1 Leto XII. Stev. 281 TELEFON 25-67 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, sreda 14. decembra 1938 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman * upravi ali po pošti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.-- din Cena !•— din Končni rezultati volitev Agenciia Avala je včeraj po razglasu notranjega ministrstva objavila končni rezultat nedeljskih skuoščinskih volitev - Lista dr. Stojadinoviča je dobila v vsej državi 1,636.519 (58.90%), lista dr. Mačka 1,336.823 (40.21%) in Ljotičeva lista 30.310 (0.89%) glasov MARIBOR. 13. dec. Po razglasu notranjega ministrstva, ki ga je objavila včeraj popoldne agencija »Avala«, je dobila lista g. dr. Stojadinoviča v vsej državi 1,636.519 glasov proti 1,336.823 glasovom, ki jih je dobila lista g. dr. Mačka. V procentih je dobila vladna lista 58.90%, lista dr. Mačka pa 4021% oddanih glasov. Dimitrije Ljotič je dobil le 30.310 glasov, kar znaša 0.89%. V Sloveniji je bilo oddanih za listo dr. Stojadinoviča 170.252 (78.64%) glasov (za jRZ 169.066, za Hodžero 1186). Lista dr. Mačka je dobila 45.123 (20.84%) glasov. Ljotič pa 1132 (0.32%) glasov. Na listi dr. Mačka ima slovenska združena opozicija 19.198 glasov (od teh dr. Kukovčeva skupina 7512, dr. Lončarjeva skupina 8306 in dr. Stanovnikova skupina 3350 glasov), JNS 13.371 glasov (Pucljevci 7648 in Kramerjevci 5723 glasov). Za socialistične kandidate je bilo oddanih 4477 glasov, za JNS in socialiste skupaj (Ljubljana mesto, Ljubljana okolica, Maribor, levi breg) so bili oddani 4963 glasovi. Za bivšo HSS 2385, za staroradikale 283, za dva neopredeljena pa 446 glasov. Spodaj priobčujemo volivne preglede po uradnih podatkih. Končni izid volitev je številčno in v odstotkih razglasilo ministrstvo notranjih zadev pod štev. 53.533. Pregled izida volitev v državi Banovina: ■ Stojadinovič Maček Ljotič Dravska . . * glasov v % glasov v % glasov v % 170.252 78.64 45.123 28.84 1.132 0.52 Savska .... 111.483 17.33 529.712 82.34 2.137 0.33 Dunavska . . . 372.085 71.74 129.269 24.94 17.291 3.32 Moravska . . . 248.733 75.98 77.818 23.77 802 0.24 Drinska . . . 189.291 57.47 136.297 41.38 3.806 1.15 Vrbaska . . . 107.421 56.06 101.873 48.43 1.071 0.51 Primorska . . . 42.781 20.91 159.428 77.92 2.387 1.17 Vardarska . . . 226.716 75.11 74.977 24.84 133 0.05 Zetska .... 128.174 64.09 70.765 35.39 1.041 0.52 Beograd . . . 39.683 76.68 11.561 22.34 510 0.98 Skupaj .... 1,636.519 58.90 1,336.823 40.21 30.310 0.89 Pregled izida volitev v Sloveniji Okraj Štev. Glasov. Udel. JRZ Maček Ljotič Črnomelj: volivcev v% voliic. JRZ % voliic. Mačk. % vol. 6789 5029 74.08 2946 58.58 2082 41.40 1 Kamnik: 10429 7975 76.44 7016 88.00 834 10.44 125 Kočevje: 10710 7547 70.46 6089 80.68 1429 18.93 17 Kranj: 10522 7746 73.52 6184 79.84 1479 19.09 S3 Krško: Litija: Logatec: 12436 8572 68.93 6796 79.27 1756 20.50 20 10713 7807 72.87 6515 83.45 1214 15.55 78 7323 5368 73.00 3858 72.16 1484 27.75 5 Ljubljana-okolica: N°vo mesto: Radovljica: ^Kofia Loka: Celje: J^°l- Lendava: £f°rnji grad: Kpnjice: Ljutomer: /Jaribor-levi breg: Y}ar‘bor-desni breg JJurska Sobota: Uravograd: ‘Uij !lovenjgradec: ^marje: Ježice: Laško: •^Hbljana-mesfn- 1671S 12405 74.21 10054 81.00 2331 18.80 20 83081 10076 76.44 8718 86.53 1341 13.31 17 11434 8549 74.07 5194 60.75 3263 38.16 92 6169 4489 72.77 3958 88.18 486 10.82 45 19404 12914 76.18 10342 80.00 2450 18.90 122 10730 6542 60.97 5144 78.63 1395 21.37 0 5010 3265 65.17 2943 90.14 307 9.40 15 5516 3750 67.98 3402 90.72 321 8.55 27 10776 7074 65.64 6249 88.34 871 11.55 8 23609 16238 60.58 14517 89.39 1647 10.15 74 16719 10129 60.58 7730 76.34 2357 23.24 42 16372 8720 52.30 547; 62.75 3248 37.25 1 9459 5304 56.07 5058 57.60 2235 42.15 11 19699 13032 66.20 11554 88.66 1467 11.26 11 7795 5382 69.04 4945 91.88 437 8.12 0 11244 11113 7310 7019 65.01 63.16 5919 4540 80.97 64.68 1380 2465 18.88 35.12 11 14 11296 7275 64.40 3941 54.17 3239 45.26 41 23695 17050 71.96 13176 77.28 3632 21.30 242 319440 216507 170252 78.64 45123 20.84 1132 . ^kraj Maribor, levi breg: Žebot Fra-Ir« .-‘n SP'ntlltr Josip (St.) 14.075, dr. golič Franc in Žnuderl Konrad (St.) Vot’ Skupaj dr< Stojadlnovič 14.517; dr. *av Kukovec 'n Stanislav Lubienski nii- Reisman in Miloš Vauh- St' \)81, skuPai lir- Maček 1647; Ski? ° in Ivan Kranjc (Lj.) 74, Ou 'C voli,n 16238 volivcev. Prmra' Mar'kor, desni breč: Koban nc (St.) 7730; Kores Martin (M) 83, Canžek Andrej (M) 215, Josip Petejan (M) 810, dr. Otmar Pirkmajer (M) 1249, skupaj dr. Maček 2357; Alfonz Arh (Lj.) 42. Skupaj je volilo 10.129 volivcev. Okraj Ptuj: Marko Kranjc (Stoj.) 11 tisoč. 485, Anton Maček (Stoj.) 69, skupaj dr. Stojadinovič 11.554; Jožef Lacko (Maček) 46, Kolarič Anton (M.) 460, skupaj dr. Maček 1467; Drago Sega (Ljotič) 11. Skupaj je glasovalo 13.032 volivcev. Okraj Dravograd: Gajšek Karol (St.) Pregled v Sloveniji oddanih glasov za vlado 1.1931 1.1935 1. 1938 Brežice 4.899 2.936 4.540 Celje 7.432 5.507 10.342 Črnomelj 3.206 2.825 2.946 Lendava 6.195 4.527 5.144 Gor. grad 2.621 1.694 2.943 Kamnik 4.147 5.126 7.016 Kočevje 6.485 4.831 6.089 Konjice 1.387 2.649 3.402 Kranj 7.002 3.679 6.184 Krško 6.272 5.201 6.7% Laško 5.779 3.024 3.941 Ljublj.-mesto 13.464 12.489 13.176 Ljublj-okolica 10.541 8.315 10.054 Ljutomer 4.768 4.436 6.249 Logatec 3.770 3.011 3.858 Maribor, d. br. 7.723 5.963 7.730 Maribor, 1. br. 11.936 15.397 14.517 Murska Sob. 10.812 6.227 5.471 Novo mesto 5.606 4.350 3.718 Dravograd 2.722 2.997 5.058 Ptuj 7.101 7.239 11.554 Radovljica 6.976 4.193 5.194 Slov. gradeč 2.227 2.896 4.945 Šmarje . 3.124 2.683 5.919 150.441 123.652 170.252 2921, Alojz Rozman (St.) 137, skupaj dr. Stojadinovič 3058; Karol Dobršek (M) 757, Viktor Eržen (M) 1468, Franc Barth (M) 10 — skupaj dr. Maček 2235; Hinko Šlajmer (Lj.) 11. Skupno so glasovali 5304 volivci. Okraj Ljutomer: Snoj Franc (St.) 6249; Kores Martin (M) 16, Bujan Mirko (M) 396, Skuhala Franc (M) 405, skupaj dr. Maček 817; Matija Golub (Lj.) 8. Skupaj je glasovalo 7074 volivcev. Okraj Murska Sobota: Bajlec Franc (St.) 5471, Kranjec Miško (M) 1817, Ta-lanji Franc (M) 1413, skupaj dr. Maček 3230; Rudolf šimunovič (Lj.) 1. Skupaj je glasovalo 8702 volivca. Okraj Dolnja Lendava: dr. Klar Franc (St.) 4606, Grčar Josip (St.) 538, skupaj dr. Stojadinovič 5144; Miško Kranjec (M) 959, Muhvič Rudolf (M) 347, Ljudevit Seczv (M) 92, skupaj dr. Maček 1398; Vladimir Kavčič (Lj.) 0. Skupaj je glasovalo 6542 volivcev. Okraj Celje: Mihelčič Alojzij (St.) 10.342; Fedor Gradišnik (M) 1486, Ivan Prekoršek (M) 964, skupaj dr. Maček 2450; Vinko Vabič (Lj.) 122. Skupaj je volilo 12.914 volivcev. Oraj Konjice: dr. Sevšek Maksim (St.) 3402; Danijel Smersu (M) 33, Bruderman Leopold (M) 85, žagar Ciril (M) 203, skupaj dr. Maček 321; Julij Hrnelak (Lj.) 27. Skupaj je volilo 3705 volivcev. Okra?, Slovenji Gradec: Teuerschuh Ivan (St.) 4945; Simon Blatnik (M) 329, Albert Puncer (M) 108, skupaj dr. Maček 437; Rudolf Šimnovec (Lj.) 0. Skupaj ie glasovalo 5382 volivcev. Okraj Laško: Mirko Bitenc (St.) 3941; Alojz Lešnik (M) 587, Alojz Hohkraut (M) 1119, Josip Petejan (M) 1587, skupno dr. Maček 3293; Ciril šuštar (Lj.) 41. Skupno je glasovalo 7275 volivcev. Okraf Brežice: Tratnik Josip (St.) 4640; Andrej Budič (M) 369, Krunoslav Batušič (M) 74. dr. Vekoslav Kukovec (M) 344, Franc Trupej (M) 1561, sku-kaj dr. Maček'2405; Franc Zupančič (Lj.) 14. Skupno je glasovalo 7019 volivcev, I (Nadaljnje rezultate bomo prinesli jutri.) Zapiski Kakšne žrtve čakajo še Francijo? Na visoki šoli za politiko v Berlinu je predaval prof. dr. Grimm o francosko-nemškem razmerju. Odnošaji med tema dvema državama predstavljajo zelo aktualno vprašanje, kajti po nazoru R. Grimma lahko zagotovita Evropi mir samo ti dve državi. Razjasnitev medsebojnih stikov med obema državama bo napravila konec trajnemu napetju, ki je streslo Evropo. Predavatelj je dalje dejal, da Hitler s tem, da si prizadeva uresničiti sporazum s Francijo, izpolnjuje svoje evropsko poslanstvo. Dejstvo je sicer, da obstajajo v Franciji za sporazum zapreke psihološkega značaj?, toda Francija se mora zavedati, da jo bo vsak nov sporazum med narodi stal novih žrtev. Z monakovskim sporazumom, pravi nemški profesor, je Francija dokazala, da je zmagal zdrav razum nad tistimi, ki so hoteli potegniti Francijo v vojno. Na koncu je R. Grimm dejal, da se približujemo dobi, ko se bo podoba Evrope še bolj izpremenila, ker se bo za dolgo časa izpremenilo razmerje med Nemčijo m Francijo. Halifax za DN brez obveznosti V zgornji zbornici so nedavno debatirali o pomenu Društva narodov. V diskusijo je posegel tudi zunanji minister lord Ha1ifax sam in dejal: »Svet je še vedno poln nevarnih konfliktov, groženj, vojne nevarnosti in sovražnega kričanja kljub vsemu delu, ki je bilo storjeno za mir. Razen tega delujejo tudi globlji psihološki, moralni in duhovni činitelji. Brez duhovnega preroda narodov res ne vem, ali se nam posreči preprečiti vojno. Osebno sem pogosto nagnjen k veri, da bi bi- lo bolje pogledati dejstvom naravnost v oči in odstraniti vse obligatorne klavzule pakta Društva narodov, ki so danes, kar moramo priznati, zelo težko izvedljive, če ne celo neizvedljive. Mirno razmišljanje nas privede k spoznanju, da obstajajo veliki vzroki proti tako drastičnemu kurzu. Ne verjamem, da večina Angležev odobrava načela Društva narodov.« »Teden brez Židov” v Varšavi Nacionalistični dijaki na varšavski univerzi so začeli z organizacijo! »Tedna brez Židov«. Na filozofski in medicinski fakulteti že ne smejo židovski poslušalci več v predavalnice. Hitlerjev trg na Slovaškem V Nemškem Pravnu na Slovaškem je občinski odbor sprejel županov predlog, da bi glavni trg preimenovali v »Trg Adolfa Hitlerja«. To je prvi primer ne le na Slovaškem, temveč v vsej ČSR, da se neko javno mesto imenuje po sedanjem nemškem kancelarju. Ameriška cenzura v prid Chamberlainu Ameriški listi prinašajo na zelo očiten način poročilo, da je britanski veleposlanik Kennedy dobil od ameriških uradov zagotovilo, da cenzura kinematografskih žurnalov ne bo dopuščala ostre kritike o Chamberlainovi politiki, zlasti pa ne o njegovem srečanju s Hitlerjem. Listi poudarjajo, da je to prvi krat, da ameriška cenzura služi interesom drugih držav. Poljska hoče kolonije Na jubilejnem shodu poljske kolonialne in pomorske lige, ki je slavila 20-letnico, je bila sprejeta resolucija, katera proglaša, da si Poljska lasti pravico do lastnih kolonij. Resolucija poziva poljsko vlado, naj razvije vprašanje kolonij za Poljsko pred mednarodnim forumom. Resolucija je bila sprejeta v prisotnosti grofa Szem-beka, zastopnika zunanjega ministra, in nekaterih drugih članov poljske vlade. Vznemirjenje v Varšavi V Varšavi pričakuje o nestrpno ooisk sovjetskega zunanjega komisarja Litvinova — Ameriški glasovi o četrti delitvi Pol ske — Komentarji in ugibanja pariških listov — Preso an e položaja v Pragi VARŠAVA, 13. decembra. V Varšavi vedno bolj narašča vznemirjenost zaradi prodiranja nemške politike proti vzhodu in je po tukajšnjem prepričanju skoraj ne bo mogoče več zaustaviti. Po spretnem in uspelem aranžmanu zunanjega ministra von Ribbentropa v Parizu in po popolni nemški zmagi v Klajpe-di, prihaja sedaj na vrsto ukrajinsko vprašanje. Toda tudi Poljska ne drži rok križem in se zunanji minister Beck trudi na vse načine, da bi ustvaril skupno obrambno fronto s sovjetsko Rusijo. V tej akciji je že določeno, da bo v kratkem prišel v Varšavo sovjetski zunanji komisar Lit vino v. Njegov prihod je napovedan za januar, toda v Varšavi se trudijo, da bi prišel že prej. Poljski listi objavljajo obširno poročila raznih tujih listov in agencij. Posebno so opazili glasove ameriškega tiska, »da stoji Poljska pred četrto delitvijo«. Drugi poročajo o nameri Moskve, da se da Ukrajincem popolna avtonomija, tretji pa iz-razajo bojazen, da se pripravlja Nemčija na napad na Poljsko. FRANCOSKI KOMENTARJI. PARIZ, 13. decembra. Francoski tisk razpravlja obširno o dogodkih v srednji in vzhodni Evropi, zlasti v zvezi z ukrajinskim vprašanjem. Vendar so komentarji zelo različni. Med tem ko meni »La Repu-blique«, da bi se mogla znajti Nemčija pred neko koalicijo, ki bi se ji uspešno pravi med drugim, da obstaja ves problem v vprašanju, ali je slovanski sever-novzhodni blok, ki ima okoli 200 milijonov ljudi, sposoben, da se brani, ali ni. Ako. je dovolj trden In sposoben za obrambo, potem se ni treba bati, da bi ukrajinsko vprašanje zavzelo resnejše oblike, ako pa ni dovolj trden in sposoben za obrambo, uprla, presojajo nekateri drugi listi polo- . potem bo postala to zelo resna zadeva žaj bolj pesimistično. »L‘ Homme Libre« 1 Nobenega dvoma ni, poroča neki drugi list, da si je Hitler postavil za svojo glavno življenjsko nalogo, uničiti boljševizem in da bo v tem cilju nadaljeval svoj akcijski program. STALIŠČE ČEŠKOSLOVAŠKE. PRAGA, 13. decembra. V tukajšnjih političnih krogih zasledujejo z veliko pozornostjo dogodke v Klajpedi in ukrajinsko akcijo. Oboje je le logični nasledek dogodkov, ki so pripeljali do okrnitve ČSR. Poljska je sedaj vznemirjena, toda to vzne mirjenje je malo prepozno. Ako bi se bila Varšava v češkoslovaški krizi postavila na drugačno stališče, kakor se je, klajpedske-ga in ukrajinskega vprašanja sedaj ne bi bilo. Poljska se tudi še vedno zanaša na podporo od zunaj, tudi z zahoda, toda na tako zanašanje ne more graditi prav nič bolj realno, kakor je gradila češkoslovaška. Sedaj se maščuje nad Poljsko njena politika, ki jo je vodila vsa zadnja leta, posebno pa v usodnih mesecih letošnjega leta. Sicer pa gledajo v Pragi na pripravljajoče se dogodke le kot opazovalci. ČSR bo stala ob strani in skrbela za svojo notranjo obnovitev. Pred nov.m spopadom v Španiji PARIZ, 13. decembra. Po poročilu is Madrida je prevzel poveljstvo nad mestom in vso madridsko fronto general Cabrera, ki je branil Ma^go. To je dokaz, da se pričakuje nova nacionalistična ofenziva na Madrid. Republikanci pošiljajo naglo na fronto veliko število za boj sposobnih moških. Opaža se velika nervoznost, ker nihče ne ve, kje bodo čete generala Franca napadle. Razen tega so republikanci razočarani, ker se je v Franciji vzdržala Daladierjeva vlada. dočim so pričakovali njen poraz. Ne* grin je izdal razglas, v katerem pravi, da čaka sedaj republikance najtežji boj. Poneverbe v sovjetski vojski MOSKVA, 13. decembra. »Krasnaja Gazeta« poroča, da so bile v sovjetski vojski odkrite velike poneverbe. Pri raznih poveljstvih je bilo v teku zadnjega leta poneverjenih več kakor 24 milijonov rubljev državnega denarja, štirje ravnatelji vojaških obratov so že zaprti, od teh so trije Židje. Pogajanja med Nemčijo in Litvo za odstopitev Klajpede NEMCI VZTRAJAJO PRI ZAHTEVI PO PRIKLJUČITVI KLAJPEDE K NEMČIJI — ANGLEŠKA IN FRANCOSKA DEMARŠA V BERLINU — ITALIJA IN JAPONSKA ZA PRIKLJUČITEV LONDON, 13. dec. Po davi sem do- Klajpede. Angleški in francoski poslanik apelih vesteh so v teku razgovori med litvansko in nemško vlado za odstopitev klajpedskega ozemlja Nemčiji. Pri tem bi Litva obdržala svobodno luko v Klajpedi (Memelu), ki je edino litvansko pristanišče. »Frankfurter Zeitung« piše, da je potrebno najti »pametno in pravično rešitev« klajpedskega vprašanja, vprašanje svobodne luke pa je lahek problem. Litvanski predsednik republike Smetona je včeraj govoril v Kaunasu in dejal, da ima Litva prijateljske odnošaje z vsemi sosedi Danes pa morajo biti majhne države previdne. KAUNAS, 13. decembra. Litvanska vlada je razglasila nad Kaunasom in okolico Izjemno stanje, v Klajpedi je pa imenovala novega guvernerja z nalogo, da potlači nemško priključitveno gibanje. Vendar ima Klaipeda po nedeljskih volitvah tako zunanje lice, kakor da je že priključena k Nemčiji in voditelj klajped-skih Nemcev dr. Neumann vztraja pri svoji nameri, da bo klajpedski deželni zbor že na svoji prvi seji sklenil priključitev Klajpede k Nemčiji. LONDON, 13. decembra. Dogodki v Klajpedi so močno vznemiriti angleške duhove. Angleška vlada je v sporazumu sta v tem smislu že včeraj obiskala nemško zunanje ministrstvo. Poslanika sta zahtevala v imenu' svojih vlad spoštovanje klajpedskega mednarodnega statuta, ki so ga podpisale Nemčija, Francija, Anglija, Italija in Japonska. V nemškem zunanjem ministrstvu sta poslanika Anglije in Francije dobila v odgovor, da so nedeljske volitve nedvomno pokazale, da je Klajpeda popolnoma nemško mesto. Nadaljnji razvoj dogodkov je pa odvisen od litvanske vlade, ki bo morala zavzeti nasproti nedeljskemu plebiscitu svoje stališče. Nemški narod ni sovražno razpoložen nasproti litvanskemu narodu in ako se bodo rezultati nedeljskih volitev ocenili kakor treba, potem bo mogoče trajno in trdno prijateljstvo ined Nemčijo In Litva RIM, 13. decembra. Iz tukajšnjih političnih virov se izve, da se bosta Italija in Nemčija desintereslrali na klajped-skem vprašanju. Italija In Japonska kot podpisnici klajpedskega statuta uista proti priključitvi mesta k Nemčiji. Francija in Anglija pa lahko hodita tudi v tem vprašanju svoja pota. KAUNAS, 13. dec. V Kovnu je bilo aretiranih več desničarskih politikov. Dru- S KONGRESA V LIMI. LIMA, 13. decembra. Brazilija in č'le se nočeta pridružiti spomenici o pananie-riškem bojkotu evropskih in azijskih držav, ker bi v tem primeru izgubili vso trgovino z Nemčijo. Argentinija je predložila južnoameriško mediacijo v špansk1 državljanski vojni. Vprašanja v spo ’nji zbornici NEMČIJA NI URADNO ZAHTEVALA VRNITEV KOLONIJ. NEJASEN ODGOVOR NA VPRAŠANJE, ALI BI ANGLIJA BRA NILA FRANCIJO PROTI 1TALIJL LONDON, 13. decembra. V angleški Mnoč v primeru da bi jo napadla Italija spodnji zbornici je neki poslanec stavil | je pa odgovoril izmikajoče in dejal, da je ministrskemu predsedniku Chamberlainu to vprašanje, na katero sedaj ni treba vprašanje, ali je Nemčija že uradno zah- j odgovarjati. Pač pa je odgovoril priti-' i tevala vrnitev njenih bivših kolonij, ali ; dilno na vprašanje, ali je Anglija prote- i ne.. Chamberlan je odgovoril na to vpra stirala v Rimu proti protifrancoskim dc sanje negativno. Na vprašanje, ali bi bila monstracijam ali ne. Anglija dolžna priskočiti Franciji na po- [ Schachiov obisk v Londonu ANGLEŠKA ŽELJA, DA BI SE MED NEMČIJO IN ANGLIJO RAZMEJILA SVETOVNA TRŽIŠČA. LONDON, 13. decembra. V kratkem prispe v London predsednik Nemške državne banke dr. Schacht, kjer se sestane s predsednikom Angleške državne banke. Angleški tisk posveča temu obisku, dasi bo zasebnega značaja, precejšnjo pozornost in piše o nujni potrebi novih trgovinskih pogajanj med Anglijo in Nemčijo. »Financial News« pišejo, da je tr- govinski sporazum med Nemčijo in An* glijo tako dolgo nemogoč, dokler se ne razmejc med obema državama svetovna tržišča. Nemčija misli pa za enkrat sam0 na blagovno izmenjavo z Anglijo v ožjem smislu. Vendar ni izključeno, da prihaja dr. Schacht v London zato, da zgradi most med dosedanjimi naziranji Berlina m Londona. Angleško posojilo Franciji FRANCIJA NAJ BI DOBILA POSOJILO 50 MILIJONOV FUNTOV ŠTERLINGOV ZA IZVEDBO OBOROŽEVALNEGA NAČRTA. v pariški poslanski zbornici tudi žc.l13~ povedal ta novi oboroževalni načrt, ni P govoril še ničesar o finančnem vpraša nju tega načrta. Pogajanja med Parizo*^ in Londonom za to posojilo so v teku > se po informacijah lista razvijajo zelo ug dno ter bodo v kratkem zaključena. s francosko sklenila intervenirati v Bcr- ic v Litvi mir. Židje so začeli bežati timi proti prenagljenim zaključkom glede I« države. Popuščanje Italiji OZADJE PREPOVEDI DEMONSTRACIJ. V RIMU PRAVIJO, DA BO FRANCIJA PRISTALA NA ODSTOP DŽIBUTIJA IN SODELOVANJE V SUEZU. RIM, 13. decebmra. Prepoved nadaljnjih italijanskih demonstracij proti Franciji je nasledek intervencije angleškega poslanika lorda Pertha, ki je opozoril grofa Ciana, da so te demonstracije tik pred napovedanim prihodom Chamberlaina zelo mučne in neprimerne. Vsa ta vprašanja naj se rajše obravnavajo po diplomatski poti. Kljub temu pa se čas-niška kampanja vodi še dalje. V tukajšnjih političnih krogih so pa prepričani, da je Francija že pripravljena na popuščanje nasproti Italiji glede mesta in pokrajine Džibuti. Francoski gospodarstveniki naglašnjo sami, da Džibuti nima za Francijo nobene resnične vrednosti. Razen (ega bosta Anglija in Francija pristali tudi na to, da bosta Italija in Nemčija močn: ^stopani v upravi Sueške prekopne družbe RIM, 13. dec. V italijanskem časopisu sc še vedno vrstijo napadi na Fr.ancijo, vendar zahtevajo samo še Tunizijo, Džibuti in Suez, dočim Korziko in Nico puščajo pri miru. Gajda piše v »Giornale d’italia«, da mora Italija dobiti vsaj svobodno luko v Džibutiju in vse delnice železniške sveže Džibuti—Adis Abeba. Cir nov o' i !i na Madiars' e RIM, 13. decembra. Avala. Kakor poroča agencija Havas, bo v začetku prihodnjega tedna odpotoval italijanski zunanji minister grof Ciano na povabilo regenta Horthyja na Madžarsko, kjer sc bo udeležil velikega lova v Bakonjskem lesu. Ob tej priliki se bodo obravnavala zelo važna srednjeevropska vprašanja. Lov bo tako političnega pomena. LONDON, 13. decembra. »Sunday Chro-nicle« piše, da je angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain obljubil ob priliki zadnjega obiska v Parizu Daladier-ju posojilo 50 milijonov funtov šterlingov, ki naj bi se uporabili za uresničenje velikega francoskega oboroževalnega načrta. Daladier je v svojem zadnjem govoru Chamberlainov apel LONDON, 13. decembra. Kakor poroča INS, bo drevi v Londonu velik banket časnikarske organizacije, na katerega je mimo drugih odličnih osebnosti povabljen tudi ministrski predsednik Chamberlain. Chamberlain bo imel ob tej priliki velik govor, v katerem bo izrekel apel na ves svet, naj ga podpre pri njegovih mirovnih prizadevanjih. Pozval bo vse vlade, naj opuste vse, kar bi moglo povzročiti napetosti med posameznimi državami in narodi. Chamberlain je svoj govor, ki ga bodo oddajali tudi po radiu, zelo skrbno sestavil. AGRARNA REFORMA NA MADŽARSKEM BUDIMPEŠTA, 13. decembra. Na občnem zboru društva veleposestnikov je govoril tudi poljedelski minister grof Te-lcki in sporočil, da pripravlja vlada zakon o izvedbi agrarne reforme. Po tem zakonu bodo ustanovljeni mnogi mali zakupi. Refortna ne bo prizadela tuj* državljanov, delniških družb in bank posesti Židov. KITAJCI ZOPET V VAJČOU. HONGKONG, 13. decembra. Kitajci zasedli mesto Vajčou, 120 kilome | vzhodno od Kantona. Tudi v srednjih P vincah so Kitajci zasedli nekaj ozern J FRANCOSKI PRORAČUN. PARIZ, 13. decembra. Finančni odo je sprejel proračun, ki predvideva iijonov frankov več dohodkov kot iz DEKLARACIJA BERANOVE VLADE. PRAGA, 13. decembra. Ministrski p> sednik Beran je prebral včeraj v par " mentu in senatu vladno deklaracijo, bata o deklaraciji se danes nadaljuje-^ Borza. Curi h, 73. dec. Devize: Bcoj -rad 10, Pariz 11.60, London 20.61,*;-York 441.875, Milano 23.30, Berhn w • Praga 15.12. . t VremeinUa napoved. Se nac.J.ic bistvene spremembe Odgovornost Francije Dopisnik »Manchester Guardiana« Robert Dell, ki spada med najbolj poučne britanske novinarje, je priobčil v imenovanem listu članek o dogodkih, ki so se odigrali neposredno preden je bila Češkoslovaška izdana. Snov za svoj članek črpa Dell očitno iz dokumentov, ki so ostali doslej neznani in ki se jih francoska vlada iz strahu pred javnim mnenjem boji objaviti. Dell piše doleg drugega: »Francoska vlada je omahnila prav v trenutku, ko se je angleško javno mnenje začelo prav krepiti. Umaknila pa se ni iz vojaških razlogov, ker je general Gamelin dovolj jasno izjavil, da je francoska armada pripravljena in da vse kaže na nemški poraz. Po mojem mnenju je vzrok umika francoske vlade v tem,1 ker Daladier in Bonnet sploh nista nameravala pod nobenimi okoliščinami začeti z vojno. Chamberlain se je 17. sept. vrnil iz Berchtesgadna in naslednji dan sta odletela Daladier in Bonnet v London, da bi se poučila o Hitler-Runcima-novem načrtu. Ko sta se spet vrnila v Pariz, je Daladier izjavil, da se je vdal j angleškemu pritisku, kar pa ni bila resnica! Resnica je bila, da sta lord Hallfax, | zlasti pa sir Vansittart, izrazila proti temu načrtu velike pomisleke. Če bi ju bila Daladier in Bonnet podpirala, bi bil Chamberlain prisiljen, umakniti se. Toda Daladier in sta podpirala Cham- berlaina proti Halrfaxu in Vansittartu. Med sestankom v Londonu dne 18. septembra je dal Bonnet popolnoma napačno jziavo o poteku razgovora, ki ga ie imel z Litvinovim v Ženevi dne 11. septembra. Bonnet je namreč dejal, da mu je Litvinov razložil, di bi Rusija v primeru vojne ne mogla intervenirati v prilog češkoslovaški. V resnici je Litvi-hov dejal Bonnetu ravno narobe. Nada-je je vzel Bonnet s seboj v London neko nsanje generala Gamelina, s katerega je Prebral samo nekaj prvih strani, na ka-erih govori Gamelin o šibkih straneh rancoske armade. V ostalem delu rokopisa je načelnik francoskega generalnega štaba opisal dobre strani francoske rojske in končal o optimističnem smislu, donnet je dal, vrnivši se iz Londona, nekaterim francoskim listom poročila, da e Francija zaprosila rusko vlado za vojaška posvetovanja in da jih je le-ta odklonila. Zopet je bilo prav obratno res! Preden je Litvinov odpotoval iz Moskve v Ženevo, je predlaga! sestanek vojaških predstavnikov in ponovil Bonnetu ta predlog 11. septembra. Litvinov je jav-;io proglasil v dveh svojih govorih vŽe-levi, da bo Rusija izpolnila svoje obveznosti, ki izvirajo iz njene pogodbe s Češkoslovaško. Medtem ko je bil Chamberlain v Godesbergu, je imel v Že-uevi lord de la Warr posvet z Litvino-vitn, in ob tej priliki je zadnji ponovno predlagal posvetovanje vojaških strokovnjakov. Ko pa se je Chamberlain vr-nil iz Godesberga, so prenehali vsi stiki '■ Rusi. Francoska vlada je odklonila vo-iaške posvete, četudi se je navidezno Pripravljala na vojno. To je dovolj pre-Pričevalen dokaz, da Francija pod nobenim pogojem ni hotela v vojno. Chamberlainove lastne besede o tem, 'kT' se je zgodilo v Godesbergu, pričajo, • «a si je on sam želel sprejeti godesber-s^i ultimat. Ko je odhajal iz Godesberga, !c dejal novinarjem: »Zdaj pa je vse od-v!sno od Čehov«. Ogorčenje, ki ga je izzval v Angliji in Franciji ta ultimat, je bilo tako veliko da ga ni bilo mogoče sprejeti. Zato sta se Čhamberlain in Da-|adier odločila, da ostrašita britansko in Tancosko javnost, da bi ju na ta način Pripravili do kapitulacije. Vojaške pri-Prave v obeh državah niso bile nič dru-KeSa kakor cirkus, uprizorjen za širjenje Panike in za to, da bi se mogla Chamber-'a|n in Daladier delati, kakor da sta reda Evropo pred vojno. Z monakovsko kapitulacijo bo britan-sko-francosko prijateljstvo oslabljeno. režiranje Daladierja in Bonneta britanski uradni krogi le težko prikrivajo. Lju-aje v Angliji govorijo: »Nismo izdajalci, vj-r nismo imeli pogodbe s Češkoslovaško, Francija pa jo je imela. Odgovorit za kapitulacijo zapadnih demokrati Pada na Francijo. To pot z resnično upravičenostjo.« Negotovost in nejasnost v francoskem avneni mnenju prihaja do izraza tudi v m, da zahtevajo mnogi poslanci, naj a»coska vlada izda po angleškem Novice Izobrazba obrtniškega naraščaja V obrtništvu se vedno bolj kažejo potrebe po popolnejši strokovni izobrazbi, po temeljitejšem spoznavanju gospodarskih prilik in potrebe po splošni izobrazbi. Predpogoj za izpopolnitev obrtniškega naraščaja so strokovne ali obrtne šole, katere bi mogli obiskovati vsi vajenci, ne samo iz mesta in njegove bližnje okolice, ampak tudi iz oddaljenejših in manjših krajev, sedaj je cela vrsta krajev zastopanih po številnih obrtnikih brez strokovnih šol kakor so n. pr. Lenart, Slov. Bistrica, Konjice, Rogaška Slatina, Dol. Lendava. Obrtniške šole se morajo tudi same reorganizirati. Potrebno je, da tesno sodelujejo z obrtniki. Njihov pouk mora izpopolniti predvsem ono, kar ni bilo dosegljivo v delavnici. Zaradi tega je tudi umestno, da na obrtnih šolali poučujejo predvsem učitelji iz vrst obrtnikov. Za podvig obrtništva so potrebni tudi strokovni tečaji za pomočnike in za mojstre same. Nešteto je pomočnikov, ki bi radi polagali mojstrske izpite, pa ne morejo, ker šepajo v strokovni izobrazbi. Zahteve za mojstrski izpit so gotovo neoporečne, pač pa je nujno, da se povsod organizirajo obrtno-nadaljevalne šole. Slovenci v Beogradu V BEOGRAJSKIH PREDMESTJIH ŽIVI NA TISOČE SLOVENCEV. UNION PROIZVODI Beograd, 12. dec. Terazije! Da, Terazije pozna vsakdo. Središče prestolnice so z visokimi, monumentalnimi palačami, s sijajnimi bazarji, razkošno dekoriranimi izložbami, zvečer s tisočerimi svetlobnimi reklamami, ki se odsvetajo v krasnem vodometu sredi trga, in s tisočerimi gospodi in damami v bogatih plaščih in krznih, iz katerih veje opojen duh dišečih parfumov. Toda poznate Stari in Novi Djeram, Voždovac, predmestje kraljice Marije, Čukarico, Makiš, Pašino brdo in Jata-gan Mahalo? Tiste nizke hišice ob blatnih, z grobim kamenjem tlakovanih ulicah, ciganske barake in z ilovico zgrajene kolibe? To so beograjska predmestja, v katerih živi polovico prestolničnega prebivalstva, ves tisti delovni narod, ki živi dan za dnem od rok do ust in ki redkokdaj zaide na široke beograjske bulevarde sredi mesta. Vsa ta predmestja so dom tisočev Slovencev, ki so se preselili v prestolnico že pred dolgimi leti v tihem upanju, da si bodo našli v razvijajoči se državni prestolnici boljše, mirnejše in bolj brezskrbno življenje. Toda življenje, ki ne pozna usmiljenja, jih je zavrtelo v svoj tok, spodneslo jim tla in danes le bolj životarijo, kakor živijo ... V Makišu so našli svoj dom. V najbolj zavrženem predmestju, kjer stoje uboge barake kakor nekdanje stavbe na koleh na ljubljanskem barju. Sava, ki ima tu svoj nemoten tok proti svojemu izlivu v Donavo, jim ob vsakem večjem deževju zaliva bedna stanovanja po teh kolibah. Zadnjič me je napotilo tja. Cesta iz Ču-karice proti Obrenovcu jih loči od Save. Gledam proti Makišu. Vse je že pod vodo. Ponekod se vozijo že v čolnih, drugod si pomagajo z visokimi brvmi. Sre- čam znanca, tam nekje od Slovenjgrad-ca je. Prišel je v Beograd pred petnajstimi leti in je težak v čukariškem pristanišču: na svojem krepkem hrbtu prenaša vsak dan težka bremena iz ladij in v ladje. Tako že petnajst let... »Takole je, vidite, pri nas. Kar naprej nas voda zaliva. Kolikokrat so že pisali v »cajtengah«, da je sramotno za občino, da pusti tod stanovat toliko ljudi. Prišli so že gospodje od občine in vse pregledali. Zmajevali so z glavo in rameni, toda — napravili niso nič. Vse je ostalo pri starem. V Makišu nas stanuje veliko Slovencev, sami delavci. Kam pa naj bi šli drugam? Tu dobimo stanovanje za sto, sto petdeset dinarjev, več pa za stanovanje ne moremo oddvojiti od svojega, že itak skromnega zaslužka. Poglejte, oče petih otrok sem, pa zaslužim ves mesec pet sto dinarjev. Pa še eno dobro je: tu smo blizu do našega dela. Nekateri smo zaposleni v pristanišču, drugi po opekarnah. Veliko pa je tudi takih, ki nimajo dela, pa stanujejo pri nas. Saj veste, da se reveža samo revež usmili...« Mož je slabo govoril slovenski. V delu in razgovoru s svojimi tovariši pozablja počasi na svoj jezik. Kako šele govorijo otroci? Ista usoda je z ostalimi rojaki, ki stanujejo po drugih predmestjih. Trdo, slabo plačano delo, bedno življenje, kopa otrok, to je njihova usoda. Redkokdaj se jih kdo spomni, da bi jim prožil roko. pomagal v bedi, zapuščeni so od vseh in živijo popolnoma svoj svet. Samo, kadar se bližajo božični prazniki, se jih spomnijo slovenska društva — sama siromašna — da jim pomorejo s kakšnim metrom drv, nekaj obleke, kakšno obnošeno suk-njico za otroke in s toplim čajem ob božičnici ... —c Ustanovitev zobotehniške zbornice Naši zobotehniki so se dolgo borili za lastno zbornico, ki so jo končno le dobili. Nedavno je bila izdana uredba o ustanovitvi in organizaciji dentistično-tehniške zbornice. Ta ustanova bo uredila vsa sporna vprašanja v zobotehniški stroki. Ščitila bo pravice zobotehnikov in uredila medsebojne odnošaje ter nadzorovala delo posameznikov. Sedež nove zbornice bo v Beogradu, poverjeništva pa bodo v Zagrebu, Sarajevu in v Ljubljani. Član zobotehniške zbornice mora biti vsak dentist in zobotehnik v naši državi in tudi zobozdravniki brez visokošolske izobrazbe. Po pravnoveljavnosti te uredbe bodo razpisane volitve v novo zbornico. • Slabo stan!« cest v celjski okolici Mestna občina je posvetila zadnja leta precej pozornosti gradnji cest v celjski okolici. Ob nastopu jeseni in po dežju pa vzorcu zbirko dokumentov o septembrski evropski krizi Quai d’Orsay se je odločil, da knjigo izda. čeprav je najprej uradno izjavil, da je dokumentov tako malo, da jih res ni vredno izdajati v knjigi. Pozneje je bila izdaja knjige zopet preklicana. To nihanje dokazuje, da je francoska vlada nameravala pustiti francosko javnost o osnovah te krize neinformirano. naše ceste kar kriče po večji negi in načrtnem oskrbovanju. Prebivalci iz okolice, ki morajo vsak dan iz Levca, Gaberja, Zavodne, Ceste na grad v mesto bodisi po opravkih ali v službo, brozgajo do gležnjev po blatu in se zaman umikajo blatu. Cestni delavec z grabljami in lopato ne more zajeziti blata, ki leze po naši Šentflorjanski dolini, posebno še ne, če dobiva mezdo iz socialnega fonda in je zaposlen le zato, da ne dobi vbogajme in si »podporo« prisluži. Za oskrbo cest bi morala žrtvovati občina večjo vsoto in zaposliti pri tem delu mlade redno zaposlene može z vsaj minimalno mezdo, ceste pa oskrbovati načrtno in žrtvovati tudi nekaj dobrega materiala, ki ga ima Celje dovolj in poceni na razpolago. ški so napadli 70-letno Julko Tomičevo v pensionu Djordjevič na Golniku. Zena je bila sama doma, ko so prišli napadalci in zahtevali vino. Starko so s stoli do nezavesti pretepli in ji povzročili življenjsko nevarne poškodbe. Podivjanci so že aretirani. o. V Trbovljah je umrl nagle smrti znani in priljubljeni občinski knjigovodja 28-letni Valter Juvan. o Vodnikova družba obvešča vse člane zamudnike ter prijatelje lepili knjig, da ima letošnje knjige še na zalogi. Da ne boš ostal letos brez Vodnikovih knjig, požuri se ter obnovi takoj še danes pri svojem poverjeniku članarino, odnosno jo nakaži po poštni položnici, ki jo kupiš na poštnem uradu, članarina znaša din 20.—, poštni stroški pa din 7.—. Na položnico napiši: Vodnikova družba v Ljubljani, št. ček. računa 14.520. — V Ljubljani sprejemajo člane: Družbena pisarna, Knafljeva 5. pritličje, Knjigarna Tiskovne zadruge in Knjigarna Učiteljske tiskarne, Mariborčane pa sprejemata Podružnica knjigarne Tiskovne zadruge, Aleksandrova c. 13. in Knjigarna Učiteljske tiskarne, #Tyrševa c. 44. o. Ne nasedajte sleparju! Neznani mlajši moški je iz stanovanja Terezije Bučarjeve v Ljubljani odnesel večjo vsoto denarja in nabiralno polo z žigom »Dom slepih«. Slepar bo verjetno skušal s to polo nabirati prispevke po Sloveniji. c. Umrla je včeraj v celjski bolnišnici leto dni stara Lorger Vida, hči viničarja iz Šmarja. c. »Očetje in otroci« je angleški film mladosti, v katerem nastopajo Le\vis Stone, Cecilija Parker in Mickey Rovney. Film predvaja kino »Dom«. c. Na pošti v Celju je 34 uradnikov, ki jim pripada 992 dni dopusta, izkoristili so pa le 285 dni, niti 20 odst. Povprečno so deležni v Sloveniji poštarji 50 odst. predpisanega dopusta. Radi preobremenjenosti z delom je obolelost pogosta: 15 uradnikov je bolovalo 43 dni, 19 uradnic 758 dni. (P. T. T.) c. »Grohar«, tragedija Ivana Mraka, bo v četrtek zvečer v Mestnem gledališču. p. V lonec vrele vode je padla 2-letna šebila Rozalija iz Apač, Sv. Lovrenc na Dravskem polju. p. Po dolgi, mučni bolezni je umrl 33-letni Mihael Plevnik, blagajnik Mestne hranilnice v Ptuju. p. V Ljudski univerzi v Ptuju predava v petek, dne 16. XII., zvečer g. Žižek, režiser Dramskega društva v Ptuju o naprednem gledališču. o. Odlikovana vseučillška profesorja. Z redom sv. Save 3. stopnje sta odlikovana profesorja ljubljanske univerze dr. Jovan Hadži in dr. Franc Veber. o. Nov pooblaščen rudarski inženir. Te dni je minister za šume in rudnike odobril profesorju na rudarski šoli v Celju inž. Dušanu Rudolfu izvrševanje javne prakse iz rudarske stroke. o. Vinska razstava s sejmom v Ormožu. Kletarsko društvo v Ormožu priredi 20. t. m. veliko vinsko razstavo, združeno s sejmom. Rok za prijavo vzorcev ie podaljšan do 15. t. m. o. Sodne stanovanjske odpovedi v Ljubljani. Pretekli mesec je bilo v Ljubljani sodnijsko odpovedanih 107 stanovanj, celo leto pa 1307. o. Napad na Golniku. Štirje znani tno- ii Nazadovanje domače obrti v Črni gori. Iz Črne gore prihajajo vesti, da tamkajšnja domača obrt, od katere so živeli mnogi prebivalci, usodno nazaduje. Izdelovalci opank in čevljarji sc pritožujejo, da jih industrijski izdelki upro-paščajo. Na raznih protestnih zborovanjih prosijo domači obrtniki za nujno pomoč. r »Hm, zdi se mi, da Fifi ne stanuje več tukaj...!' Maribor Beseda o gledališki publiki ČUDNE navadi: in čudne razvad KUUTURNI Iz vrst gledaliških obiskovalcev smo prejeli naslednji dopis: Vsako leto se ponavljajo v našem gledališču vedno znova pojavi, ki niso v čast našim obiskovalcem gledališča, a pri tem motijo in ovirajo ostale gledalce in igralce. Mariborčani se pač nikakor ne morejo sprijazniti z dejstvom, da morajo, odnosno da bi morali priti točno v gledališče. Kako neprijetno je ono ropotanje po hodnikih, loputanje vrat, vstajanje v parterju sredi predstave, to je pač lahko vsakdo sam poizkusil, kdor je obiskal v zadnjem času naše gledališče. ’ Jakec« (izšla v Gorici); France Bevk-»Čarovnica Čirimbara« (izšla v Gorici)-Rothmann: »Bratec in sestrica« (prevod-izšla pri Goriški Matici v Gorici); in Gu' stav Strniša: »Rak Veseljak« (izšla ^ Ljubljani). k Andrej Budal: Na konju. Pri GorišK' Matici v Gorici je izšla te dni Andrej3-Budala (Pastuškina) vojna povest »Na konju«. k Srednjeveški glasbeniki. Viktor Ki£„ cinič je izdal v Zagrebu knjigo »SredoV* ječni glazbenlci«, ki bo zanimala mord^ tudi naše ljubitelje glasbe. k Jadranski motivi na sofijski razstavi- V galeriji »Aksakov« v Sofiji je odprta te dni kolektivna razstava bolgarskega slikarja Marija Žekova. Žekov je razstav' tudi nekaj krajin, ki predstavljajo našo Dalmacijo, predvsem Dubrovnik. k \VHfrid Bade: Jadran. V Essenti v Nemčiji je izšla novela nemškega P>s£| telja Badeja pod naslovom »Jadran«. " je zajeta iz okolja dalmatinskega otok*1 Hvara. Obsega 110 stran’ Gasoodarstvo Razvoji našega sosoodarstva Na§3 vo8, dec., pa gostuje khib v Varaždinu proti tamošnjemu šahovskemu klubu. KRALJICA MARIJA ROMUNSKA: 97 Mojefd žiučjeuja Vendar je bila najčudovitejša izmed vseh obiskovalcev »starega dvora kraljica mati Ema Holandska, Atintyna sestrična. Dasi sta si bili po značaju precej Jjui. sta si bili po zunanjosti kar neverjetno pcdobni. “*li sta kakor dve cvetici iste vrste, ki sta zrastli le v dveh različnih krajih. Aunty se je razvila idealistično jn je odvrgla od sebe vse prozaično, kraljica Ema je pa bila praktična ženska z materinskimi istlnkti, ki je ne-^Prosno brzdala svojo domišljijo. Stala je z obema nogama na zemlji. V svojem mladostnem pomanjkanju spoštovanja jo imenovala »višjega guvernerja«, kar je Aunty ^selilo bolj kakor bi se spodobilo. Bivša regentinja jj ie ob vsakem obisku delila vse preveč nasvetov. Sestrična Ema, navajena vladati, svetovati, karati in v°diti, je menila, da je Elza — tako je pravila Aunty "- preveč nenavadno razvita. Kritizirala je njeno pre-pesniško izražanje in svobodni polet njene domišljije. In njene besede, katerih namen je bil Aunty Približati zemlji, so vselej pristrigle tetine peroti. Ubo-Aunty je bila po takih kritikah kakor majhen otrok, n(eremu jc veter odnesel pisanega zmaja. Nekega večera sta poslušali obe kraljici neko po-^ avje iz »Življenja čebel«, ki jima ga je čital Auntyn ^Jnik Dal' Orso, tnlad Italijan z umetniško glavo. Aun-ty ie nekaj vezla, kraljica Ema pa šivala prozaično n* a Pr'krito -^a se opazovali in izgledali bolj dve ie s^ro*n*c’’ kakor pa prijateljici. Poročni polet matice zelo poetično pisano poglavje. Aunty je poslušala vsak stavek z navdušenimi vzkliki. Kraljica Ema je pa sedela tara z zaprtimi usti, kajti te vrste literatura je ni navduševala. Dejala ni nič, toda pogledi, ki jih je uprla v svojo sestrično in čitatelja, so govorili veliko. Eden izmed zadnjih gostov, ki jih je kralj Karol sprejel v Sinaji, je bil avstrijski prestolonaslednik, nadvojvoda Franc Ferdinand. Prišel je v spremstvu svoje žene, kneginje Hohenbergove, ki sta jo stric in teta sprejela skoraj s kraljevskimi častmi, kar jo je malo zmedlo, kajti na dunajskem dvoru ji kot morga-natični ženi prestolonaslednika niso nikoli priznali položaja, ki bi ustrezal moževemu. Bila je visoke in simpatične zunanjščine in čisto dunajska, dasi je vplivala malo preveč ceremonielno. Med nama se že zaradi starostne razlike ni razvilo toplejše prijateljstvo, toda Aunty, ki je imela veliko veselje do morgana-tičnih porok, se je vedno smukala okoli nje, jo objemala in obsipala s tolikimi izrazi simpatije, da je bila zaradi tega že v zadregi, dasi je sijajno obvladala vsako situacijo. Franc Ferdinand je gojil nasproti Romuniji najboljše namene. Madžarov ni maral in je nameraval vzeti na Ogrskem živeče Romune pod svojo zaščito. Zaradi tega ga je stric visoko cenil in mu pripravil prisrčen sprejem. Tudi nam je bilo zabičano, da moramo visokega gosta sprejeti z vso ljubeznivostjo, kar se je tudi zgodilo. Toda ugodne nasledke tega obiska je — kakor tolike druge nade — uničila strašna sarajevska tragedija, ki je pahnila ves svet v zmedo. Mnogo bolj vesel in radosten dogodek je bil obisk nemškega prestolonaslednika leta 1919. Ta obisk je bil mnogo bolj neprisiljen. Mladi Viljem je prišel v beli kirazirski uniformi, in ker si je vtepel v glavo, da mora pridobiti srca vseh, so ga vsi radi imeli. Njemu na čast smo priredili zunaj na deželi zabavo, pri kateri so se na zelenih tratah plesali tudi narodni plesi. Jaz sem se zabavala s tem, da sem opazovala bukareštan-ske lepotice, kako so se trudile okoli prestolonaslednika. V tistem času mi je zgradil Lecomte de Nouy v sinajskem pragozdu malo hišico s tremi prostori ki galerijo. To »gnezdo« je bila posebna pridobitev za moje otroke. Odrasli so spočetka postrani gledali mojo stavbo, pozneje pa je celo stric vodil k meni svoje goste in jim kazal moje »gnezdo« kot posebno znamenitost. To svojo stavbo sem imenovala »Juniperus«. Malo po pričetku svetovne vojne mi jo je uničila str," hovita nevihta. MOJI OTROCI. Meni so bili moji otroci smisel in središče mojega življenja. Vse ženske moje rodovine so dobre matere in si sveta brez otrok sploh ne morejo predstavljali. Car Nikolaj II. je bil krstni boter mojega drugega, sina, ki je tudi dobil njegovo ime. Nicky je bil ljubljenec malih in velikih. Imel je vse tiste dobre in slabe lastnosti, ki očarajo in povzročajo, da jim moramo vse odpustiti. Sicer pa je bil zelo živahen in nemiren, kakor da b; imel živo srebro v žilah. Njegovo govorjenje, zlasti pa, kadar je odgovarjal na stavljena vprašanja, je bilo tako smešno, da je vedno vzbujalo veselje, tudi takrat, kadar bi zaslužil kazen, kar se je le prečesto zgodilo. Tako smo imeli vsi, ki smo ga ljubili in nadzirali, križ z njim. Celo stric se mu ni upal upirati in mu je v vsem popuščal. Bil je njegov ljubljenec in je smel povsod z njim. S sodiSia štiri mesece strogega zapora za pre- vare. Milan Knap je prišel na razpravo v toplem in elegantnem zimskem plašču,1 v kakršnih po navadi ne prihajajo mali tatovi. Prav za prav so ga prignali iz sodnih zaporov. Knap je bil včasih zaposlen pri tvornici »Zlatorog«, Imel je navado, da je naročeval pri različnih tvrdkah za se blago, ki mu , ga je plačevala za njim tvornica ; seveda mu je odtrgovala od plače. Lepa dne pa, kakor pravi obtožnica, pa je Knap izostal od dela. To bi še ne bilo tako hudo, ali še iste dni — bilo je v začetku avgusta — se je Knap oglasil v več mariborskih trgovinah in tam nakupil za precej lepe vsote blaga. Tako mu je zastopnik tvrdke »Beograd« izročil za 1358 din blaga, Lipovšek Avgust za 1600 din blaga za moško obleko, tvrdka »Ra-dio-Godec« 1600 din vredno moško dvokolo. Tri dni za tem se je še oglasil v neki trgovini čevljev, da bi dobil moške čevlje. Prevara mu pa ni uspela, ker je prodajalka že dan popreje zvedela, da Knap ni več zaposlen pri »Zlatorogu«. Se neizplačano kolo je prodal v Celju za 500 din. Obtoženi 24-letni Knap se je začel po aretaciji v Ljubljani izgovarjati, da je izostal od dela, ker je nameral dob:ti službo pr! »Jugobruna« v Kranju. Povedal je pa tudi, da išče službo in da se je mislil povrniti nazaj na delo k »Zlatorogu«. Obsojen je bil pred malim kazenskim senatom na 4 mesce strogega zapora, za dve leti pa so mu vzeli častne državljanske pravice. Plačati mora 120 din denarne kazni, oškodovanci pa so se zavrnili na civilno pravdno pot. Zanimivosti X Zaradi miši so pred dnevi ustavili ves promet v eni najživahnejših londonskih ulic.. Bežeč pred mačko, je priletela iz neke hiše miška in začela plezati po hlačnici nekega gospoda, ki je stal v bližini. Ubogi človek se je drobne miške tolikanj prestrašil, da je začel dobesedno rjoveti. Kakor bi trenil, se je zbrala okoli njega gruča ljudi, pred katerimi je začel ves preplašen slačiti obleko. Kopica ljudi je bila vedno večja, in tako je bila ulica zaprta za celih pet minut. Šele ko je miška pobegnila iz hlačnice, se je truma ljudi razšla, hi promet se je po pravilih nadaljeval. X Da bi pravočasno prišel k svoji zaročenki, je ukradel neki Raymond v Londonu gasilski avtomobil. Njegovo dekle je stanovalo 40 km daleč od kraja, kjer je bil fant zaposlen, in ko je imel nekega dne preveč dela, je zamudil na vlak. Ker ni imel dovolj denarja za taksi, hkrati pa ni hotel povzročati zaročenki nepotrebne skrbi, je vdrl v prostore gasilske čete in z gasilskim avtomobilom prevozil 40 km v pol ure. Za ta svoj podvig je dobil Raymond teden ni zapora, obenem pa mu je njegovo dejanje prineslo slavo pri vseh ženskah Anglije, ki z velikim navdušenjem govorijo o njegovem dejanju. X Umetni smuški tereni. Umetno smučarsko dvorano z umetnim snegom so otvorili v Parizu. Okoli smuške proge so nekakšne kulise, ki predstavljajo alpsko pokrajino. Podobno dvorano bodo otvo- rili še ta teden tudi v Londonu. V njej ie zgrajena tudi skakalnica in bodo uprizo* rili tu prvo smuško tekmovanje v za-prtem prostoru. ___________________________— Sred;. i4. decembra. Ljubljana: ^ 12. Operetni zvoki; 13.20 Zborovske toč^e, 18. Mladinska ura; 18.40 Vzgoja in prirojene sposobnosti; 20. Prenos iz Ljubljanske opere. — Beograd: 13.10 Opoldanski koncert RO; 20. Večer narodnih pesmi; 20.30 Prenos koncerta. — Sofija: 18.30 Lahka glasba; 19. Prenos opere; 22. Plesna glasba. — Varšava: 19. Koncert Skodm mum lotita*! Baš pri vlažnem in hladnem vremenu je potrebno, da imate pri sebi Nivea, da si lahko vsak trenutek utrete obraz in roke z Nivea- S tem zagotovite koži trajno zaščito proti vplivu slabega vremena in obdržite mladostno, svežo in zdravo polt. sn* Več 100- zadovoljnih poslušalcev si je nabavilo ta in prejšnji mesec pri nas aparat ,Ria.dioxtec M (LIL 1 fr 9 m Vsi ti so se prepričali, da je „RADIONE“ res najboljše, kar se dobi. Vprašajte o tem ne nas, temveč naše kupce. Nabavite si tudi vi ta dobri aparat l Pišite po cenik, ki ga dobite brezplačno RADIO ^ vlili, nima? Ozvatič Ignacij, Maribor, Cafova ul. 1 Stivan Ernest, Mnrska Sobota Zadružna elektrarna, Ptuj Krentz Avgust, Ormož Toplak Adolf, Celje 3011 MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V mulit oslMib (UM ruka besedi SO nr: oabuaBa orltto(trtna ta ta oglas« le din 4—. Dražbe, orakllel. doolKiTanla la UaHovialtkl oglasi din I,— »e besedi. Nalmaniil znesek ta te oglas« I« din 10.—. Debelo dekan besede s« raSanalo dvelno. Otlasa! davek ta enkratno oblavo znala din J.—. Znesek la male oclat« «• plačal« tako! ort earoilla oziroma ca le vposlatl 1 olsmu skaoal a naročilo« ali M oo oslini Dolotatd na Čekovni rafina It 11.409 Za vse o Ismene odgovore glede malik oglasov aa mr« orlloHtl znamka aa 3 din. Rasno PRAVI DOMAČI KEKSI dnevno sveži, samo v pekarni Čebokli. 3687 ZASTONJ DOBITE zanimivo ilustrirano knjigo »Pot do sreče«, ako se obrnete na naslov: Karmah. Žalec. 3143 RES PRAKTIČNA B02ICNA DARILA zo znižanih cenah kupite le pri Srečko Pihlar, Gosposka uL 5. 3783 KMEČKI sadni kruh komad din 4.— dobite od da. nes v pekami Rakuša, KoroS-ka C. 24. 3786 POZOR LOVCI! Proda se dalmatinski brak. Vprašati Tattenbachova ulica 16-111, pri g. Čebuli. 3796 Prodam_____________ RADIO PHILIPS 3+1 z 2 zračnikoma zelo ujjodno naprodaj. Naslov v upravi. 3782 ŠIVALNI STROJ peč za žagovino in obleka za srednjo moško pos'avo na prodaj. Meljska c, 58, gostilna;_________________3792 Spomnite se CMDI Sobo oUda PRAZNO SOBO oddam takoj, isto tam otoma-na, otroški voziček, železna postelja ceneno naprodaj. Ob jarku 6-1. 3780 Stanovanie SOBA IN KUHINJA za 2 osebi se odda s 1. januar jem. Frankopanova 12. 3781 Stanovanje ISie Iščem suho DVOSOBNO STANOVANJE s 1. januarjem. Naslov v upra vi. 3791 Slutbo dobi SPREJME SE ŠIVILJA na dom za moSko perilo in žensko obleko. Amalija Esih, Nasipna ul. 14, Pobrežje pri Mariboru. 3784 FRIZERSKO VAJENKO ali vajenca sprejme takoj frizerski salon Drljevič, Glavni trg 26. 3782 Zanesljivo starejšo POSTREZNICO (samsko) sprejmem. Naslov pove uprava. 3794 Slutbo fifo BRIVSKI POMOČNIK išče delo kot pomoč čez praz njke Ivan Kolarič, Koseskega ul. 35. 3785 Sveža jajca 0*75 din dobite pri tvrdki IVAN LAH Ipacarlja, kolonljalc. delikatesa Maribor, Glavni trg 10 Širite nVečernik“ Novo sortirane božične razglednice IIII vizitke in kniižne vizitke dobile v veliki izbiri v Knligarni Tiskovne zadruge, Maribor Aleksandrova c. 13 at» Potrtega srca naznanjamo pretužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je fiaš preblagi in nadvse ljubljeni soprog, oče, brat, zet in svak, gospod Budlmir Bradii poslovodja pri špediciji »Adrija« hi hišni posestnik v nedeljo, dne 11. t. m., ob 14. uri v 47. letu svoje starosti nenadoma umrl. Pogreb predragega pokojnika bo v sredo, dne 14. t. m., ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Parastos (zadušnica) za pokojnim se bo vršil v vojaški kapeli v nedeljo, dne 18. t. m., ob 10.30 uri. Maribof, Ravna Gora, Dubrovnik dne 12. decembra 1938. Žalujoči: soproga: Ela; hčerka: Verica; tašča: Neža Gerlič; svakinje. Bratje: Velimir, Momir in sestra: Jelena. Dmum sum trima Itaua! IVAN LAH šfttmija' koiauiiaU - delikatesa MARIBOR, 'ELEFON Izda ju in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob v# upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo 1» uprava; Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon urednis va Velja na mesec prejemau v it. 25-67. Poštni čekovni cučuu št. 11,409*