èTUbì KNJI* v cl: Leto IV. HRASTNIK 5. 2. 1968 ŠT. 1 Urejuje uredniški odbor: Kozole Drago, Rački Viktor, Vračun Viljem, Gec Rado, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo m uprava: Steklarna Hrastnik. — Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. — Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje. Ali bomo uspeli obdržati korak z reformo? Ko smo zamenjali lanskoletne koledarje z novimi, je marsikdo mislil, da bo letošnjo leto že eno od tistih, ki bodo omogočili mirnejše načrtovanje gospodarske politike v podjetjih in lažje vključevanje te politike v nadaljnji ekonomski razvoj Jugoslavije. Začrtana pota našega gospodarskega razvoja v Jugoslaviji v letu 1968 so nas nekoliko presenetila, saj z njimi jasno odkrivamo probleme strukture našega gospodarstva, strukture in obsega potrošnje ter naše obveznosti navzven, presenečenje je bilo razumljivo v negativnem smislu, ker smo pričakovali, da smo s pristopom k reformi naredili po teh vprašanjih že nekaj več. Predvidevanje sorazmerno nizke stopnje rasti gospodarstva ne daje neke jasnejše slike, da lahko pričakujemo hitrejšo ekspanzijo v gospodarskem napredku. Problemi mednarodne blagovne menjave so ostali še naprej zaviti v problem posameznih ekonomskih grupacij, proti katerim mora Jugoslavija nastopati kot neenakopraven poslovni partner. Zaščitne carine postajajo vedno bolj pereč problem nadaljnjega pospeševanja jugoslovanskega izvoza na tržišča Zahodno-evrppskega skupnega trga. Tukaj bo potrebno dati nekaj jasnejših perspektiv, da bomo lažje načrtovali svoj nadaljnji razvoj. Spremembe v deviznem sistemu za leto 1968 omogočajo Jugoslaviji uspešno izmenjavo blaga s tujino navznoter, predvsem s področja držav vzhodne Evrope, kar nam bo brez dvoma še povečalo stabilnost tržišča, izbor blaga, razumljivo pa tudi novo povečano konkurenco. Omenil sem probleme potrošnje, ki po mojem mišljenju ni dosegla zaželjenih strukturnih sprememb, saj žarišča deficitarnega finansiranja še niso odstranjena in se tu bolj gospodari po potrebah kot po možnostih (socialno zavarovanje, proračuni). V tako skonstruirani ekonomski politiki pa moramo iskati mesto za koncepte in možnosti našega podjetja v letu 1968. Mislim, da postajajo časi dokaj resni, saj je pred nami obdobje dokaj slabe dinamike potrošnje, povečane konkurence, kar vse bo otežkočaio ustvaritev zastavljenih ciljev. Vseeno pa ne smemo biti preveč skeptični, saj smo ravno v času zaostrenih pogojev gospodarjenja uspeli toliko spremeniti strukturo proizvodnih sil, da te danes dajejo precejšnjo možnost za uspešno borbo na tržišču. Seveda pa nismo prišli še tako daleč, da bi lahko mislili o neki idealni strukturi, ki nam daje možnosti za kakršnekoli neresne ali nerealistične posege. Stremeti moramo za tem, da bomo v nadaljnjem procesu proizvodnje dosegali uspešno prilagajanje po-trošnemu optimumu, ki bo omogočal normalen potek proizvodnje in tudi realizacije. Z veliko resnostjo dromo zaradi tega morali pristopiti k stalnemu izboljševanju kvalitete proizvodov, še pestrejši izbiri asortimana, kvalitetnejšemu in privlačnejšemu pakiranju, da ne govorim 'o vrsti drugih elementov, ki so nujno potrebni za povečano poslovnost podjetja. Ob takih nastajajočih potrebah pa se postavlja v ospredje problem kadrov, ki bodo lahko te naloge uspešno realizirali. Tukaj smo po mojem mišljenju dokaj slabi, saj številčno odgovarjajočih kadrov, ki so spo- V decembru 1967. leta je bila v Hrastniku konferenca Občinske mladinske organizacije, na kateri so bila sprožena aktualna vprašanja mlade generacije v družbenopolitičnem življenju. Konferenca se je pričela s proslavo 30. obletnice prihoda tovariša Tita na čelo KP. Ob tej priložnosti so mladinci poslali tov. Titu brzojavno čestitko. Konferenci sta prisostvovala tovarišica Lidija Šentjurc in tovariš Marjan Orožen, član CK ZKJ. Mladinci so javno in odkrito spregovorili o težavah in napakah v območju komune ter v organizaciji sami. Številni referati so prikazali splošno stanje, posebno pa so pritegnili pozornost referati o generacijskem konfliktu, o štipendiranju, zaposlovanju, izobraževanju, zaposlovanju, o telesno-vzgoj-nem in kulturnem področju ter dejavnosti kluba. V uvodnem referatu se je sekretar občinskega komiteja ZMS Franci Kovač dotaknil nekaterih vprašanj o integracijskih procesih v revirjih. Sodelovanje med zasavskimi občinami je slabo, prav tako je slabo tudi sodelovanje med družbeno-političnimi organizacijami. Vprašanje je, ali se bo dalo vse to rešiti s fizično integracijo zasavskega ekonomskega potenciala in zasavskih občin sploh. Po- sobni te stvari pripeljati uspešno do konca, primanjkuje. Ne vem, kje so vzroki, da nismo uspeli z novo nastajajočim podjetjem odgovarjajoče izpopolnjevati strukturo kadra, saj imamo danes boljšo strukturo proizvajalnih sil od kadrovske, vendar pa mislim, da je veliko k površni rešitvi tega problema prispeval tudi pogost nepravilen odnos do te vrste ljudi. Razumeti pa moramo tudi to, da je v Hrastniku sorazmerno težko dobiti odgovarjajoče ljudi, vzroki pa v veliki večini ostajajo nepojasnjeni. Zelo nevarna za nadaljnjo reševanje kadrovske problematike v našem podjetju, ali pa tudi na nivoju občine, so nekatere zelo neodgovorna stališča o teorijah nastajanja malomeščanstva, katerega cilj naj bi po izjavah takih ljudi bil, uničiti proletarsko tradicijo Zasavja. Smatram, da ni stavljati zahtevo po politični integraciji je zgrešeno in ima lahko posledice, vsaj dokler med vodstvi ne bo odkritosti in zagotovil, da v skupnih interesih ne bodo posamezniki na škodo delovnih ljudi iskali le svoje interese. »Naše stališče je jasno, smo za vsako gospodarsko sodelovanje, za dobrobit delovnega človeka, smo pa proti vsakršnemu političnemu pritisku«, je zaključil tov. sekretar. Najbolj pereč problem je vsekakor štipendiranje, je diskutant Ostrožnik Mirko izjavil v svojem referatu in povzel, da podjetja ne potrebno o teh stvareh voditi polemike, ker upam, da so to le zmotna stališča posameznih ljudi, ne pa platforma, na kateri naj bi se odnosi med fizičnim in umskim delom uravnavali. Za te ljudi bi rad samo povedal to, da proletariat v svoji zgodovini borbe nikoli ni reševal probleme svoje emancipacije le s fizično silo, ampak vedno v pravi kombinaciji idejnih konceptov in razpoložljive energije. To je eno, drugo pa, če ti ljudje smatrajo, da je v naši družbi, odnosno pri nas, proletariat v nevarnosti, potem naj s temi stvarmi preidejo na javno partijsko polemiziranje. Vse to samo mimogrede, ker smatram, da je problem kadrov, njihove pravilne strukture eden od ključnih za nadaljnji uspešni razvoj podjetja. Mlinar Martin kažejo pravega razumevanja za to, občina pa prav tako nima sredstev za vzgojo kadrov. Splošno običajna ugotovitev pa je, da struktura kadrov v delovnih organizacijah ne zagotavlja nekega napredka na proizvodnem področju. Zato naj bi se ustanovil enoten sklad sredstev za štipendiranje socialno šibkih, toda talentiranih otrok. Sklad naj bi se imenoval po narodnem heroju Rajku Menihu, se je glasil končni sklep. Nadalje je razprava o zaposlovanju odkrila vrsto problemov, ki (nadaljevanje na 5. strani) Gostje na občinski konferenci mladine Konferenca občinske mladinske organizacije v Hrastniku Konferenca članov ZK Steklarne Hrastnik V NOVIH POGOJIH DELA SE ZAHTEVA VEČJA AKTIVNOST ČLANOV ZK Po uvodnem referatu sekretarja tovarniškega sekretariata ZK steklarne tovariša Tušar Jožeta je v razpravi sodelovalo več članov ZK, ki so nakazali dovolj problemov, ki bodo služili za izhodščne naloge komunistov podjetja. Prvi je spregovoril tovariš direktor Jože Klanšek. Smatram, da je referat nakazal izredno veliko- nalog, katere moramo komunisti bolj dosledno izvajati. Predvsem se je potrebno otresti, starega načina dela. Potrebno se bo bolj sistematično in aktivno vključiti za uspešnejše odpravljanje problemov, ki se pojavljajo v delu z ljudmi. V dosedanji praksi smo gledali vedno le na številčno stanje članstva, vse premalo poudarka pa smo dali izobrazbi samih članov ZK. V novih pogojih partijskega dela se zahteva od članov več samostojnega dela, predvsem v organih upravljanja. Pri reševanju dosedanjih problemov v proizvodnji smo v zadnjem času dosegli znatne uspehe, zlasti pri avtomatski proizvodnji in pri kvaliteti opalnega stekla. Potrebno bo le v najkrajšem času odpraviti, vsa ozka grla v dodelavi in pri pripravi modelov in orodja za novi in stari obrat. V naslednjem obdobju stoje pred nami predvsem še naslednji problemi, katere moramo urediti. Najprej je potrebno urediti naša skladišča, povečati prostore, organizacijsko urediti skladišča, ker novi tržni pogoji zahtevajo, da je več izdelkov na zalogi zaradi boljšega sortiranja vagonov. V V notranjem obratu je potrebno zmanjšati odpadek, predvsem urediti kvaliteto stekla in doseči, da bodo za redno proizvodnjo na razpolago modeli in orodje. Ta propust nam še v sedanjih pogojih povzroča večkrat večji odpadek kot normalno. Da bi odpravili nekaj teh problemov, moramo urediti našo laboratorijsko službo. Predvsem pa je važno to, da mora vsak na svojem delovnem mestu napraviti tisto, kar je dolžan napraviti. V letošnjem letu moramo delati vsi na tem, da se odpravi čim več režijskega dela. Smatram, da imamo pri tem še izredne rezerve. Potrebno je tudi predvsem to, da se mehanizira tudi naša administracija. Doslej nismo polagali dovolj pozornosti skrbi za našega zaposlenega člana kolektiva. To nam pričajo veliki izpadi zaradi bolezni in invalidnosti članov kolektiva. Tovariš direktor ni obširno govoril o planu podjetja, poudaril je le, da je plan za okoli 22 01,, večji. So vse realne možnosti, da se ta plan realizira, kar je pač odvisno od zalaganja vseh članov kolektiva, predvsem na od aktivnega dela članov Zveze komunistov. Kolšek Zvone-Anton: Pri izvajanju plana je važno to, da bolj pazimo na kvaliteto izdelkov. Izkušnje v preteklem letu nam kažejo, da smo imeli dovolj pro-pustov, predvsem pri izdelkih avtomatske proizvodnje, kjer smo imeli veliko reklamacij. Predvsem je .potrebno sprejeti in dosledno izvajati ukrepe, da velja za izdelke, ki so za izvoz, tudi samo za to vskladiščeni. Mlinar Martin je predvsem obširno govoril o vključevanju našega podjetja v svetovno gospodarstvo. Dosedanji problemi nam kažejo, da se pojavijo vedno novi problemi, kateri tudi vplivajo na naše poslovanje. Smatram, da stoje pred kolektivom predvsem naslednje naloge. Boriti se moramo predvsem za kvaliteto naših izdelkov, kajti kvaliteta izredno vpliva na cene izdelkov. V sedanjem času se zahtevajo tudi na domačem trgu kvalitetni izdelki, kajti z odprtjem naših mèja imajo naši državljani možnost nabave izredno kvalitetne inozemske izdelke. V zadnjem času tudi na tujih tržiščih položaj ni rožnat, predvsem se čuti pri jugoslovanskih proizvajalcih vpliv devalvacije angleškega funta. Potrebno bo znižati stroške proizvodnje. Nam ne sme biti vseeno, ali prodajamo črepinje ali izdelke. Vse to vpliva na naš dohodek. Izredno problematično je vprašanje . nagrajevanja. Tega problema smo se sedaj lotili in upamo, da bo kolektiv v razpravah naš predlog sprejel. Kaj- ti nagrajevanje je vedno izredno občutljivo in vpliva na razpoloženje v kolektivu. Pri urejevanju sistema nagrajevanja se najbolj postavlja v ospredje vprašanje koriščenja delovnega časa, ker je to tudi osnova za skrajšanje delovnega časa. Namen urejevanja sistema nagrajevanja ni v tem, da se dvigujejo .akordi in norme, marveč da se norme vskladijo. Pod sedanjimi pogoji in načinom dela bo imelo podjetje vedno več delovnih invalidov. Obratna komisija pripravlja predlog, da se postavijo degresivne norme, katere se naj vežejo le na kvaliteto izdelkov. Papež Franci je tudi poudaril, da je kvaliteta izdelkov zelo važna, vendar je tu še faktor oblikovane obdelave izdelka, kar tudi vpliva pri plasiranju izdelkov na tržišču. Smatram, da igra pri tem veliko vlogo naš oddelek oblikovanja, vendar ee ni našel pravega mesta v podjetju, kljub temu, da je situacija mnogo boljša kakor je bila. Smatram, da ,se mora pri formiranju aktivov gledati nato, da so posamezni člani ZK iz posameznih služb po aktivih porazdeljeni. Ing. Tramte Franc: Smatram, da je pravilno, da so komunisti iz posameznih služb razdeljeni no posameznih aktivih, tako. da bodo lahko razprave vsestranske v aktivih. Predvsem se v zadnjem času mnogo razpravlja o mladih in starih strokovnjakih, ki po izjavah nekaterih celo zavirajo proizvodnjo in napredek. Smatra, da bo bolj pravilno, da člani ZK v tem pogledu razpravljamo o sposobnih in nesposobnih strokovnjakih. Imamo še vedno takšne strokovnjake, ki bi le podpisovali akte, z operativo se pa nočejo baviti. Ko se sprejemajo novi kadri v kolektiv, je potrebno dati' predvsem mlade kadre v operativo, starejše pa v razvojne oddelke. Izšel je tudi zakon o stažistih za strokovne kadre; tudi tukaj moramo biti previdni, ker bomo mogli potem ločiti sposobne ali nesposobne kadre. Vesel sem, da se je nekako uredila avtomatska proizvonja, vendar še nismo dosegli Vsega. Poglavitna naloga je, da je v takšnem oddelku red in disciplina. Rezultati so kar razveseljivi, saj je bila vrednost avtomatske proizvodnje oktobra 117 milijonov S-dn, novembra 184 milijonov S-din in decembra 273 milijonov S-din. Rezultati so tudi drugje, porabi se manj orodja in manj modelov. Potrebno je tudi v bodoče veliko več delati z ljudmi. Janežič Alojz je precej obširno govoril o problemih, ki se pojavljajo v sedanjem času predvsem v medsebojnih odnosih, ki jih zlasti čutimo v času usposabljanja organov delavskega in družbenega upravljanja. Za člana ZK mora biti predvsem jasno, da z vsako razpravo ve, kaj želi z njo doseči ali predlagati. Zadnje nehumane razprave nekaterih članov na CDS nam govore, da moramo še vedno stremeti bolj za vzgojo članov kolektiva. Koder se pojavljajo, problemi vedno iščemo vzroke v slabi kadrovski strukturi. Praviloma moramo imeti takšen kader, ki bo sposoben na svojem delovnem mestu opravljati svoje naloge. To je naš cilj. Poglavitno pri tem pa je to, da mora vodilna oseba s svojimi podrejenimi razpravljati o vseh problemih in ne vedno samo tehnokratsko. Da bj našo kadrovsko strukturo izboljšali, je potrebno da vlagamo še vedno največ sredstev za usposabljanje kadrov na delovnem mestu. Takšen način nam daje tudi največ rezultatov. Razprave na TK ZK in sindikatu v zadnjem obdobju so nam dale sedaj že zadovoljive rezultate. To nam kaže, da se dajo problemi rešiti. Problemi so bili predvsem v pogledu neurejenih medsebojnih 'odnosdv. Potrebno je tudi izpopolniti naše samoupravne akte, v njih je sedaj še mnogo pomanjkljivosti, ki vplivajo na delo posameznih služb. Predvsem se naj zahteva bolj realnejši odnos do družbene imovine. Za naše pravilno delo v organizaciji ZK pa je prvi pogoj enotno nastopanje na zunanjem področju. Vujsič Miljan: Smatram, da se člani ZK preveč zapiramo v svoj ozki krog, kakor da bi se včasih bali nastopati pred ljudmi. To so negativni pojavi, ki vplivajo na celotno delo organizacije. Savkovič Ilija govori predvsem o delovanju posameznih članov ZK; zgodi se, da se ne iznašajo problemi na mestu, kjer bi se moralo. To povzroča tudi nerazpoloženje in probleme v podjetju. Strinjam se glede vprašanja izdelkov, ker to je poglavitna naloga vseh nas, da dosežemo kvaliteto steklarne Hrastnik. Organi upravljanja sprejmejo* nešteto sklepov, vendar se ne realizirajo. Predvsem smatram za nepravilno, ker ravno nekateri (Nadaljevanje na 3. strani) Konferenca članov Z K Steklarne Hrastnik (Nadaljevanje z 2. strani) vodilni ljudje ne realizirajo sklepov, s katerimi bi te nepravilnosti hitreje odpravljali. Zadnji čas je, da se posveča večja skrb delovnemu človeku, predvsem v pogledu zaščite. Res imamo vedno več delovnih invalidov. Počuč Mile nadaljuje razpravo o rentabilnosti za določene naše izdelke. Potrebno bo uvesti še več mehanizacije, s katero bomo zmanjšali stroške pri dodelavi, kar nam bo omogočilo znižati stroške. Še enkrat bi se povrnil na Ekonomske enote. Te nam do danes ne služijo in so organizacijsko zelo slabo zapisane med člani kolektiva. Sprejeli smo v tem pogledu že dovolj zaključkov, vendar ni in ni rezultatov. Invalidnost je pereč problem. Sindikat je delal dovolj dolgo na tem, da se bonificira delovni staž za steklarje. Vendar izgleda, da iz tega ne bo nič, vsaj v sedanjem času, ker idokumen-tacija leži nekje v predalu. Do-sedaj nismo dobili odgovora. Strgaršek Janez smatra, da se mora samoupravna praksa reševati po svetih ekonomskih enot. V dosedanji praksi tega ne opravljajo. Neresno se jemlje ekonomske enote, to že pri samih pripravah na volitve. Dose-daj se naš svet še ni sestal in bi bilo bolje, da ga sploh ne bi 'bi- lo. Vprašujemo se, zakaj jih sploh volimo. Ing. Tramte Franc: V svoji razpravi nakazuje problematiko okrog raziskav; ta problematika ni urejena. Potrebno bo urediti pravilnik in se tega držati, kajti potrebno bo posamezne izboljšave nagrajevati. Točno se naj določijo razpisi in kriteriji za to. Potrebno bo, da se naj izrecno pazi, da ne bi bili nagrajevani ljudje za tisto, kar bi morali v svojem rednem delovnem času napraviti. Klanšek Jože: Po dosedanjih razpravah ugotavljamo, da je invalidnost resnično problem. Predlagam, da se naj napravi točna analiza posameznih primerov invalidnosti ter se naj ugo- tovi vzrok invalidnosti. Potrebno bo pa v bodoče polagati večjo pozornost že pri samem sprejemanju v službo (najprej je vsak sposoben za odnašaica, čez tri mesece pa ni več). Ugotoviti je potrebno, kdo je sploh za delovno mesto, ki ga bo zasedel oziroma bo na njem delal — sposoben. Vedno se ugotavlja vprašanje odgovornih komunistov. Smatram, da ta odgovornost velja za vse člane ZK in ne le vedno samo za tiste, kateri so na odgovornih delovnih mestih. Vodilnih ljudi je v podjetju zelo malo, zaradi tega je nujno, da se angažiramo vsi komunisti, da se realizirajo sklepi organov upravljanja. Predvsem bo pa potrebno, da usposobimo naše ekonomske enote. To je naloga sindikata in vseh članov ZK v podjetju. Rancinger Ludvik: Še enkrat bi načel vprašanje invalidnosti, kar je resnično problem v našem podjetju. Komisija, ki pripravlja pravilnik o nagrajevanju, je tudi o tem razpravljala in se tudi postavila na stališče, da se postavijo degresivne norme. Omejiti moramo pri določenih delavcih tempo dela. To ne bo vplivalo le na zdravje, marveč tudi na kvaliteto izdelkov. V sedanjem času je vloga oddel-kovodij in obratovodje drugačna kot je bila nekdaj. Postavlja se vprašanje reda in odgovornosti, discipline itd. Predvsem je to naloga članov ZK, organov Predvsem dve vprašanji s področja izobraževanja zanimata dane sne samo našo družbo, marveč sta v središču pozornosti povsod, zlasti v razvitih državah. To je na eni strani izobraževanje ter ekonomika in prilagajanje izobraževalnih programov izrednemu razvoju znanosti. Ti dve vprašanji seveda ni mogoče ločiti, marveč sta med seboj povezani in je treba o njih razpravljati v medsebojni dio-lentični povezavi. Ti dve vprašanji sta pri nas v sedanji fazi razvoja najbolj tesno povezani z uresničevanjem gospodarske reforme. Procesi reforme omogočajo spoznanje, da je tako imenovani ljudski faktor eden od bistvenih dejavnikov pri uresničevanju ciljev reforme. Splošno znana stvar je, da so sredstva! za delo, na tudi v obdobju avtomatizacije, samo eden od pogojev za dvig produktivnosti dela in da ta sredstva sama po sebi ne potiskajo družbene proizvodnje naprej, marveč da to vršijo predvsem ljudje, ki s svojim znanjem obvladajo tehniko in s svojim znanjem tudi 'ustvarjajo tehniko. Tudi najsodobnejša tehnika v rokah nestrokovnih ljudi ne daje nikakršnih rezultatov. To potrjuje nizko ali nezadostno koriščenje kapacitet tovarniških postrojenj 'in pa nizka produktivnost dela, ki predstavlja dej- upravljanja, da se sklepov drže. V mnogih primerih pa ni tega, kar povzroča tudi pri drugih članih lagodnost in nedisciplino. Krsnik Franjo: V sedanjem kratkem času, kar delam pa normah, sem videl, da je resnično nunjo potrebno uskladiti norme. Predvsem pa je potrebno, da se urede norme po zasedbah. Sedaj večkrat vpliva na visoko prekoračitev ravno zasedba delavnice. Rački Viktor je na zaključku nakazal naloge 'članov ZK z ozirom na reorganizacijo. Potrebno je, da se člani ZK v tovarni borijo za izvajanje vseh sklepov organov upravljanja, da se borijo za izvajanje planskih nalog, na terenu pa, da se aktivno vključijo v delo organizacij in društev. Poleg tega pa jda aktivno sodelujejo pri razpravah na zborih volivcev in tribuni občanov. stvo, ki ga ni potrebno posebej dokazovati. Stopnja vpliva izobraževanja na produktivnost dela postaja čedalje bolj predmet raziskav po svetu, ki dajo naslednje podatke. V ZDA je npr. zahvaljujoč organizaciji dela in vlaganju v ljudski faktor zaznan letni porast nacionalne proizvodnje za 1,5%, V Norveški je od leta 1900 do 1955 kot posledica sprememb in vlaganja V ljudski faktor dosežena rast nacionalne proizvodnje za 1,8% letno. Raziskave, ki so bile napravljene v Sovjetski zvezi, so pokazale, da se na mil5,jarda rubljev, vloženih v izobraževanje, nacionalni dohodek zaradi povečanja produktivnosti dela poveča za približno 6 milijard rubljev, seveda to v izjemnih prilikah izredno velike nepismenosti kmalu po oktobrski revoluciji. Seveda pa je medsebojna odvisnost med izobraževanjem in pa ekonomiko pogojena s sodobnim izobraževanjem, ki je v skladu s splošno družbenimi in tehničnimi dosežki znanosti. Prav gotovo je to eno od vprašanj, ki bi moralo postati glavna tema naporov širše družbe in delovnih kolektivov. Zavedati se moramo, da se je stanje od raz-cvita znanosti, ko je znanje Obvladovalo skoraj vsako področje znanosti, bistveno spremenilo im je postavila v povsem drugačno Prikazal je probleme, ki se pojavljajo pri izvajanju gospodarske reforme, predvsem glede na položaj v letu 1968. Za pripravo na novo organiziranih aktivov v tovarni je konferenca sprejela naslednje predloge: Postavijo se trije aktivi in se zadolži te-le člane ZK, da pripravijo prve sestanke aktivov. Za aktiv notranjega obrata: Matko Franc, Laznik Stane, Savič Momir, Cigler Janez. Marinkovič Dinul, Jarovšek Miha. Za aktiv brusilnice — slikar-nice: Germadnik i Edo, čakič, Ljubo, Pogačnik Alojz, Drame Hilda, Pokrajac Doko. Za aktiv priprave proizvodnje, energetike in delavnic: Klemen Ignac, Vidovič Franc, Potušek Zdravko, Kosem ; Gvido, Guzaj Jože. rigo luč celotno področje izobraževanja. Zanimiv je podatek o razvoju znanosti (revija Noviji mir), ki kaže, da je število znanstvenih odkritij in dosežkov v zadnjih 15 letih enako njihovemu številu v vsej prejšnji zgodovini razvoja znanosti. Takšen strahoten porast znanstvenih dosežkov daje slutiti, da bo bodoči razvoj tako nagel, da si ga verjetno lahko zamišlja samo najbolj bujna fantazija. Vprašati pa se moramo, če smo naredili vse, da naši člani 'delovnih skupnosti že danes sproti spoznavajo sodobno tehniko in tehnološke postopke, kajti ugotovitve, do katerih so prišli v ZDA, kažejo, da katerikoli dober inženir, ki se mirno bavi ;s svojim poslom in se pri tem strokovno ne izpopolnjuje, že v 8 letih strokovno tako zastari, da bi ga morali odpustiti in izključiti iz delovne skupnosti, ker bi bilo njegovo znanje povsem zastarelo. S temi mislimi želim opozoriti na neprecenljivi pomen izobraževanje v splošnem družbenem in gospodarskem razvoju, zlasti Da opozoriti na velik pomen izobraževanja odraslih, ki je tudi v naši občini še vedno pereč problem v borbi za boljšo produktivnost in boljšo strokovno strukturo v delovnih kolektivih. Marko Orožen IZOBRAŽEVANJE IN EKONOMIKA GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ Poročilo Na seji dne 22. XI. 1967 1. Z vodji enot, predsedniki SEE, člani UO se je obravnavalo poročilo o poslovanju podjetja za dobo januar—oktober 1967, Plansko analitsko službo se zadolži, da pri mesečnih planih izkaže tudi poslovne stroške za posamezne enote. Nadalje naj se izdela analiza odpadka, ki je povečan v sorazmerju s planom po proizvodnih skupinah. Izplačila osebnih dohodkov naj bi se izplačevala po delovnem času tako, da osebni dohodek član kolektiva ne bi prejel na delovnem mestu. Norme v starem obratu naj se korigirajo ter uredi organizacija dela po .drugih oddelkih, kot se je to uredilo v novem obratu in brusilnici. Stremeti je za tem, da se odpravi grlo v satinirnici. 2. Lovski družini Dobovec se da brezplačno 10 kg II. a vrste. Pušnik Stanetu se dovoli odkup odpisanega elektromotorja, v kolikor je na razpolago. Pivec Ivani se odobr ilO dni neplačanega dopusta, Učesanek Pavli pa 30 dni, pod pogojem, da plačata prispevek za socialno zavarovanje. Hlastec Alojzu se odobri odkup odpisanega elektromotorja, v kolikor je na razpolago. Planinskemu društvu se odobri 50 kg II. a vrste izdelkov za srečo-lov. Naše podjetje razstavi pri Astri v Zagrebu avtomatske kozarce v dekorirani in gladki izvedbi, penicilin in steklenice za šoke. Za stroške razstave se bremenijo Astra in Kemikalija ter je za nas razstava brezplačna. Kadrovski oddelek naj dostavi poročilo o stanju honorarnih oseb na dan 22. XI. 1967. Tov. Kralja Borisa se pooblašča, da razčisti glede opreme, ki jé dana v uporabo varstveni ustanovi na spodnjem delu Hrastnika ter je bilo del tega odpeljano v varstveno ustanovo na Rudnik. Upravni odbor je obravnaval dopis Zveze prijateljev mladine Hrastnik glede sofinansiranja praznovanja Novoletne jelke za predšolske otroke in predlaga CDS, da se dodeli dotacija 1500 N-din. Pooblašča se tov. Janežiča Alojza, da ugotovi, kakšne pripomočke potrebujejo na šoli Heroja Rajka, da se jih obdari do vrednosti 1000 N-din, glede na to, da imamo patronat nad to šolo ter jih tako obdarimo vsako leto. Na seji dne 4. XII. 1967. 1. V brusilnici se še ni točno določilo izmenske vodje, za reglarje pa se je naknadno sklenilo, da zadostujeta 2 osebi in ne 3, kot je bilo prvotno določeno. Obravnavan je bil dopis Varstvene ustanove Hrastnik glede pojasnila odpeljane opreme v varstveno ustanovo na rudnik ter prosijo za odstop inventarja. UO predlaga centralnemu delavskemu svetu, da se osnovna sredstva, ki so v uporabi varstve- o delu upravnega odbora ne ustanove, prenesejo na Varstveno ustanovo. 2. Tov. Mlinar Martin je poročal o izvršenem službenem potovanju v Zah. Nemčijo in Belgijo. UO je poročilo potrdil s predlogi, ki jih je predlagal tov. Mlinar Martin. Za medkrajevni promet po Zap. Nemčiji se tov. Mlinarju Martinu prizna 179,70 DM na podlagi predloženih voznih listkov. 3. Potrjen je bil osnutek plana proizvodnje in prodaje za mesec december 1967. 4. Obravnavane so bile preko-račbe in nadure za mesec oktober 1967. Pri obravnavi prekoračb in nadur za mesec november se bo povabilo na sejo ing. Tušarja in ing. Kavšek Nikota glede akordnih ur in nadurnega dela. 5. Komerciala naj opravi raziskavo tržišča ter je za začetek januarja napovedan sestanek z neko firmo v Franciji, zato' se Mlinarju Martinu odobri potovanje v Francijo za 2 dni z avionom. Kozole Drago izvrši službeno potovanje v München. Tov. Kožar Milanu se za medkrajevni promet v Avstriji in NDR prizna DM 1,10 in 157,30 ash na podlagi predloženih voznih listkov. Razpravljalo se je glede potovanja na Madžarsko glede zamenjave kondenzatorja pri destilacijski koloni iza kisikarno. Madžarska firma zamenja kondenzator na licu mesta. Predlagano je bilo, da to uredi uvoznik Tehno impex Ljubljana, v kolikor pa želijo našega predstavnika, se določi Guzaj Jože. Pooblašča se tov. Mlinar Martin, da navedeno uredi. Na predlog kadrovsko socialne službe se izvrši nakup 1 kom. Pravilnik za električne splošne naprave, 1 kom. Izobraževanje o varstvu pri delu za tehnične kadre v gospodarstvu. Na predlog tovarniškega komiteja ZMS se tov. Grumu Jožetu IL, Lazareviču Dragu in Koritniku Matiji prizna 2 dni izrednega plačane- ga dopusta, za 3 ni pa povrnitev plačila stroškov za hrano in stanovanje po 28 N-din dnevno ter povrnitev prevoznih stroškov. Klajn Mariji se prizna 12 dni izrednega neplačanega dopusta pod pogojem, da plača prispevek za socialno zavarovanje, Kalšek Bredi pa 10 dni neplačanega dopusta pod istimi pogoji. Hodeju Mirku, udeležencu NOV, se prizna razlika osebnih dohodkov od redno opravljenih 208 ur do 92.000 S-din. Imenovani dosega navedeno višino osebnih dohodkov 92.000 S-din, zaradi nadurnega dela in dela ob nedeljah in praznikih, ki pa se ne upošteva pri osnovi za odmero pokojninske osnove. Dragar Karlu se odobri odkup odpisanega elektromotorja, v kolikor je na razpolago. Lendero Hildi se prizna 21 dni neplačanega dopusta pod istimi pogoji kot navedeni. Pravnik Viktor Sušin je seznanil upravni odbor o tatvini 8516 kom. kozarcev, ki so bili v deko-rirnici. UO je pooblastil Sušin Viktorja, da navedeno detaljneje ugotovi, potem pa bodo organi upravljanja izdali ostrejše ukrepe glede discipline. ZB NOV Trbovlje se podari 1 večja vaza. Na seji dne 11. XII. 1967. 1., S 11. XII. 1967 se prične v brusilnici izvajati delo po novi organizaciji in sicer: — obratovodja Germadnik Edo; — izmenski vodje Drame Stanko, Pokrajac Djordje, Matešič Djuro; 2 osebi pa sta določeni v slučaju izpada izmenskega vodje ter delata v skupini, in sicer Tosič Savo in Gnjidič Mile; — 2 reglarja za brusilnico in dekorirnico, reglar za III. izmeno v brusilnici pa ni potreben, ker dela samo 1 skupina. UO je organizacijo dela v bru-siinici vzel na znanje. 2. Ing. Maks Mrcina je podal poročilo o izvršenem službenem potovanju v Zah. Nemčijo. UO je potovanje potrdil ter naj imenovani pripravi dokumentacijo, katera banja bi prišla prva v poštev za predelavo. O tem naj se obvesti CDS. 3. Tov. Kozole Drago, referent za izvoz, je poročal o izvršenem službenem potovanju v München. 4. Upravni odbor je določil mesečno najemnino za garaže na Logu 35.25 N-din, ali po ceni 4,70 N-din za m2. Ceno je določilo Stanovanjsko podjetje Hrastnik, ki je tudi investitor garaž. K navadeni ceni se prišteje še letna odškodnina za zemljišče 3,75 N-din. Najemnina se zaračunava od dneva uporabe, to je od 1. XI. 1967 dalje. Koristniki garaž na Logu so naslednji: Viktor Sušin, ing. Kavšek Niko in Vovčko Viljem. Upravni odbor daje navedenim koristnikom možnost odkupa garaže z rokom plačila 5 let. 5. UO je razpravljal o izdelavi reklamnih izdelkov za Novo leto ter je bil sprejet naslednji dogovor: večjim odjemalcem se podari kozarce — avtomatske z našim emblemom ter bi jih koristili za poslovne prostore. UO je pooblastil Mlinar Martina, da določi firme, ki bi prejele viski garniture. Po mnenju komercialnega direktorja bi garniture podarili 15 odjemalcem. 6. Za sestanek, ki ga prireja Društvo knjigovodij Trbovlje v zvezi spremembe in ureditve zavarovanja v letu 1968 je UO določil Hedo Korbar in Viktorja Susina. Vojni pošti Rimske Toplice se izdajo kozarci IL a vrste 1/10 in 1/50 ter 1 servis in 1 vaza. Majcen Milanu se prizna plačilo šolnine in ostalo za šolanje na večerni šoli TSŠ — strojni oddelek. Pooblašča se kadrovsko službo, da uredi vse potrebno, kar je s tem v zvezi. Drgan Aleksandru se prizna odkup odpisanega elektromotorja, v kolikor je na razpolago. 7. UO pooblašča tov. Potušek Valentina, da normalizira delo na lajkah, glede na to, da so v tej proizvodnji že dalj časa problemi. UO se strinja s podpisom pogodbe za najem prostora na zagrebškem velesejmu. Naše podjetje sodeluje na razstavi v Beogradu, kjer se prireja razstava jugoslovanskega stekla. Razstavljali bomo ozek asortiman svetlobnih teles in kozarcev. Jugoslovanska proizvodnja votlega stekla v Domu sindikata — Beograd Čitajte naše glasilo Odsotnost z Temeljni zakon o delovnih razmerjih daje delavcu pravico do letnega dopusta, do odsotnosti z dela do 7 dni v posameznem koledarskem letu s pravico nadomestila in v posameznih pogojih tudi pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila. Letni dopust je lahko določen v razponu od 14 do 30 dni, odsotnost s pravico do nadomestila do 7 dni, odsotnost brez pravice nadomestila pa po samoupravnem aktu delovne organizacije. Letni dopust se odmerja s samoupravnim aktom za vsako posamezno konkretno delovno mesto. Delovna organizacija tudi določi trajanje in način izrabe letnega dopusta. To pomeni, da vsi delavci nimajo pravice do enakega števila dni letnega dopusta. Pri določanju časa, med katerim delavec izrabi letni dopust, je treba na prvem mestu upoštevati naravo in organizacijo dela in v tem okviru upoštevati želje delavca. To pa ne velja za tisti dan letnega dopusta, vendar samo en dan, ki ga delavec izrabi, kadar ga sam rabi. Pravilnik o delovnih razmerjih Steklarne Hrastnik določa, da je letni dopust odvisen od teže dela, zahtevnosti dela, vpliva dela in delovne okolice, telesne in duševne napetosti, opravljanje nočnega dela, skupne delovne dobe, stalnosti pri podjetju in socialnih pogojev. Ce narava in organizacija dela terjata ali dopuščata, se sme določiti, da gredo na letni dopust vsi člani ustrezne brigade ali več brigad v primeru remonta ali večjega popravila itd. Samo na zahtevo ali privolitev delavca se sme odobriti, da delavec ne izkoristi letnega dopusta enkrat v nepretrganem trajanju. Praviloma delavec izrabi polovico letnega dopusta upoštevajoč njegovo željo, ki pa mora biti izražena in določena v začetku leta ob sprejemu plana letnega dopusta. V primeru prenehanja delovnega razmerja ima delavec pravico izkoristiti letni dopust. Če delavec zaradi bolovanja ali kakršnih koli drugih pogojev ni izkoristil letnega dopusta v tekočem letu, ne more koristiti letnega dopusta v naslednjem letu, razen v primerih, ki so izrecno določeni z zakonom. Delavcu se tudi ne more dati nadomestilo za neizkoriščen letni dopust. Dnevi odsotnosti z dela s pravico do nadomestila so konkretno določeni v statutu podjetja, in sicer: — v primeru smrti ožjega družinskega člana (zakonski tovariš, oče, mati, sin, hčerka, brat, sestra, posvojenec, rejenec, varovanec, očim, mačeha itd.) —- 2 do 3 dni; — v primeru smrti širšega družinskega člana in svaštva (stari starši, teta, stric, bratranec, svak, snaha, sestrična itd.) — 1 do 2 dni; — delavec ima pravico v primeru smrti širšega sorodnika ali svaštva, če živi v skupnem gospodinjstvu ali če pripravi vse potrebno za pogreb, ker ni na razpolago drugih družinskih članov, biti odsoten z dela, o čemer pa po vlogi določa upravni odbor — 2 do 3 dni; —• za svaštvo pride v poštev naslednje sorodstvo (stari starši, bratje in sestre in njih potomci) — 1 dan; — v primeru selitve z družinskimi člani — 1 dan; — ob sklenitvi zakonske zveze, in sicer tistemu, ki sklepa zakonsko zvezo — 1 do 2 dni; — ob porodu v svoji družini — 2 dni; — ob opravljanju izpita v zvezi z delom na delovnem mestu toliko dni, kot traja izpit ali pa en dan; — za opravljanje družbeno političnih funkcij se delavcem daje pravico odsotnosti z nadomestilom, vendar se pri tem za delavce, katerih osebni dohodek je vezan na učinek dela, normo ali akord, zahteva od sklicatelja, da povrne izplačano nadomestilo; — udeležba na športnih, kultur-no-prosvetnih prireditvah in v ostalih upravičenih primerih daje možnost delavcem, da dobijo izredno plačani dopust za ustrezno število delovnih ljudi, o čemer pa po vlogi delavca, društva ali organizacije sklepa UO; — utemeljenost zahtevka ugotavlja direktor na predlog vodje, predlagatelj pa mora predložiti dokumentacijo. Če nastopi primer v oddaljenem kraju, se dodajo še ustrezni dnevi, potrebni za prevoz, vendar za te dneve delavcu ne pripada nadomestilo. ' Pri tem je potrebno upoštevati, kdaj je delavcu potrebna odsotnost z dela. V primeru, da delavec dela v nočni izmeni, ima v primeru smrti ožjega družinskega člana in v primeru sklenitve zakonske zveze pravico do treh dni odsotnosti. Vendar se ti dnevi štejejo po koledarskem zaporedju in če sovpade med te dneve nedelja, bi v takem primeru delavec imel pravico samo do dveh delovnih dni odsotnosti, nikakor pa to odsotnost ne more podaljšati na prvi delovni dan. V ostalih primerih, ko ima delavec pravico do odsotnosti z dela, je potrebno upoštevati, če dogodek, zaradi katerega je delavec pridobil pravico do odsotnosti, sovpada na delavčevo delovno izmeno. V primeru smrti širšega družinskega člana, ko je pogreb v popoldanskih urah, delavec, ki po kraju ni oddaljen, pra- dela viloma ne bi mogel zahtevati odsotnost z dela, če je na dopoldanski ali nočni izmeni, temveč samo, če je na popoldanski izmeni. Enako je v primeru sklenitve zakonske zveze, ko se daje delavcu pravica odsotnosti do 2 dni. Iz običaja je znano, da se zakonska zveza sklepa ob sobotah in ima delavec pravico do 2 dni odsotnosti samo, če dela na nočni izmeni ali če dela na nočni izmeni ali če sklepa zakonsko zvezo v oddaljenem kraju. V vseh ostalih primerih pa pripada iz tega naslova samo 1 delovni dan. Na podlagi ugotovljenih okolnosti in pogojev, ki so določeni s statusom, lahko odobri odsotnost že vodja enote, v kateri je delavec zaposlen. V ostalih primerih, ko zadeva ni popolnoma razčiščena. pa odobrava to odsotnost vodja kadrovsko-pravne službe v soglasju z direktorjem podjetja. Zoper negativno odločitev ima vsak član pravico ugovora na upravni odbor. Pripomniti pa je treba, da lahko delavec ne glede na pogoje iz tega naslova izrabi skupaj samo 7 delovnih dni v dobi enega leta. Odsotnost brez pravice nadomestila se daje v primerih, ki so tudi konkretno določeni v statutu podjetja. Po vsebini so to vsi ostali primeri, ki obvezujejo delavca, da ne more priti na delo, ker ima nujno opravilo pri drugem organu, vendar v teh primerih delavec po svoji osebni oceni lahko uveljavlja nadomestilo od organa, ki ga je pozval, ali od osebe, za katero je moral opraviti ustrezajoče opravilo in je bil zaradi tega odsoten z dela. Zaradi obeh odsotnosti ostane delavec še naprej član delovne skupnosti, njegove pravice pa mirujejo. Če pa gre za strokovno izpopolnitev, ki je delavcu potrebna glede na njegovo strokovno usposobljenost, določa odsotnost z dela upravni odbor na podlagi posebne vloge delavca. Kakršna koli odsotnost pa se priznava, v kolikor primer ni splošno poznan, samo na podlagi predloženih potrdil. Sušin Viktor Konferenca občinske mladinske organizacije v Hrastniku (nadaljevanje s 1. strani) lahko privedejo v prihodnosti do odtoka delovne sile iz komune. Steklarna, ki je do sedaj zaposlovala mlade ljudi, jih sedaj ne sprejema več v tako velikem številu zaradi nedokončane rekonstrukcije in uvajanja avtomatizacije. Sicer je občinski sindikalni svet na pobudo občinskega mladinskega komiteja ustanovil komisijo, ki naj ugotovi dejansko stanje, torej prikaz gibanj na področju potreb zaposlovanja v preteklih in, kar je še važnejše, prihodnjih letih. Ta komisija je odkrila porazno stanje, zato je ObSS ustanovil še eno komisijo, ki pa ni ničesar storila. Enako ni storila ničesar komisija za iste zadeve pri občinski skupščini, čeprav rešitve vsekakor obstojajo. Tov. Okorn Franc je v svojem referatu opozarjal na vlogo mladinskega kluba, ki ga mladinci dejansko potrebujejo, ter se zavzemal za pridobitev lastnih prostorov, da bi ta lahko nemoteno deloval. Financiranje tega naj bi prevzela skupščina občine in občinski svet za kulturo in prosveto Hrastnik. Omenil je tudi, da je želja kluba, zgraditi mìni-golf igrišče, seveda z lastnimi sredstvi in z delovnimi akcijami ob ustreznem strokovnem vodstvu. O vprašanju, zakaj vlada med mladino takšno nezanimanje za dogodke, je v svojem referatu o vzgoji mladine spregovorila tov. Elvira ŠIKOVEC. Njene ugotovitve, naj bo mladinska organizacija odprta, torej naj bi bili sestanki nekakšni delovni pogovori, dajo misliti, da bi bili uspehi vidnejši. Zavzema se za to, da bi se na teh sestankih vsi problemi in mnenja razjasnila. Ker je vzgoja mladega človeka zaupana trem faktorjem, to je družini, družbi in šoli, bi bilo priporočljivo delati v štirih smereh. V smeri vprašanja o okolju, v katerem mladi živijo; vprašanja zagotovitve političnih in samoupravnih interesov mladih; organiziranja specialnih interesov (delo v posebnih mladinskih organizacijah — planinci, taborniki itd.) ter organiziranja akcijskih nalog (delovne akcije, manifestacije). Mladinska konferenca je bila uspešna ,le da ne bi ostalo samo pri sklepih in ugotovitvah. Kraševec Vasja OBISK V LITOSTROJU 20. januarja so člani Tovarniškega komiteja ZM in člani sekretariatov aktivov ZM našega kolektiva obiskali mlade v Litostroju in si obenem ogledali njihovo tovarno. Po ogledu tovarne je med mladimi obeh kolektivov stekel pogovor o sodelovanju na kulturnem in športnem področju. Mladi Litostrojčani se bodo tako priključili športnemu in kulturnem sodelovanju, katerega se bodo udeležili še mladi železarji iz Jesenic in »Save« iz Kranja ter člani kolektiva »Ferralit« iz Žalca. Mladinci našega kolektiva so nato nadaljevali pot v naš dom v Bohinj. Menimo, da bo potrebno takšna in podobna srečanja še večkrat organizirati/ Strgaršek Janez Naš izdelek na razstavi v Beogradu Nove metode dela služb varstva pri delu Varstvo pri delu je velikega pomena za ustvarjanje prizadevanj naše socialistične skupnosti, za zagotavljanje boljših pogojev dela, s tem pa tudi boljših pogojev za doseganje večje produktivnosti in standarda delovnih ljudi, kakor tudi za opravljanje ali zniževanje na minimum vseh negativnih pojavov, ki nastajajo zaradi poškodb in poklicnih ter drugih obolenj. Nedvomno je pobudo in interes za razglasitev zakonov s področja varstva pri delu sprožilo dognanje o ogromni materialni in drugi škodi, ki jo naša skupnost trpi zaradi poškodb na delu, zaradi poklicnih in drugih obolenj v zvezi z delovnimi pogoji. Končno je tudi pritisk samih delovnih ljudi in njihovih strokovnih organizacij pripomogel, da smo dobili sodobne zakone. prednost preventivnemu delu na tem področju, kar pa ni zmeraj v skladu s tekočo problematiko. Naše delo se mora namreč za- di pri delu. Varstvo pri delu pa se uresničuje in pospešuje vzporedno z organiziranjem in pospeševanjem proizvodnega procesa in sploh delovnega procesa. Primarna naloga delovne organizacije kot osnovnega nosilca varstvene politike pri delu, je da celotno problematiko dodobra obdela in jo osvetli v obliki notranjih predpisov, ki naj stojijo na stališču: »Zdrav duh v zdravem telesu.« : Nujna posledca teh kvalitetnih sprememb in vloge zakonodaje o varstvu pri delu so tudi spremembe na področju nalog in pristojnosti lorganov inšpekcije za delo, še bolj pa so se izmenjale naloge in metode na področju varstva pri delu v samih delovnih organizacijah. Takšno ispremembo predvideva npr. določilo drugega odstavka delovne organizacije niso pokazale še tiste iniciativnosti pri zboljšanju varstva pri delu, ki bi jo morale. Kakor povsod velja tudi tukaj splošno pravilo: če želimo imeti uspeh v svojih prizadevanjih, moramo začeti z delom organizirano in po primernem sistemu. V izpolnjevanju zahtevnih in odgovornih nalog, ki jih terjajo od nas vseh predpisi iz temeljnega in republiškega zakona o varstvu pri delu ter s tem humano socialni in ekonomski momenti, bi materijo razdelili na več skupin, ki bi bile samo orientacijski kažipot za nadaljnje delo na področju varstva pri delu, in to: a) potrebno bi bilo proučiti in obvladati predpise, ki se tičejo varstva pri delu; b) proučiti je treba organizacijo poslovanja slehernega oziroma sleherne delovne organizacije in slehernega delovnega mesta, opraviti je treba analize in na podlagi njih sklepati, kje in kako nastaja nevarnost za delavca in kako problem rešiti. Zato je treba poleg ostalih pritegniti k sodelovanju sindikat v podjetju, v katerega smo včlanjeni vsi zaposleni. Le na /ta način in