duhu bolgarske knjige je imel ob otvoritvi razstave arhi-mandrit Štefan, nakar sta govorila pred-stavitelj državne oblasti Kosarov in pisatelj G. Konstantinov iz Sofije. Razstava je bila pred dnevi zaključena. Wolfgango Giusti, italijanski slavist, znan tudi po študijah in prevodih Cankarja, je pravkar izdal v založbi »Istituto per gli studi di politica internazionale« v Milanu 214 strani obsegaječo knjigo »II panslavismo«. O sovjetski diplomaciji. Istituto Nazionale di Contenzioso Diplomatico« v Rimu je pravkar izdal obsežno knjigo g. Filipuc-cija-Giustinianija »La diplomazia anti-eu-ropea dei Sovieti«. Knjigi, ki šteje 250 strani in 16 kart, je spisal predgovor Gioacchino Volpi, član Italijanske Akademije. Dve knjigi o geniju in o poeziji. Pri Val- lecchiju sta izšli dve noviteti: Giulia Co-gnia spis »II segreto del genio« in Oresta Macrija razmišljanja o literarni kritiki »Esemplari del sentimento poetico contera- poraneo«. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sreda, 2. julija? Mali lord. Izven. Izredno znižane cene od 5,50 Lit navzdol. Zad njič v tekoči sezoni. Četrtek, 3. julija: zaprto. Petek, 4. julija: Via mala. Izven. Cene znižane. Igra skupina mariborskih slovenskih igralcev. Sobota, 5. julija: Okence. Premiera. Izven Cene znižane. Igra skupina mariborskih slovenskih iggralcev. Igra, ki slovi zaradi svoje vzgojne vred. nosti, je Burnettove »Mali lord«, ki ga imamo v dramatizaciji in prevodu Minke Govekarjeve. Delo je izredno prisrčno in pokaže, kako omeči ljubek, dobro vzgojen otrok s svojo veliko srčno kulturo srce trdosrčnega deda. Naslovno vlogo bo igrala Simčičeva, glavni pa: Šaričeva in Skrbi nšek. Režiser: prof. Šest, Opozarjamo, da bo predstava drevl v sredo 2. julija ob 20. uri zadnjič v tekoči sezoni. Veljajo globoko znižane cene od 5.50 Lit navzdol. Skupina slovenskih mariborskih igralcev bo igrala v petek 4. t. m ob 20. uri Knitt-lovo »Vio malo«, ki ima resnično velik uspeh in je imela doslej vse predstave razprodane. V glavnih vlogah: Mira Danilova, Nakrst, Starčeva, Košič. Režiser: Peter MaJec. — V soboto 5. julija ob 20. uri pa bo premiera igre Olge Scheinpflugove »Okence« v režiji J. Koviča, ki bo igral tudi glavno moško vlogo. V ostalih glavnih vlogah bodo nastopili: Kraljeva. Rasber-gerjeva, Nakrst, Verdonik, VI. Skrbinšek in Blaž. Za obe predstavi bodo veljale znižane cene. • OPERA Začetek ob 20. url. Četrtek, 3. julija: Seviljski brivec. Red Sreda. Gostovanje Anatola Manošev-ševskega in koloraturke Ksenije Ku-šejeve . Rezervirane vstopnice za gostovanje Kr. rimske Opere v Ljubljani so od četrtka 3. julija dalje v prodaji pri dnevni blagajni v Operi. Uprava narodnega gledališča v Ljubljani obvešča abcnente reda Sreda, da bodo imeli jutri v četrtek 3. julija ob 20. uri v Operi redno predstavo in sicer Rossinije-vega »Seviljskega brivca«, popularno komično opero iz svetovne literature, ki je v dosedanjih uprizoritvah imela pri občinstvu najlepši uspeh. Naslovno partijo bo pel Janko, grofa Almavivo Manoševski k. g., don Basilia — Betetto, don Bartola — Zupan, Berto — Spanova, seržanta — Anžlovar. Dirigent: dr. Svara. Rež. C. Debevec. Partijo Rozine bo pela prvič na našem odru koloraturka Ksenija Kušeje-va. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani obvešča p. n. abonente, da bosta zadnji dve abonentski predstavi v letošnjem sporedu, opereta, ki jo je napisal Berthe po Schubertovih motivih »Pri treh mladenkah« in Gotovčeva opera »Ero z onega sveta«. Prvotno je bila v načrtu uprizoritev Verdijeve opere »Aida«. ker pa je zaradi izrednih razmer (odsotnosti nekaterih članov, zaostanka notnega materiala itd.) v mesecu aprilu delo v Operi zastalo in bo gostovanje Rimske Opere za nekaj dni prekinilo pravilni potek abonentskih predstav ter podaljšalo sezono, je bilo vodstvo gledališča primorano spremeniti načrt Uprizoritev »Aide« bo namesto v letošnji, v bodoči sezoni. Premiera Schubert-Berthejeve spevoigre »Pri treh mladenkah« bo zaradi nove zasedbe prav zanimiva. Prisrčno in hu-morno delo, ki vsebuje nekaj izredno lepih Schubertovih skladb, bo zasedeno v glavnih partijah z našimi opernimi solisti: Vidalijevo v partiji Hannerl in Jankom kot Schubertom Haiderl in Hederl bosta Polajnarjeva in Barbičeva, Grisi — Poličeva, mater bo pela Spanova. Schobra — B. Sancin, komični vlogi Tscholla in Novotnega pa sta zasedeni z Zupanom in Modestom Sancinom. Opozarjamo na uprizoritev te biedermajerske ljubke spevoigre v režiji D. Zupana in pod muzikal-nim vodstvom D. Zebreta. Opozarjamo na pevsko tekmo, ki se bo vršila letos 13. julija v Operi. Na njej lahko tekmuje vsak, kdor ima lep pevski materijal, čeprav ni šolan. Podrobnejši razpis pogojev je izšel 18. ozir. 19. junija v vseh časopisih. Prijave sprejema uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Kdor išče službe, plača za vsako besedo L. —.30, takse L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 1.—. Najmanjši znesek je L. 7.—. Za ženitve ln dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 10.—. Služb o.dobi Beseda L —.60, taks« —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Gozdnega pristava veščega slovenščine, nemšč ne in italijanščine v govoru in pisavi, korespondence, knjigovodstva in strojepisja, sprejme gozdno vele-posestvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gozdni pristav«. 11836-1 Dekle ki samostojno kuha in opravlja hišna dela, vestno in čisto, sprejmem v do bro službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ljubljana 15. julij«. 12209-1 Gostilničarsko podjetje išče pošteno varčno kuharico, gospodinjo, natakarico in dekle za vsa dela. — Predstaviti se od 9. do 10. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12201-1 Gospodično iščem za čez dan k dvema deklicama. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Večletna praksa«. 12183-1 Čevljarskega pomočnika enega 2a fino delo, enega za popravilo, sprejmem. Plača dobra. Koščak Jože. Vidovdanska c. 1. 12195-1 Službe išče Beseda l —.30, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L I.—. Samostojna gospa dolgoletno trgovsko in gospodinjsko prakso, želi sebi primerne zaposlitve. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skrarno zaupna in zanesljiva oseba«. 12188-2 Natakarica mlada, simpatična, dobra moč. zmožna kavcije, išče službo. Prevzela bi gostilno na račun. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Praksa«. 12190-2 Strokovni drž. mojster zmožen za mojstra strojnega ključavničarja, za delovodjo, obratovodjo, tehniškega risarja in za administracijo, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč«. 12220-2 Vajenci (ke) Beseda L —.60, taksa —.60. dajanje naslova ali za šifro I 2.—. Huda neurja v Bolgariji Sofija, 2. jul. s. Po vsej Bolgariji divjajo silni viharji. Nevihte nastajajo skoraj vsak dan popoldne po veliki vročini. Včeraj je padala v Sofiji debela toča. Vihar je trajal celo uro. Toča je bila ponekod debela kakor jajca. Povzročene je bilo mnogo škode na poljih, pa tudi na hišah. Mnogo živine je bilo pobite. Vajenca za črkoslikarsko in pleskarsko obrt, sprejmem. — Prednost imajo z nekaj srednje šole. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12180-44 Prodam Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro l 2.—. Za motocikel zamenjam ali prodam ba kelit ploščo 106 X 102 cm 7 m/m močno, po 80 cent. za cm2. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bakelit« 12175-6 Gg. šivilje in krojači radi odpotovanja prodam še nekaj predvojnega sukanca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12153-6 Vrtne prsti lepe, prodam večjo koli' čino. Karel Kavka, stavbenik, Žibertova ul. 11. 12218-6 Pisarniško mizo 160 X 80 pleskano, prodam. Tržaška 7. 12189-6 Kupim Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—. SREBRO - PLATINO BRIUPNTE SMBRBCOE SRFIBJI RSilKI BISERE I T.O. STARINSKE NAKITC TER UMETNINI. PO NAJVIŠJIH CEHflH STARA TVRDKA -.'r>- Jos EBERLE LJUBLJPN0, TVRŠEVA 2 Vse vrste fotoaparatov kakor Leico. Contax, Rolleiflex ln ves fotogr. pribor kupuje po dnevui ceni Foto Tourlst — Loj ze Smuc. LJubljana. Aleksandrova cesta 8. 35-7 Otroški voziček športni- novejši, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moderen«. 12194-7 Števec za električni kuhalnik, kupim. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Števec«. 12198-7 Nova trgovina »OGLED« kupi več dobro ohranienih koles, otroških vozičkov, fotoaparatov, spalnice in drugo. Mestni trg 3, vhod skozi vežo. 12214-7 Otroški voziček in rablien šivalni stroj kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoi 11«. 12211-7 Kolesa Beseda L —.60, taksa —.60 za daianie naslova ali za šifro L 2.—. ENO-IN VEČBARVNE JUGOGRAFIKA j*i£&i>jcL nasip, 23' Damsko in moško kole najboljše zamke, tovarniško novi, ugodno naprodaj. Generator delavnica, Tyrše-va 13 (Figovec, levo dvorišče). 12219-11 Knjige Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Kupimo Valvasor, I. izdajo, in Klang, Kommentar, kompleten. Knjigarna Klein-mayyr & Bamberg, Ljubljana, Miklošičeva c. 16. 12208-8 Dragocenosti Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE — juvelir, Ljubljana, VVolIova ulica 9-34 Stanovanje odda Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Opremljeno sobo solnčno, prijazno v vili, oddam takoj v bližini Tabora ali bolnice. Naslov * vseh poslovalnicah Jutra. 12175-23 Opremljeno sobo lepo, solnčno, oddam ta-takoj solidnemu, poštenemu gospodu. Malgajeva ul. 8, Košnik. 12186-23 Sobo lepo solnčno, s posebnim vhodom, oddam solidni osebi. Bolgarska 17/1., desno, Klanjšček. _12199-23 Sobo oddam takoj boljšemu gospodu na Miklošičevi cesti ; vhod s stopnišča. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12213-23 Gospodu oddam prazno ali oprem> ljeno sobo takoj v centru Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 12221-23 Sobe išče Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.--. Opremljeno sobo z dvema posteljama, v cen tru, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalno v službi«. 12192-23a Katera solidna stranka hoče s prvim avgustom menjati svojo garsonjero ali enosobno stanovanje s kopalnico z večjim dvosobnim stanovanjem z vsemi pritiklinami v centru mesta? Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nada«. 12158-21 Stanovanja Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—. Zamenjam dvosob. stanovanje komfortno, s trisobnim za 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zamenjava«. 12207-21a Dvosob. stanovanje pritiklinami za 2 osebi, išče čimprei Bedenk, po-velinik policijske straže, šubičeva 5. 12212-21a Iščem opremljeno dvosob. stanovanie kuhinio ali dve oprem-Peni robi s souporabo ku-hi-;e. Ponudbe na oglas, oddel. Jutra pod značko »Opremljeno dvosobno«. 12222-21a mrmran Beseda 1 —.60. faksa —.60. za daianie naslova aH za šifro L 2.—. Opremljeno sobo lepo. zračno, veliko, za eno osebo, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra. 12205-23 Lepo sobo opremljeno, z veliko solnčno teraso in vrtom v vili odd?m solidni osebi. Informacije v vseh poslovalnicah Jutra. 12203-23 Onremlieno sobo kopalnico oddam takoi boliši osebi v MMtraievi ulici 6. 12191-23 Z Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. »REAlITETA« posestna posredovalnica ir Ljabljani je eaoo • PREŠERNOVI ULICI S4 Nasproti glavne poŠte Telefon U - 20 Kupim v Ljubljani ali okolici hišo do 50.000 Lit. in dobro ohranjeno spalnico. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12206-20 Hišo dvostanovanjsko, z vrtom, podkleteno, center Ljubljane, takoj prodam. Po-izve se v vseh poslovalnicah Jutra. 12200-20 Izgubil se je uhan s tremi kamni od Wolfove ulice do Rožne doline. — Pošten najditelj se naproša, da ga odda proti na-nagradi: Tržaška c. 77/11. ■ 12197-20 Lokali Beseda L —.60, taksa —.60, za dajame naslova ali za šifro L 2.—. Suh prostor cca 200—300 m2 iščem v bližini Sv. Petra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim takoj«. 12204-19 Lokal za gostilniške prostore v centru, iščem za takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam v naprei«. 12210-19 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L ?.—. Pisalni stroj Undcrwood, skoraj nov, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Stroj«. 12182-29 Večjo sobo oddam 15. avgusta. Poseben vhod. Samo stalni osebi. Pleteršnikova 26/11. 12184-23 Inserati v JUTRU" imajo ve°ik uspeh fTfffflfnfMIFi Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—. Interprete giurato della lingua italiana. zapri-seženi tolmač za italijanski ,ezik dr. Mikuletič Fortu-nat. Kralja Petra trg 9 — tel. 34-32. 36-31 Preklic! Obžalujem in preklicujem vse vesti, ki sem jih iznašal o gdč. Troha Veri in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Andol-šek Tone, Kočevje. 12193-31 Pohištvo Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Prodam klubsko garnituro iz usnja (tudi posamezne stole) zeio solidne, dobro ohranjeno jedilnico po nizki ceni, umivalnik z ogledalom in marmorno ploščo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Klub in jedilnica«. 12202-12 Avto, moto Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Lahek tovorni avto 1 tona nosilnosti, prodam Poraba 10 litrov. Garaža Janko, Kolodvorska 25. 12196-10 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Lovski pes kratkodlaki nemški ptičar, se je izgubil. Naproša se dotično sebo, ki bi ga zadržala, da ga vrne proti nagradi na naslov: G. ZUPANČIČ, Ljubljana, Kersnikova nI. 3. 12177-27 ■ CDBCDBOlOiC 3©©©©©©( Vsakovrstni prevozi SEMENIč Privoz 13 Telefon 36-92 5? PREMOG DRVA — nudi I. Pogačnik BOHORIČEVA 6 Telefon 20-59 Poctrežba brezhibna RAPPRESEHTAHT1 ZASTOPNIKE introdottissimi provincie Lubiana e Dalmazia cerca importante Časa Italiana di lucidi per calzature, tinture per pellami et affini. Esigensi referenze ineccepibili. — Serivere Cassetta 1334 E-Unione Pubblicita Italiana Firenze. dobro uvedene, za Ljubljansko in Dalmatinsko pokrajino, išče važna italijanska tvrdka, ki izdeluje loščila za obutev, barvila za kože in sorodne predmete. Zahtevamo prvovrstne reference. Po-noudbe na: dospejo na naslov ob Istem času, kakor ekspresna pisma, oddana na pošti istega dne in ob isti uri. — Sprejemajo jih v vseh krajih in za vse kraje Kraljevine Italije in kolonij. —-Potujejo z direktnimi in pospešenimi brzovlaki. — Na dom se dostavljajo najhitreje, takoj, ko dospejo v namenjeno postajo. Mestni pogrebni zavod Jft Občina LJubljana Jjf Končala je svojo trudno pot boguvdano danes 2. julija naša nadvse ljubljena mama, stara mama, teta in tašča, gospa Ivanka Strniša K večnemu počitku jo spremimo v četrtek 3. t. m. ob uri popoldne z žal — kapele sv. Nikolaja — k Sv. Križu. * LJUBLJANA, dne 2. julija 1941. Žalujoči: VIKI, vd. CIRER, NADA, por. TOMŠIČ, FERDO, MILAN in LEON — otroci; ELA, MARA — snahi; geom. TOMŠIČ — zet; FERDO, METKA, MARJAN, BREDA, MATIJA — vnuki in vnukinje, ter ostalo sorodstvo La BEMBERG S. A. informa la sua ;lientela che, come per il passato, con-tinuera con la massima regolarita la fornitura dei suoi filati nei tipi: BEMBERG S. A. obvešča svoje odjemalce, da bo, kakor v preteklosti, tudi vnaprej z vso točnostjo oskrbovala z zalaganjem svojih tkanin tipov: ARIST0N - FIB RILIA CUPRALBA - CUPRIUA Sede Sociale, Direzione Amministrativa e Commerciale: MILANO Sedež družbe, administrativna in trgovska direkcija v: Corso Sempione 2 Stabilimento e Direzione Tecnica: Tovarna in tehnična direkcija v: GOZZANO (Novara) E. Salgari: 45 BOJ ZA N0NPRACEM Pvtolonki roman 22. poglavje Naskok slonov Pogled na to silno množico debelokožcev je utegnil pripraviti tudi najpogumnejšega junaka v strah. Vsi divji so bili navalili na ladjo ter jo napadli z raznih strani. »Prijatelji,« je Yanez zaklical, »hrabro se držite. Te živali so še nevarnejše od sultanovih vojakov.« Sloni, ki jih je bil menda obsedel pravi gnev razdejanja, so strahovito stresali ladjico; ker je bila pa zelo močno zgrajena, se je kar dobro upirala njihovim napadom. Begunci so se obupno branili. Vselej, kadar je kak slon vzdignil rilec, so mu pognali svinčenko v žrelo, in slon je klecnil na tla. Ta čas, ko so sloni nadaljevali napad, se je boj vse huje in huje razvnemal. Kdaj pa kdaj je priletela po zraku izgubljena svinčenka. Časih so ubežniki zadeli kakega slona in ga hudo ranih. »Gospod Yanez,« je rekel Kamamuri, ko je deset ali dvanajst slonov hkratu zdrevilo proti džunki, »kako se bo to končalo?« »Naš položaj res ni ugoden,« je odvrnil Portu- galec, vendar ne verjamem, da bi bil obupen. Živali se morajo sčasoma upehati.« Podoba je bilo, da se sloni čudijo odporu, ki ga je kazala džunka proti njihovim napadom, vzlic temu pa so spet in spet obnavljali svoje poskuse, da bi jo razdejali. Mahoma je zlezel eden izmed njih, pravi velikan, na neko obrežno višino, iztegnil dolgi rilec, zgrabil Kamamurija in ga vzdignil od tal. Indovi tovariši so prestrašeni zakričali. Imeli so ga za izgubljenega. Portugalec pa, ki ga hladnokrvnost ni minila, je mirno pomeril in ustrelil. Slon, ki je bil ranjen na rilcu, je prestrašen izpustil Kamamurija, nakoj nato pa znova napadel. Džunki je bila zadnja ura. Strahovito se je zibala od sunkov razjarjene živali. Tu pa tam je že vdirala voda v ladijski trup. Na Portugalčev ukaz so vsi begunci namerili puške na tega nevarnega sovražnika, ki jih je hotel ugonobiti. Prerešetan od krogel, se je zgruznil v vodo. Med tem je bila džunka odnehala neprestanemu butanju debelokožcev in zdrknila v globoko vodo, kjer jo je pograbil precej deroč tok. Kakor da bi nas čudež rešil!« je dejal Yanez. Toda sloni še vedno niso opustili napada. Plavali so za ladjo in jo skušali prevrniti. »Nikoli še nisem videl takšnih besnih živali,« je rekel Yanez. »Takisto je, kakor bi bile obsedene.« K sreči je postajal tok čedalje hitrejši. Zdaj pa zdaj je izginil kak velikan, zadet v oko ali v plečni sklep, in se strašno rjove pogreznil v globino. Boj je trajal že blizu pol ure. Nazadnje pa so debelokožci opustili zasledovanje, preplavali reko in izginili na desnem bregu, ki je bil gosto poraščen. Ker zdaj džunki niso več mogli do živega, so se znesli nad drevjem, med katerim so napravili strahovito opustošenje. »Vrag jih vzemi!« je zaklical Yanez. »Grdo so nam zdelali džunko. Na mnogih krajih ji vdira voda v trup. Da so nadaljevali svoje razdejanje, bi bili mi že davno utonili.« »In zdaj, milord?« je vprašala Lucy. »Kaj mislite storiti?« »Ker se sultanovi ljudje še niso pokazali,« je odvrnil Yanez, »moramo poskusiti, da odplovemo po reki nizdol in pridemo v Varauni.« »Mar vodi ta reka tja?« »Vse vode, ki prihajajo s Kristalnih gora, se iztekajo v zaliv.« »Ali se bo tudi Sandokan držal struge?« je vprašal Kamamuri. »To je edina pot, ki jo ima,« je Yanez odgovoril. »Kaj menite, ali ve, da smo pred njim?« »Gotovo ve in bo storil vse, kar more, da nas kmalu dohiti.« »Kako je neki z našim spremstvom? če ga le niso pomorili!« »Stavim, da se je znalo ubraniti. Zdaj moramo gledati, da zamašimo luknje, ka- kakor vemo in znamo, drugače se potopimo, preden priplovemo do glavnega mesta.« Džunka je bila zares v žalostnem stanju. K sreči pa je bila reka dokaj plitva in gosto posejana s peščinami, kamor si se mogel v potrebi zateči. »Mislil sem, da je naš položaj hujši,« je dejal Yanez, ko si je ogledal vso džunko. »S trohico potrpljenja bo moči luknje toliko zadelati, da nas ponese ladja prav do morja.« Gospa Lucy, čujte in pazite, mi drugi pa se lotimo dela.« »Nikjer ni videti žive duše,« je rekla lepa Nizozemka. »Vkljub temu moramo biti zelo previdni.« »Škoda, da nimamo vsaj enega izmed Sando-kanovih topov,« je rekel Kamamuri. »Zato pa imamo brodovje in jahto.« »Skušati bo treba, da pridemo na vašo,« je menil Ind. »Potem pojdemo po brodovje. Ako napademo z vode, Sandokan in njegovi vojščaki pa s kopnega, in če se potem še Kitajci vzdignejo, nam ne bo mogel nihče kljubovati. Sultan bo moral podpisati odstop Mompracema.« Tisti mah so opažih, kako se je na levem bregu, ki je bil gosto zaraščen s šumo, dvignil steber dima. »Tako mi Zevsa!« je prestrašeno vzkliknil Ya-nez. »Pa ne da bi bile prodrle sultanove čete že do tod?« »Streljanje se sliši iz velike daljave, gospod,« je odvrnil Ind. Urejuje Davorin Ravljen, — izdaja n konaordj »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d, d. kot ti&karaarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren A loj* Novak. — Va) ? ljabljani.