PoStnlna plačana v gotovfnL
Leto XXII., št. 71
_.piavmstvo i_jut>ijana tUutiljeva o — TelefOD 4tev 3122, 3123 3124. 3X25. 31/b inseraim .xnieieK: LjuDijana, Selen-burgova ui. — Iel 349* tn 3392 Poni uzmca Manoor s»rajsKi trg
»l. i - TeietoD 2455. PouniZmca Celje Kocenova ulica 2
Telefon SL 190. Računi pn poŠt ček. zavodih: Ljub-Hann 17 748.
Ljubljana, torek 2$. marca 1941
Cena t Din
izhaja vsaJt <Jai» razei> puueueijKa Naročnina zna&i mesečno 30 din Za inozemstvo St' iln
Uteooiitfo; Ljubljana. Knafijeva ulica o telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. MariDor 3 rajski trg »t t. telet od 3t <i455 Celje. Strossmayerjev8 'ilica štev L. telefon « 65
Rokopisi ae of rračaio
Macuoka v Moskvi
Na svojem potu v Berlin in Rim je japonski zunanji minister Macuoka v nedeljo prispel v Moskvo in se ustavil za nekaj časa v prestolnici Sovjetske zveze. Napravil je tudi posete predsta-viteljem sovjetske vlade predvsem njenemu predsedniku in zunanjemu ministru Molotovu.
Iz doslej objavljenih poročil še ni mogoče prav razvideti, ali gre pri tem samo za vljudnostni obisk ali za akcijo širšega pomena. Da se zunanji minister Japonske, ki potuje skozi Sovjetsko zvezno državo, ne more peljati kar tako skozi njeno prestolnico, ne da bi vsaj pozdravil svojega diplomatskega kolego, kakor bi se moglo reči, je zelo preprosta stvar in samo ob sebi umlji-va. Vrh tega gre za izredno dolgotrajno vožnjo, ki jo kaže prekiniti že zaradi odd ha. Toda mnoga poročila trdijo, da je Macuoka svojo pot skozi Moskvo izkoristil za več, nego samo za vljudnostni pozdrav, in da je imel z moskovskimi državniki važne razgovore, tičoče se sploh odnošajev med obema državama Nekateri viri vedo povedati, da se bodo razgovori nadaljevali po nekaj tednih, ko se bo Macuoka po isti poti vračal domov. Hkrati se naznačuje s tem. da bodo razgovori v notranji zvezi z vsem tem. kar bo predmet dogovorov v Berlinu in R:mu.
Doslej je o načrtih, ki so v zvezi z Macuokovim potovanjem v prestolnici totalitarnih sil, znano zelo malo določnega, prav za prav toliko ko nič. Nikogar pač ne preseneča, da je tako, marveč se nasprotno tako stanje smatra za normalno, v današnjih mednarod-ncpolitičnih pogojih še posebno. Nič ni bolj naravnega kakor dejstvo, da so tudi razmotrivanja o ozadju moskovskega pesota samo ug'bania. Brez pretiravanja se more reči. da tudi nikogar ne pr seneča, kako različno zgovorni so viri o Macuokovem obisku. Sovjetske napovedi so skrajno redkobesedne in pičle. k?kor je že njihova tradicija, vsaj v zadnji dobi. Drugi viri so mnoeo bolj zgovorni, pozna pa se jim. da ali nočejo n:če?ar gotovega povedati ali pa ne morejo, ker so navezani le na kombinacije.
Ako pogledamo zadevo s stvarnega vidika, se pokaže, da bi se imeli diplomatski predstavitelii Japonske in Sovjetsko zveze marsikaj pomeniti. Saj je dejansko tako. da sta si bili obe državi še do pred nekaj leti poglavitna nasprotnika v Aziji. Ostrine spora med n-:ima so b^e tolike, da je več ko enkrat tako rekoč manjkalo le za las. da se ni vnela krvava vojna. Vsi ostali spori v Aziji so ob rusko-japonskem nasprotju stopili v ozadje, pa tudi v ostalem svetu se stanje nikjer ni zdelo tako kritično, kakor tamkaj na Daljnem vzhodu. Šele odkar so se začele drugod prožiti eksplozije, so zasenčile rusko-1'aporske spore, začenši z vojno na Kitajskem pa vse do velikega spopada v Evropi. Tako se je zgod;lo, da se je razmerie med Japonsko in Sovjetsko zvezo zboljšalo ne da bi se morebiti v kakh dogovorih ali sporazumih ali morda pogodbah formalno spremenilo. Celo dogovor glede japonskega ribištva v sovjetskih morskih področjih Daljni ega vzhoda ima le provizoren značaj, saj se je vselej obnavljal le za leto dni in vsebuje določbo, naj so dokončno reši na osnovi posebnih, popolnoma novih pogajanj. Brez pretiravanja se more potem takem reči. da je problematika rusko-japonskih odnošajev ostala v glavnem nespremenjena, predrugačilo pa se je dejansko razmerje, ker so postali sporni problemi manj aktualni in ker se zdi. da prevladuje na obeh straneh težnja, da se jim odvzame še več aktualnosti.
Politična problemat:ka rusko-japonskega razmerja je zelo mnogovrstna, sai vsebuje neurejene zadeve od že omejenega spora zaradi japonskega rib;-štva v rusk;h vodah, zaradi mej ob Mandžuriji in Zunanji Mongoliji, zaradi plačila za vel ko mandžursko železnico, zaradi plovbe na meini reki Amuriu itd. pa vse do rarmerja do ia-ponsko-kitaiske voine. Nobeno od teh vnrašanj še ni dokončno rešeno in iz slehernega bi se mogel ob primerni situaciji izcimiti nov spor Težko si je predstavljati, da bi se razgovori v Moskvi porabili za razmotrivanje ka+erega od teh problemov, saj bi morale to opraviti posebne konrsije in delegacije. ki bi potrebovale za svoje delo do!-g'h tednov. O takih pripravah pa ni bilo doslej nikak'h poročil. Kol kor je b'!o doslei objavljeno, se tako v Tok;u kakor v Moskvi nenapadalnega pakta branijo, dokler se ne razčistijo sporne zadeve, pa v tem nogledu tudi Macuo-kov poset verjetno ne bi mogel doseči več. kakor da se postavi začetek večje diplomatske akcije Po pravici pa se opozarja, da premore diplomatska praksa obilo sredstev, s katerimi se kljub naznačenim pomislekom lahko ustvari atmosfera, ki so v njej uspehi lažji in morejo dovesti do še večjega pomirjeni a.
Ni treba ponavliati splošno znan:h dejstev kako zelo si Japonrka želi uvedbe zelo dobrih odnošajev do Sovjetske zveze, da si z njimi zavaruje S
Grška kriza stopa v ospredie
Nemške čete v Bolgariji se pomikajo po dolinah Strume in Meste proti
Vesti o prijateljski pogodbi med Turčijo in Sovjetsko zvezo
meji
Atene, 24. marca. n. (UP) Iz Tracije in vzhodne Macedonije so prispele vesti, da je postal položaj na grško-bolgarski meji zelo napet. Opaziti je bilo, da so Nemci včeraj in deloma tudi že predvčerajšnjim, pričeli zbirati motorizirane sile ob grški meji in zlasti v dolinah rek Strume in Meste Po še nepotrjenih vesteh so močnejši nemški oddelki zbrani zlasti pri Petri-ču, Melniku in Nevrokopu. V Traciji je na pobočjih južne Rodopske planine zbranih manj kontingentov nemške vojske.
Tudi grške vojaške oblasti so odredile najstrožjo pripravljenost. Po nepotrjenih vesteh je pričakovati vsak čas, da bodo Nemci vdrli v Grčijo.
London, 24. marca j. (Reuter) Iz zelo zanesljivega vira poročajo, da se velik: odredi nemških čet z vso naglico pomikajo po dolini reke Strume v Bolgariji proti grški meji.
V merodajnih angleških krogih opozarjajo tudi na današnje službeno poročilo nemškega vrhovnega vojnega poveljstva, ki navaja, »da se premikanje nemških čet v Bolgariji nadaljuje po načrtu«, kar sicer indirektno. vendar dovolj jasno ootr-juje te informacije.
Beograd, 24. marca. j. (Un. Press) lz dobro poučenih krogov sporočajo, da so severno od Soluna v dolini reke Vardarja zbrane tri angleške divizije, med katerimi so tudi motorizirane edinic-e.
Pred podpisom rusko-turškega pakta
Carigrad, 24. marca. s. (Columbia B. S.) Po informacijah dobro obveščenih diplomatskih krogov bo najbrž še to noč podpisana turško-ruska nenapadalna pogodba, ki določa baje celo rusko podporo Turčiji v vsakem oziru. razen z vstopom v vojno.
Ankara, 25. marca. (Anat. ag.) Angleški listi poročajo lz Ankare, da je sovjetska vlada zagotovila Turčiji vso podporo v orožju in drugih vojn:h potrebščinah za primer, da bi morala Turčija braniti svojo neodvisnost.
Ankara, 24. marca. br. (Anat. ag.) V smislu vladnega sklepa se vrše po vsej
Turčiji zborovanja, na katerih narodni poslanci in člani vlade tolmačijo naiodu politični položaj Turčije v zvezi z mednarodnimi političnimi dogodki. Na velikem zborovanju v Jedrenu je imel včeraj govor rektor carigrajske univerze in narodni poslanec Tevfik Vilser. V svojem govoru je med drugim dejal:
Z velikimi žrtvami izvojevana zmaga v pogledu naše nacionalne stvari je največje jamstvo za nedotakljivost turške države in njeno samostojnost. Nihče več ne more škodovati integriteti naše države in turškemu narodnemu edinstvu. Simbol tega je vojak na meji, ki ni daleč odtod. Za tem stražarjem naše meje stoji turška vojska, ki je jamstvo naše bodočnosti. Za turško vojsko stoje turški očetje, turške matere in turška mladina, vzgojena v duhu, da z največjim samozatajevanjem izpolni svojo Dajvišjo dolžnost do domovine.
V Ismitu je imel zborovanje narodni poslanec Dingela, ki je v svojem govoru najprej razložil zgodovino borb za osamosvojitev Turčije, naglaša ječ. da turški narod tudi danes z vso odločnostjo brani svoje svete pravice ter je nato nadaljeval:
Turški narod bo ostal vedno zvest sklenjenim pogodbam in svojim zaveznikom. Na čelu turškega naroda stoji danes človek, ki mu ga je daroval sam Bog.
Carigrad, 24. marca. j. (Reuter) Turčki poslanec Tankut je imel včeraj v Odrinu govor, v katerem je msd drogim izjavil: Turčija je vedno budno na straži in je odločena braniti vsako ped svoje zemlje. Turčija bo tudi v bodoče- ostala neomajno zvesta Veliki Britaniji ter bo zmerom imela v mislih svoje ob 'e*'.iosii napram svojemu močnemu .lavemiku* Ob zaključku svojega govora je poslanec Tankut še naglasih »Pokazali bomo svetu, kaj zmore Turčija, ako bi bila napadena.«
New York, 24. marca. AA. (DNB) »Ne-.v-york Times« piše, da po mnenju diplomatskih krogov v Washingtonu ni prišlo na sestanku med britanskim zunanjim ministrom Edenom in turškim zunanjim ministrom Saradzoglom na otoku Cipru do nobenih rezultatov. Kar se tiče izkrcavanja britanskih čet v Grčiji, smatrajo, da do-sedaj večji oddelki še niso bili izkrcani.
Nemško vojno poročilo
Uspehi nemških podmornic In letal na Atlantiku in v Sredozemlju — Premiki nemških čet v Bolgariji
Berlin, 24 marca, n (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo opoldne naslednje službeno vojno poročilo:
Podmornice, ki operirajo na severnem Atlanskem oceanu, so potopile več sovražnih ladij s skupno 27.500 tonami. Med njimi so bille tudi 3 petroilejske ladje.
Tudi letalske sile so uspešno nadaljevale borbo proti britanski mornarici na Severnem morju, Atlantskem oceanu in Sredozemskem morju. V bližini Orknejskih in Farorskih otokov so potopile dve manjši tovorni ladji s skupno 2500 tonami. V bliži-žini Šetlandskih otopov je bila v nizkem poletu uspešno napadena neka oborožena tovorna ladja s 6000 tonami.
Na Sredozemskem morju sc nemška bojna letala južno od Krete napadla dve angleški tovorni ladji po 6000 ton, med njima tudi eno petrolejsko ladjo. Pozneje je bilo opaženo, da se je petrolejska ladja potapljala. Druga ttvoma ladja je bila hudo poškodovana in je obstala.
Dne 23. marca so večje skupine nemških strmoglavcev dvakrat uspešno napadle luko La Valetto na Malti. Bcmbe težkega in najtežjega kal bra so zadele 5 velikih tovornih m potnikih ladij. Nadalje so tri težke bombe zadele v siredo neko lažje- kr.žarko v luki. Razdejane so bile pristaniške naprave in skladišče nafte Italijanska lovska letala, ki sc skupaj z nemškimi lovci ščitiila bombnike pri napadu na La Valetto. so v letalskih sip nadih sestrelila 4 sovražna letala tipa »Hurricane«
V severni Afriki so nemšk« 1eta'a na iz-vidniških poletih napadla z bembami in strojnicami sovražne čete, k' so se baš zbi-raile. Na neki železniški postaji so letala zažgala tank bencina, ki so ga ravne iz-praznjevaili. Bencin se je vnel. Nastal je velik požar ki so ga letala nazaj grede opazila še iz daljave nad 100 km.
hrbet v eventualnih bodočih akcijah na srednjem in južnem Pacifiku. Trdijo, da so v Berlinu j ako zainteresirani na uspehu japonskih prizadevanj. Brez dvoma je bodisi v zvezi s tem izredno važno razmerje Rusije do Kitajske, morda celo najvažnejše. Saj je danes Kina ono izjemno področje, v katerem se kaže dejansko sodelovanje med Sovjetsko zvezo. Veliko Britanijo in Ze-dinjenimi državami ameriškimi. Ta raz-poredba je prav za prav v ostrem nasprotju s položajem v Evropi. Roosevelt je v zadnjih izjavah zelo podčrtal pomoč nacionalni Kitajski v naglašanem nasprotstvu zoper Japonsko. Velika Britanija Drav tako čim dalje očitneie podpira Čangkaiška. odkar je znova odprla birmansko cesto. A Rusija ni nehala podpirati kitaiskega odpora in ruski radio ima še vedno obsežna poročila s kitajskih bojišč z vidno protija-ponsko tendenco. Ker bi mogla na te-
f Nemške in italijanske motorizirane čete so bile skupaj v izvidniških akcijah ob vzhodnem robu Sirtsike puščave.
V Bolgariji se pokreti nemških čet po načrtu nadaljujejo.
Nemški lovci so v letalskih siponadh sestrelili dve letali tipa »Bristctl-Blenheim«. ki sta se pojavili 23. marca proti večeru nad nizozemsko obalo.
Sovražna lelala so v pretekli noči prodrla nad severno Nemčijo in napadla tudi glavno nemško mesto Na več stanovanjskih okrajev Berlina je bilo odvrženih nekaj zažigalnih m eksplozivnih bomb iz velike višine Povzročile so ponekod ost resne požare. Poškodovan ni bil noben vojaški objekt. Iz vrst civilnega prebivalstva je bilo nekaj ljudi ubitih in več ranjenih, ker sc bili izven protiletalskih zaklonišč.
Sovražnik je razen štirih lovskih letal, sestreljenih nad Sredozemskim morjem, izgubil še 3 letala Šest nemških letal se ni vrn ilo na svoja oporišča.
Berlin, 24. marca. AA. (DNB). V tukajšnjih dobro poučenih krogih smatrajo, da britanska lovska letala in protiletalske topništvo ne moreta preprečiti napade nemških letal. To mnenje posebno prevla-! duje po uspehu nemšk'h le'al pri zadnjih ; napadih na važna industrijske središča kakor tudi na cboroževa'no industrijo v Angliji. O priliki izjave britanskega ministra za letalsko proizvednjo lorda Beawerbroo-ka. da razpolapa britanske letalstvo z zadostnimi količinanrr b rr.b t« lovskih letal, pa v tukajšnjih krogih pcsnav iajo vprašanje. zakaj so mogoč- rake uspešni napadi, če razpolaga Velika Britanija z zadostnimi rezervam« letalstva
New York, 24. marca. j. (Un. Pre»). Tudi v noči od nedelje na ponedeljek ie bilo nemško letalstvo zelo mailo aktivno nad Anglijo. Šele kasno zvečer so se nad
melju pospešenega ameriškega oboroževanja Kitajski dotekati še večja oboroževalna in finančna pomoč, ni izključeno, da bi se Čangkajškov odpor še oja-čil in bi se težave za Japonce še povečale.
Ni se tedaj čuditi, da so se začele pojavljati vesti o pripravliaiočem se sporazumu med Kitajci in Japonci. Znano je, da je Japonska napravila prav resen mirovni predlog Čangajšku, prav tako se ne sme prezreti dejstvo, da Nemčija še vedno ni priznala od Japoncev po-stavliene Vangčingvejeve kitajske vlade. Podoba ie. da smatrajo v območju trojnega pakta vojno med Kitajci in Japonci za naibolj nes:mpatičen pojav v vzhodni Aziii. pa da so na delu težnje po njeni likvidaciji ali vsaj razči-ščenju odnošajev do nje. Nemara imajo zato prav oni. ki menijo, da je bila ta stvar glavni predmet moskovskih razgovorov japonskega zunanjega ministra.
vzhodno angleško obalo pojavilo posamezna nemška letala ki so bombardirala več daleč narazen ležečih objektov Bombe so bile vržene tudi na nekatera naselja, kjer je bilo tudi povzročene nekaj škode na sta-novanjskih poslopjih Število človeških žrtev utegne biti le malenkostno. Nemško letalstvo je bilo zdaj že drugo zaporedno noč zaradi slabih vremenskih prilik prikrajšano v svoji ofenzivi proti angleškim lukam in industrijskim frediščem.
Angleški cilji
London, 24 marca s (Reuter) Letalsko ministrstvo javil ja:
Bombniki vojnega letalstva so izvedli preteklo noč napade na Berlin. Kiel in Hannover Bile so vržene bombe težkega kalibra. kakcT tud' zažigalne bombe. Posebno velike eksplozije so bile opažene v Hannovru
Napadi manjšega obsega so bifli izvedeni na več točk ob severozapadni nemški obali in v zasedenem sovražnem ozemlju Velik požar je bil povzročen zlasti v holand-skem pristanišču den Helder. Požar je bilo videti še z angleške obale.
Eno letalo pogrešajo z vseh teh poletov. poleg tega pa sta bili izgubljeni dve letali obalnega poveljstva ob priliki napadov na sovražne ladje v bližini holandske obale.
Davi je letalo obalnega poveljstva, tipa Blenheim bombaidira;o doke v Cherbour-gu. Nato se je letale spustilo nizko nad pristanišče in je napadlo še postojanke sovražnega topništva ob zunanji obali. Končno je še s stromicanv iz višine 33 m obstreljevano oddelek sovražne vojski v Bar-fleuu pri Cherbourgu.
London, 24. marca s (Reuter). Letalsko ministrstvo objavlja naslednje podrobnosti o operacijah angleških bombnikov preteklo noč.
Glavna napada sta veljala Berlinu in Hannovru. Na Berlin je bilo vrženih 10.000 zažigalnih bomb, poleg tega pa eksplozivne bombe najtežjega kalibra, b kakršnimi trenutno razpolaga angleško letalstvo. V letalskih operacijah preteklo noč je sodelovalo več poljskih letalcev. Uporabljeni so bili med drugim tudi novi bombniki največjega tipa. Protiletalski ogenj v Berlinu je bil zelo močan, vendar so kljub temu angleška letala izvedla napade do konca ter so ponovno preletela tud' središče mesta. Bombe so bile med drugim vržene tudi na kolodvore v bližin* ga\ne ulice Unter den Linden V južnem ddu Berlina so biili bombardirani tovonr kolodvori in drugi objekti. Več bomb je direktno pogodilo tovarne. Povzročenih jt bilo mnogo požarov. Prav tako so nastali veliki požari in eksplozije v Hannovru Poleg posebnih cskadril, ki so bile določene za napad na Hannover sc mesto preletela tudi letala, ki so se udeležiila napada na Berlin.
Kiel, 24. marca. (DNB) Ponoči je več sovražnikovih letal priletelo nad kielsko področje, zaradi hudega in tečnega streljanja protiletalskega topništva pa se je morala polovica letal, ki so sodelovala pri napadu, umakniti še prej, p redno so dospela do obrobniih delov mesta Kiela. Ostala sovražnikova letala so vrgla neznatno število rušilnih in zažigalnih bomb na mesto in bližnjo okolico. Bombe so delno padle na mestne dele, kjer so le stanovanjske hiše, delno pa na njive, travnike in polja okrog mesta Več požarov so povzročile zažigalne bombe, vendar so ogenj že v začetku pogasili. Bilo je več mrtvih :n ranjenih med civilisti. V okolici mesta je bilo poškodovanih več zasebnih stanovanjskih poslopij.
Napadeni konvoji
Berlin, 24. marca n. (Štefani). O nemški letalski akciji proti sovražnemu konvoju na Sredozemskem morju se poročajo naslednje podrobnosti: Konvoj je bil mimo Krete na poti m oti severu. Spremljala ga je neka križ". .:a in več rušilccv. Nemška letala so takoj in ponovno napadla ladje,
Krajev«	u
Vajvrgjev«
čeprav so vsakokrat naletela na hud ogenj protiletalskega topništva. Zadete so bile 3 velike ladje s skupno 18.000 tonami. Na eni, očitno petrolejski ladji, ki se je vnela, je bomba odtrgala krmilo. Drugo 6000 tonsko ladjo sta zadeli dve bombi v sredi, dve bombi pa sta eksplodirali v njem neposredni bližini, tako da je bila pod vodo verjetno poškodovana. Ta ladja se je nagnila na stran in je obstala. Tretja ladja je bila manj poškodovana.
Berlin, 24. marca. AA. (DNB) O potopitvi 2^ angleških parnikov poroča neki udeleženec naslednje podrobnosti:
Pred tedni smo zapustili naše vode. Ko smo pripluli na Atlantik, nas je sprejel sneg in led. Med vso plovbo je bilo rilno mrzlo in spremljali so nas od časa do časa viharji. Naši mornarji so junaško prenesli vse vremenske težave. Pričakovali smo ukaz poveljnika brodovja, da začnemo z bojem. Končno smo daleč na obzorju opazili dim. Iz naših topov se je začel ogenj na sovražnika. Prvi streli so bili obenem tudi že prvi zadetki. Neki angleški parnik je bil zadet v sredino, ostali so začele oddajati znake za pomoč. Z vseh naših ladij se je začelo hitro streljanje. Na nekaterih parnikih so eksplodirali kotli in so bili porušeni poveljniški mostovi. V kratkem času je bilo potopljenih 15 sovražnih parnikov s skupno tonažo 33.000 ton.
Nadaljevali smo s svojim križarenjem po Oceanu in čakali na novo skupino sovražnih ladij. Vojna sreča nas ni prevarila, kajti kmalu smo opazili večji sprevod avstralskih in indijskih parnikov. Na čelu sovražnega sprevoda je bila bojna ladja vrste s>Malaya«, ki je začela streljati na nas. Topniški dvoboj ni trajal dolgo. Zaradi močnega ognja našega topništva se je sovražnik moral umakniti in spremeniti sv-jo smer proti severu. Pri tem pa ni vedel, da se bliža našim podmornicam, ki so kri-žarile tamkaj. V tej noči so naše podmornice potopile 33.000, v naslednji noči pa še 10.000 ton sovražnega brodovja. To je bil prvi uspeh sodelovanja naših vojnih ladij in podmornic na Atlantiku.
Kasneje smo se spopadli še z enim sprevodom ter potopili 16 parnikov, skupno 75.000 ton. Spopad je trajal komaj 30 minut.
Gospodarska naslonitev Švice na os
Bera, 25. marca AA. (Štefani) Predsednik švicarske zveze Etter je na kongresu radikalne stranke izjavil med drugim, da bo Švica med vojno in po vojni ohranila svoje stališče popolne nevtralnosti. Politika, ki jo izvaja, ne dopušča, da bi se Švica priključila kateri izmed obstoječih skupin, lahko pa na gospodarskem polju sodeluje z eno od teh skupin, to je. da svoje gospodarstvo prilagodi novemu gospodarskemu redu. Smo pristaši gospodarskega sodelovanja s pw>gojem, da lahko ohranimo svojo gospodarsko neodvisnost.
Madžarski trgovinski
minister v Berlinu
Berlin, 24. marca. AA. (DNB) Madžarski minister za industrijo, trgovino in promet dr. Varga je prispel danes v Berlin. Na postaji ga je pozdravil nemški prometni minister dr. Dorpmuiler. Dopo".dr e je Varga s spremstvom obiskal dr. Dorp-miillerja in sta pri tej priliki oba ministra razpravljala o vprašanjih, ki se tičejo obeh prijateljskih držav.
Izgube švedske trgovinske mornarice
Stockholm, 24. marca. AA. (DNB) Pred-sodnik švedske trgovinske komisije Gran-holm je včeraj izjavil, da je švedska v sedanji vojni izgubila 104 ladje s skupno tonažo 250.000 t<~n. Veliko število švedskih ladii, katerih tonežo cenijo na okroglo 850.000 ton, se nahaja v raznih tujih pristaniščih, ker jim je povratek v domovino nemogoč.
i	NeaotineP
Kragujevac	J
\Parač>«» \jCraljevo f	-
^	.Lom
*	Sk Vratc
G	\Pirota / °
LesIcovacoVrar.trod^Drago^a«
O	< I PermU a
Cr> Vranj^Z -v
J	./ Kiostendil
> Kumanovo VA^a"
.SknnU?\	___S \
JsTip V
t.
^	JS*
Ohrid GjevgieAA
Ohrid	/o	o \
o .	w il -VS*5ereS Drama
-"T/oden* 3an.ca e • A JB^I L. &. a o o \ oo un
„ _	Ruicuk
T.	oRaigracT
Plevna	;
o	— ... 5umen
Tr^ovii!^ e
©Trnovo
fcl^P ' J A
^	Kazalk !Wn°
Bale.'
©St.ZagorlpJa^bol
non	\
Plovdiv ju
^ Paiardi'*^"—-—-^jv, J
Wrokop	V^Odnn Tu* ^
1« e> /VW»	*t l--Lile Burgas
^ V~>
f-- I	v ..>>%
IDemirhijai' S, w .
Ko motene

Z albanskih bojišč
Nobenih omembe vrednih dogodkov
EJra, 24. marca. n. (Štefani.) Vrhovno poveljstvo Italijanske vojske pravi v svojem današnjem 289. službenem vojnem poročilu.
Na grški fronti ni bilo nikakih posebnih dogodkov.
skupine naših letal so bombardirale naprave v Frevezi in sovražne ladje v luki Likjuriji. Druga letala so bombardirala postojanke :n taborišča sovražne vojske na fronti 11. armije.
Sovražna letala so napadla Devoli. Našit lovaka letala so jih zaustavila. Dve sovraž ni letaii tipa »Hurricane« sta bili sestre*" ijeni. Protiletalsko topništvo je sestrelilo ša neko nadaljnje letalo istega tipa.
Grška poročila
Atene. 24. marca. n. (At. ag.) Vrhovno poveljstvo grške vojske je objavilo snoči naslednje 148. službeno vojno poročilo:
Delovanje topništva. Krajevni napad na odseicu ob Vojuši pri Akosu so grške čete odolle. Sovražnik je imel hude izgube.
Soviažna letala so danes napadla Prevezo, kjer ni bilo žrtev, in Je bilo poškodo-vanin nekaj stanovanjskih zgradb, luko Liksurijo, kjer je bilo le malo materialne škode in kraje na zapadnem Peloponezu, kjer sta bili ranjeni dve ženi tn en otrok gmotna škoda pa je bila neznatna.
Atene, 24. marca. n. (At. ag.) Zastopnik grškega generalnega štaba je novinarjem izjavil, da se položaj na albanski fronti še nadalje ugodno razvija. V glavnem se nasprotnika spet otipavata s patrolami. Take je včeraj nekaj grških patrol prodrlo med sovražne r ^stojanke na raznih točkah fronte, dovršile so svojo nalogo in pripeljale
nazaj nekaj ujetnikov. Pri tem niso Imele nobene izgube. Tudi neka sovražna patro-la je prodrla med grške postojanke, a je bila vsa ujeta. V ostalem je bilo v akciji grško topništvo, ki je spet prizadejalo nasprotniku precej škode na njegovih postojanka in njihovih zvezah z zaledjem. Nekaj grških granat je treščilo v italijanske kolone čet in trena.
Atene, 24. marca. s. (Reuter.) Poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji javlja: Bombniki vojnega letalstva so izvedli včeraj uspešen napad na letališče v Beratu. Dve sovražni letali na letališču sta bili zažgani, več pa jih je bilo poškodovanih. Angleška lovska letala so v bližini Berata naletela na veliko skupino sovražnih lovskih letal in so najmanj dve izmed njih sestrelila, več pa poškodovala. Angleški bombniki so bombardirali tudi taborišče sovražne vojske pri Tepeleniju.
Grofica Edda Ciano hudo zbolela
Carigrad. 24 marca n. (CBS) Kakor je znano, ie bila soproga italijanskega zunanjega ministra grofica Edda Ciano kot bolničarka na italijanski bolničarski adii »Po«, ki so io angleška letala pred d~evi bombardiraj v valonski luki V Italiji je bilo naslednjega dne objavljeno da se ji pri tem ni nič hudega pripeflo da oa se je izkazala kot odločna žena. ki se ie posvetila negi ranjenih vojakov Sedaj je prispela vest. da se ie grofica Edda Ciano močno prehladila in da ie bila prepeljana v Rim Kot posledica prehlada ie nastopila še pljučnica Okrog bolnice je zbranih več zdravnikov.
Vojne operacije v Afriki
Boji pred Kerenom se nadaljujejo — Živahno obojestransko letalsko udejstvovanje
Rim, 24. marca. n. (Štefani.) V svojem 289. službenem vojnem poročilu beleži vrhovno poveljstvo italijanske vojske o borbah na Sredozemskem morju in v Afriki:
Formacije bombnikov nemškega letalskega zbora, ki so jih spremljala italijanska in nemška lovska letala, so ponovno napadla pomorsko oporišče v La Valetti na Malti. Poleg pristaniških naprav in večjega tanka nafte so bile s težkimi bombami večkrat zadete ena križarka. dve ladji z veliko in ena s srednjo tonažo. V letalskih spopadih so italijanska lovska letala sestrelila 4 sovražne enokrilnike.
V	severni Afriki so bili nemški motorizirani oddelki v akciji ob robu Sirtske puščave Letala nemškega letalskega zbora so bombardirala in obstreljevala sovražne zbirajoče se motorizirane čete v Cirenajki.
Na Egejskem morju so naša lovska letala napadla sovražno letalsko oporišče na otoku Kreti. Eno letalo se je na tleh vnelo, druga so bila poškodovana.
Na vzhodnem Sredozemskem morju so nemška letala potopila eno sovražno 6000-tonsko petrolejsko ladjo in močno poškodovala še en tovorni parnik.
V	Vzhodni Afriki je sovražnik 22. zvečer in 23. zjutraj obnovil hude napade na predelu pri Kerenu. Vsi napadi so bili odbiti in je imel sovražnik hude izgube. Naše čete so se v teh borbah polastile tudi prapora neke tujske legije.
Junaški odpor posadke v Džarabubu
Na bojišča, 25. marca. AA. (Štefani.) Posebni dopisnik agencije Štefani poroča naslednje podrobnosti o junaškem odporu, ki ga je štiri mesce nudila posadka v Dža-rabubu:
2e pred Štirimi mesci so bili branilci Džarabuba ločeni in obkoljeni od vseh strani, obdal pa jih je močen sovražnik, ki je imel vsa sredstva na razpolago. Posadka je neprestano odbijala napade in je popustila šele po zadnji bitki, ki je trajala 48 ur. Sovražnik je dne 19. marca dobil znatne okrepitve v moštvu in v gradivu ter je napadel z vseh strani. Več sto motoriziranih oklopnih avtomobilov je obenem z vojnimi letali sodelovalo z zelo veliko skupino čet. Italijanski vojaki so vzdržali naval z zgledno hrabrostjo in prizadejali sovražnem četam hude izgube Bitka je brez presta nka trajala vso noč. Angleško poveljstvo je neprestano pošiHaio v na nad valove svojih čet in motoriziranih odde^ov. Ob zori dne 20. marca se je oddelek Italijanov še vedno bojeval in je italijanska zastava še vedno vihrala na utrdbi. Sele opoMne je sovražnik, ki je bil v p-ermočl. obvladal prve obrambne postojanke. Popoldne ie bil polkovnik Castania, ki je vodil obrambo, ranjen in b'tka je začela popuščati. Sele ko je bila posadka brez sredstev, so Angleži lahko zavzeli zelenico Džarabub.
Angleška poročila
Kairo, 24. marca. AA. (Reuter) Vrhovno poveljstvo britanskih sil na srednjem vzhodu poroča:
Libija: Nič novega.
Eritreja: Ko so odbile sedem sovražnikovih napadov, pri čemer je imel sovražnik hude izgube, so naše čete okrog Kere-na ponovno odšle v napad in napredovale.
Abesinija: Abesinski oddlki še naprej na zadovoljiv način razvijajo svoje delovanje. Razen tega se v Južni Abesiniji nadaljuje splošno napredovanje naših čet.
Kairo, 24. marca. n. (UP). Voja ki krogi v Kairu so mnenja da bodo v najbližjih dneh dosegle še največji uspeh one južnoafriške čete. ki so preko Mege in Nege-liia prodrle v južno Abesinijo Splošno računajo. da na vsej poti prot: Adn Abebi, do kamor so Italijani pred leti podal šali cesto iz Mogadiscija na Dolo. ne bodo naleteli na nikak odpor, razen morda pri Hadami. ki leži že ob železniški prosri Adis Abeba-Džibuti in ie od abes:nskera glavnega mesta o^d-Pena le še kak h 80 km Izvedelo se je. da so Ita'ijani že pfi?li umikati civilno prebivalstvo iz Adis Abebe
NaiTobf, 24 marca s (Reuter.) Poveljstvo angleškr vojske v Keniji javlja v svojem današnjem službenem poročilu:
Prednje čete angleške vojske so izvedle napad na močne sovražne postojanke ob
preiazu Maida, zapadno od Džidžige. Napad je uspel ter so naše čete po močnem sovražnem odporu zavzele več važnih sovražnih postojank. Na angleški strani je bi'o malo žrtev. Operacije se nadaljujejo.
V	južni Abesiniji, kjer je bil zavzet Ne-geli, nadaljujejo naše izvidnice očiščevalne operacije proti ostankom sovražne vojske. 2iajetih je bilo nekaj ujetnikov in pušk.
Na prednje postojanke angleške vojske, ki leže mestoma po 400 milj (640 km) od glavnih oporišč v zaledju, so bile angleške čete prepeljane s transportnimi letali.
Najrobi, 24. marca. s. (Reuter.) Uradno poročajo, da je Angleška Somalija sedaj zopet popolnoma pod angleško kontrolo. Angleške čete, ki so prodirale od Hargei-še, oziroma od Berbere, so se združile.
Kairo, 24. marca. s. (Reuter.) Uradno poročajo, da so včeraj močne formacije sovražnih bombnikov in lovskih letal napadle Malto. Ob tej priliki so angleška lovska letala sestrelila 9 nemških strmo-glavcev Junkers 87, 4 letala ištega tipa .pa je sestrelilo protiletalsko topništvo. Napadi na Malto so povzročili malo škode.
Kairo, 24. marca. s. (Reuter.) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu:
V	Abesiniji so južnoafriška letala izvedla nadaljnje operacije v pripravo napredovanja angleške vojske. Močno so bombardirala zlasti cesto in železnico med Dire-dauo in Avašem. Na neki točki je bilo vrženih mnogo bomb na skladišča, na drugi pa na železniške vozove. V smeri proti Adis Abebi je bilo obstreljevanih 20 želez-niških voz.
V	Zeili v Somaliji so angleška letala opazila bele zastave.
Z vseh operacij, vključno one nad Albanijo in nad Malto, pogrešajo dve angleški lovski letali.
Proslava jubilefa fašistične stranke
Rim, 25. marca. AA. (Štefani.) V vseh italijanskih mestih in središčih so včeraj na zelo slovesen način proslavili 22. obletnico ustanovitve fašistične stranke. Ob tej priliki je prišlo v številnih mestih do navdušenih manifestacij. V mnogih mestih so se tudi nemški vojaki udeležili propagandnih zborovanj in manifestacij. Govorniki, ki jih je določila stranka, so poudarjali v svojih govorih da se je sedanja vojna začela že v letu 1919, ko je duce pozval italijanski narod, naj se upre versajski krivici in se dvigne proti notranjim in zunanjim plutokratom. Zborovanja so se zaključila z manifestacijami, pri katerih so Italijani znova podčrtali svojo veliko vdanost režimu in izrazili svojo vero v zmago.
Najpomembnejše so bile manifestacije v Milanu, kjer je kardinal Schuster blagoslovil prvo zastavo ustanoviteljev fašizma. Na trgu pred katedralo so v navzočnosti vojvode Bergamskega, italijanskih in nemških dostojanstvenikov in ogromnega števila meščanov prečitali brzojavko milanskih fašistov duceju. Popoldne je občinstvo lahko obiskalo dvorano uredništva lista »Popolo dTtalia«, v kateri je leta 1919 duce objavil svoj proglas Italijanom. Manifestacije so se nadaljevale ves dan.
Nemška oporišča na Madagaskarju?
New York. 24. marca. j. (AR) Dopisnik agencije »Intemacional New& Service« poroča, da je francoska vlada pc informacijah, s katerimi razpolagajo v Londonu, prepustila Nemčiji kontrolo nad otokom Madagaskarjm. V Londonu smatrajo to kot prvi rezultat Darlanove politike sodelovanja med Vichyjem in Berlinom. V francoskih krogih v Londonu zatrjujejo, da je mogoče na pod'ag* v London dospelih informacij trditi da bo francoska vojna mornarica že v kratkem prevzela spremstvo francoskih kakor tud! nemšk h 'n italijanskih konvojev trgovinskih ladij. Opaženo je tudi bilo, da potuje zadnj« čas na Madagaskar veliko število nemških tehnikov in specialistov, ki bodo zaposleni pri izgradnji tamkajšnjih oporišč ▼ vojne urr-he.
SPREMEMBA V VLADI
Odstopila sta minister socialne politike dr. Budisavljevič in kmetijski minister dr. čubrilovič - Nova ministra sta dr. Ikonič in
dr. Nikitovič
Beograd, 24. marca AA. V imenu Nj. Vel. kralja sta bila z ukazom kr. namestnikov in na predlog predsednika ministrskega sveta ter zastopnika notranjega ministra postavljena:
za kmetijskega ministra DR. CASLAV NIKITOVIČ, bivši narodni poslanec, generalni direktor Privilegirane delniške družbe za silose, in
za ministra socialne politike in narodnega zdravja DR. DRAGOMIR IKONIC, publicist.
Nova ministra sta danes položila prisego pred predsednikom ministrskega sveta in zastopnikom notranjega ministra Dragišo Cvetkovičem v kabinetu predsednika vlade.
Beograd, 24. marca. AA. V imenu Nj. Vel. kralja je bil z ukazom kr. namestnikov in na predlog predsednikr ministrskega sveta ter zastopnika notranjega ministra sprejet odstop
dr. Srdjana Budisavljeviča. ministra za socialno politiko in narodno zdravje, in
dr. Branka Čubriloviča, ministra za kmetijstvo.
Oba ministra sta bila postavljena na razpoloženje.
Nova ministra
17 življenjskega obrsa ki ga je o obeh novih ministrih objavila agencija A vala. posnemamo naslednje podatke:
Novi kmetijski min'ster dr časlav Niki-rtovič je bil rojen 1901 v vasi Preljini v srezu ljubiškem Srednje šolo ie dovršil v Čacku, pravno fakulteto pa v Beogradu Kot gimnazijec je dr Nikitovič urejal tedaj znani srednjcSoIsk list »Vestn k om ledine« ki je izhajal dve leti v čačku Kot študent je bil tudi član uredništva »Politike« Po položenem doktoratu je bi' po-stavljen za pravnega referenca obrtniške zbornice v Beogradu Od leta 1920 dc 1932 je bil tajnik državn- zveze obrtnik h združenj. od leta !932 dalie pa glavni tajnik obrtniške zbornice v Skoplju kier se je podmbno spoznal z vsemi vprašanji našega juga Pri skupščinskih vo tvah 1 1935 je bil izvoljen za poslanca V narodni skupščini je bil predsednik finančnega odbora in trikrat poročevalec vladne večine o predloženih državnih proračunih Avgu sta 1939 je bifl dr Nikitovič izvoljen za ravnatelja Privilegirane d d z* srlose čez dva meseca pa je pr^ital glavo- ravnatelj iste družbe S tega mesta ie b'l poklican sedai za kmetijskega ministre
Novi minister socialne politike dr Dra-gomir Ikonič se je rodil v Ca*ku Po končani filozofski fakulteti in položenem doktoratu v Curihu konec leta 1913 je bil po-stavfljen za suplenta učiteljišča v Jagodini. Konec 1. 1915 ga je izbralo prosvetno ministrstvo. da je spremljal srbsJct učence v Francijo. Leta 1916 je ustanovil v Par zu francosko »Revijo za kulturne m prosvetne prob'eme«. ki so nastajali za na* ži-velj v emigraciji Pri listu srn sodelo-vale naše najboljše književniške in politične sile.
Takoj po vojni je dr lkon;č kot profesor 3. beograjske gimnazije stopi' v politično življenje. Zarodi svojega stališča in ostrega pisanja je del j časa prebil v Poža-revcu in Lepoglavi Leta 1938 je kandidiral v Dobriču kot pristaš Ljube Davidoviča na listi dr. Mačka Iz angleščine m francoščine je dr Ikonič prevedel večje število del svetovno znan h državno-pravni h 'n ■vocialno političnih piscev. T ud' sam je na-p;sa! večje število političnih sestavkov. Do 7 februarja lam je bil član izvršilnega odbora demokratske stranke. S tega mesta ie bi! poklican sedaj za kmeti itlccea ministra.
Macuoka odpotoval iz Moskve v Berlin
Moskva, 24. marca. n. (Štefani). Japonski zunanji minister Jozuke Macuoka je bil danes opoldne gost nemškega poslanika von der Schulenburga. Po obedu se je odpeljal v Kremelj, kjer j imel nov sestanek s predsednikom sveta komisarjev in komisarjem za zunanje zadeve Molotovom.
Moskva, 24. marca. j. (Domei). Program Macuokovega bivanja v Moskvi je bil danes zaključen. Zvečer je Macuoka odpotoval iz Moskve naprej v Berlin. Z njim je odpotoval v Berlin tudi svetnik japonskega veleposlaništva v Moskvi Mijakava. Dopoldne je Macuoka službeno posetil tudi angleškega poslanika Crippsa in francoskega poslanika Labonnea.
Moskva, 24. marca. s. (Tass.) Dne 24. marca je predsednik sveta komisarjev in komisar za zunanje, zadeve Molotov sprejel japonskega zunanjega ministra Macuo-ko, kj ga je spremljal japonski poslanik Tatekava. Sprejemu je prisostvoval Stalin. Razgovor je trajal več nego eno uro.
Berlin, 24. marca. n, . (Štefani). Japonski zunanji minister MaGuoka je dovolil intervju posebnemu poročevalcu berlinskega »Angrjffa«. Ves japo^skj narod se z ra-do$tj$! zaveda pomena, je dejal Macuoko, inojfega, potovanja "v* Berlin fn 'Rim. Vsi Japonci vedo, kako potrebna je neposredna izmenjava misli me^; zastopniki vodilnih držav trojnega piakta prav v sedanjem trenutku, ko nastopajo nOvi elementi v razvoju mednarodno-političnih dogodkih. Trojni pakt je izredno važen instrument za vse tri njegove glavne članice Pomenil bo predvsem osnovo za ostvaritev nove bodočnosti v Evropi in na Daljnem vzhodu. Ta bodočnost se imenuje novi red.
Narodni svet v Franciji
Vichy, 24. marca. AA. (Havas) Službeni list je danes objavil zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o narodnem svetu. Novi zakon določa ,da narodni svetovalec ne more opravljati nobene druge javne ali pa zasebne profesionalne službe. Prav tako je spremenjen tudi ČL 20, po katerem prejemajo narodni svetovalci plače, ki so enake plačam državnih svetnikov. Izpre-menjeni 10. člen pravi, da dobivajo narodni svetovalci plačo edino v času zasedanja sveta in posebnega dela. Zaradi teh novih določil bodo člani parlamentarnega narodnega sveta lahko še naprej dobivali plače, ki jim po zakonu pripadajo.
Vojna na Kitajskem
Kanton, 24. marca. j. (Domei) Močan odred japonske ekspedicijske armade - južni Kitajski se je v nedeljo zvečer pod zaščito edinic vojne mornarice iznenada izkrcal na severni obali Hongaia, severno od zaliva Bias. Kakor javlja službeno poročilo vrhovnega poveljstva japonskih ekspedicij-skih sil v južni Kitajski, so japonske čete takoj po izkrcanju pričele prodirati v še neznani smerL
Včeraj zjutraj se je neka druga skupina Japonskih čet pod zaščito teme izkrcala tudi v bližini Svatova. Danes zjutraj so japonske čete nato s podporo letalstva zasedlo po kratkem boju mesto Caojang. 5000 kitajskih vojakov in domobrancev, ki jih je napad popolnoma presenetil, je bilo takoj premaganih.
Šanghaj, 24. marca. s. (Ass. Press.) Danes sta se primerila dva bombna napada na tukajšnje podružnice kitajskih bank v Cungkingu. Po dosedanjih podatkih je bilo ubitih 10 oseb in ranjenih 56, med njimi več tako težko, da ni upati na njihovo okrevanje. Ena izmed eksplozij se je primerila v mednarodni naselbini. Ameriška mornariška pehota je bila pozvana, da pomaga pri vzdrževanju reda, pozneje pa je prepustila varnostno službo policiji.
Racioniranje živil v Franciji
yichy, 24. marca. s. (Ass. Press). Francoska vlada je danes izdala nove predpise o raeioniranju živil. Od 1. aprila dalje je mesečni obrok kruha za osebo zmanjšan na 200 gramov. Prav tako so zmanjšani obroki mesa, masti, sira, itd.
Bardossy pri Horthyju
Budimpešta, 24. marca n. (Štefani). Madžarski zunanji minister Bardossy ie imel včeraj daljši razgovor z ministrskm predsednikom gpcfom Telekijem. danes pa sta bila oba pri regentu Horthvju. V obeh primerih so se razgovori nanašali na Bardos-eyjev obisk v Monakovu.
Iz ameriškega s

Senat je snoči sprejel zakon o sedemnsiiijardne^n
kreditu
\\ashington, 24. marca. s. (Columbia BS.) Senat je pričel danes z razpravo o odobritvi kredita 7 milijard dolarjev za izvedbo zakona o posojanju vojnega materiala. Računajo, da bo senat v kratkem približno z dve tretji nsko večino kredite odobril, nakar bo zakon že v dveh ali treh dneh podpisal predsednik Roosevelt, ki mu bo zakon poslan s posebnim letalom aa jahto »Potomac«.
Predsednik Roosevelt je te dni podpisal na jahti »Potomac« že več važnih odredb in sklepov kongresa, nakar so bili podpisani dokumenti s posebnimi letali prenesem v v\ ashlngton.
\Vashington, 24 marca, s. (Ass Press) Senat je nocoj s 6? proti 9 glasovi odobril kredit 7 milijard dolarjev za izvedbo zakona o posojanju vojnega materiala. Sedaj mora zakon o kreditu podpisati samo še predsednik Roosevelt, da stopi v veljavo.
New York, 24. marca. AA. (Reuter.) Predsednik družbe »United States Steel Corporation« je izjavil, da dobavlja ta družba velike količine jekla Veliki Britaniji. Letno družbeno poročilo pravi, da zaposluje družba več delavcev kakor pa kdajkoli prej in da izdeluje mnogo večje količine jekla kakor pa med svetovno vojno. Tovarne izdelujejo okrog 99"/» teoretičnega maksima.
New York, 24. marca. s. (Columbia BS.) Posebni dopisnik »United Press«, ki se je pravkar vrnil iz Anglije, pravi, da angie-ški narod vedno bolj želi, da bi Zedinjene države tudi formalno vstopile v vojno in poslale Angležem na pomoč tudi vojaštvo.
Leteče trdnjave
London. 24. marca. s. (Reuter) Uradno po ročaj o, da so že prispela iz Zedinjenih držav v Anglijo prva štirimotorna bombna letala tipa B. 24, ki bodo v Angliji dobila ime Liberator. So to najboljši in največji bombniki, kar jih premorejo Zedinjene države. Letala so dolga po 22 m, razpetina kril pa znaša 37 m. Vsak izmed štirih motorjev ima po 1200 konjskih sil. Letala razvijajo maksimalno hitrost 325 milj na uro (520 km), njihov akcijski radij pa znaša 3000 milj (4800 km). Nosijo lahko po štiri tone bomb. Imajo 6 mož posadke in so zelo močno oborožena. Prva letala tipa Liberator so bila že pretekli mesec po zračni poti poslana iz tvornic Consolidated Aircraft Corporation v San Diegu v Kaliforniji v Montreal v Kanadi. Od tam so nadaljevala preko oceana pot v Anglijo. Angleška vlada je pri tvornicah doslej naročila 26 takih orjaških bombnikov. Naj-brže pa bo na podlagi zakona o posojanju vojnega materiala prejela Anglija še nekaj izmed 120 letal istega tipa, ki jih je za svojo uporabo naročila ameriška vojska.
Anglija bo iz Zedinjenih držav prejela tudi več štirimotomih letal tipa Bowing B 17. Ta letala so pred leti, ko so bila prvič zgrajena, dobila ime »leteče trdnjave«. Medtem pa so jih nekateri drugi šti-rimotorni angleški tipi, kakor Stirling in drugi, že prekosili, prav tako pa so boljši od letečih trdnjav novi ameriški »Liberator j i«. Tvornice Bowing izdelajo sedaj po eno letečo trdnjavo že vsak drugi dan.
Sovjetski poslanik pri Sumner Wellesu
VVashington, 25. marca. o. (Unit Press) V soboto je imel v VVashingtonu Sumner Welles konferenco z ruskim poslanikom Umanskim. Kakor poročajo iz Bele hiše, so se pri razgovoru zopet vzpostavili pogoji, ki naj bi služili za zboljšanje odnošajev med Zedinjenimi državami in Rusijo. Posebno je značilno v direktni zvezi s tem razgovorom v Washingtonu, da je zvezno sodišče v Los Angelesu na priporočilo Sumner j a Wellesa izpustilo na svobodo upravnika sovjetskega turističnega urada, Gorina, ki je bil obsojen na 6 let ječe, ker ga je sodišče spoznalo krivega, da je prišel v posest informacij pomorskega odseka pri ameriški tajni službi.
Willlde v Kanadi
New York, 24. marca. s. (Columbia BS.) Wendell Willkie je prispel danes popoldne v Toronto v Kanadi. Prebivalstvo mu je priredilo veličasten sprejeift, kakršnega menda še ni bil deležen noben ameriški državljan, ki ne zavzema uradnih funkcij.
Medtem se je danes v Washingtonu sestal v Willklejevi odsotnosti glavni o-ibor republikanske stranke, da določi program stranke za tekoče leta Glavnemu odboru
i predseduje poslanec Martin, za katerega smatrajo, da je edini sposoben, da vzdržuje v stranki ravnotežje med skupino Willkiejevih pristašev in nasprotnikov, zlasti kar se tiče zakona o posojanju vojnega materiala.
Ameriške vojne ladje
v avstralskih vodah
Sidney, 24. marca j. (Reuter) Sedem velikih ameriških vojnih ladij, ki so se nekaj dni mudile na obisku v avstralski prestolnici, je včeraj odplulo preti severni Avstraliji. Ob odhodu se ie od ameriških gostov poslovila velikanska množica prebivalstva. Odhajajočim ameriškim vojnim ladjam je bilo nekaj časa dodeljenih v spremstvo več eskadril avstralskih vojnih letal ter nekaj edinic avstralskega vojnega brodovja.
Vežbanje pilotov
New York, 23. marca. AA. (Tass) General Bret, pomočnik poveljnika ameriškega letalstva, je izjavil pred odborom za kredite v predstavniški zbornici, da namerava vojno ministrstvu vsako leto izvežoati 30.000 pilotov namesto i2.00.1, kakor je bilo dosedaj predvideno.
Angleška križarka v popravilu
New York, 24. marca. A A. (DNB) »Balti-more Sun« poroča iz dobro poučenih krogov, da se nahaja v popravilu v ladjedelnici v Norfolku neka težka britanska križarka
Stavkovno gibanje
New York, 24. marca. n. (Štefani) V Bethlenu, kjer so ogromne jeklarne, se 18.000 delavcev pripravlja na stavkovni pokret. Pogajanja za zvišanje plač in ureditev drugih delovnih pogojev so zastala.
Stališče Mehike
Mexico City, 24. marca. j. Mehiški vladni list »Nacional« objavlja razgovor svojega sotrudnika z guvernerjem severoameri-ške države Norih Dakota, Broughtonom, ki se trenotno mudi na obisku v mehiški prestolnici. Broughton je med drugim nagia-sil: Mogoče bodo Zedinjene države prisiljene direktno stopiti v sedanjo vojno. Naša država je na to pripravljena in bo lahko Dastopila proti vsakemu dejanju, katerega namen bi bil zasužnjenje Severne Amerike. 90 odstotkov ameriškega prebivalstva cianes brez zadržka odobrava prizadevanje vlade Zedinjenih držav, da nudi vso možno pomoč Veliki Britaniji. Ko smo se Američani odločili za to politiko, je vlada v VVashingtonu popolnoma dobro vedela, da pomeni to razširjenje vojne tudi na naš kontinent ter da ima lahko to za posledico direktno udeležbo v evropskem konfliktu. Nato je Broughton poudaril veliko vojaško pripravljenost Zedinjenih držav, ter je na-glasil, da že zdaj ameriške letalske tovarne dnevno izdelajo več letal, kot si je kdo vobče mogel še nedavno predstavljati. Proizvodnja municije, tankov, pušk in vsega drugega vojnega materiala je dosegla ueslutene izmere.
Samomor mladega Zagrebčana
Zagreb, 24. marca. o. V soboto zvečer je v Subotici izvršil samomor 231etni Aleksander Kussman, sin zagrebškega draguljarja. Ustrelil se je iz revolverja v desno sence. Vzrok samomora ni znan. menijo pa, da je Sel v smrt, ker je v Subotici izgubil neke izredno važne dokumente.
Ljubezenska tragedija v Splitu
SpPt, 24. marca. o. Snoči je madžarska pevKa Bonka Tompa vdrla s silo v stanovanje Gjuro Nagya, igralca na klavir, svojca bivšega ljubimca, ki jo je nedavno zapustil. Zabodla ga je z velikim kuhinj-<«Kiiri nožem v levo stran prsi, na to pa še sehe piav tako v levo stran prsi. Med pre-vocem v bolnišnico sta oba umrla.
Vremenska napoved
Zemonska: Precej hladno bo. Postopno se bo zvedrilo v zapadnih in severozapad-nih krajih. V ostalih delih države bo prevladovalo oblačno. Dež in sneg sta možna na južni polovicL
I boljše predmete F prizanesljivo — ! navadne temeljito
Okrog Abesinije
0
d začetka vojne do letošnjega ia-nuarja v vzhodni Alriki ni Lilo pomembne j š. h vojnah dogodkov
*
. Italijanske čete so se rmejile le na zasedbo neka erih obrnejnin •vdan k:h mest. kakor Ka ale na ;ugj so njihovi leteči odradi voad.i v Kenijo. ca tudi niso pnd.li daleč v notranjost. >
Od sr^de januarja oa so br'tan~ke č?te začele ofenzivo na vsei črti proti italijanskemu afriškemu imoeriju. V italijanski vzh dni Afriki delujejo b-i tajski oJred' v glavnem v petih sredotežnih Dra cih Prva kolona prodira m">ti Eritreji, dr'ga tretja in četrta v Abesiniji. Deta oa v Somalijo.
Vojvoda d'Aosta, podkralj Abesinije
Po vsem videzu ie najvažnejše prodiranje o.ve k.lone. V tej srn -Ti B.ita c: res ianko doscž-io največje u. pelie, kajti z osvojitvijo Masave slavnega m.s.a in glavne iuke. bi bila dokončno odločena us da ne samo Eritreje, marveč tudi Abesinije. Mahava ima ob.irne pristaniške naorave ter ie obenem najbolj varna uka v Rdečem morju 2e do zav et u Kaša e. 20. januarja. se j 3 brita skim silam posrečilo da so orod le v srce pokrajine Takoi pri prekoračen u me e so zasede Te_- n j va2 ;o kol-ni^a ijsko Jred šče. kjer so italijanski naseltn k razvili olšimo po jcdei-sko in induslrijsko de avnost. Te eiei je bil ra.lnjih p~t let raravn et cv t či in mn zj obet j:>la itaijans'ca na; lbina Le i v o'Srn: ravnin, ki jd nanakijo mn .goštcvlilne re':e in je z ti ze a rodovitna. V glavnem se tu nri lelu e bo i' až. t;:b:-_k etio sko žito duri. b nan? in drage troosks kulturne rast' ne Ob irne na-maknln? narvave so D:?pešrv~l? raz/oi pojedelstva in ena sama milan k~ tvr'.ka je zadnja .eta pridaia a po 10.000 ton bombaža.
Pri svojem prodiranju so se an?le3ke čete polastile raznih mest. kakor Bor.n-tuja in Ag rda a. ki sta važni trgovski središči. Sedaj stoje Britanci pred Korenom, mestom z izredno milim podneb.cm Keren ima kakih 10.000 prebivalcev, oa katerih je 703 Italijanov, večinoma trgovcev in obrtnikov Italijanski estni oddelek sestoji iz samih novih za.adb. liub-kih vil, obdanih s prekrasnimi vrtovL k: so vedno v cvetju in zelenju. Keren loži v majhni dolini ter je obdan okoli in cko-111 z nizom gričev, ki 90 jih Italijani močno utrdili in tam se zdaj vrie hudi boji
za posest mesta. Usoda Kerena bo odločilna za usodo vse Eritreje.
Druga britanska kolona ie na potu oroti znani kotlini jezera Tana. Ta kotlina ie ogretima in ie bila do italiianske zasedbe zelo malo raziskana. Domačini ga imenujejo Bahr Tana. kar pomeni globoko morje. S tem izrazom so bile v zvezi vse vesti o njegovi globini, dokler niso zn nstvene odprave s skrbnim merjenjem dognale, ^a je jezero v resnici zelo p itvo Jezero Tana ni nič drugega nego obsežna vodna površina. globoka koma i 14 met ov ter f- v tem d -sledu podobno Cadskimu ie eru v srednji Afriki Jezero tedaj n tako važno kot rezervoar vode za reko Nii ka'<c> mislili še pred kratkim Sai so se Egipčani celo bali da ne bi Itali ani zaori -d-toka iezera v Nil. s čimer bi bil ves Egiot močno oerožen Ta legenda se ie rredt m razblinila Kotlina tud ni bogata na raznih rudninah kakor se ie mislilo d ei pač pa bi se v nji dalo razviti poljedelstvo do visoke stopnje Doslei o teh možnostih ni 3'edu Le redko kak Abennec si je tu uredil ool1e za pride'-va^j^ kave in bombaža dočim ve"ina pr b'v 1 *va porablja obširno ozemlje kot pašn k? Odtod prodirajo britanske čet" v G d a*n pokrajino, ležečo ob Sinjem Nila ki te*e iz jezera Tana.
Sile. ki tvorilo tretio kol m si korakale naicrei ob reki S bnt. ki i? pritok Sinjega Nila in Ima na abesinskem o? m-Iju ime Baro Ta reka ie plovna in ma h;t parniki lahko iz Khartuma v 13 dneh do speio do Gambele glavnega rečnega ori-stanišča Abesinije na srdansk* «?trap- Odtod drže preko Lešsmtija ali Džime karavanska oota ki so lih naplavili Italirin' noter do Ad;s Abebe Od Oambel» '♦o sinčke prestolnice 1e v zračni črtf "500 km
Eno izmed zedniib britanskih vojnih no-ročil ie obveriMn javnost o na~red vini" južno-afriških čet na skrajnem s-* ernem
koncu Rudolfovega iezera. ki n ie leta 1888. neki madžar*i raziskovalec imenoval tako na čast avstrijskemu prestolonasledniku Rudolfu. Tudi ta kolona <e že na abesinskem ozemju Jezero leži v globokem geokškem vdoru, ki ga znanost imenuje »afršk; jarek« Po vsem vdoru od Kenije do Adis Abebe se vieče mz je zer. Tod de.ujoča četrta kolona ima ra-logo. da do tem orlrodnem vdoru od k'ga proti severu prodira v oravcu abesinafc« prestolnice. Od severnega boeoa Rudolf o-vega iezera do Adis Abebe )e v zrafcn' črti približno 600 km.
Poslednja. Deta. kolona le v začetku januarja prekoračila mejo Italijanske Somalije Zavzela ie Džubo pokrajino ob istoimenski reki. ki io ie Velika Britanija odstopila 11 a 1 i i i L 1924.
—. ^
• > «
* V -
■p i,

' * ' *	-
• » » «	« .
J. . -	J t *
■v *	* \
« s
^ \ . s • • H
• • i
4 »
« • "i
i V * *	. » «
" V

- '. . •
4 •
<p\\
trna tn
csefia
V	večnem ritmu življenja. ki ie bito, fe in bo ti enakomerno sledijo jambi in tro-heji V tem enakomernem padanju tn poudarjanju življenja prihajajo in odhajajo posamezniki in dogodki, večno življenje pa teče naprej v svoji neusahljnn strugi Večno padanje in dviganje, večno porajanje in umiranje, v nikdar pretrganem ritmui/...
Še včeraj fe risala zirra ledene rože na okna hiš. danes jih že odpiramo toplemu soncu, pomladi, pUmi. ki prihaja. Čutimo jo v zraku, čutimo jo v krvi, ki hitreje polje po žilah.
Dnevi te pomladi bodo drugače zapisani v življenjske knjige narodov kakor druge pomladi Vsak dan te pomladi ki je že premagala zimo. je zgodovinski dan Trate po parkih bodo kmalu ozelenele, posejane z oelimi. nežnimi marjeticami in po dišečem zraku bodo brenčale čebelice, metulji... In vendar to ni pomlad, kakršnih smo biti vajeni zadnjih dvajset let Kmalu bodo go-stolele v zraku ptice selivke, ki so morda zdaj že na poti preko morij k nam, toda mi smo se navadili prisluškovati drugačnim glasovom, ki prihajajo iz etra — glasovom, ki se širijo v tisočerih smereh, oz-nanjujoč eno samo besedo, v vseh svetovnih jezikih m narečjih: borba, borba...
V	modnih hišah evropskih velemest z mrzlično naglico dogotavljajo zadnje modele letošnje pomladanske mode. Tisoči in tisoči modnih zvezkov prihajajo iz tiskarn in naglo jih razpošiljajo po vsem svetu, da bodo v tej čudni pomladi 1941 ženske vedele, kakšne klobuke naj nosijo, kakšne čevlje naj si omislijo in da bodo moški vedeli, kakšni kroji oblek so predpisani za novo pomladansko sezono . .V tistih vele-
hamed m i • i I » .P0RT SU0AI • I 1 i i i ' '/ I I « i I ' sua'
,.B£RBER Jjyt |
IN
Toka?i
ITALIJANSKA
VZH. AFRIKA
fcjrora,^
... ž Asgede* 1 Vi?' Kercn,<
I I Mi Mfigolo« 23
»l/ADTUM ' U Mn»rontn» Ae~

MASS/
*1DURMAN
JZula
' / y / t ,
-1 «00 km. *
/ ✓ O ✓
i*-i0DEI0A<
Gum^T,	\ . Gadabi^f
^	GAUABAT®; Mcgina. jTio >
Q	(METEJIA);^ #WakrM, ®e0N
- J	I A.1 l.>/ rt__i____*-5<a
stso
s •Sokots
i
I
Bamba

Sngali^l
1	2150"	sožiiuTii
^vMaadala* »Bati« ; I	i^SeUala« mso^ •D»sit
\	D«mbeiaS »Čakala. Lwarat •
(72 i i	\	• .Ma^os hA Warof*
^doU [f	iSj^ ^
'X I I •kak09Uu L-ekemtl i-- -©HARAR'Vi^
aaao*ASSAB Rafteta
•yf5% ©HARARViV
/ ma tana mu
ADDISABEBA > r Ima jaoo km
^ jObot^A juad .^Bonga Jv ^ I . I I #0lam
C
ol
> | M I ' , I i
sOMto I , I
"7*Ta ra n gole kailu '
I	#K«fim
'"/•m i
s5<^"^«oo sNEG •BUROI
fe »Ascebo Mcga
»V m
UGANfeAff!	M M !
•^r?. liiiMlNiliA
mestih pa se tiskajo živilske nakaznice. Strokovnjaki preiskujejo in sestavljajo sintetične tkanin«, sintetična zdravita, sintetična goriva...
Zimski vetrovi to se polegli nad mestom in deželo sije sonce, v zemlji kali stotisoi življenj. Vse, km je fesem umrlo, te bo to pomlad v tej ali oni oblikt zbudilo v novo življenje. Iz razor ne zemlje puhti toplota, beli oblaki, ki se vozijo pod nebom, potujejo zdaj na sevet, zdaj na jug. dokler se ne razkrope, da te bodo jutri zopet združili v belkast pajčolan, zattrt preko sonca.
Vse je večen boj med življenjem in smrtjo. Plima in oseka, pomlad in zima. In ¥ teh nemirnih tokovih med življenjem m smrtjo se odigrava življenje posameznika in narodov. Po tončnih ulicah metta tekajo otroci t šopki teloha, prvih znanilcev pomladi. Nekje se bije boj n* življenje in tmrt Koliko življenj ie padlo v ta svetli, sončni dopoldan?l Koliko nemirnih utri• pov srca, koliko smrtnih krikov! A življenje gre naprej s svojim neizptotmm ponavljanjem nedoumljivo, večno, a kljub vsemu najdragocenejše, km imamo.
Avstralija, up Anglije
edavno se je v Delhiju v Indiji vršila konferenca vzhodne skupine držav britanskega imperija, ki je poudarjala, da ima vzhodni del imperija 416 milijo, nov prebivalcev in se po tem takem pričakuje od njega tudi sorazmerna pomoč Veliki Britaniji. V prvi vrsti je s tem mišljena gospodarska pomoč vzhodne skupine, katere skupni promet s Veliko Britanijo dosega vrednost 1300 milijonov funtov. Avstralija, ki apada v to skupino, ima sicer samo 7,300.000 prebivalcev, vendar je v gospodarskem pogledu na prvem mestu, kar se tiče izvoza in uvoza v Anglija, Vojaška pomoč Avstralije zaradi nizkega števila prebivalstva ne more biti znatna, zadnji dogodki pa so dokazali izredno visoke vrline in borbene odlike avstralskega vojaka. Uspehi generala Wavella in njegovih tovarišev na afriških bojiščih gredo v pretežni meri na račun udarnosti, hrabrosti in žilavosti avstralskih čet Avstral-lija in Nova Zelandija pa sta tudi že od vsega začetka vojne slovesno naglasi li, da bosta napeli vse svoje sile za zmaga
Nesorazmerno velik — s številom prebivalstva — pa je za Anglijo gospodarski pomen Avstralije Treba je vedeti, da stoji Avstralija kot pridelovalka žita na tretjem mestu v britanskem imperiju. Pred njo sta le Kanada in Indija. Žitni pridelek Avstralije je lani znašal skoraj pet milijonov ton, letošnji, t j. L 1940-41. bo zaradi izredno hude suše za en milijon ton manjšL Polovico vsega svojega žitnega pridelka je Avstralija izvažala in v sedanjih prilikah pojde ves ta izvoz pač v Anglija V januarju lanskega leta je angleško ministrstvo za prehrano kupilo v Avstraliji 1,650.000 ton pšenice, ki jo bo dežela dobavila iz svoje letošnje žetve.
Odkar je Danska pod nemško zasedba je seveda popolnoma prekinjena dobava danskega sirovega masla v Anglijo in za zapolnitev te vrzeli bo zopet vskočila Avstralija. Nje pridelek surovega masla znaša dobrih 195.000 ton in je za Zedinjenimi državami največji proizvajalec sirovega masla. Ker pa Amerika tega blaga ne izvaža, bo prišla v veliki meri v poštev Avstralija Nadomestila ne bo samo izpadke danskega uvoza, ki je znašal 25 odst vsega v Anglijo uvoženega sirovega masla, marveč bo znatno povečala tudi svoj običajni uvoz. Iz Canberre so prošli teden ie javili, da bodo prihodnje mesece dobavili ministrstvo za prehrano 100.000 ton sirovega masla za ceno 12 milijonov avstralskih funtov. Ta količina bp pokrila približno eno petino angleške potrebe. Ostanek d bo morala Anglija preskrbeti iz Južne Afrike, iz Kanade In iz južnoameriških držav Z izpadkom Danske je izpadla todl možnost, od katere so Danci imeli veHke dobičke v prvi svetovni vojni, ka so
čisti
sibirsko sirovo maslo prodajali Angležem kot svoj proizvod.
Kar se ostalih mlečnih izdelkov tiče, je Avstralija na tretjem mestu kot proizvajalka sira. V britanskem imperiju sta pred njo samo Nova Zelandija in Kanada. Zadnja leta se je v Avstraliji izdelalo do 25 ton raznega sira Tudi tega važnega živila bodo iz Avstralije poslali na Angleško letos 20.000 ton in je to količino že kupilo britansko ministrstvo za prehrano; plačalo je zanjo 3 milijone funtov S tem je britanska prehrana pokrila 15 odst svoje potrebe po siru. Za kritje ostale količine bosta morali prevzeti Kanada in Južna Afrika ter druge prekomorske države
Zelo važna za prehrano so tudi Jajca Pred vojno Jih je Anglija dobivala v pretežni večini iz baltiških in ir skandinav skh držav ter z Poljske, toda ta vir je sedaj popolnoma usahnil. Anglija pa je rabila skoraj tri in pol milijarde jajec in od teh jih je prihajalo iz Kanade, iz Avstralije in Nove Ze'andije komaj 121 milijonov komadov. Trgovinska pogodba sklenjena med Anglijo in dominioni nalaga slednjim da morajo letos količino Jajec najmanj podvojiti.
Avstralski dominion je tudi močan pro-lzvodnlk ovčjega mesa, saj je njegova letna proizvodnja le malo manjša od proizvodnje Zedinjenih držav. L. 1935. je Avstralija proizvajala 306.000 ton ovčjega mesa. Po omenjeni pogodbi bo morala dobaviti Angliji letos znatne količine ovčjega, govejega in svinjskega mesa v skupni vrednosti 12 milijonov avstralskih fun4ov. Znano je tudi, da ima Avstralija več ka. kor četrtino svetovne produkcije volne, ki Je znašala 1938. L 1,062.360 ton. Delež Avstralije na tej proizvodnji je okoli pol milijona ton, odkar se je ovčjereja v Avstraliji še znatno povečala Takoj v začetku vojne je Anglija kupila vso avstralsko proizvodnjo volne za vsa leta vojne in za prvo leto po sklenjenem miru. Letošnje dobave volne bodo predstavljale vrednost 55 milijonov avstralskih funtov.
2e v prvi svetovni vojni je bila avstralska pomoč zelo znatna, medtem pa se je gospodarstvo dominiona ranilo in razmahnilo, tako da bo sedaj Avstralija lahko nudila učinkovito pomoč materinski deželi tudi v industrijskem pogledu.
S. S.
BELEŽK E
,Sokolski glasnik" o članka prof. dr. Janžekoviča
»Sokolski glasniki, glavno glasilo Sokola kraljevine Jugoslavije, je prinesel obširen izvleček tz članka profesorja dr. J. Janžekoviča v levijl >Cas«. 2 vsebino tega članka smo seznanili že tudi mi svoje čl-tatelje. »Sokolski glasnik« pripominja k članku, da ga sprejema in podpisuje z obema rokama brez vsake rezerve, nato pa nadaljuje:
»Prepričani smo. da tolmačimo mišljenje vsega Jugoslovenskega sokolstva če rečemo. da tako pisanje ln take izjave uglednega katoliškega duhovnika najbolj prisrčno pozdravljamo. Srečni bi bili. če bi mogli potrditi, da se strinja z dr. Janže-kovičem vsa slovenska in hrvatska katoliška duhovščina. Nam jt prav dobro znano, da je ravno katoliška duhovščina pokazala v nekaterih državah, ki so bile v nevarnosti, nadvse visok in zgleden patriotizem ln da je žela zato priznanje vsega sveta. Ml sprejemamo lz dna duše tudi izvajanja ugled nega svečenika dr. Janžekoviča. da morajo složno nastopiti proti škodljivcem naroda slovenski fantje in Sokoli. Sokoli ao temu pozivu ne bodo nikdar izneverili.«
Minister dr. Krek o naših
do velesil osi
V nedeljo, 10. uuuca, je ona v lutuovijici šUša seje zaupnikov Ji-CZ za radovljiški srez. Glavni govornik je bil minister dr. Miha Krek. V svojem govoru je dejal med drugim, kakor poroča kranjski »Gorenjec«, ki objavlja ministrov govor v obširnem izvlečku:
»Vsak količkaj daljnoviden politik mora pri določanju zunanje politike naše države nujno jemati oa tehtnico, da je nafta država sosed obeh osiščnih velesil. Mi smo in bomo vedno navezani na dobro sosedstvo s tema velesilama. Ako bi torej naša država na neki način pristopila k tako zvani trozvezi, bi bila to zahteva politične in življenjske modrosti. Nikakor pa ni in nikdar ne bo mogoče smatrati naš pristop k trozvezi tako, da bi naša država s tem prenehala biti samostojna ali pa da bi celo morda prišla pod vojaško nadzorstvo druge države. Naš pristop k trozvezi bi torej pomenil ugotovitev, da je naša država življenjsko navezana na oslšcni državi, da pa na drugi strani hoče za vsako ceno ohraniti najstrožjo nevtralnost ter z vojaško silo čuvati in braniti našo državno nedotakljivost in našo narodno svobodo pa naj bi prišel napad na te visoke svetinje od koderkoli.«
Izjave ministra Pantiča
Minister za telesno vzgojo fantič je imel na nekem političnem sestanku v Beli Crkvi v Banatu govor, v katerem se je bavil tudi z aktualnimi problemi Jugoslavije ter je med drugim dejal:
»Glede bodočnosti naše države ste lahko popolnoma mirni. Mi ostanemo nadalje na osnovni liniji naše miroljubne politike in telimo posebno podčrtati željo po ohranitvi prijateljskih odnošajev s sosedi, s katerimi nas ne vežejo zgolj državne meje, marveč tudi tesni življenjski in gospodarski odnošaji. Naša glavna skrb je, da v miru oču-vamo naše sedanje meje, svoj nacionalni ponos, svojo nacionalno čast ln dostojanstvo ter popolno neodvisnost in samostojnost naše države. Kot narod svetle zgodovinske preteklosti se bomo sporazumeli z našimi sosedi samo tako, kakor to dolikuje junaškemu narodu. Imejte popolno zaupanje, da v teh težkih dneh vodijo vlado pri njenem delu samo življenjski interesi našega naroda in želja po srečni bodočnosti naše domovine Jugoslavije pod vodstvom naše viteške dinastije Karadjordjevičev.«
Jože Gostinčar okreval
Krščansko socialna »Delavska pravica« • poroča, da je starosta krščanskih soclali« ' stov, sivolasi bivši minister Jože Gostinčar po hudi bolezni toliko okreval, da je spet zapustil posteljo. Preteklo nedelje je obhajal g. Gostinčar svoj 81. rojstni dan. Kljub hudi bolezni in visoki starosti ae vedro sanlma za vse dnevne dogodke in še vedno energično posega v tudi v delo Jugoslovanske strokovne zveze.
Sosvet delavskih zbornic
»Slovenski delavec«, glasilo slovenskega dela Jugorasa, posveča dolg članek razmeram v nedavno razpuščenem centralnem tajništvu delavskih zbornic. O njem pravi »Slovenski delavec«, da je bilo silno draga ustanova Leta 1940. je prispevalo sanj pet delavskih zbornic v državi skoro polna dva milijona din. »Centralno tajništvo — pravi Imenovani list — je vršilo svoje posle mnogo prepovršno. Na nešteto vlog smo čakali po mesece in mesece. Končno pa niti niso bile rešene po naših željah. Večina delavskih zbornic je sploh malo občevala s centrala!« tajništvom ln niao Imele od nJe-
ga nobenih pravih koristi. Vse poslovanje je bilo predraga, preokorno in premalo časovno.«
Nato poroča »Slovenski delavec«, da je centralno tajništvo delavskih zbornic že v likvidaciji, ki bo izvršena do 30. marca. Finančna likvidacija pa bo končana 30. junija 1941, ko bodo odpuščeni tudi vsi nameščenci. Namesto dosedanjega centralnega tajništva delavskih zbornic bo ustanovljen stalni sosvet delavskih zbornic, ki se bo sestajal enkrat mesečno na redne seje izmenično po sedežih delavskih zbornic. Predsednik zbornice, na katere sedežu se bo sosvet sestal, bo Istočasno predsednik konference.
Nemške vofne finance
Nemška poročevai ka služba »H - sa« objavlja nekaj nov.h podatkov o t m a-ko v Nemčiji krije o ve jna izda k C a-nek poi d irja v zečetku d; finan ira Nemčija vojno brez novega 'iskaija bankovcev. Vojne izdatke polen v i del >ma z davki, deloma s poso ili v seda ijem proračunskem letu bed 5 drž vn. davki v-gli 27 milijard mark (450 mi ijard din) D>-nos vseh davk:v se je v za nj h letih znatno povečal, kar se označuje d?loma kot posledica zvišanja d2včn h stooeni. deloma oa kot posl d:ca živahnejšega gospodarskega živjenja Leta 19^2 je vrgel n. Dr. erlošni rr-slovni davek l 3 milij-r le mark leta 1940	3.3 miijarj-> Do-
hodnina je vrela leta ^S'' le 1.3 !e a 19'0. pa že 8 milijard ma k Davek na pr možen ie se ie povišal oH 307 milii-n v v e-tu 1933 na preko 500 milijonov v le u 1940.
Ti večji donosi da-kov Tnog^i- kr t-je enega dela vojnih izdatko,- Ostane'- se krije z notranj'mi posojili. k; j b raz su-ie država pri čemer ie obr st^a nv-a vedno nižja Znižanje obrestne trer izvedeno od izbruha voj ie da je pred 'av-Ija prihranek 800 milijenov mark. k~r zadostuje za obrestovan je in a*ror i-' c ji nadaljnjih 200 milijard mark vejnib p>-sojil.
Ob izbruhu vojne dne 1. septembra 1939. je znašal obtok bankovc-v in dr-"i" o'a-či'n'h sredstev v Nrmčiii 13 3 mi i ar'e maric. Dne 15 januarja 1941 ie b i rbt k 15.8 milijarde mark. terei za 2 5 miliia-de višji. To povišanje se pojasnjuje n-> eni strani z VklJuč;tviio novih oz-meli v Nemčijo. na drugi strani s tem. da drže z radi počasnejšega odvijanja prom-Ha ra na podjetia večje gotovine v svojih blagajnah in da imajo tudi v jaki pri sebi večje ali manjše zneske gotovine.
Bolgarski listi smefo zopet v Rumunifo
Rumunskl listi poročajo, da je rumunska vlada ukinila prepoved uvoza bolgarskih listov v Rumunijo. Uvoz bolgarskih listov v Rumunijo je bil prepovedan skoraj tri leta. Prepoved je bila ukinjena na intervencijo nemških krogov, ki zastopajo mišljenje, da so danes med Bolgarijo in Rumunijo odstranjene vse diference in da ni več nobenega razloga za čim tesnejše zveze med obema državama.
Popis Židov v Bolgariji
V ponedeljek, 24. t. m. je potekel rok za vpisovanje bolgarskih 2idov v posebne židovske sezname pri policijskih oblasteh. Bolgarski listi poročajo, da rok za vpisovanje tidov y židovske sezname ne bo pod nobenim pogojem podaljšan. V židovske sezname se morajo vpisovati bolgarski 2idje s starimi židovskimi Imeni in ne z bolgarskimi, ki so si jih pridobili pozneje. Od 24. marca dalje morajo bolgarski 2idje uporabljati svoja stara židovska imena tudi v javnosti. Na podlagi vpisa v židovske sezname bodo dobili bolgarski 2idje posebne legitimacije.
Velik rop v Sarajevu
Sarajevo, 24. marca. o. V noči na nedeljo Je bil Izvršen drzen vlom v stanovanje pokojnega reis-ul-uleme Cauševiča, muslimanskega verskega poglavarja. Cauševiče-va vdova se Je ponoči prebudila ter je za-čula v stanovanju nekak šum. Preiskala je vse prostore, na stopnicah pa je opazita neznanega človeka Ko je odšla, da bi poklicala svoje otroke, je neznanec izginil. Po ponovnem pregledu stanovanja je opazila, da Je tako zvana turška soba v velikem neredu. Ko Jo je preiskala, je ugotovila da sta ji izginili dve ročni blagajni, v Katerih Je bila shranjena rodbinska zlatnina In vse dragocenosti. Iz blagajne je vlomilec odnesel 250 zlatih napoleondo?ov, več sto kosov drugega zlatega denarja, več ur, več dragocenih zapestnic, več dragocenih zaponk, prstanov, biserov. 150 dinarjev v gotovini, In precej raznega drugega blaga. vse skupaj v vrednosti blizu milijon dinarjev.
Gospodarstvo
Nazadovanje našega turizma v lanskem letn
Te dni je bila objavljana statistika o
tujskem prometu v preteklem letu, ki kaže, kako občutno se je zaradi vojne zmanjšalo število inozemskih turistov, ki se je le v manjšem delu kompenziralo z večjim številom domačih turistov, če hočemo lanske številke primerjati s predvojnimi, tedaj je treba vzeti za primerjavo leto 1938 in prejšnja leta, kajti v letu 1939. je pri-četek vojne ob koncu avgusta že bistveno vplival na celotno sliko za dotično leto. Za zadnja leta nam nudi uradna statistika naslednje podatke:
število turistov
1937
1938
1939
1940
domačih 634.038 713.610 663.395 722.682
inozem. 273.897 287.391 275.831 69.137
skupaj 907.935 1,007.001 939.226 791.819
Ker je bil leta 1939 tik pred izbruhom vojne tujski promet izredno živahen, je bilo število inozemskih turistov, čeprav se je sezona ob koncu avgusta predčasno zaključila, le za 4% manjše nego v prejšnjem letu. Zato pa je lani število inozemskih turistov rapidno nazadovalo, saj smo dosegli le eno četrtino predvojnega š'evila.
Zaradi izbruha vojne je bilo leta 1939 število domačih turistov nekoliko manjše nego v prejšnjem letu. lani pa se je nekoliko dvignilo, tako da smo celo za malenkost prekoračili številko iz leta 1938 (lansko število zaostaja še v primeri z letom 1935. ko smo zabeležili 767.500 do-mnčh turistov).
Med inozemskimi turisti je najbolj nazadovalo š'evilo nemških turistov, ki jih je bilo le 29.894. Število turistov iz Nemčije in Avstrije ie do leta 1939 stalno naraščalo. leta 1935 iih ie bilo 85 987. naslednji dve leti 101.526 in 121.027. leta
1938 147.270 in predlanskim 197.801, nakar je število lani zdrknilo navzdol na 29.894.
Na drugem mestu so bili lani madžarski turisti, ki jih je bilo lani 7056 (nasproti 14.810 in 20.393 v prejšnjih dveh letih); italijanskih turistov je bilo 6129 (nasproti 11.624 in 13.477), čeških turistov pa 4889 (nasproti 9962 in 39.901 v prejšnjih dveh letih, leta 1936 pa je bilo 68.337 čeških turistov). Pri primerjavi števila čeških turistov je treba upoštevati tudi teritorijal-ne spremembe v zadnjih letih. Nadalje navaja statistika za lansko leto 2706 poljskih turistov (nasproti 4053 in 4910 v prejšnjih dveh letih), 2453 bolgarskih turistov (nasproti 3465 in 4629), 1854 angleških turistov (nasproti 5516 in 13.106), 1692 francoskih turistov (nasproti 3793 in 8831), 1553 švicarskih turistov (nasproti 2672 in 4870) in končno 1335 rumunskih turistov (nasproti 2014 in 3431).
Zanimive so zlasti tudi številke o številu nočnin, ki služijo kot merilo za gospodarski U3peh turizma, število nočnin je se je v zadnjih letih gibalo takole (v milijonih) :
Nočnlne turistov domačih inozem. skupaj
1937	3.67 1.61 5.28
1938	3.92	1.56	5.48
1939	* 4.00	1.45	5.45
1940	3.97	0.34	4.31
Skupno število nočnin se je lani zmanjšalo za 860 000 ali za 16%. Predvsem so nazadovale nočnin e inozemskih turistov od 1,450 000 na 34.000. to je za 82%. Tudi številno nočnin domačih turistov je navzlic večjemu številu turistov za malenkost nazadovalo. Nazadovanje prometa inozemskih turistov so občutili posebno oni turistični kraji, ki so urejeni predvsem za promet inozemskih turistov in so nanj navezani.
Ustavavl^assfe industrijskih potrošniških zajefitils m vež obvezno
Ministrski svet je na predlog ministra za preskrbo in prehrano, ministra za trgovino in industrijo in ministra za socialno politiko predpisal uredbo o izpremem-bal in dopolnitvah uredbe o preskrboval-n;h ustanovah. Uredba se glasi:
CL 9. odst. 1 se spreminja in glasi: »V gospodarskih podjetjih, ki zaposlujejo več kakor 50 delavcev, se lahko ustanove potrošniške zajednice z nalogo, da skrbe za oskrbovanje delavcev in nameščencev tega podjetja z živili in kurivom. Obratni kapital za poslovanje teh potrošniških zaje inic bodo dala na razpolago prizadeta podjetja. Dve ali več gospodarskih podjetij v istem kraju lahko ustanove eno skupno potrošniško zajednico za svoje delavce in nameščence« (doslej je bilo ustanavljanje potrošniške zajednice obvezno).
CL 9 odst. 2 se spreminja in se glasi: »Državna in samoupravna gospodarska podjetja prav tako lahko ustanove potrošniške zajednice za delavce in nameščence po predpisih te uredbe.«
Ukine se določba 2. odst. člena 12 (ki je predvideval postavitev komisarja pri podjetju, ki v določenem roku ne ustanovi potrošniške zajednice).
Odstavek 2 čl. 12 se ukinja.
Cl. 15 se spreminja in glasi: »Pooblašča se minister za preskrbo in prehrano, da v sporazumu z notranjim ministrom, ministrom za trgovino in industrijo in ministrom za socialno politiko predpiše natančnejše odredbe za izvajanje te uredbe in lahko po potrebi spreminja in iz-poooinjuie njene predpise«
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko je objavljena v Službenih novinah.
luloze, ki jo posamezni izvoznik namerava izvoziti v času od 1. aprila do 30. junija t. 1.; 3) nakladalne postaje, na katerih se bo nakladalo blago v vagone z označbo količine in vrste drv, ki odpadejo na posamezne nakladalne postaje; 4) ime inozemskega kupca z označbo količine in vrste drv, ki se nanj nanaša; 5) prodajno ceno za posamezne vrste drv za tono franko meja odnosno fob jugoslovenska luka.
Vsaka prijavljena količina se mora točno razporediti po vrstah drv, ki so vsebovane v prijavi, kakor tudi po posameznih inozemskih kupcih. Vrste drv pa morajo biti takole razporejene: a) mehke ce-panice za izdelovanje celuloze; b) bukove cepanice za izdelovanje celuloze; c) žagarski odpadki za izdelovanje celuloze v dolžini preko 25 cm; č) žagarski odpadki za izdelovanje celuloze v dolžini izpod 2-5 cm; d) gabrove in hrastove veje za i kurjavo za otoke na jadranskem morju; j e) drva za kurjavo (bukova, brestova, ce-i rova, gabrova. hrastova, jesenova, javor-jeva. kostanjeva, borova, jelova, smrekova. jelševa. in sicer v cepanem, sekanem in okroglem stanju ter okroglice, drva brez skorje, panji itd., torej ves les, ki i lahko služi za kurjavo), j Direkcija pripominja, da netočnih pri-; jav, kakor tudi prijav, ki ne bi prispele | po 31. marcu, v nobenem primeru ne bo | upoštevala in bodo taki izvozniki izklju-I čeni od izvojza v Italijo v drugem četrt-| let ju t. 1.
| = Oddelek za češko-moravski protek-torat pri jugoslovensko-oemški trgovinski zbornici v Beograda. Nacionalni odbor jugoslovensko-nemške trgovinske zbornice v Beogradu je otvoril v svojih poslovnih prostorih v ulici Kralja Milana 11 (2. nadstr.) nov oddelek za Ceško-morav-ski protektorat. V tej zvezi je bila 20. t m. seja upravnega odbora zbornice, ki so ji poleg predsednika berlinske Trgovinske t srnice za Jugoslavijo g. ravn. Miiilerja in predstavnika Protektorata podpredsednika Glavne zveze industrije za Češko m Moravsko dr. Adolfa prisostvovali tudi beograjski predstavniki gospodarstva. Predsednik našega nacionalnega odbora generalni ravnatelj Nešič je poudaril važnost gospodarskega sodelovanja Nemčije in Jugoslavije, kakor tudi važnost Jugoslavije kot dobaviteljico surovin. Predsednik g. Miiller je raztolma-čil prijateljski sporazum med berlinsko zbornico in Glavno zvezo industrije v i Pragi, sklenjen v zvezi s priključitvijo novega oddelka pri beograjski zbornici. Ta oddelek bo sodeloval z novo ustanov-: njenim podobnim oddelkom pri Glavni . zvezi industrije za Češko in Moravsko v j Pragi. Na osnovi tega sporazuma je stopila v likvidacijo dosedanja Ceškoslova-ško-jugoslovenska trgovinska zbornica v Pragi. Predsednik dr Adolf pa je v daljših izvajanjih podčrtal važnost Češke in Moravske kot trgovinskega partnerja Jugoslavije in velik delež protektorata v jugoslovenskem izvozu in uvozu.
= Zborovanje mariborskih ok"liSk'h tr govcev. Pri »Orlu« je bil včeraj popoldne rednj občni zbor Združenja trgovcev mariborske oko'ice. ki ga je otvoril in vodil zaslužni predsednik g. Janko Kostanjšek iz Sv. Martina Predsednik je pozdravil številno članstvo ter zastopnike obla^tev in sorodnih organizacij, nato pa je orisal delovanje združenja v preteklj poslovni do bi Podčrtal je vse težave s katerimi se mora danes boriti trgovec kajti promet pada od dneva do dneva, ker jt nastalo hudo pomanjkanje blaga, zlasti najvažnejših živilskih predmetov medtem ko so režije znatno narasle. Od vseh strani padajc hudi udarci na legalno trgovino, dočim sp ustanavljajo zadruge z vsemi privilegiji in brez kontrole Blagajniško in ta-nPko poročilo je podal g. Blagovič. Združenje šteje 358 članov, ki zaposlujejo 46 pomočnikov, 46 pomočnic ter 70 vajencev in va-jenk. Dohodkov je bilo lani 144.500 Din izdatkov pa 138.200 Din, premoženje pa znaša 369.650 Din. Proračun za tekoče leto izkazuje 109.000 Din dohodkov ter 100 600 Din izdatkov. Pri slučajnostih se je občni zbor izrekel proti nedeljskemu počtku, ki ga je Zveza predložila banski upravi. Volitev letos ni bilo.
-= Uredba 0 cenah je razširjena tudi na banovino Hrvatsko. Hratski ban je razširil uredbo ministrskega veta od 12. marca t. I. o cenah na področje banovine Hrvatske. Po banovi naredbi se od dneva uveljavljenja pa do 1. avgusta prepoveduje v notranjem prometu vsako povišanje cen blaga kakor tudi cen za prevoz potnikov in blaga.
= Ustanova za slušatelje (slušateljice) trgovskih visokih šol. Trgovinsko - industrijska zbornica v Ljubljani razpisuje 10 ustanov po 1.000 din za slušatelje (slušateljice) trgovskih visokih šol. Prošnje s potrdilom rektorata o 'frekvenci in dokazili o učnem uspehu ter gmotnem stanju prosilca je poslati zbornici do 81. marca t. L
= Združenje trgovcev za srez Ljubljana - okolica bo imelo 22. redno letno skupščino 27. marca ob 9. v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani.
ustanovitvijo odsekov za oskrbo ln prehrano baltskih upravah
Po čl. 14 uredbe o ured tri ministrstva za cskrbo in prehrano se ima pri vsaki b:n<?ki upravi ustanoviti poseben .od ek zi crkrbo in prehrano, ki je neposredno podrejen banu. Ti od~eki bodo vršili vse posle iz resorja ministrstva za oskrbo in prehrano. Njihov delokrog pa bo s pravilnikom predpisal minister. Prav tako je s to uredb-) predvideno, da se lahko pri vsake n sreskem načelstvu postavi referent za promet b'aga in kontrolo cen. v a\'tonom-nih mestih ter v BeogTadu pa lahko mi-n"s'er za oskrbo in prehrano postavj svoje referenta za promet blaga in kontrolo cen
Na osnovi gornjih določb je minister za o krbo in p chrano objavil v »Slu^b^nih novinah« od 22 t. m. razp's za p^poln!tev os?m ur-diiškh mest. in sicer: 1) sedmin šefov odsekov za oskrbo in prehrano pri h">MS';!y, upravah v L*ub'.?ani. Bnn^aluM, Faraiovu. Novem Sadu. Cetinju, Nišu in Skopl u: 2) eno mesto referenta za promet blasra in kontro'o cen pri upravi mesta Feo^rada Pravico sodelovanja pri tem razpisu iroa4o d!plomirani pravn'k< in dr-žfV"i uslužbcnci z dovršeno pravno fnkul-t'to. rrvnst^o pa kanddnti s p^oženim sodrvo-advekatskim izoitom Vsi kandidati pa morajo izoohrievati splošne pogoje po zakonu o uradnikih.
Verjetno je, da bo minister, enako kakor v Beogradu, ustanovil mesto referenta za oskrbo in prehrano tudi v drugih velikih mestih.
Prijava prodajnih zaključkov za izvoz drv v Italijo
Direkcija za zunanjo trgovino je izdala okrožnico, v kateri poziva izvoznike drv za kurjavo in za izdelovanje celuloze v Italijo, da najkasneje do 31. t. m. dostavijo direkciji prijave z vsemi originalnimi dokumenti (originalnimi kupoprodajnimi pogodbami, pismi itd.), iz katerih so razvidne obveznosti, ki so jih prevzeli za ddbavo drv za kurjavo in za izdelovanje celuloze v Italijo in se imajo izvršiti v času od 1. aprila do 30 junija t. L
Prijave morajo vsebovati naslednje podatke: 1) ime jugoslovenskega izvoznika; 2) točno količino v kilogramih in vrsto drv za kurjavo odnosno za izdelavo ce-
Hasmah Hranilnice
banovine Hrvatske
Hranilnica banovine Hrvatske v Zagrebu je objavila svojo bilanco za preteklo leto, iz katere je razviden znaten razmah , tega denarnega zavoda. Hranilne vloge na knjižice so se v teku enega leta več ' nego podvojile; narasle so od 97.3 na 202.7 milijona din. Vloge na tekočem računu pa so se v enakem razmerju dvignile od 194.3 na 414.4 milijona din.
Ob koncu lanskega leta je imela hranilnica 14.4 milijona din gotovine, poleg tega pa pri Narodni banki in Poštni hranilnici 26 milijonov, v blagajniških zapiskih finančnega ministrstva 120 milijonov in pri drugih denarnih zavodih 37 milijonov. Hipotekama posojila so narasla na 95.6 milijona din (prejšnje leto 44.7), amortizacijska posojila pa na 185.6 milijona din (88.2); od tega so znašala posojila banovini Hrvatski 91.1, občinam in zemljiškim zajednicam 17.0 in raznim ustanovam pod banovinskim nadzorstvom 65.3 milijona din. Zadružna posojila so narasla na 17.7 milijona din (12 6). Skupaj so dolžniki po tekočih računih (z naložbami pri Narodni banki in Poštni hranilnici ter z blagaiiškimi zapisi) narasli na 276 milijonov (136.8). Postavka nepremičnin se je povečala na 19 milijonov (2.3).
Hranilnica je imela lani 4.1 miiljona din č stega dobička. V teku leta ie podelila za 338 milijonov novih nosoiil. vrnjenih na je bilo za preko 100 miliionov posojil. Otvorila ie podružnico v Vrbovskem in v Dubrovniku (kier je prevzela me«tno hranilnico) in ekspozituro v Slavonski Po-žegi. Podružnica v Splitu je bila pretovorjena v glavno podružnico, dovršene pa so tudi priprave za otvoritev podružnice v Osijeku. Hranilnica je lani sodelovala pri emisiji glavnice Pogoda z zneskom 1.45 milijona din, pri emisiji glavnice Po-hita pa z zneskom 10 milijonov din.
Gospodarske vesti
= Podražitev električnega toka v Beograda ne bo dovoljena. Iz kabineta ministra za preskrbo in prehrano je bilo izdano sledeče poročilo: Na temelju ČL L uredbe o cenah je minister dr. Protič poslal predsedniku vlade in zastopniku notranjega ministra zahtevo, da ne odobri sklepa mestnega sveta beograjske občine od 21. marca, ki zahteva povišanje cen za električni tok in tramvajske karte. Uredba o cenah je bila izdana za to, da se zaščitijo koristi širokih potrošniških množic in ta cilj ne bi bil dosežen, če bi se povečale cene tramvajskim kartam, električnemu toku in vodi. Oddelek za kontrolo cen pri ministrstvu za preskrbo -in prehrano bo v skladu s predpisi uredbe o cenah pregledal sklep mestnega sveta beograjske občine in bo izdal temu primerne sklepe.
Borze
24. marca
Na jugoslovenskih ber^ah ie bilo nadalje povpraševanje za grške bone po 37.50. Tečaji na svobodnem trgu oa so ostali nespremenjeni.
Na zagrebškem efektnem tržišču ie b;lo za Vojno škodo pri mlačnejši tendenci povpraševanje t*> 474.50. (v Eeo^radi ie bil promet oo 477.50) Tudi v os alih državnih vrednotah ni bilo zakl jučkov, pič pa .Je bil promet v delnicah Trboveljske co 395.
OKvize
Liubliana. Oficielni tečaji: London 174.57 — 177.77. New York 4425 — 4485. Curih 1028 64 — 1028.61. Tečaji na svobodnem trgu: London 215 90 — 21M0, New Yorlc 5480 — 5520 C"rih 1271 10 — 1281.10. Privatni kliring: 1772 — 1792 grški boni 37 50 den.
Curih. Beos^d 10 Parz 8.3750 London 17 3250 New York 431 B~useli 69 M lan 21.70. Madrid 39 50. Anr=Wdnm 229 Berlin 172 50 Stockh-lm 102.7250 OV> 98 50 Kobenhavn 83.50 Sofiia 4 2\ TJ abona 17 27 Budimo«**-, BR 50. A+ene 3.00. Carigrad 3.3750. Buksr-5*- 2 00.
BFF.KTI
Drža^me ved-ote VoH* Skoda 474 50 den.. acr-r~" d^n . reve-n« afrarne St d~n. 6^'f b^uš^e °5 — 86 6% dalm a"rme 79 — RO R"- š"m-sk® RO bi 7°'«	100 so den. V< rt -
biliz 07 — 100 7fl/t SMi-^a« mj ->->.
Blair bi. 8*'. <HVl- 10> d*n.: de'n'r» P.A.T* 205 den.. TrboveMska 895 i- 39" 50
Tt^-tgr*«i v^ino fvod« 477 df-n (A77 so AOl„ prrrn-rna S7 rt«*!	a ~va HV~
SO df^l 6®'" b,»'»tl'n oc /»nn	Halrr)
70 7«?	R0'"	7Q 7*
den.. 7®/n Hvost 100 do^i 74'« •' -man 11" den.. 7•'» B'a'r »m hi Ni-odna banka 640n den. (6450). PAB 209 den.
Blagov«* tržišča
IITO
'+ Chicago. 24. marca. Za$et--H tečaji: pšenica: za mat 87.25. za juli-. 8 za sept. 85.25: koruza: za mai 64. za julii 64.25.
4- Novosadska blagovna borza (24. t. m ) T«oHenr»a ne^ro'' ^ m en Jen a Ow»: baSkl sremski in slavon. 412.50 — 417 50. Ječmen baški in sremski 657.50 — 562.50. Ko niza: ča su primerno suha z 20*h vlage franko vagon aH Slep 224 (za vsak odstotek mani vlače se cena oovišs za 4 din): umetne sušena koruza 8 14*'* vlaee 250 din Mok* (franko vaeon ali šleo v dunavski banovini): ošenična »Oas« in »Ob« 723 70% oreselana ošenična moka 358 85*/» enotna ošenična moka 382 25: nenreselana ošenična moka 351 oreselana koruzne moka ali koruzni zdrob t oalvsč 14*/» vla te 321 oreselana koruzna moka te času primerno suhe koruze 280 nepreseiana 280 Otrobi (franko vaeon ali 91eo dunav-ska banovina): oieničnl 200 koruzni s kalmi ISO brez kali TO Ffiol: baški ln sremski 630 — 086.
Poljedelski stroj!
in naše kmetijstvo
Uvozno carino za osnovne poljedelske stroje je treba ukiniti ali vsaj znatno znižati
V javnosti vlada Često Dreor čanle. da ie ood ooljedeljskimi strvji iazum ti razne komplicirane maš.ne traktorje kombajne in kar ie še teh amerikansko-ruskih čudes. Mnogokiat moramo s ičati zato mnenje, da pri nas niso pov ljna tln za uporabljanje pcliedel^kih strojev. K-jpa-da za takšne vrste strojev res niso. Jugoslavija in pesebel Slovenija ie i/raz ta predstavnica maloposestniške razdelitve zemlie z net)rin:erno kcnfigurac.lo terena in — v normalnih časih — s pravi-škom delovnih moči. ki bi z uDcrabo takih strojev postaie še boli odvišne
Vse zanimanje kmetovalcev in strokovnjakov ie posvečeno torel onim nai snov-nejšim stroiem in orodiu ki kmetovo delo olajšajo izpopolnjuieio izb~lišui"M< in 'ako večaio kmetlisko proizvodno To so predvsem plue kopalrik' sejalni stroii ♦rierii za čiščenie žita in kar ie še podobnih
Priznati moramo, da se po jedeiski stroii Dri nas skorai ne upnrab^ajo. ali oa zelo nesorazmerno oo posameznih pokrajinah Nekam drastično sie?T pa re-niČio ie ugotovil nemški strokovniav Hollm^nn 'eta 1931 : »V .Juaos!avii; naidemo ^vorr vse ston^ie razvoia mehaničnih sredstev v polied^Istvu 7ač<mši od najprimitivnei-še?a orodia iz nradnvnih časov, ko so naselili te kraie Slovani na do nrd^rnih železnih plugov La More konstrukcije V iužni Srbiii Črni gori in v notranjosti ^osne in Dslmaeiie nfi^emo dIu"" ogrom iih dimenzii ki so i7doian: doc°la iz le--a. bro? kakHnihko1'" železnih delov a vle-*e iih oo več parov volov T" vod; 5'ičn" kakor ponekod v Severni Evrop. do istvariania skupnost'" v svrho erania kar oredstavlja tu zadru?n Naidemo vozove katerih kolesa so izklv-čno iz lesa s široko razmokoienimi osmi in z razmeroma malo nosi'nori:io starinsko or~dj° kak^r da ie iz kakr*ne<?a moderne »i t>ol;edV|-''keea muzela 2i+o mlati p pomočio ko-niev in volov na pimnu a seme se čis+i z metanjem v veter Poc°la ^'eačno sliko vid;nv na severu Jueoslavije
Po približni cenitvi p~treb"iemo v Ju-»oslavlii letno na Pr okrog 100 000 nlu-»ov Nekai iih izdelaio kovači m^l^nkost domača indurir-"^ (približno 5000\ vse ostalo okrog 70.000 komadov, bi morali pa
uvoziti. Stvarno ca uvozimo zaradi visoke carine le desetmo tega števila.
Mislimo, da bi bilo prav v teh časih ko moramo dvigniti proizvodnjo p:>lje elst « na čim višjo stopnjo, potrebno re idi ati tako stališče, ki ie nasprotno in er:.o;n pretežnega dela našega prebivalstva, '-me-tovalcev. in p:Eebno tudi vsem os^a im državljanom. kajti z večjo uporabo t.»h osnovnih poljedelskih strojev bi 1-hko močno dvignili proizvodnjo.
Ni pravično in koristno, da zaradi interesov posameznikov pod masko z š'-ite domače industrije, trpi prehrana prebivalstva in se zavira spi šni napredek naše-?a ooliedelstva. posebno še ker ie d^ber del v to indurtrijo vlož?nega kapitala tujega Naši kmetovalci bodo vprav danes radi kupovali poceni p li d^ske st~o;e, zato se mora ukiniti ali znatno znižati uvozna carina in cena slrcjev bo skoraj polovična Razumemo, da ie pri tak; malem trgu in odjemu, kakor ie sedai še naš jugosloverski. domači industriii poljedelskih strojev težko konkurirati ti-rzi -3ni inozemski rebi. toda radi n kake fiktivne autarkiie ne sme trpeti naš kmetovalec in plačevati višji davek domači indu-triji kakor katerikoli drugi km°t v Evropi.
Da odklonijo to nevzdržno po"itiko so kmetijske zbornice izdelale načrt za ustanovitev zadružne tvornire pcljede'skih strojev, kar pa ie seveda še zelo daleč cd uresničenia Sai niti zadružn? tvorile- ra modro galico ni bilo mogoče osno at'. čeprav sta potrebna dale-k- maniši kapital in manjša tehnična dovrš°n~st.
Poljedelske stroje uvažamo najv°č iz Nemčije; sicer se ta uvoz- bori z malenkostnimi težkoč^mi ki so pa zaradi lastne povečane potrebe v Nemčiji s?mi in otož-kočeneea d~vo?a razumljive Naše uv-zne tvrdke si včasih, v zavesti da imaio opravka z nekim kupcem-kmetovalcem dovolijo marsikatero nekorektnost vnd^r naše zadružne organizacije predstavljajo nofreben resti1ativ takšni nes^idoorii
Rad-vedni smo. kai in kakšno kavo-ost bo pokazala na spomladanskem velese^mu v Beosradu sovi-tska prod"k~ija. ki se bo tokrat nrvič rvoiavila s svojim' pro4z"~di ooliedelskih strojev in bi lah>o nred^-v-ljala prtrebno konkurenčnost rr-i nas tudi na tem polju.	Inž. Delfe CizeJ
Zbor invalidov v Celju
Izboljšanje položaja vojnih žrtev je nujno
Celje. 23. marca
Danes dopoldne je bil v vel dvorani Narodnega doma v Celju rodni letni občni zbor sreskega odbora Združenja vojni invalidov v Celju. Občnega zbora se je udeležilo nad 300 članov in članic.
Predsednik sceskega odbora, major v p. g. Rudolf Orel je v začetku pozdravil zastopnike poveljnikov mesta in 39. pp. ter vojaškega okrožja, srea. načelstva. mestne občine, sodišča, policije in Zdrurženja rezervnih podoficirjev. Nato je župan dr. Voršič v imenu cdjske občine pozdravil občni zbor.
Gosp. Matko Štefe, predsednik oblastnega odbora Združenja vojnih invalidov v Ljubljani, ki je bil izvoljen za predsednika občnega zbora, je pozdravil zbprovalce v imenu vseh vojnih žrtev v Sloveniji in poudaril, da uživa organizacija vojnih invalidov v Sloveniji velik ugled
Predsednik sreakega odboTa. major v p. g Oral je nato poročal, da je celjski sre-ski odbor izvršil v zadnjih dveh letih ogromno delo, ki je bilo osredotočeno na prošnje in preglede vojnih invalidov po uredbi o vojnih invalidih iz 1 1938. Sreski cd bor se je trudil tudi za spremembo in izpopolnitev te uredbe InvaJidsko sodišče je prejelo nad 7.300 spisov za priznanje invalidnosti in je ogromno večino žo rešilo V tem po£'cdu gre posebna zahvala predsedniku okrožnega sodi"ča v Celju dr. Vidoviču in s. o s. dr Papežu.
Tajnik kapetan v p g. Makso Ko\'ač je podrobno porrčal o obsežnem, intenzivnem in uspešnem delu sireskega odbora, ki je storil vse. da poinaga vojnim žrtvam. Tajnik je iznesel zahtevo, da dobijo invalidnino tudi vdove vojnih invalidov ne glede na odstotek invalidnosti »voj:h mož. Gosp. Kovač je podal tudi blagajniško poročilo, ki je prav zadovoljivo Predsedn-k g Orel je izrtSel g. Kovaču, ki se namerava preseliti iz Ce!ja v Maribor, iskreno zahvalo za njegovo 12-letno pcžrtvmralno in uspešne delo v korist vejmb žrtev. Na predlog člana nadzornega odbora g. Blagotinška ie prejel upravm odbor sog'asno razre$n:co, tajniku g. Kovaču ps je bila izrečena pohvala.
S >dnik okrožnega *odi£ča dr. Papež je sporočil, da ie invalidsko sodišče v Cedju prejele 7300 invalnltJc b &piw>\ Ogn -mna večina teh sp.sov je že rešena. V delu je samo še okveg 850 sp'wv Dr Papež je izrazi! vse priznanje uprajrnemu odboru f reškega odbora slatf' predsedniku g. Orli n tajniku g Kovaču, poleg tega pa šo g,.č. Mravljakovi za nj.hovo velike wkrb za vojne žrtve Predsednik oblastnega odbora g Stefe se je v imenu 12.000 vojnih žrtev v Sloveniji zahvalil invalidskem« sodišču v Celju za požrtvovalno delo Proračun za I. 1941., o katerem je poročal g Kovač, je bil odobren soglasno
Predsednik oblastnega odbora g. Stefe je nato poročal o delu oblastnega odbora v LJubljani. Po treh invalidskih zakonih so dobili invalidi 1. 1938. uredbo o vojnih invalidih, za katero je vodila Invalidska organizacija trdo, vztrajno in vseskozi legalno borbo. Invalidska organizacija je socialna, nacionalna in narodna obramba. Vojne žrtve morajo vzgajati svoje otroke v jugoslovenskem državotvornem ln nacionalnem smislu. Za nas nI nobene druge matere kot je mati Jugoslavija. Po Invalidskem zakonu la I. 192». je bilo v Jugoslaviji priznanih 57.000 vojnih žrtev s skupno Invalidnino v znesku 88 milijonov dinarjev. Po Invalidski uredbi pa se je število prignanih vojnih žrtev dvignilo na okroglo 1204)00, ki prejemajo 000 milijonov
invalidnine na leto. V Sloveniji je doslej priznanih okrog 8500 vojnih žrtev, na rešitev svojih prošenj pa čaka okrog 10.000. vojnih žrtev. V celoti bodo v Sloveniji najbrž priznali nekaj nad 11.000 vojnih žrtev. Invalidi v Sloveniji prejemajo sedaj okro^ 25 milijonov invalidnine na mesec nasproti 8 in pol milijona dinarjev po invalidskem zakonu iz 1. 1929. Vprašanje zaposlitve vojnih žrtev doslej žal še ni v zadostni meri realizirano. Nova invalidska uredba zagotavlja invalidom vozne olajšave na železnicah, brezplačno kopališko zdravljenje itd. Delo posebne komisije za spremembo invalidske uredbe, ki jo je ustano%-il minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Budisavljevič. je zastalo zaradi zahtev invalidov na Hrvatskem, ki zahtevajo ureditev avtonomnega invalidskega združenja za banovino Hrvatsko. Predsednik je kritiziral stališče hrvatskih invalidov, ki cepijo moči vseh Invalidov. Vsi invalidi v Jugoslaviji naj imajo enotno in enakopravno združenje. Z izplačevanjem invalidnin in podpor iz narodnega invalidskega fonda v Sloveniji še nikoli ni bilo težav. Narodni invalidski fond oskrbuje tudi invalidske delavnice z gotovino in materialom ter je odobril 4 in pol milijona dinarjev za gradnjo moderne ortopedske delavnice v Ljubljani. Invalidsko združenje bo s sodelovanjem invalidskih sodišč, poveljstev vojaških okrožij in političnih oblastev skrbelo za hitro reševanje invalidskih prijav. Poskrbelo bo tudi za čim popolnejše izvajanje § 39. invalidske uredbe o prednostih Invalidov in invalidskih ustanov. Povečati bo treba možnost kopališkega zdravljenja invalidov v Dolenjskih toplicah, v Rogaški Slatini in ob morju. Praktično je treba tudi uveljaviti brezplačno zdravljenje invalidov doma. S spremembo invalidske uredbe bo treba spremeniti položaj bolezenskih invalidov.
Občni zbor je odobril ustanovitev sre-ske zdmvsitvene zadruge v Ceiliu, ki bo omogočila brezplačno zdravljenje invalidov in njihovih družin.
V upravni odbor so bili izvoljeni gg. Orel, Blagotimek, Kovač Žnidcrč in Au-breht, v nadzorni odbor pa gg. Kuhar, Der-2ek in Slana.
Ob zaključku je bila sprejeta resolucij«, da naj prejme finančni minister p*oWasti-lo za določitev in izplačevanje izrednih do-klad vojnim žrtvam, kakor je to urejeno za državne upokojence. Te izredne doklade naj bi veljale, dokler bodo trajale sedanje izredne razmere.
Šahovski turnir v Leningradu
Lewngrad, 24. marca. s. V drugem f-lu šahovskega turnirja za prvenstvo Rus.i-sije je danes Bo+vinnik premagal Lilientha-la.. Partija Kores-Smisflov je prekinjena v boljši poziciji za Kere^i. Partija Boles'av-sfci-Bondarevski je bila zaradi bolezni Bo-leslav&kega preložena
Zamrznjeni francciU
krediti v Ameriki
Vtchy, 24. marca. n. (SDA) Kakor &e jc izvedelo, znašajo siedaj francoski zamrznjeni krediti v Zedinjenih državah 200 milijonov doflarjev. Izdatki za pomoč v življenjskih potrebrčinah nezasedeni Franciji, na katero tukajšnja vlada še računa, pa se ne bodo krili s temi krediti.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Naši kraji in Ijudfe
»Vojska naj nas brani,
kmetijstvo naj nas hrani!"
Uspešno zborovarje Srbske kmetijske družbe
Beograd, 24. marca
Na beograjski univerzi je bilo v nedeljo 67. letno zborovanje Srbske kmetijske družbe. Izredni časi so privabili veliko število udeležencev iz vseh srbkih krajev in t ko se je skupščina razvila v zelo lepo manifestacijo narodne zavednosti, ki pa hoče imeti svojo trezno podlago v modernih gospodarskih prizadevanjih. Geslo *e skupščine jt bilo: »Vciska naj nas brani, kmetijstvo na] nas hrani!«
Zborovanje je vodi- predsednik dr. Mla-drn Josifovič vseučihški profesor. Poroči" a izkazala, da što.ie Srb»ka kmetijska družba 21. 290 članov in da je bil prirastek v preteklem letu	članov. Društvo razpolaga s premoženjem nad 25 milijonov dinarjev. Družomo gasilo »Težak« «»e je dvignilo na naklado 17.000 izvodov. Kakor je že navada so na zborovanju izpovedal zborovalci številne svoje težnje in potrebe. To jc bil pravi srbski kmetski parlament, na katerem se je zvrstilo nič i manj kakor 25 govornikov. Ko so, vsi go i vori izzveneli v pravem narodnem duhu,
je bilo sprejetih sedem sklepov, ki nava: jajo:
Vsi srbski kmetovalci do zadnjega na-glašajc svojo narodno zavednost in 'Iju-Oezen do domovine Vsak trenutek so pripravljeni vidno pokazati svojo vdanost. Na skupščini je bil nagiašen veliki pomen kmetijstva v Jugoslaviji, prerešetane pa so bile tudi vse napake ki so bile storjene, ko se je oviral pravilni razvoj kmetovalstva. Kmetovalci zahtevajo da sc jim posveti posebna pozornost po geslu: »Vojska naj nas brani, kmetijstvo naj nas hrani!« Da se bo kmetijstvo čim bolj uspešno razvilo, je treba preurediti pouk o kmetijstvu. Vsaka vas naj bi poleg ljudskošolskih učiteljev imela tudi učitelja, ki je izučen v kmetijskih vprašanjih. Delovanje Srbske kmetijske družbe je treba vzporediti z delom kmetijskih zadrug. Država je naprošena. naj omogoči oskrbovanje do^mačih tovarn s surovinami, da bodo 'ohko še nadalje izdelovale kmetske potrebščine zlasti orodja. Srbsko kmetijsko družbo bo še nadalje vodila dosedanja uprava s prof. dr Mla-denom Jositovičem na čeiu.
nost. Pot ni bila tako lahka. Najprej je t bilo blato, da se je ugrezalo do ko en. na-i to sneg in mraz. Hodili smo nreiei dolgo. Kopaonik nas ie s svojo pri rod no lepoto zadivil. Vsa pokrajina je bila bela in ličila je na valovit kristaien prt. ki jo ves žarel in bleščal v opoldanskem soncu. Veje dreves so se globoko upogibale poj težo visokega snega in tu ca tam bežno oplazile mimoidočega. V domu smo sa kmalu udomačili. Četudi smo se vsi zavedali, da moramo biti kot športniki skromni, smo mnogokrat vzdihovali nad trdim lež ščem. ki ga je sestavljala slamniača z ogra o — nad stropom, ki se ie »potil«, nad stenami v katerih je padel omat. in nad vrat . katere smo imeli zvezane z vrvico. Kljub tem neprilikam smo se kar dobro vživeli.
a w
naj bo gimnazija v Spesfefem Posavju
Sevnica ima središčno lego in je zato najprimernejša
Sevnica, 23. marca
Zadnji čas se je pojavila v našem časopisju borba za novo grimnazijo, ki naj bo v Spodnjem Poaavju. Dočim so eni zastopali stališče, da mora biti gimnazija v Krškem, je drugi zatrjeval, da je sploh ne potrebujemo, tretji pa je izjavil, da mora biti v Brežicah. Da bodo vsi točno poučeni, za kaj prav za prav gre, moramo poseči nekoliko nazaj.
Pred kratkim je bila v Krškem občinska seja, kjer so zastopniki občine izjavili zahtevo po gimnaziji v Krškem. Takoj je bila napisana tudi potrebna resolucija in poslana na merodajno mesto. Istočasno pa se je za gimnazijo izjavil tudi občinski odbor v Brežicah, ki je zahteval to kulturno ustanovo zase. Ker pa v obeh sosednih mestih ne more biti gimnazija, se je začelo nekako prikrito tekmovanje, kdo prav za prav naj jo dobi. V Brežicah so takoj bili pripravljeni likvidirati meščansko šolo, postaviti lepo število učencev pod kap ter so ponudili zgradbo, v kateri se nahaja meščanska šola, bodoči gimnaziji z vsem inventarjem na razpolago. Istočasno pa je tudi brežiška občinska uprava posredovala na merodajnih mestih, da dobi ona to ustanovo. Medtem ko so v Brežicah delali rn ponujali s polno roko. so pa v Krškem nastale razprtije, če je gimnazija sploh potrebna in se je Slovenec« oglasil ter izjavil, da gre tukaj pač samo za osebne interese posameznikov, ki hočejo črpati lastne koristi.
Gimnazija v Spodnjem Posavju je neob-
hodno potrebna, naj pa ne bo niti v Krškem niti v Brežicah, temveč v Sevnici. Gimnazija v Spodnjem Pcsavju je potrebna iz treh razlogov. Ves vzhodni del naše banovine do danes nima niti ene gimnazije, čeprav šteje ta prostor okrog 200.000 prebivalcev, ter se iz dneva v dan bolj nagiba k vzhodu, kamor tudi vsa pokrajina gravitira. Ta vpliv postaja vedno močnejši in bi se nam mogla nepažnja na kulturnem polju že v doglednem času maščevati. Ves ogromni prostor brežiškega in krškega sreza ter bližnji deli sreza Šmarje pri Jelšah ima komaj štiri meščanske šole. kar nikakor ne odgovarja potrebam kulturnega nivoja Slovenije. Nadaije se zadnja leta po svetovni vojni industrializacija vedno bolj razvija in je potrebna po višji izobrazbi nujno potrebna. Gimnazija v Spodnjem Posavju bi omogočila tudi revnejšim slojem višjo izobrazbo. Z dobrimi prometnimi zvezami bi bil omogočen obisk skoraj iz vseh krajev Posavja. In zaradi tega naj bo gimnazija v Sevnici. Z industrializacijo je postala Sevnica že važen faktor v Posavju. Njena središčna lega bi omogočala obisk gimnazije vsem, pa naj si to iz Radeč ali Brežic, ali pa iz št. Jan-ža in Mokronoga. S postavitvijo gimnazije v Brežicah bi vsa pokrajina od Sevnice do Radeč in še naprej nič ne pridobila, ker hi bila razdalja do Celja ista, Ce ne še daljša kot do Brežic. Krško pa sploh ne pride v poštev, ker nima za to primernega prostora, sedanjo meščansko šolo pa tudi ne more nuditi gimnaziji ker je ta Hočevarjeva ustanova za meščansko šolo.
Prelepa je zima na Kopaonlku
S tečaja slušateljev visoke šole za telesno vzgojo
Skoraj smo se že sprijaznili z žalostnim 1 dejstvom, da ne pojdemo na smučanje, ki je bilo sicer na sporedu kot zaključek zimskega semestra. Težki časi. kritična situacija. vojna po širnem svetu, vse to je onemogočalo naš tečaj. Z velikimi težavami so za nam le priborili. Z veseljem in hrupom smo sprejeli novico in kaj kmalu smo bili pripravljeni za odhod.
Beograd ie bil še ves v lučih. ko smo v veselem razpoloženju kljub dežju vedro korakali z »dilcam« na ramah proti postaji. prepevajoč naš dragi »Regiment«, ki tudi v bratski Srbiji tako veselo zveni.
Vožnja od zelene Šumadi.ie do tesne doline Ibra nas je zabavala Se vsi sveži in spočiti smo prepevali v temno noč. Tu so odmevali glascvi harmonik, tam se je slišalo brezkončno razpravljanje in smeh.
Ko smo po končani vožnji začeli stopati navkreber, ie kai kmalu utihnilo prepevanje in molče smo preizkušali našo vztraj-
Brhke smučarke v zboru
Pogled na dom na Kopaoniku
V zanimivosti naslednjih dni spadajo smučarski sprejemni izpiti. Z ozirom na rezultate so nas razdeLli po skupinah. Mnogi še nikoli niso imeli smučk na nogah. V tem pogledu so zlasti prednjačili Dalmatinci. Iz dneva v dan smo smučali po skupinah, se trudili s kristianiiami. s plužnimi zavoji in podobnim. Pred vsakim smučanjem ie bil zbor in raportiranie dežurnim starešinam. Kar ie bilo prvih od dclkov so si izbirali strme in težje terene, ostali so se zadovoljevali bolj z ravni i-skim svetom, ki na ie bil za mnoge orava muka. p;sebno zato. ker niso mogli razumeti. da so lahko pade tudi na lavnem
Da bi nas izvežbali v orientaciji, so nam pripravili v gosti megli izlet — seveda s pomočjo kompasa. Do viha ie Se nek: ko šlo. pot nazai pa ie bila kaj kritična Ves hrib je ličil na bojno poljano s padlimi junaki. Sele po dolgem času je iz visokega snega pogledala tu glava, tam P lomi ena smučka ali palica To ie bilo smeha.
Važen dogodek ie bil prihod ministra za telesno vžgejo g. Dušana Pa;rtiča. Poleg vseh osebnosti, ki so prišle z njim na (.bijk. ie bil brez dvomi najvažnejši filmski reporter. ki je obljubil, da se kma^u vidimo na platnu. Gospod minister ie bil zelo navdušen nad celotnim uspehom, p -sebno se ie izkazala piva moška skupina, ki je res krasno vozila. Tečaj se jc zaključil s tekmami v smuku in slalomu. Pri teh so se dobro odrezale zlasti C-orenike.
Ko smo se poslavljali, na.n je bilo kar hudo. Samo neko j krat smo se š? ozrli na bele planote, ki so nam nudile toliko lepega. potem pa smo kreoko' stopili in se odpeljali vrvenju in velik mestnemu življenju nasproti
Pesvet medidncev
Ljubliana. 2i. marca
Dne 20 t. m. je biLa v Ljubljani konferenca vseh treh strokovnih medicinskih društev: Društva medicincev v Ljubljani, Hrvatskega kluba medioinara jn beograjskega Udruženja medioin.ua. Konferenca je bila sklicana na pobudo !jub'janc!;ega medicinskega ditištva v svrho izpopolnitve ljubljanske medicinske fakultete. Razen tega so se delegati tovariSk h društev pogovorili še o ostalih vprašan.lih, k: ro skupna študentom medicine vseh treh fakultet.
Na podlagi teh razgovorov je bila izdana resolucija, ki vsebuje sledečo ugotovitve:
Stanje vseh treh fakultet ne odgovarja zahtevam so lobnega in teme'j tega študija medicine. Največja krivica pa se godi v tem pogledu Slovencem, ki še po 23 letih nimajo najvišje zdravstvene ustanove, ki
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
bi morala dajati slovenskemu delovnemu ljudstvu prepotreben zdravstveni naraščaj.
Vsi delegati so zavzeli enotno odklonilno stališče do nesocialne uredbe o podaljšanju medicinskega študija, ki jo je napisal dekan zagrebške medicinske fakultete dr. štampar in do nove uredbe o strokovnih društvih, ki je indirekten napad na univerzno avtonomijo.
Za tesnejše sodelovanje vseh študentov medicine pa bo skrbel list, ki ga bodo skupno izdajala vsa tri društva.
Kot manifestacija za nadaljnjo izgraditev ljubljanske medicinske fakultete je bil sprejet predlog ljubljanskih medicincev, da bo letos prvič kengres Saveza medici-nara v Ljubi;'*1 ni.
Dobivajo se ▼ vseh lekarnah. Cena malega zavitka din 8.—. veli-kega zavitka din 16.—-Kogl reg. S. br. 15510 27,*> 1939
Zdravniki vedno pripravljeni
Redna letna skupščina Zdravniške zbornice
Ljubljana, 24. marca.
Zdravniška zbornica je imela v nedeljo na verandi restavracije Union svojo redno letno skupščino ob prav častni udeležbi. Zborovanje je vodil predsednik primarij dr. Meršol, ki je po uvodnih pozdravnih besedah predlagal, da se pošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru in namestniku knezu Pavlu, pozdravna pa ministru za narodno zdravje dr. Budisavljevi-ču, kar je skupščina sprejela s ploskanjem. Zborovalci so se nato oddolžili spominu v lanskem letu preminulih tovarišev s tem, da so vstali s sedežev in z enoml-nutnim molkom počastili pokojnike. Nato je pr edsednik podal splošno sliko o položaju zdravnikov v Sloveniji in je med drugim izjavil:
»Prepričan sem, da govorim iz srca vsem članom, če trdim, da bodo vsi zdravniki tako za sedaj kakor tudi v bodoče, zlasti v primeru morebitnih resnejših zapletljajev v največji meri izjKilnili svojo dolžnost do kralja, domovine in pomoči potrebnih!«
Zborovalci so sprejeli te besede s ploskanjem. Po uvodnih besedah je predsednik omenil, da je letos 11. marca poteklo 20 let, odkar je umrl dr. Ivan Oražen. veliki dobrotnik slovenskih akademikov. Njegov spomin živi trajno v njegovi ustanovi in v srcih zdravnikov ter hvaležne akademske mladine. Slava mu! Predsednik je dalje poudarjal, da je delo v odboru zahtevalo od vseh članov limono požrtvovalnosti, za katero se vsem sodelujočim zahvaljuje Sam je v vodstvu zbornice žc 5 let. V teku te dobe je poleg tekočih poslov gledal predvsem na to, da bi prišlo do ustanovitve Zdravniškega doma. kar je delno tudi uspelo. Priporočal je, da bi bodoči odbor že začeto delo nadaljeval. Predsednikovo poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem.
Tajniško poročilo je podal zobozdravnik ur. Stanimir Vrlrovec iz Celja. Zanimivi so statistični podatki. Zbornica šteje 042 članov. 19 več kaker lani. Med člani je 64 zdravnic. Javno prakso je opustilo lani 17 članov, večinoma zaradi prevelike davčne obremenitve. Mnogo posla zauajejo zbornici razne zdravstvene ustanove, pri katerih so zdravniki nastavljeni. Nobena ugodnost ni zdravnikom podarjena, za vsako se mora zdravniški stan boriti, celo za one pravice, ki jim po zakonu o zdravnikih pripadajo. V poročilu sodile nadalje obravnavane današnje stanovske zadeve, s katerimi se je odbor bavil lani. Med drugim je bil prečitan sklep Zveze zdravniških zbornic v Beogradu, da naj se dentistične šole ukinejo. Ciani zdravniških zbornic ne smejo biti nastavniki na teh šolali, ker da bi se s tem ne samo kršila disciplina v smislu zakona o zdravnikih, temveč bi se tudi neposredno prizadejala škoda ljudskemu zdravju. Zveza zdravniških zbornic je tudi sestavila predlog, kako naj se širokim slojem Jugoslavije nudi pravilna zobozdrav-niška pomoč. Zdravniška zbornica je preko Zveze zdravniških zbornic pokrenila akcijo, da se zdravnikom v državni, samoupravni ali drugi javni službi povečajo dohodki, sorazmerno s podražitvijo življenjskih potreb.
Blagajnik dr. Debevec je nato prečital obširno poročilo, iz katerega je razvidno, da se dohodki krijejo z izdatki. Da tudi položaj zdravniškega stanu ni posebno rožnat. je razvidno iz dejstva, da je precej članov v zaostanku s članarino in dr ugimi prispevki za zbornico. Prav v sedanjem času se šele vidi. kako potrebna je samopomoč v obliki sklada za onemogle zdravnike in pogrebnega sklada, s katerima nudi odbor možnost lajšanja stanja onemoglih zdravnikov in pormrtnine svojcem umrlih tovarišev.
Predsednik nadzornega odbora primarij ar. Kunst je ugotovil, da je upravni odbor v preteklem letu pridno in vestno deloval.
Po krajši debati so bila poročila odobrena in razrešnica soglasno sprejeta. Za disciplinski svet je poročal predsednik ravnatelj dr. Gorlovič. Proračun za leto 1941 je. bil sprejet brez daljše debate. Ker je potekla triletna poslovna doba sedanjega odbora so sledile volitve. Vloženi sta bili dve kandidatni listi, ena z dr. Dereanijem, druga z dr. Gerlovičern na čelu. Sestal se je poseben skrutinij treh članov zbornice, ki je preveril vse glasove in ugotovil izid volitev. To delo je trajalo nekaj ur in izid je bil razglašen po končani skujjščini.
Slediia je razprava o samostojnih predlogih in je bil med drugim sprejet predlog, da se na osnovi sklepa Zveze zdravniških zbornic, prepove članom zdravniških zbor nic sodelovanje na denti. tični šoli v Ljubljani. Sprejet je bil tucli predlog dr. Dereanija, da skupščina pozdravi razširjenje nove medicinske fakultete ter tri njene nove predstavnike prof. dr. Hribarja, dr. Lavriča in dr. Lušickega. Primarij dr. Bajec je obširno poročal o >; Zdravniškem vestniku«, ki je edino slovensko znanstveno glasilo. Vcstnik je izvrstno urejevan in kljub nezadostnim sredstvom na visokim znanstveni in tehnični višini.
Po kratki debati se je pri slučajnostih predsednik vsem zahvalil za udeležbo, želel mnogo uspeha in zaključil skupščino. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen dr. Gcrlovič, za podpredsednika dr. Oto Bajcc, za tajnika dr. Marijan Ahčin, za blagajnik dr. France Logar, v nadzorni odbor predsednik dr. Zalokar, dr. Valentin Meršol in dr. Fran Hribar in v disciplinski svet pa predsednik dr. Ivo Tavčar, podpredsednik dr. Ivan Obl.-tk in tožitelj dr. Vilko špom. Skupščina je potekla v najlepšem redu.
Pojasni!© o pretepa v Poljanah
V	j-Jutru; smo 22. t. m. objavili poročilo z Jesenic o žalostnem dogodku, ki se je primeril v gostilni v samotni vasici v Po-Ijanjah. Prizadeti gostilničar nam je poslal pojasnilo, v katerem navaja, da ni bilo plesa, nadalje da ni bilo ljubosumnosti in tudi ni res, da bi bilo 7 ranjenih ali da bi bil prihitel dr. Kržan na pomoč.
Pretep je nastal iz malenkostnega vzroka. Vinjeni Janez Križnar je spal v prvi sobi za mizo. Neki gost je šel mimo. pa je po nerodnosti zadel v mizo tn butnil v spečega. Bila je že tema. Predramljeni Križnar je skočil pokonci, vendar je takoj spoznal, da je to njegov tovariš. Podala sta se skupno v salon k mizi. Križnar je po nerodnosti zadel ob omizje, kjer je zbran'i družba prepevala. Brez pravega vzroka je udaril Franca Vebarja. Takoj nato so fantje v silni naglici zavihteli stole.
Pokojni Krivec je prišel mirit. Komaj pa je pristopil k mizi. je takoj dobi udarec s stolom po glavi, da se je zgrudil. Po padcu je še govoril, čez četrt ure pa se je onesvestil. Njegova ž°na je hitela k zdravniku dr. Kržanu na Jescnice. ki je dovolil, da je po poškodovanca prišel bolniški avto. Nesrečni Krivec ni imel prebite lobanje, pač pa je bila presekana žllioa in iz te je izkrvavel v glavo. Njegova smrt je vzbudila splošno obžalovanje, tembolj, ker je bil uboj storjeno v tolikšni nenadni lahkomiselnosti. Nikakor pa ni bila kriva ljul/o-sumnost, ker nihče izrned udeležencev ni imel ženske s seboj.
NS ga lovila
V	mladem zakonu je nastala prva burja. Medsebojnih očetkov je bilo brez števila in nič preveč izbrani niso bili.
i Nisem za teboj letala!« je nazadnje vzkliknila ona vsa jezna.
»Vem. Saj tudi nožnica ne leta za mišjo, pa jo nazadnje le ujame.«
Pomlad v dolini gradov
Izletniki bodo prevzeti nad njenimi lepotami
Noto mesto, marca Okolica dolenjske metropole — Novega mesta je med najlepšimi kraji Jugoslavije. Kamorkoli greš. povsod dobiš nekaj stare romantike, divne pokrajinske slike, nepokvarjeno priredo. lahko pristopne iz-letne točke, ki že zgodaj spomladi privabljajo mečane, okoličane in izletnike od blizu in daleč na oddih.
Izhodišče za razne eno — ali večdnevne izlete je Novo mesto. Ko si ogledaš njegove zanimivosti in znamenitosti, lahko kreneš preko Kandije ,kjre so pred leti odkrili sp minsko ploščo Novomeščanu Milanu Pu^lju, mimo vzorno urejene Kmetijske "o!c na Grmu v okolico Grad Grm, je i. 1646. sezidal grof Mordaks in ga je leta 1586. kupil od Antona Smoleta kranjski dežežlni oJbor za sadjarsko in vinarsko .šolo, ki je še danes eden najvzo-rneje urejen h kmetijskih ustanov, kjer dobiva naš kmečki rod pod'ago za umno gospodarstvo. Če preko mosta zaviješ na desno, si kmalu pri gradu Kamnu, nekdanji Šuklje-tovi rezidenci, in']od tu si v nekaj minutah na šmihelikem pokopališču, kjer te bo gotovo zanimal grob Prešernove izvdjenke — Julije pl. Scheuchenstulove. Tam na desni ob peščen^ poti- stoji starinski kamen, kjer ga včasih kdo obsuje s cvetjem ... Lahko si og'edaš tudi Trdinov zadnji dom na novo-meškem noverr pokopališču. Ob potu na Marof se boš ustavi i ob vili. kjer je pred leti pokojni Kette v tihih mesečnih nočeh sanja! o Angeli Smoli in je ped pesmice. Mesto samo in pa okolica je zelo privlačna letoviška in tujsiko-promet-na postojanka
širša novomeška okolica je znana kot
»dolina gradov«. Ogledaš si stari iukenjski grad. Preko Prečne si v dobri uri tam. Staro, golo zidovje štrli nad izvirom vode, kjer je električna centrala za mesto. Ozka, romantična dolina je kot nalašč za ljudi, ki iščejo miru. — Če kreneš na drugo stran, prideš na gradove Pogancc, Rupcrč vrh, na razvalino Mehovega, pa na Zalog, Graben, Bajnof, Stari grad. Volavče, Gracarjev Turn, ki so dali tem krajem naziv »dolina gradov«. Gotovo te bo zanimal Otočec niže doli ob Krki, ki se kakor smaragd noževe na nit vije med polji, travniki in gozdovi. Otočec je znan kot biser dolenjskih gradov. V bližini je Struga, ki leži na terasi, malo stran od vasice Gumberg. Je enonadstropen grad, last Antonije Fich-tenau. Iz virov zgeš. da so gra^čaki tega gradu nad sto let oskrbovali porto v teh krajih do Trebnjega in doli v Metliko, v Toplice in celo v Ljubljano. Tudi naš romantik Ivan Tav&nr nam je opisal zgodbo »Otok in Struga«, katere dejanje se je vršilo na teh gradovih.
Preko Bršljina kreneš lahko v podnožje Trškogcrskega gričevja, kjer se med iglavci in bukovino bliščijo stare sive stene Hmeljnika. Starinski predmeti, slike, staro orožje — vse to vabi izletnike, da sd ogledajo neme priče preteklosti dolenjske zemlje, ker živi mogotci teh gradov žive samo še v pravljicah ...
Novomeško Tujskoprometno društvo skrbi za markacije na vse lepe postojanke bližnje in daljnje okolice. Markirane so poti skozi Pangrčgrm, Gabrje, ali mimo »Tovarne« k studenek »Gospodični« in od tu na Krvavi kamen, k Sv. Miklavžu (969 m), kjer je planinsko zavetišče, pa gori na
Grad Otočec ob Krki
Trdinov vrh ali Sv. Gero (1181 m). Gorjanci so zadnja leta zelo obiskani. Pri Sv. i Miklavžu lahko prenočiš in jo mahneš na drugo stran v prelepo Belo Krajino, kjer je pomlad najlepša.
Lepa izletna točka so znane Brusnice, posebno tedaj, ko je drevje v cvetju, ko na Jurjevo vse ozeleni, ko oživlja hoste in gaje kukavica. Iz mesta si mimo Žabje vasi. Cikave in Rateža v dveh urah tam. Prijazna je velika gručasta vas v prelepi dolini med gozdnatim gričevjem, malo stran od glavne ceste Noto mesto — Brežice. »Brusniške hrustavke« so znane po vsej državi in dalleč izven naših meja, saj gredo celo na Dunaj! Zamislite si idilo: na 2 km* veliki ploskvi cvete taka množina češenj, kot nikjer \ Jugoslaviji. L. 1934. so jih izvozili r*d 70.000 kg Res, lepa je pomlad v tem kotičku Dolenjske, ko cveto češnje... Ko bodo cvetele, vzemi nahrbtnik in poglej to čude, še rajši pa potem, ko bodo zorele v pozni pomladi...
Če greš ob Krki nizdol, pride? preko St. Petra v Krcnovo in odtod v Šmarjeto z znanimi toplicami. Od tu so krasni izlleti v vin.-ke gorice, na grad ZbuTe in Kievevž. Avtobusna zveza z Novim mestom je ve-I dno vzpostavljena. Kajpada ne boš pozabil ogledati si Dolenjskih Toplic. Z lokalnim vlakom se odpelješ do Straže in si v eni uri tam. To je eno najstarejših kopališč v Evropi Terma s temperaturo 38® C j izvira iz razpoke, ki sega več km v notra-j. njost zemlje. Izvir je zelo močan, saj je kapaciteta 3 milijone litrov dnevno. Udobno se počutiš v zdraviliškem domu, se oko-i paš, požiljen in okrepčan vrneš v mestni vrvež. Dolenjske Topiice se vedno modernizirajo in premorejo že nad 120 tujskih sob. Bolniki vseh vrst se tu zdravijo.
Med lepimi enodnevnimi izleti je tudi znana Trška gora. Zdaj, ko je snežna odeja izginila pod sončno pripeko, ko zvončki in trobentice ter teloh kukajo izpod rjave ruše, ko tu pa tam postajajo jase polago-
ma zelene, že romajo Novomeščani na Trško goro. Od raznih strani je markirana pot. Če greš po cesti nizdol ob Krki in jo uberes kar čez poljske poti do cerkvice, si v dobri uri zgoraj. Pot te vodi skozi lepo obdelana polja, kjer pravkar delajo marljivi Dolenjci prva pomladanska de la, v gozd, med ogradami, kjer se svetlikajo zidanice. S Trške gore je nepcpisfio lep razgled. Naokoli 'o kot posejana gradovi, tu pa tam razvaline. Pod teboj je Oteecc. Nehote se spomniš: kje so lastniki Ulnch de Werde, plemiči Vilanders Senkovlči, Dokviči. Solnce. pl. Schvvcigcrji? Ostalo je zidovje, staro in sivo, krasni modeli za slikarje-umetnike. Diven je razg'ed po Kriki dolini do Krikega in Brežic. Pred te-bt>j so Trdinovi Gorjanci, tam pa. kjer dela Krka velik ovinek, pa lež' dolenjska metropol« v vsej svoji mikavnosti. Nove vile rastejo ko gobe po dežju to in ono-stran Krke, strehe se svetlikajo, v zahajajočem soncu... Gornja Krška ravan ieži ko na dlani, oko ti gre tja do kočevskih gozdov z Rogom v sredini. Če si se utru-j dH, ti požene kri v žile do»bcr cviček iz i zidanic ali niže doli v gostilni, kamor ro-j ma sedaj ob nedeljskih pop »dnevih staro in mlade. Priden Dolenjec pa veže trto-, jo obrezuje — in čriček ga priganja:
Veži trto. veži trto, da boš vince pil; saj srce ne bo potrto, če jo pridno boš jkropH
Zdaj, ko po mrzlih zimskih dne\ ih božje sonce tako toplo pripeka, hite izletniki na dolenjsko stran. Marsikdo, ki je že prehodil Gorenjsko in planine, najde tudi v okolici Novega mesta prijetne izlete. Kdor ne ve, kam bi v nedeljo, naj enkrat zavije rut dolenjsko stran, pa na Trško goro in še se bo vračal v prijetne dolenjske k naje.	— an.
P. n. občinstvu naznanjam, DA SEM dne 24. t. m.
O T V O R I L
v Ljubljani, Prešernova ul. 9
(poleg glavne pošte)
trgovino s čevlji
Moje geslo bo: DOBRO BLAGO in SOLIDNE CENE
JULIJ VODNIK
Domaie vesti
• Velik dom kulture v Pančevu. V kratkem bodo v Pančevu položili temelje za dom kulture, ki bo ena Izmed največjih prosvetnih palač v Jugoslaviji. Zgrajena bo na ploskvi 2500 m* ln bodo stroški znašali nad 7 milijonov dinarjev. Je pa tak dom tudi resnično potreben. Pančevo šteje že ne kaj nad 25.000 prebivalcev. Poročali smo, kako lepo se Pančevo razvija v Industrij-
iGESAN



'srf

'DROG E RIJA
0-»
'9-
Prva lekcija
novega jezikovnega tečaja iz ruščine, ki je včeraj izšla v ponedeljkovi izdan našega lista, je nazorno izpričala, kako živi potrebi je uredništvo ustreglo s to novost to Po mnogih trafikah in prodajalnah časopisja je bil list kmalu razprodan ir n.nugi interesenti, ki so se nameravali pridružiti armadi hvaležnih učencev, pa so bili prekas-ni s svojim zanimanjem, so osteh na vsem začetku brez potrebnega učnega gradiva. Da tudi v bodoče ne bi bilo rodobnih nez god, priporočamo vsem. ki se žele posvetiti študiju ruskega jezika v poredeljskem tečaju, da ne odlašajo z odločitvijo m se naroče na ponedeljsko izdajo n»:<2Qa lista. Za naročnke. ki se prijavijo do konca tega meseca, je poskrbi/eno .do bodo prejeli potrebne lekcije tudi za nazai. medtem ko zamudnikom ne moremo jamčiti zanje. Ponedeljsko »Jutro« velja po pešti 5 din, po raznašalcu na dom dostav! -eno pa 6 din na mesec in se naroča pri upravi »Jutra« v Ljubljani, Knafljeva 5.
Drass P razstava
srebrnih ;n plav"h lisic v trgovini
- rVe Ui.._____ pustile naumuuice v Kolovratu. Iz Kolovrata v litijskem srezu so nam sporočili: že več kakor 40 let ima naš kraj poštno nabiralnico, poštna stanica pa je v Mediji—Izlakah. Odveč je naglasitl, kakor potrebna je poštna nabiralnika v tako samotnem kraju, saj le preko nje lahko kolikor toliko hitro prejemamo časopisje in pešto, katere smo zlasti v današnjih časih tako željni, da tudi mi zvemo, kaj se dogaja po svetu. Polnih 40 let je bilo z našo nabiralnico vse v redu. Zadnji cas pa so se tudi proti tej skromni ustanovi zarotile nekatere čudne sile. Kdo so to. v široki javnosti ne bomo nagiašall, poznamo jih pa vsi domačini Vemo, da je vzrok nasprotja veliko število naprednega časo-p®sja. ki se prebira tudi v naš.h krajih Apeliramo na pristojno oblastvo, naj ne naseda spletkam ln naj pusti nabiralnico na Kolovratu še da'je pri 2ivljcnju. Gonja proti naprednemu časopisju je pri nas zavzela naravnost ostudne mere. Toda ljud je, ki so se lotili tega žalostnega pocla naj vedo. da nas naprednih mož ne bodo omajali, pa naj nas sramotijo in zmerjajo kakor hočejo. S spletkami proti poštni na hiralnici si pa še celo ne bodo skovali po sebno trajnih zaslug za naš kraj.
LJUBLJANA MAR I BOR
skem pogledu. Z naraščanjem prebivalstva, še zlasti industrijskega delavstva in uradništva, se bolj in bolj čuti potreba po zborovalnih prostorih, še posebno pa je potrebna dvorana, kjer se bodo lahko vršile gledališke in filmske predstave, koncerti in druge prireditve. Zato so društva sestavila poseben akcijski odbor, ki mu načelu-je župan dr Milan Zako. V večml so Sokoli. Znaten del potrebnega denarja je odbor že zbral. Izkazalo se je spet. kakor v večini krajev, da so siromašni ljudje najbolj darežljivi. Novi kulturni dom v Pančevu bo stal sredi mesta v Ulici prestolonaslednika Petra, kjer bodo porušili stare zgradbe in bo pročelje novega doma dolgo 55 metrov Glavna dvorana bo imela prostora za 1.180 gledalcev in primeren oder Urejena bo tudi krasna telovadnica, kopališče in drugi potrebni prostori. Vsekakor bo to eno največjih pridobitev naglo se razvijajočega Pančeva.
» Velika vnemn za strelski šport. V srcu šumadije, v Kragujevcu, je streljanje že od nekdaj najbolj priljubljen narodni šport. Lepe zmage na strelskih tekmah
ELITNA KOSMETIKA in PARFUMERIJA — »VENUS« PALAČA BATA
®
Ljubljana, Mestni trg 5.
Vabimo Vas na ogled!
*	Jugoslovanski podoficirji so steber naše oborožene sile. To je splošno znano dejstvo, a posebno tehtno naglaša to Sveti-slav Milosavljevič v »Narodni Odbrani«: Podoficirji so pomočniki oficirjev, v mirni dobi pri vzgoji vojakov do njihovih številnih dolžnostih, v vojni pa so pomočniki pri vodstvu manjših edinic. Podoficirji so starešine oborožene sile, najbližji vojakom, to so prvi sodelavci vodij majhnih osnovnih edinic v sestavi oborožene sile. Podoficirji so torej kot najnižji starešin? v stalnem, neposrednem stiku z vojaki, zato imajo nanje največji vpliv. Podoficirji jugoslovanske vojske, mornarice in letalstva prednja-čijo ob vseh prilikah vojakom z osebnim zgledom in razvijajo največjo delavnost s tem, ko prenašajo na svoje vojake najlepše vojaške vrl ne: disciplino, resnost, čestitost, odločnost in delavnost, premagovanje samega sebe, domoljubje in požrtvovalnost. Razen tega so podoficirji jugoslovanske oborožene sile prežeti s sijajnimi zgledi, ki so jih zapustili podoficirji srbske vojske posebno v dobi slavnega vojskovanja od 1912 do konca 1918. So dostojni pomočniki svojih starešin, zato skupno z njimi uživajo ljubezen in največje zaupanje svojih vojakov. Jugoslovanski podoficirji so popolnoma dorasli svojim težkim dolžnostim. Oni so stebri vojske, mornarice in letalstva, oni so hrbtenica naše državne oborožene sile.
Tožna spominska svečanost v Kru-Sevcn. Kolo srbskih sester v Kruševcu je v nedeljo ob 11. dopoldne priredilo na dvorišču vojašnice pešpolka »Carja Lazarja« spominsko svečanost ob 251etnici mučeni-kov, ki so jih sovražni rablji obesili in ustrelili za časa zasedbe leta 1916. Prisotnih je bilo mnogo predstavnikov obla-stev, sorodniki pokojnih, pevsko društvo »Obilič«, srednješolska mladina in ostalo prebivalstvo. Po cerkvenem obredu je šef davčne uprave Dragomir Petkovič, ki je bil pred okupacijo župan v Kruševcu in priča teh žalostnih dogodkov, izpregovoril krasne spominske besede, bodreč po pokojnih žrtvah današnje pokolenje v obrambi domovine.
*	Iz gozdarske stroke. Državni strokovni izpit gozdarskih uradnikov s popolno srednješolsko strokovno izobrazbo sta uspešno položila pri ministrstvu za gozdove in rudnike v Beogradu Slovenca šu-marja Lojze Mušič iz Slovenjega Gradca in Tomo Majer iz Ptuja.
*	Poroka. Poročila sta se letalski kape-tan 1. stopnje g. Jože Rugale, sedaj v Ni-šu, in gdč. Ružica Flešova iz Sarajeva. Poroka je bila v nedeljo. Čestitamo!
» Novi grobovi. V 64. letu starosti je preminil v Murski Soboti orožniški na-rednik-vodnik v pokoju in občinski tajnik g. Franc Gregorič. Pogreb bo danes ob pol 17. v Murski Soboti. — Po dolgem trpljenju je zapustila svoje druge ga. Minka Ogorelčeva. K večnemu počitku so jo položili včeraj. — Umrl je zobotehnik g. Danilo Jeršek. Pogreb bo v sredo ob pol 15. Iz kapele sv. Janeza na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
*	Koruzna moka in fino pecivo. Zagrebška občinska uprava je dala pekovskim mojstrom nova stroga navodila, po katerih ne smejo mešati koruzne moke v teato za belo pecivo. Doslej so se nekateri mojstri pregrešili in se bodo morali zaradi tega zagovarjati. Zagrebška občinska uprava je ponovno postvarila pekovske mojstre, da bo odločno nastopila zoper vsak prestopek in da bodo morali ne samo plačati precejšnja globe, marveč, da bodo tudi poslani na prisilno bivanje.
*	V Splitu gradijo tri parnike. Uprava s Jadranskih brodogradiiišč« v Splitu se pogaja z neko tujo družbo glede gradnje treh velikih parn kov, ki jih bo omenjena družba potrebovala za plovbo po Sredozemskem morju. Dokončnemu podpisu pogodbe je zaenkrat v oviro samo nabava deviz za plačilo Dieselovih motorjev, čim bo to uspelo, se bo delo v splitski ladjedelnici spet močno poživilo, saj bo okrog 409 delavcev dobilo zaslužek za najmanj 13 mesecev. Vsak izmed treh parnikov bo veljal okrog 26 mil jonov dinarjev.
o Za izpopolnitev učiteljske izobrazbe. Med hrvatskim učiteljstvorn se je sprožil pokret za reorganizacijo učiteljske izobrazbe. Na zagrebškem vseučilišču naj bi se ustanovila pedagoška fakulteta, kjer bi se morali v vzgojeslovju izobraževati učitelji vseh kategorij, da bi se zadostno pripravili za bodoči poklic. Za bodočega hrvatskega učitelja zahtevajo enotno srednjo šolo ter obisk vseučilišča. Zadeva je tem nujnejša, ker se bo s tekočim semestrom končala možnost višjega šolanja učitc\jev v Zagrebu. Tu je bil z letom 1940. zaključen rok za vpisovanje v 30. pedagoško skupino na pedagoški fakulteti, zagrebška univerza pa ni nič storila, da bi se ta pravica podaljšala, ali da bi se učiteljstvu nudila kaka druga možnost visoke pedagoške izobrazbe.
*	Hrvatska filatelistična zveza je v nedeljo zborovala v Zagrebu ob velikem zanimanju filatelistov. Med drugim je bilo sklenjeno, da bodo še nadalje vr.ak drugi mesec izdajali po en zvezek »Priročnika«, č'gar letnik bo skupno obsegal tisoč strani. V uredništvu Dragana Novaka bo nadalje izhajalo službeno glasilo »Hrvatska filatelija«. Tudi novemu vodstvu načeluje dosedanji zaslužni predsednik Radoslav Horvat. V članstvo je bilo sprejeto filate-listično društvo v Sremski Mitrovici, ki sicer po območju ne spada v banovino Hrvatsko.
*	Barve v gorah. Predavanje Slavka Smoleja pod tem naslovom je tako zelo dobro uspelo, da moremo trditi, da je ne samo preseglo vsa pričakovanja, temveč da ga moremo označiti kot najboljše dosedanje alpinistično-skioptično predavanje v Ljubljani. Zaradi tega se je odbor AK Skale odločil za ponovitav predavanja v sredo 26. t. m. ob 20. uri v frančiškanski dvorani. Opozarjamo že v naprej vse interesente, naj si nabavijo vstopn'ce v pred-prodaji v kinu Unionu, da se ne bo zgodilo kakor zadnjič, ko je moral marsikdo oditi domov, ker ni bilo več vstopnic na razpolago. (—)
*	Za propagando našega turizma. Pod
tem naslovom čitamo v sušaških »Primor skih Novinah« naslednja razmotrivanja: Našemu turizmu pripisujejo v današnjih težkih časih veliko pozornost na vseh mestih. To je razumljivo glede na razmeroma velike dohodke od strani tujcev, ki obiskujejo našo državo, še bolj pa glede na to, da predstavlja dohodek od tujskega prometa skoraj največji, pogostokrat edini večji dohodek mnogih naših krajev, posebno on'h na primorju. Letos se posveča našemu turizmu še večja pozornost, saj spet ne moremo računati na dotok tujcev v večjem številu. Največ smo z dobrim uspehom storili propagande na Madžarskem. Ostale države skoraj ne pridejo letos v poštev. Zato pa se je pričela živahna propaganda, zlasti za naša primorska mesta, v notranjosti države. Tujskoprometne ustanove pravilno pojmujejo, da je najbolj zdrava podlaga za napredek našega turizma v tem, da se zagotovi stalen obisk naših primorskih krajev od strani naših državljanov lz zaledja Jugoslavije. Na to stališče so se postavile naše turistične ustanove, zato se letos posveča največja pozornost propagandi našega turizma po Jugoslaviji. Vrstijo se predavanja, prikazujejo se slike in posnetki prirodnih *n drugih lepot jadranskih krajev, razširja se propagandno gradivo. Delo v tem prav-cu ir rodilo že nekaj dobrih uspehov, ld se bodo pokazali že v letošnji sezoni.
pripadejo vsako leto Kragujevčanom. V nedeljo je zborovalo kragujevško strelsko okrožje. V njem jt včlanjenih 179 strelskih družin z več kakor 3.000 aktivnimi člani. Samo v preteklem letu je bilo tu ustanovljenih pet strelskih družin z več kakor 300 člani. Krona uspeha je bilo okrožno tekmovalno streljanje, ki so se ga udeležili strelci iz vse države. Od 300 tekmovalcev jih je bilo nagrajenih več ko 200. Nagrade so bile vredne 30.000 din. od tega 10.000 din v gotovini. Oddanih je bilo 10.000 ostrih strolov. Strelska družina v Kragujevcu bo letos praznovala 601etnico, zato ji je strelsko okrožje naklonilo 10 000 din podpore, da bo lahko dostojno dalje vršila svojo lepo nalogo. Kragujcvško strelsko okrožje je vsekakor lahko za zgled vsemu strelskemu športu v Jugoslaviji.
• Molitveni zbor v Židi. K zboru 1 rat-stva pravoslavne narodne krščanske zajed-nlce v samostanu žiči pri Kraljevu se je zbralo nad tisoče vernikov, ki. na kolenih molijo za rešitev človeštva. Pod vodstvom vladike dr. Nikolaja opravljajo molitve, da bi se človeštvo rešilo iz današnjih tego"o. Vladi k a dr. Nikolaj je imel že nekaj lepih pridig, v katerih je zlasti naglašal, da mora novi preporod narodov priti iz kmet-skega ljudstva, iz vasi.	4
» Prvo beograjsko društvo za rejo golobov je bilo ustanovljeno že leta 1910 in se tudi danes prav dobro drži sredi obilice različnih društev v prestolnici. V nedeljo so se ljubitelji in go„iielji golobov v Beogradu zbrali k svoji redni letni skupščini in so prav važno prerešetali vprašanja reje golobov. Sklenili so, da bodo letos priredili zelo obsežno razstavo golobov. Za zatiranje roparic so že doslej izdali lepe denarje pa se bodo trudili tudi naprej, da kragulji in skobci v Beogradu ne bodo imeli dolgega življenja.
*	Nemški dijaški dom v Zagrebu so v nedeljo odprli v Gajevl ulici. Med predstavniki hrvatskih kulturnih ustanov in oblastev sta bila rektor dr. Ivšič in prosvetni šef Domazetovič od strani nemških oblastev pa konzul Dopfel, evangeljski škof dr. Filip Popp in vrsta druge gospode. Namestnik vodje nemške narodnostne skupine Branimir Altgeyer je v daljšem govoru opisal razvoj organizacije Nemcev v Jugoslaviji, slednjič pa nagla3il, da bo novi dom služil ne samo izobrazbi, temveč tudi kot most zbliževanja med Nemci in Hrvati, študentovski kvartet je nato izvajal nekatere skladbe nemške komorne glasbe. Po ogledu so se povabljeni udeležili kosila iz skupnega lonca. Prostori so, kakor čitamo v zagrebških listih, zelo lepo urejeni ter med drugim okrašeni s sliko kralja Petra II. in podpredsednika kr. vlade dr. Vladka Mačka.
*	šentjernejski sejem. Opozarjamo vse obiskovalce sejma, da je z odločbo kraljevske banske uprave Ljubljana VHI. štev. 3076/1-1941 preložen sejem v št. Jerneju na Dol, z dne 12. aprila 1941, to je na velikonočno soboto, na dan 8. aprila 1941. to je na torek pred veliko nočjo. (—)
*	Občni zbor Posavske podružnice Slov. plan. društva bo v nedeljo 30. t. m. na Zidanem mostu v hotelu »Juvančlč« s pri-četkom ob 15.30 Dnevni red običajen.
*	£13venski avtomobilski k'ub obvešča članstvo in ostale avtomobllirta, da danš-nji dan 25 marca ni smatrati kot praznik. Danes se torej lahko vozi kot ob delavnikih.
*	Proti kašlju priporočamo Rave prsne karamele. Originalni omoti po 5 din v lekarnah. Zahtevajte izrečno prsne karamele domače tvornlce Rave. (—)
*	Priporočamo vam, da si nabavite za vašo knjižnico roman »Svetnik«, ki ga je napisal slavni Italijanski pisatelj Fogazza-ro Antonlo. Fogazzara radi imenujejo »italijanski Tolstoj«. »Svetnik« Je njegovo najboljše delo. Bavi se z vprašanji vete ln cerkve, ki jih kaže v podobi tajlnstvenega reformatorja Glovannlja Salve. Dejanje vsebuje silno sugestivno moč in veže pozornega čltatelja do zadnjega. Roman Je bil preveden v vse svetovne Jezike; po pravici ga štejejo med reprezentativna dela novejše italijanske književnosti. Knjiga se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ulica 3 in stane broširana 40 din. vezana v platno 56 din. (—1
*	Smrtna nesreča mladega slovenskega rudarja v Srbiji. Pred nekaj dnevi se je na
električni centrali v rudniku Treslbabi v moravskl banovini hudo opekel 171etni slovenski rojak Janko Napotnlk. prepeljali so ga v bolnišnico v Knjaževcu, kjer pa je že naslednji dan podlegel za opeklinami. Za njim žalujejo mati Antonija ter brata Viljem ln Franc, z njimi pa vsi ostali naši ožji rojaki ln drugi tovariši na rudniku. Tudi njegov oče Je na enako žalosten način končal življenje v Istem rudniku. Smrtno se je ponesrečil lani 14. januarja v rovu. Ko so ga spravili na dan. Je bil že mrtev. Janko se je zelo zgodaj začel truditi za družino, da je postal po očetovi smrti edini rednfk svoje matere ln dveh svojih mlajših bratov 2a! je nesrečna usoda še niega iztrgala lz kroera njegovih dragih Njegova smrt je zbud!la splošno obžalovanje. Naj bo mladi žrtvi poklica ohranien časten spomin!
♦	Saharin je proda iala. Visoke cene sladkorju so marsikje odprle vrata nedovoljenemu prodaianju saharina Orožniki v Krškem so prijeli 48'etno MarHo Gorenče-vo. pri kateri so naš'i 10 zavitkov saharina. dočim jih ie 6 prej odvrgla a so iih takoi nnto naSM Gorenčeva se Izgovarja, da je knoila saharin za lastno uporabo, vendar ii tudi ta zagovor ne bo mn^o pomagal Ker so slični nrlmeri orodajanla že večkrat zerodili v krški okolji ie zan'ml-vo kdo nrav za nrav don^ša saharin v naš ok^Mš še vsi ki so bili zadeni prt tem poslu iziavHoio. da so kun«l| saharin od nekeea moškega ki ga pa baje nihče ne pozna.
*	Tatvine In vlom« v R"d«»*»h. Poročajo nam: Le nekai dni je m'n;lo odkar smo poročali o celi vrst' totvtn ®n v'omov ki po bili izvr?e"i v Rad-čnV) j-, blžnn ok"l<ci. Tod? že v času od scbo*e na nedeljo so obi.cV-H tatovi phra~N) 1-o^ar'a .T~*.->fa, or^ž~>!k<i v pokom. Skori okno so vdrli m ndne^M o'*ro~ 25 rr"St; ki 1o i® "k~b"»o čuval za sl-b^ čas- daHe 3 mošk° sr--'ce in dvo-ie spodnjih hlač. ve'- bute'ik in nekai že^ni?. Mlmnored® t-o splav il v žen »udi "ekaj ra^li«*"1'*! ki4u*°v ft^o^e ie 1^00 Din. Nato so obiskali s^nova-^j® *o'sk",-ga UPra^Pelifl Plen n' bil ohlien Odnesli oo neka-* nnrov otro"k:v> čovl->v. l'0'č';"> ko-*0 ver k^^fnr ob'elre 'i nekai pp^-l-ii^a neri'a ."Skiinna vre^^t <e	n^d 31C TMi <~*ro*n;štvo vrši poizvedbe z vsa marljivostjo.
\7 Litiblifits
u— Se ob>k z'me. še v nedeljo zvečer ln pozno v noč je pihal močnj jug, v n~či na ponedeljek pa se je dvig-il sever. Na*o se 1e vlil dež v z«-o"lnj'h j;'tnrih ur?h pa je zabelo — snetiti. Drob-e in lahke snežinke so naletavale r^o aj do de- ete ure :n komaj vidno pobeli'e travnik- in po'ja na periferij', živo srebro je pa^lo na ničlo, preti poldnevu se ie p^l'aza'0 izza cbbkov sonce a le za kr_t"k čas. pa tudi temperatura se Je dvignila. Na°;a'ivi marec se je spet malo prigral n ma na več no^ebne moči Močneje so pobel<eni b' žau hribi.
u— Do!a na Mnrmoitnv! ulic*. M~rm-n-tova ul'ca bo ž? v b'i*n:i bodočn^t1 znatno pridobila na svoj-m pomenu. sa1 ^e edina vzp-rednica Tr:>a'ke ceste in bo v postavila neposredno zvzo Mirja in odtod mestnega sred šča z Vičem ki se sta'no in naglo razv:ja. Ob Mirnrmt-v' ulici r st"'o nove lepe in m od-'ne vile; Na- odsetu x>d Mirla T a"""S"ve ul re sc del«vci .man-ne ob'ine uredili c-s jšče .z naJsmVje.-im kam"n'em ln naprT ii® na obeh sfra-evi hodnike zn pefce Hcdnik® so za z'lij posuti z gruščem, kir pa nr-"kor n' prmer-no, po-ebno ne v seda-r'h čas h ko so cene obutvi tako zelo p°"k č!le Fodn k- za pe"c5 bi morali vseVakor a~fa'H -ti. kar je na/primer^ejš? :n trajni. Zdaj kt s" ž? u-e'"i'i pločnik" do L"n"iis~ve u'ic» bi jih moral napravit5 š-1 do J~d"anske da kamor se^a za zA? 1 M^rmontova u1 ca.
u— Trža"ko cesto kepnjo d Me. Dela večera vbs-ga na tei vžni tr^n i ni c~-ti n'šo~a m-s'a rt'1-m <~dl"?raj-> V d^o gl~b-He in č'rFe kotanje na zg-rH^m ^elu ce te so r>o~ul: z ostri~<, debelo nai mVen m kamenem +ako da mo*n-> troijo pnevmatike avtomobilov, posebno težko nrl~ženih voz. Pa tudi vel i*e sfroš^e ima mestna ob-č;na z rep"est.pn:m kr^an^rm dočim b' te-me1j'ta ur~d'tev. p-f ltiranie ali tl-kova-n-'e z gr-n-'tnimi kockam' za več let zadovoljna vse P^av tako Je numo potrebna ureditev hcdn'kov za pešo® cd Langusove u'lce do Vi ■'a. Na tem odseku pločnikov prav za prav ni in so p-S?l sf'lno izpostavljeni nevam-st®, da jih podere ta ali oni hr~zobz'mi koledar Včeraj pa b: se bi'a sW>rai priprt ja večia nesreča, k-* le težko obloženemu tovornemu avtomob:lu na o~t em kamenju počr-» pnevmatika Na srečo je voz'l šo"e zelo previdno in je vo ilo naglo ustavil.
n— Upokoiltev. Upravnik pošte Ljubljana I. g. Franc š^Mr Je bil z ukazom od 6. marca t. 1. upokojen.
u— Prazn"k ravedne narodne žene. Pet-de~etič gedu^e danes go~pa Marija Sta-marčeva, soprogi žel^zn škega uradn ka v pokoju v Mostah. Po redu je z Viča, iz družbe Tarč-vih Zgodaj je za"e!a pridno sodelo"?.t« pri Sokolu in pri C^TD V srečnem 7sk-«nu z da'matin k'm rojakom Rafaelom S*amar'em je vzgojila v narodnem duhu svo'a dva sinova in pri-iazno uredila svoj dom v Grabrlovičevi ulici. Seveda je še venomer marluva sodelavka pri šentpetrsk! CMD kak^r tudi pri Sokolu m CMD v Mostah, čestitamo in želimo še mnogo srečnih let!
n— Umetnostna razstava srbske in slovenske »Lade« v Jakopičevem paviljonu vzbuja med umetnost ljubečim občinstvom veliko zanimanie. V njej razkazuje nad 120 del 16 srbskih in 19 slovenskih slikarjev ln kiparjev. Radi raznolikosti umetnin tako po tehniki kakor tudi po vsebini je ta razrtava zelo poučna. Zantmlva pa je tudi radi složnega sodelovanja starejših in mladih umetnikov, ki se po stilu sicer rail'kujejo, a jih navdaja ena želja, da pokažejo kulturno sodelovanje med Srbi ln Slovenci. Naj bi nihče ne zamudil priložnosti, da si ogleda razstavljene umetnine, saj pričajo v teh negotovih čas!h o naši skupni želji, da se v miru posvetimo svojim svobodnim kulturnim težnjam.
u— V Šentjakobskem gledal'šč-i bodo ponrvili na praznik 25. t. m ob 20 15 Bučarjevih »Na Trško gori*. Lei>a godba in pesmi poživljajo dejanje Igra navdužije obiskovalce tak->. da so bile vse pred tave razprodane Pri predstavi podeluie mešani pevski zbor in orkester SoVla I Dod vodstvom Danila Bučarja Pre krbite si vstopnice že v predprodaiu
o— Podružnica SVD Sl&ka. V četrtek 27. t m. ob pol 20. bo predaval v dešld ljudski šoli v Sp. Slškl g. dr. M. Jevšek o negi vrtnic. V nedeljo popoldne ob dveh bo
nazorno obrezovanje sadnega drevja.
stanemo se na križišču VerovSkore ta netove ulice.
u— Predavanje v društvu »Pravnik«. V
sredo 26. t. m. bo ob 18. uri predaval 9
dvorani št. 79 justične palače g. unlv. prof. dr. Rudolf Sajovic o temi: »Tožbe o ci.H-Lopravnin zahtevkih, o katerih je od oč že upravno oblastvo«.
o— Pogled v sodobno Turčijo je naslov predavanja, ki ga bo imel urednik ln publicist g. Božidar Borko jutri, dne 26. t. m. na Ljudski univerzi (Kongresni trg, mala dvorana Filharmonije). Začetek ob 20. urL Vstopnine nI.
n— Treznostnl teden bo letos, kakor smo obveščeni, od 30. marca do 6. aprila. V Ljubljani bo v nedeljo v frančiškanski dvorani ob pol 11. treznostna akademija is občni zbor društva treznosti.
Fotaamaterji!
to morate vedeti, da Vam razvija
kopira in povečava najhitrejše, najlepše po stari ceni
FOTO TOURIST Aleksandrova 8.
LOJZE 6MCC
AMATERJEM izven Ljubljane pošiljam« filme poštno obratno to je. ako dopoldne film sprejmemo, ga zvečer že odpošljemo.
Poizkusite enkrat tudi VI!
u— JNAK Edinstvo. Drevi ob 18 odbo-
rova 9e a.
u— Združenje krojačev, krojačie ln sorodnih obrti v Ljubljani priredi v sredo 25.
t. m. ob 20 uri v restavracijskih prostorih hotela »štrukelj« članski sestanek. Na sestanku bodo razpravljali o važnih obrtniških zadevah. Vabljeno je članstvo, da se sestanka polnoštevilno udeleži. Zadružni načelnik: Možč.
u— Združen'e prevoznikov v Ljub'janl opozarja vse svoje cenj. člane na glavno letno skupšrino. ki bo 29. t. m. ob 19 uri v salonu prj Keršiču, Celovška cesta 36 Uprava.
u— K spremembi posesti, navedeni v sobotni številki nam je sporočil g. Golob sta-ninar s Cankarjevega nabrežja, da ni točna navedba, da bi bil on kupi! od ključavničarja Grošičaria hišo v Kladezni ulici št. 2. Kupec je druga oseba.
u— Pogreb M*irl;e Culkar:eve roj. Av-šičeve bo danes ob pol 6. uri z žal. kapele sv Andreja (ne ob pol 5. uri, kakor navaja smrtno na namlo). (—)
u— Sklad prof. dr. Pavla Grošlja. Na-mestu venca na grob pokojne ge. J"re Branč^ve so poklonili prij-tjlji g. u~lv. asistenta g. Janka Brane? zn-s k 220 Din skl~du p of dr. Pav'a Gro:;l a Z? sklad so razen že imeno- anih dar^vaH: neimenovani krožek prijateljev dr P Gr^-a 500 Din. mr. ph. Ramor r:ud"lf 90 Din dr p-m-ce Pavei. Krani, 50 Din ar A. Zupanč č, advokat, Trebnje na Dolenjskem 50 Din, JeJačm Ivan. ve'et'govec 10n0 Din prof. Franc Do'ž~n 120 Din. p of Mod^r An on, Št. Vid nad L-ubM-no. 80 Din, Verbič Jo-sip pref. v p., 100 Din.
T
a— Razdeljevanje ž-vilsk h nakazn'c. V snvslu raz g! ara me-tnega preskrboval e-ga urada bedo razd Ijcvali v četriek 27. marca žl Tske karte za sl-de^e u' ce: V dekliški ljudski šoli v Mik ofičevi 1 za Gcs-osko. Gregorčičevo. Je-ko o. Jurč Č3-vo, Ključavn čarsko ulico ter Livado, v dekliški ljudski šoli v Razlpgovi ul ci za Ci-ril-Metodovo, Cvetlično. Franči kansko in Ločko ulico, v dekliški ljudski šoli II v Raz\agovi ulici za Kavniško, Kocenovo, Kopern'kovo. Kralja Marka, Kremplovo, Motherjevo, Plinarni'ko, Predilniško Prln-e povo, Prištino, Trd novo ln Wll-onovo u,:co ter Oreško nabrežje, v deški lordski šoli v Gosposvetskj ul!ci za Korošč»vo, Kralj Matjaževo, Medvedovo, G^posvet-sko ln Nekrepovo ulico ter Na poljani, v dekUšk® ljudski šoli v žolgerjev® ulici za Betnavsko in Dvofakovo. v d^ški ljudski šoli IV na Ru?k! cesti pa za Mete!kovo, Verstovškovo, Wolfovo, parmovo, Popovi-čevo in Pohorsko ulico ter Ob železnici.
a— Nov sneg je pobelil vrhove Pohorja in Korj°ka. Zaradi tega je tudi temperatura precej padla.
a— Šahovske novice. V tekmovanju za prvenstvo Slovenske šahovske zveze se je vršila v nedeljo popoldne v prostorih hotela »Mariborski dvor« revanžna tekma med šahovsko sekcijo SK 2e!ezn; Carja tn šahovskim klubom UJN2B »Vidmar«. Tudi tokrat ie zmagal SK železničar, in sicer z rezultatom 5 3, tako da pojde SK železničar v semifinale s Celjskim šahovskim klubom in s pomembno zmago nad >Vld-marjem« v razmerju 10 in pol : 5 in poL Rezultati revanžne tekme so bili sledeči: Babič (Ž) : Marvin (V) 0:1. Vidovič (2) : Lukeš st (V) 1:0, Eiletz (2) : Kukovee (V) 0:1, Regoršek (2) : Gerželj (V) remis, Maroti (2) : Kuster (V) remia, Knechtl (2) : Lukeš ml. (V) 1:0. Poray (2) : Peče (V) 1:0. Eferl (2) : Nosan (V) 1:0. Prva senvfinalna tekma za prvenstvo Slovenske šahovske zveze bo v nedeljo 6. aprila v Mariboru.
a— Iz gledališke pHarne. Danes popoldne prinaša mariborsko gledališče B»ne-detijevo komedijo »Dva tucata rdečih rož«. Ker bo to zadnja predstava te fine in zabavne Igre. se na to posebej opozarja. Veljajo zn žane cene. — »Doroteja Anger-mannova« — hči šlez. p-s'orja — j» ena tistih svojevrstn h Ha p'mannovih dr"m, v katere je avtor, ki je obenem priznan tudi kot plsatell utopist*čnlh ln m«sMčnlh romanov, prav pos-bno vtVn'1 pečat svoje osebnosti. Vsebina te mestoma pretresljive drame je skozi vseh pet dejani zelo napeta in predvaia živ roman na odru.
a— Zdravniško službo za nu 'no pomoč članom OUZD ln svojcem v šj v neodložljivih primerih ln v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika danes v torek 25. t. m. p. dr. Stan'slav Lajevec. Mar bor, Klavniška ulica 7.
a— 8okol n Pobreije vabi svo4e č'an-slvo na predavanje o dc-i. kiscljl ki bo o »redo 26 t. m. or. '9.30 v dvj an« jo-breškega kina.
a— Požari. V 6ik"lah na Dravskem polju je ogenj uničil gospodarsko poslopja posestn'ka S'mcna Hergana ki trpi zaradi požara okoli 70.000 d'n škode V Snod^jl Novi vasi prf S'ovenBki Bistrici je do tal »gorela domačija pos^tnice Marije Jerov-škove, ki je oškodovana za preko 604)00 Din.
a - Trg«v*k» ta obrtptšfcs_______
gajna v Maribora je imela U dni svoj
redni občni »bor, ki ga je otvoril ia vodil zaslužni predsednik g. Vilko Veixl. I* poročila marljivega tajnika g. F. žnidarite
je razvidno, rU posluje blagajna i*, nad 15 'et v vsesplošno zadovoljstvo svojih članov in je edina socialna io humanitarna stanovska ustanova te vrste v naši državi. V teku lSIetnega poslovanja je isplatela Skupno 1,917.604 Din za razne stroške zdravnikov, zdravil, bolnice, sanatorijev in zdravi :išč. Bolniški sklad izkasuje 189.310 Din dohodkov, izdatki pa bo znašali 58.377 Din Za zdravnike, 34.770 Din za zdravila, 18.107 Din za bolnico ln sanatorije ter 36.014 Din za upravne stroške. Aktiva je znašala ob koncu preteklega poslovnega leta 303.665 Din. V smislu predpisov zakona o gospodarskih zadrugah je občni zbor soglasno sklenil, da se naslov Trgovska in obrtniška bolniška blagajna v Mariboru preoanovi v »Trgovsko in obrtniško bolniško društvo«. Volitev letos ni bilo.
ar- Pregled motornih vo»'l. Predstojni-Itvo mestne policije v Mariboru opozarja, da bo pregled š« nepregledanih motornih vozil za Maribor-mesto dne 26. marca ob 15. v garažah Mestnega avtobusnega podjetja na Tržaški cesti. Oni. ki bodo vozili z nepregledanimi motornimi vozili, bodo kaznovani v smislu uredbe.
a— Težka prometna pe^rete s« j« pripetita na Kralja Petra trgu. Sp'aSil se j« namreč konj posestnika Marka Klemenčiča iz Metave. ki je dirjal okoli prometnega otoka ter podrl žetezničarjevo vdovo Ivano Pintaričevo, ki je obležala z zlomljeno nogo in težkimi notranjimi poškodbami. Konj je ratem zdirjal proti Ruški cesti, kier s« je voz, v katerega je bi! vpreien konj. prevrn 1. llletni Ivan Klemenčič, ki jc sedel na vozu, »e je poškodoval na glavi in rokah. Plnteričevo in malega Klemenčiča so reševalci odpremili v bolnišnico.
Iz Celja
e — Sneg je v ponedeljek zjutraj po-bei.ii vrhove okrog Celja. Tudi v Celju je zjutraj snežilo, vendar pa je sneg »proti skopnel. Ozračje je spet motno ohia-
dUe°_ Umrl je v nedeljo na Krekovi cesti 21. v 83. letu starosti g. Feliks Mabor,
učitelj v p. in bivši blagajnik Ljudske posojilnice v Celju. Pogreb bo jutri ob 16. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojnemu bedi ohranjen blag spomin, svoicem naše iskreno sožalje!
e— Ljudsko vseučilišče. V risalnid meščanske šoie bo predaval v četrtek 27. t m. ob 20. g. Slavko Smolej z Jesenic o temi »Za cvetjem preko Karavank v Julijce« m predvajal svoje mojstrske barvne posnetke planinskega cvetja in najlepših delov Karavank in Julijcev ob najrazličnejših dnevih in letnih časih. Prijateljem narave in planin se obeta užitek, kakor ga v Celju še nismo bili deležni.
e — Žerjav mu je odtrgal roko. V premogovniku tvrdke »Bohemije« v Osenci pri Celju se je v soboto popoldne težko ponesrečil 29 letni rudar Ivan Petek iz Zagrada pri Celju. Pri delu ga je zgrabil žerjav in mu odtrgal levico nad komolcem. Nesrečneža so oddali v bolnišnico.
e— Živa bakla. Pri Sv. Roku blizu Rogatca se je 12 letna posestnikova hčerka Matilda Mordejeva v soboto doma preveč približala zakurjenemu štedilniku. Deklici se je vnela obleka. Plameni ao pri2adejali deklici hude opekline na spodnjem delu telesa. Ponesrečenko so prepeljali v bolnišnico.
e — Usoden prepir zaradi mejnika. V Gabercah pri St Janžu na Dolenjskem sta se v soboto okrog 18. sprla zaradi mejnika 38 letni posestnik Josip Bec in njegov sosed Janez Mavzer. V prepiru je Mavzer pograbil kamen, ga zagnal v Beca in mu polomil več reber. Beca so oddali v bolnišnico.
e — Vrat si je prerezml. V nedeljo okrog 19. si je 20 letni dninar Josip O. s Sp. Hudinje pri Celju ob potoku Hudinji pre-rezal z nožem vrat Obupanca so prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnišnico. Njegove poškodbe niso smrtneme-varne. Kaže, da je izvršil dejanje zaradi družinskih razmer.
e— Kazen za roparski napad. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v ; Celju se je zagovarjal 21 letni, na Vran- • sko pristojni Matija Piki, delavec brez stalnega bivališča, zaradi razbojništva. | Piki je bil obtožen, da je lani 1. oktobra ; okrog 19. v bližini potoka Boljske za pokopališčem na Vranskem napadel delavca Ivana Zorka, ga pobil s kolom na tla, mu pokleknil na prsi, ga zgrabil z eno roko za vrat, z drugo pa mu vzel iz hlačnega žepa in denarnice 22 din drobiža, nato pa izginil. Piki je zanikal dejanje tn izjavil, da je bil v kritičnem času pri svoji teti na Vranskem. Zorko pa je pri soočenju potrdil, da je bil napadalec Matija Piki, ki ga je bil pri napadu točno spoznal. Piki je bi! obsojen na l leto in 4 mesece strogega zapora.
Iz Kranja
r— Koncert kranjskega pevskega zbora
v Narodnem domu ie dokai lepo uspel Od lanskega leta smo opazili velik napredek. Koncert ie bil dobro obiskan ln ie bil tM-deljen v štiri dele. Prvi del ie obsegal narodne pesmi »O zlati kapljici«, drugi narodne liubavne pod naslovom »Ne morem za te«, tretji del pa umetne narodne s tenorskim in baritonskim solonv V zadnjem delu ie sledila narodna pod nas'črvom »Za dobro voljo«. Občinstvo je ibor io oevo-vodjo po vsaki pesmi nagradilo s topUmi aplavzi. Poudariti moramo, da le Zb"w sedai na višku, tako glasovno kakor tudi harmonično. Predvsem ga odlik"je ubranost in pa jasna lzgovor'ava. Za užitek, ki so nam ga pevci pripravili. smo jim prav hvaležni!
• Ušu Sibirije se bedo menda kjnalu Cule ' setve satih strelcev.
z— mwri>»»| tstnf gasilskih čet zagorskega okoliša ie bil v četrtek SO. t m. zaključen. Predavanja ie imel ban. zdravnik g. dr. Gram. Za izpit ae Je prijavilo 26 oseb od 1<M obiskovalcev, ki so se predavanja udeleževali, pri izpitu ie bilo ca le 20 navrcčih Izpitu je predsedoval predsednik grenke gasil, župe g. Dolinar. Zanimivo je. da so prav dobro odgovarjali člani izven Zagorja. Namen tečaja je bil do-
Midi,
s— Zsgorjanl se kar trikrat porom al i »Veselo botjo pote. Zagorsko aokolsko gledališče je posrečeno pripravilo igro »Veselo božjo pot«, za katero je bilo ogromno zanimanje. Pri treh prireditvah je bilo polno občinstva, ki se j« dobro razvedrilo. Številni obisk ni bil všeč nekaternikom, ki so se celo spodtikali nad igralci. Vendar so igralci ne glede na čenče ponosno odigrali svoje vloge. Tudi ne smemo pozabiti režiserja ln imenitne seenerije po načrtih Vala Bratine. Naša marljiva sokolska gledališka družina naj nas spet Čimprej razveseli s kakšno privlačno novostjo. Zanimanje, vzbujeno za naš oder v širših krogih, naj ne preneha.
ir— Zbirka za zimsko pomoč, je dosegla znesek 10.283 din. Odbor je nakazal šolam v Zagorju in Toplicah po 1000 d n. meščanski šoli pa 500 din Za ostali znesek se bodo nakupila živila, ki bodo ra zdel je a med najpotrebnejše Pri tej razde" itvi je bilo zopet nekai najbednejših predrtih.
Iz Krškega
k— Podražitev elektrike. Podražitvi mesa, ki je itak močno prizadela okolišno prebivalstvo, se Je sedaj pridružila tudi podražitev električnega toka za 1 din po kw.
k— Pasji kontnmac. že 4. marca se je pojavil v Zabjeku pri Sv. Križu zvečer neznan pes, pri katerem se je ugotovila steklina. Pes je tedaj neznanokam Izginil. Dne 19. t. m. pa se je pojavil v Zasapu pri I Leskovcu zopet stekel pes, ki je ugriznil J več priklenjenih psov. Opozarjamo vse ! lastnike psov na razglas sreskega načel-stva v Krškem, po katerem morajo biti v«i psi priklenjeni in zavarovani pred napadom steklih psov. Določene so visoke kazni za neizvršitev te naredbe.
! Iz življenja na deželi
! SENOVO. Krajevni odbor Jugoslovanske unije za zaščito dece na Senovem se zahvaljuje rodhini Senica, Domžale, za pok'o-njenih 300 Din namesto venca pok. Jožku Senici. (—)
Lepa kulturna prireditev za slromaine obdane
Litija, 24. marca.
Prireditev za zimsko pomoč potrebnih krajanov, ki je zbrala k sodelovanju vsa naša društva, je dokazala, kako je razgibano naše društveno življenje. Prireditev je bila v nabito polni dvorani na Stavbah in so morali mnogi oditi brez vstopnic.
Večer je otvoril s pozdravom navzočim in zahvalo sodelujočim sreski referent za telesno vzgojo g. učitelj Edo Uratnik. Pestri spored je pričel pevski zbor litijske ljudsek šole pod vodstvom g. učitelja Er-nesta Svare, ki je dovršeno zapel Koru-novičevo »Lane in košuto« ter Pregljevi »Dil-dil dudo<* in »Srečali smo mravljo«. Za Glasbeno šolo litijske »Lipe« iz tečaja ge. Franke Levstikove je ljubko zapela mala Baumkirherjeva Elica »Slepčeva pesem", na klavirju jo je spremljala prav tako mala Evica Samsova. Otroški vrtec (ga. Potokarjeva in gdč. Ulagova) je podal živahno, razgibano »Pomladno cvetje« kot rajalni nastop in z baletnim sol o vložkom male Ukmarjeve Majde. Sokol-sko društvo Litija je prevzelo več točk sporeda, med drugim »Hej Slovane« (moški naraščaj našega Sokola je izvajal telovadno točko »Valček« in raznoterosti moškega naraščaja. Telovadke so dokazale vso eleganco, ki jo vzgaja sokolska telovadnica, naraščajniki pa vrhunsko spretnost. Zal je oder na Stavbah premajhen in telovadne točke ne pridejo do takega učinka, kakor bi prišle lahko na prostranem sokolskem odru. Načelnik br. Jože Borišek in načelnica ses. Boriškova zaslužita vso pohvalo.
Mali harmonikarji so rs to prifko nastopili prvič pod vodstvom učiteljice ge. Ive Zupančičeve. Mladi izvajalci, oblečeni v narodne noše, m izvajali nekaj točk skupno; potem pa so se predstavili tudi kot. solisti. Skavt Sipko Sišek in skavtinja Marija Pečkajeva sta podala učinkovit ples. Prekrasna je bila simbolična telovadna točka »Soči«, ki so io izvajale Sokolice v modrih f?m*azijsk;h haljah ob recitaciji Gregorčičeve pesnitve. Glasbeno društvo »Lipa« je pod vodstvom ravnatelja meščanske šole g. Roica izvajalo dovršeno tr! skladbe in sicer Venturinijevo »Tržaško«, našega domačina Petra Jereba »Vzdih* in Nedvedov »Nazaj v planinski raj«. ljudska šo'a je podala Času primerno deklamacijo: »Pouk o kruhu«.
Po odmoru so diletantle Prvw*tr<e«?a društva. Fantovskega odseka in Dekliškega krožka izvajal! v režij! g. Prettneria spevoigro »Čevljar !n vrag«. Vsa Drire-ditev je bila dostojen prikaz, kaj zmorHo naši poed'nri in vsa litijska društva. Uspeh je bil močan.
. Traviate, v kateri je postala pri našem ' opernem občinstvu posebno popularna. Gjungjenčeva je postavila z Vloleto pretresljiv lik nesrečne ljubeče žene, v katerem je nadkriiila vse svoje prejšnje stvaritve. Vse ljubitelje njene umetnosti, opozarjamo, da se bo vršila predstava drevi izven abonmaja. Alfreda bo pel Franci, očeta Janko.
Opozarjamo na proslavo 251etnice umetniškega dela dirigenta Nlka fitritofa, ki bo 28. t. m. v operi. Uprizorili bodo Bizetovo Carmen s Gjungjenčevo kot Carmen in Nollijevo kot Micaelo. Rezervirane vstopnice je dvigniti do danes opoldne pri dnevni blagajni, od srede naprej bodo ostale na razpolago drugemu občinstvu.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Torek, 25.: Na Trški gori.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Torek, 25. ob 15.: Dva tucata rdečih rož. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20.: Telovadna akademija ZFO in ZDK.
R
I
Torek, 25. marca.
Ljubljana. 9: Napovedi, poiočila. — 9 15: Verski govor. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 10: Kar želite, to dobite (plošče po željah). — 10 45: Kmečki trio. — 11 30: Koncert pevskega zbora Drž. učiteljišča. — 12 30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Veseli zvoki (radijski orkester). — 17: Kmetijska ura: Kako pridel?mo zelenjad za dom (g. ing. Jeglič). — 17.30: Citraški dueti. — 1815: Materina pot (člani Rad. igralske družine). — 19: Napovedi, poročila. — 19 25: Nac. ura: Slovensko gledal šče ln vzajemnost med Hrvati ln Srbi (g F Go-vekar). — 19.40: Praznični koncert: gdč. Kušejeva ln rad. orkester. — 21: Plošče. 2115: Cimermanov kvartet. — 22: Napovedi. poročila. — 22.15: Resna orkestralna glasba »plošče).
Beograd. 19.40: Jugoslovanske pesmi. — 21.10- Godalni kvartet. — 22: Simfonična glasba. — Zagreb. 20: Rezervirano za prenos. — Praga. 20.05: Dvof dkova glasba. —
22.30: Češka glasba. — 28.30: Vesela mu-zika. — Sofija. 20: Ruske pesmi. — 20.45: Turška glasba. — 22.45: Panter glasbeni spored. — Berlin. 19.15: Orkester in solisti. — 21.10: Drobne melodije. — 23.15: Nočna oddaja. — Rim. 20.10: Koncertni večer. — 22.10: Lahka glasba.
Sreda, M. marca
Ljubljana. 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: VeseM zvoki (p'ošče>. — 12: Pisana šara (ploSče). — 12.30: Porodila. objave, napovedi. — 13.02: Klavirski koncert ge. prof. Silve Hrašovec. — 14: Poročila. — 17.30: Mojstri harmonike (p'o-šče). — 17.45: Mlad nska oddaja. — 19.40: Turizem v slovenskih dfželah (J Sottler).
—	19: Napovedi, poročila. — 19 25: N3C. ura: Vojaška oddaja. — 19 40: Plošče. — 20: Koncert zbora Glasbene Matice vmes predavanje g. K. Mahkote. — 21: Simfonična glasba s plošč. — 22: Napovedi, poročili.
Beograd. 20: Prenos opere iz Nar gledališča. — Zagreb. 20: Koncert po željah
—	21.30: Narodna glasba. — 22.15: Ples.
—	Praga. 20 35" Zborovsko petje. — 22.30: češka glasba. — Sofija. 20: Orkestralni koncert. — 21.30: Lahka godba in ples. — Berlin. 1915: Pester glasbeni spored. — 23.10: Nočna oddaja. — Rim. 19.45: Simfonični koncert.
Kinematografi
Kranj. Kino Narodni dom prikazuje danes senzacionalni madžarski fflm sčrni diamanti« po romanu Mora Jokaja (—)
Bled. Zvočni kino bo predvajal danes popoldne in zveCer tCreh iz preteklosti« Igrata Mickey Roonev ln Wa'lace Beery kot dva vesela vagabunda. (—)
JpVn'ee. Zvočni kino Radio predvaja danes ob 15. in 20 uri velefilm -Polnoč-* V glavru vlogi Claudette Co'bert in Don Amecne Med dodatki kulturni Mm in tednik. Sledi češki velefilm »Plakajoče gosli* (—)
Sevnica. Zvočni kino predvaja dan«»s krimfna'ni film »Orla kov e roke«. Peter Lorre (Mr. Motto.) (—)
ŠPORT
10 iger je dobila Ljubljana
ln lamo tri točke Je spravil Zagreb v medmestnem
bUJardnetn dvoboju
O blljardsketn dvoboju med Zagrebom in Ljubljano, ki je bil v soboto in nedeljo v krasno opremljeni biljardnici kavarne »Zvezde«, smo na kratko poročali deloma v nedeljski izdaji našega lista, končni rezultat — ki je bil, kakor znano, na velikem biljardu 6:2 in na malem 4:1 v korist Ljubljane — pa je objavilo po-nedeljsko »Jutro«. O zanimivem poteku tega turnirja, ki je oba dni privabil v udobne igralne prostore mnogo občinstva, srno prejeli še naslednje podrobne podatke:
NA VELIKI DESKI
se je Igralo do 200 poenov in so se posamezni dvoboji končali takole:
Eisenbart (Lj)—Domač iZ) 200:177 in 200:170, Orehek (Lj)—Čerkue (Z) 200:166 in 200:74, Sevnlk (Z)—Vesel.v (Z) 122:200 in 95:200, Sivic (Lj)—Dragutinovič (Z) 200:181 in 200:133.
Najbolj zanimivi in tehnično najbolj precizni sta bili obe partiji Eisenbarta, ki je s svojo mirno in premišljeno igro pokazai velk napredek na tem biljardu. Njegov nasprotnik je igral precej ne i vozno in očitno nI bil »pri sunku«. Vsekakor smo od njega kot enega od prvakov v kader igri pričakovali več ln tudi kako večjo serijo. Orehek je s čerkučem dosegel najboljši pov-preček dneva (5.26) ter tudi postavil serijo 31. Sevnik je izgubil proti odličnemu Veselemu, ki ima krasno mehko igro in bo gotovo še postal igralec velikega stila. Med našimi je presenetil Slvic, ki je z Draguti-novičem odigral eno najlepših iger in postavil tudi največjo serijo (32), tako da Dragutlnovič kljub lepi igli ni mogel uspeti.
NA MALI DESKI
se je igralo do 500 poenov in so bili izidi petih partij naslednji: i Orehek (Lj)—Veseli (Z) 500:375 (pov-prečka 21.50:16.30, Eisenbart (Lj)—Domač (Z) 500:289 (p. 27.77:1608), inž. Bricelj (Lj)—čerkuč (Z) 500:312 (p. 16.40:14), Bortoncelj (Lj)—Dragutlnovič (Z) 500:271 (p. 13.51:7.33), Pevalek (Lj)—Pernica (Z| 480:500 (p. 7.26:7.58).
Najmočnejša igralca obeh moštev, Orehek iz Ljubljane in prvak Zagreba Vesely, sta predvedla krasno igro in stresala serije preko 50 kakor iz rokava. Orehek je pokazal, da je nevaren nasprotnik za najboljše igralce, tako da ni mogel proti nJemu kljub vsem vrlinam uspeti niti Vesely, ki je s svojo tehniko prav zadivil gledalce. Igra je bila do konca skrajno napeta, dokler je nI Orehek s končno serijo 53 odločil za Ljubljano. Eisenbart je še vedno, čeprav nI več v nekdanji formi — nepremagljiv na domačih tleh. S svojo mirno in pre-prečljivo igro je Domca pustil daleč za seboj. Postavil je tudi največjo serijo (84) ter dosegel najboljši povpreček (27.77). Tretji Ljubljančan inž. Bricelj je ponovno dokazal da je igralec velikega formata in bi z več treninga lahko odpravil še močnejšega nasprotnika. Bertoncelj je z lepo igro sigurno premagal Dragutinoviča. medtem ko je Pevalek zn 20 poenov zaostal za Pernico in mu prepustil edino točko za Zagreb.
Končna izida na obeh biljardih, ki sta prinesla 10 zmag Ljubljančanom in samo tri točke Zagrebčanom, sta za naše biljar-diste nadvse laskava. Zagrebčani bodo morali v bodoče kar najbolj resno računati z biljardsko konkuienco med Slovenci.
ŠsSerski tečaj Avfzklnba
Slovenski avtomobilski klub priredi v kratkem Se en tečaj iz teorije — in po možnosti tudi iz prakse — o avtomobilu
Nai* *led»**$č
lz Zagor|a
z— Občinski proračun sprejet. Na nedeljski občinski seji je bi! občinski t"Poračun soglasno sprejet. Odbornik g Arh je podal svojo izjavo, pa je bil ostro zavrnjen Končni obračun dohodkov in stroškov za letošnjih 9 mescev ie naslednii: osebni izdatki din 229.537. matsrialni izdatki d'n 1.169 621
z— Novo vodstvo Strelske drnftlne. Po premestitvi inšpektorja inž. Josipa Mastna, ka v Ljubljano, ki je bil ustanovitelj ia predsednik zagorske strelske družine, je bil za predsednika izvoljen inž. Branko Tancig. Tajništvo bo še naprej vodil Matko Suiln, blagajno pa Franc Renčof. V oko-
D K A M A
Torek, 28.: Brez tretjega. Red torek. Gostovanje Vike Podgorske in Hinka Nu-čiča, članov zagrebške drame. Sreda, 26.: Brez tretjega. Red sreda. Gostovanje Vike Podgorske in Hinka Nu-čiča.
Četrtek, 27.: Zaprta vrata. Red Četrtek.
Konflikt med (Jabesomnlm možem in cvesto tepe, ki ga je tekala in ki se povrne osem let po koncu svetovne vojne, je vsebina Begovičeve dram« »Brez tretjega«. V »jej gostujeta člana zagrebškega Narodnega gledališča, Vika Podgorska in režiser Hinko Nučift. Veliki uspeh njunega gostovanja priča o njunih umetniških kvalitetah.
O r E R A
Torek.	Traviata. Izven. Gostovanje
beograjske sopranistke, Zlate Gjun-gjenčevs. Sreda, M.: zaprto četrtek, 27.: zaprto.
Zlato Gjungjenčeva, ld je prispela v Ljubljano, da bo pela v priliki 251etnice umetniškega dela Nlka fitritofa, dirigenta naAe opere, naslovno partijo v Bizetovl operi »Carmen«, pri kateri bo sodelovala Alda Nonljeva kot Micaela, bo pela partijo
Slovenski avtomobilski klub bo v kratkem priredil svoj drugi šoferski teCaj za člane ln članice. Predavanja o teoriji in negi avtomobila, o policijskih predpisih in pravilni vožnji se bedo začela v kratkem in trajala nekako 6 tednov. Glod? praktičnega dela tečaja pa zaradi težav, ki so v zvt -zi z nabavo pnevmatik in goriv, ni mogoče. zagotoviti udeležencem tudi ta del pouka. Pač pa bo Slak po možnosti poskušal rešiti tudi to vprašanje in bodo udeleženci ob koncu teoretičnega tečaja obveščani o nadaljnjem sporedu.
Slovenski avtomobilčki klub se jc odločil. da priredi vsaj teoretični del tečaja, krr se zaveda, da je treba dati možnost1. da se smisel za motorizartjo in avtomobilizem čimbolj širi. Pravilno rezumevanje vseh teh vprašanj ni samo važno za bodoči kader
naših vozačev, temveč za vsakogar. Avtomobilizem je važen faktor sedanjosti; če ga bomo obvladali bomo pripravljeni tuoi za bodočnost.
Slovenski avtomobilski k'ub je pred odločitvijo. da priredi svoj drugi šoferski te-čnj tudi pretehtal pomisleke, ki so bili od nekaterih strani izrečeni v zvezi s prvim tečajem. V zvezi s tem ugotavlja klub, da v smislu svojih pravil in v okviru možnosti prireja tečaje za izobrazbo vseh, ki se za avtomobilizem zanimajo, na izdajanje vodniških izkaznic za samovozače in poklicne šoferje, pa seveda nima nobenega vpliva, čeprav stremi za tem. da bi bil ka-d"r vozo^ev čim večji in je glede tega v v-Ha vi posebna uredba o šoferskih izpitih.
Pobreška ClavIJa
pred petletke
Nedeljski občni zbor je pokazal lep napredek
in.ij-ibor, 24. marca Občni zbor SK Slavke na Pobrežju .ie bil včeraj dopoldne. Otvoril ln vodil ga je predsednik Konrad Pajer, ki je v svojem poročilu orisal težave, ki jih ima klub zaradi pomanjkanja lastnega igrišča. Pobreška občina sicer že dlje obljublja športnim klubom primerno Igrišče, vendar še nI videti, da bi se te obljube v doglednem času uresničile. Iz tajniškega in tehničnega poročila. ki ga je podal Rudolf Kocbek, je razvidno, da šteje klub 110 rednih in 37 podpornih članov. Lani je SK Slavija na športnem polju dosegle lepe uspehe. Blagajniško poročilo, ltl ga je podal g. Jur-kovič, Izkazuje 4606.75 Din dohodkov ter 4130 Din izdatkov. Vrednost Inventarja se je povečala od 5.000 na 10 000 Din. Klub je danes brez vsakih dolgov.
Pri volitvah je bila izvoljena naslednje uprava: predsednik K. Pajer, podpredsednik Ivan Savlnšek, I. tajnik Franc Pečar. II. tajnik F. Bukovič, I. blagajnik M. Ki-
f tak. II. blagajnik J. Regul, gospodar F-| Kete, R. Kocbek ln J. Dasko odbornika. V nadzornem odboru sta K. Stržlna ln D. Vez-jak, v razsodišču pa J. Bajer in F. Legan.
Ob letošnji klubovi petletnici bo prirejen velik nogometni turnir. Pri slučajnostih so občni zbor pozdruvili gg. Mihelak za MNP, Jenko za SK železničar, Mlhe.lač za Bratstvo. Strnad za Del. kol. društvo in Kltak za Kol. društvo »Pobrežje«.
Razpis
teka čez. drn In strn za prvenstvo Maribora
^SK Mar*>-on <r.i.»oru priredi v nedeljo. dne 30. t m., ob 10. tek čez drn in strn za prvenstvo Maribora 1941 za moštva in poedince. ločeno za seniorje in juniorje C in B.
Proga je dolga okoli 1.500 m. Seniorji tečejo progo 4-krat, t J. okoli 6000 m, juniorji C dvakrat t j. okoli 3000 m, juniorji B pa enkrat t J. okoli 1500 m. Tekmovanje bo na odprtem terenu. Nastopno mesto in cilj pri gostilni Merdaus na Koroški cesti v Mariboru. Pravico tekmovanja imajo verificirani atleti mariborskih klubov. Tekmovanje se izvede po pravilih in pravilnikih SLAZ.	I
Nagrade: L moštvo eeniorjev, junior-jev C in B prejme diplomo; prvi senior, junior C in B prejme plaketo, II. in III.
senior, junior C m B prejme diplomo. Zmagovalec v vsakem razredu prejme naslov: »Poedinec - prvak Maribora 1941 v teku čez drn in strn za razred...«. Zmagovito moštvo vsakega razreda &i pribori naslov: »Prvak Maribora 1941 v teku čez drn in strn za razred...« Zmagoviti klub prejme naslov: »Prvak Maribora 1941 v teku čez drn in strn. Za določitev moštev v vsakem razredu pridejo v poštev oni tekači, ki bodo priepeli na cilj v času zmagovalca, ali v času, ne slabšem kakor 20/c od zmagovalca. Zmagovalec prejme toliko točk, kolikor prispe na cilj tekačev v določeni meji 20'o. Vsak naslednji prejme točko. V vsakem razredu tekmuje poljubno število tekačev. Vsak klub mora nastopiti pri klubskem prvenstvu v vseh treh razredih. Vsak tekmovalec naj prinese s seboj krstni list ali drugo verodostojno listino, s katero lahko dokaše, na zahtevo vodstva tekmovanja, rojstne podatke.
Prijave s priloženo prijavnino Din 10 za moštva ter D:n 5 za poedinca je poslati na naslov: SSK Maraton. Maribor. Koroška c. 26-11. najpozneje do petka 28. t. m. Prijave brez prijavnine. kakor tudi naknadne prijave, se ne bodo upoštevale.
P. S. Razredi: Seniorji: letnik 1922 in starejši: juniorji C: letnika 1923-24: juniorji B: letnika 1925-26.
Razpis
propagandnega tekmovanja v rross-countrvju na Jeserj.cah
SK Bratstvo na Jesenicah priredi v nedeljo dne 30 t. m. propagandno tekmovanje v cro6S-countrvju. Start in cilj bosta na igrišču SK Bratstva. Dolgo- in srednje-progaši tekmujejo na 6 km, sprinterji m novinci pa na 2.5 km dolgi progi. Proga poteka z igrišča proti Hrušici in nazaj. Vsaka skupina se ocenjuje posebej.
Pravico nastopa imajo vsi verificirani atleti klubov, ki so člani SLAZ. v skupini novincev pa samo oni, ki niso člani nobenega kluba.
Trije pivoplasiranl tekmovalci iz vsake skupine prejmejo diplome.
Prijave je poslati na naslov: Jakob Kvas, Jesenice, Slomškova 5. do 29. t- m.
Razpis
table-teniškega turnirja za II interno prvenstvo Slovenije
Turnir bo v dnevih 29. in au t. m. v telovadnici ženske real. gimnazije na Poljanah. Igra se v soboto od 19. do 22. za moštva in v nedeljo od 9. do 12. ter od 14. do zaključka turnirja.
Prijave se sprejemajo do 28. t. m. na naslov STTZ. žrebanje bo v soboto poi ure pred pričetkom na prireditvenem prostoru v prisotnosti kapetanov osdelujoCin klubov. Pravico sodelovanja imajo samo klubi, včlanjeni v STTZ in njih verificirani igralci Vsi igralci, ki so se prijavili, morajo brezpogojno plačat prijavnino, ne glede na to, ali igrajo ali ne. Nastopajoči morajo oiti vodstvu na razpolago. Igrati moraji vsi v copatah.
Discipline: moštva Din 30.—, seniorji Din 15.—, juniorji Din 10.—, gospodje v dvoje Din 20.— , dame Din 12.- -, mešani pari Din 15.—.
Protesti se uvažujejo le v pismeni obliki najkasneje pol ure po odigrani partiji s priloženo kavcijo Din 30.— ki se vrne, če se protestu ugodi. Zmagovalci posameznih skupin prejmejo umetniško izdelane diplome in naslov slovenskega prvaka drugoplasiranl pa diplomo.
Prireditelj si pridržuje pravico morebitna izpremembe.
Razpis
skakalnih tekem SK Ilirije \ P!an;ci
s>K lunja razpisuje za neueljo <>0. t. m. skakalno tekmo na 40 metrski skakalnici v Planici. Pravico udeležbe imajo vsi verificirani tekmovalci SZSZ v seniorski in ju-niorski skupini, kakor tudi predverificira-ni tekmovalci naraščajske in mladinske skupine. Vsi tekmovalci tekmujejo s pravilno opremljenimi skakalnimi smučmi na lastno odgovornost ter po pravilih in pravilnikih SZSZ Zaradi poznega zimskega časa bo tekmovanje predvidoma med 10. do 16. uro.
Prijave, pravilno opremljene z navedbo rojstnega letnika tekmovalcev, je poslati na naslov Kavarna Evropa« do sobote 29. t. m. opoldneva.
ITALIJANSKO DR2. PRVENSTVO
V nedeljskem IX. prv. kolu so bili v tekmah za nogometno prvenstvo I. divizije doseženi naslednji izidi:
Bari - Bologna 1 : 0, Atalanta - Fio-rentina • : 0, Ambrosiana - Novara 0 : 0, Roma - Juventus 3 : 0, Torino - Lazio 1 : 1, Livarno - Napoli 1 : 1, Triestina -Genova 6 : 2, Venezia - Milano 0 : 0.
Vrstni red klubov je naslednji: 1. Bologna 33., 2. Ambrosiana 31, 3. Fioreniina 28 itd. Triestina je na 9. mestu s 23 točkami.
Potrebna ugotovitev. Nekateri včerajšnji listi so komunike vrhovne nogometne zveze o sklepih nedeljske seje glede vstopa Haška v državno ligo izmaličili tako, kakor da bi bili zastopniki Slovenske nogometne zveze v glavnem »zaslužni« za to. da je bila Haškova prošnja odklonjena. Resnica o tem pa je, — in tako je tudi ugotovljeno v prej omenjenem komunikeju, kKsmo ga tudi mi objavili v pond. >.Jutru<\ — da so se jx>vi-Sanju števila udeležencev v državni ligi uprli Srbi, tr.ko da že zaradi tega slovenski zastopniki pri tem sklepu niso več imeli odločilnega vpliva. V ostalem pa v komunikeju nI omenjena še majhna zanimivost v zvezi s tem sklepom, da namreč predstavniki hrvatske zveze sami niso bili sporazumni, naj bi Hašk povečal število zagrebških udeležencev v drž. ligi. Toliko radi ugotavljamo, oprti na izjavo zastopnika £NZ v VNS g. Dinka Buljeviča. ki je bil osebno navzočen na omenjeni seji v Beogradu.
Pokalno tekmovanje Slovenske nogometne zveze. V Guštanju je bila v nedeljo nogometna tekma med SK Slovanom in SK Slovenjem Gradcem, ki se je končala s 6:1 (3:1) v korist Slovana. Sodil je g. Ho-bucher iz Maribora. V Ptuju pa je bil lokalni nogometni »dcrby« v katerem je SK Drava porazila SK Ptuj z 2:1 (1:1). To tekmo je sodil g. Božič.
SK Slavija. Ob pol 11. igrajo Juniorji z juniorji Korotana na igrišču Korotana. Prvo moStvo Igra ob pol 16. z Mladiko na Igrišču Mladike. Prvi naj bodo ob pol 10. v klubski sobi zaradi opreme, I. moštvo pa ob pol 15. ravno tam. Prosim vsi sigurno! Posebej: Klopčič in Kržan.
V zadnjih dneh beremo zopet poročila o nemških napadih na konvoje angleških ladij. Slika prikazuje skupino ladij v spremstvu rušilcev
NAMESTO ANEKDOTE
Neki starejši zdravnik, znan strokovnjak, je vzel za ženo lepo. ampak ne posebno duhovito mladenko. Narodila sta se jima dve hčeri, kateri je oče takole opisal:
»Bi: sem prepričan, da bosta dekleti po dedovali lepoto po materi, pamet pa po cčetu. Toda zgodilo se je narobe! Lepoto, ki je nimam, sta podedovali po meni, pamet pa po svoji materi... «
VSAK DAN ENA
Vitamini za matere in otroke
Odbor za narodno pomoč v Franciji bo začel v kratkem deliti otrokom in materam vitaminske tablete z okusom malinov-ca. Vitamini bodo v prvi vrsti na razpolago otrokom do šestega leta starosti in bodočim materam. Razdeljevali jih bodo zastonj na podlagi seznama, ki ga bo izročila odboru vsaka občina francoskega državnega ozemlja. Na prvem mestu se bodo upoštevali pri razdeljevanju vitaminskih ta blet, ki bodo vsebovale vitamina B in C, matere in otroci v velikih mestih.
Malo ln veliko deževje — Nalivi in pasja vročina
Bitka za Kereu
Potek operacij v očeh astiersškega 5? o vinarja
Pohištvo odnašajo
Abesinija podaja spet aktualna. Iz časa italijansko abesinske vojne se še vsi spominjamo, kakšne vlogo so imeli pri vojnih operacijah v tej deželi »kerempti«, to je deževne dobe. Med tem ko dobivajo nižavski, torej puščavski in stepni predeli obalnih pasov nekaj dežja samo pozimi, ima visokogorski predel
dve deževni dobi,
ki nastopata z največjo točnostjo.
Velika deževna doba obsega tu mesece julij, avgust in september, mala deževna doba pa se začenja v skladu s krajem v marcu, aprilu in maju in traja le tri do štiri tedne.
Pri tem gre le izjemno za stailen dež, ♦emveč s»e zliva voda z neba
v pravih potok i h ki jih spremljata grom in strela. V Adis
Abebi prinaša »kerempt« samo eno nevihto na dan, ki se prične popoldne in traja dve do tri ure. Zjutraj pa sije najlepše sonce. Zelo redko se dogodi, da bi bila že zjutTaj kakšna majhna nevihta.
V abesinski deževni dobi se spremene izsušene rečne
struge v divje veletoke.
mnoga ozemlja pa v neprehodne močvirje. Proti poplavam ljudje ne store ničesar, kajti prebivalstvo ne živi v globok.h, z malarijo okuženih dolinah, temveč na visokih planotah, ki imajo zdravo podnebje in rodovitna tla. Tako predstavljajo negosto-Ijubne in neobljudene doline za vojske na pohodu
izredno težke ovire.
Italijansko vojno vodstvo je deževno do-
Rušilci zapor
Pomožne ladje za odstranfevanje min
VolSram na Portugalskem
Štefani poroča, da se je polastila prebivalstva na Portugalskem mrzlica za vol-framom. V osrednjih in severnih krajih Portugalske so odkrili to dragoceno rudo tn takoj so tisoči kmetov zapustili delo na polju ter se napotili iskat sreče pod zemljo. Zaradi silnega navala je morala nastopiti republikanska garda, kajti moškim, ki iščejo volfram. se pridružujejo tudi žene in otroci, ki nosijo za moškimi vreče z orodjem za kopanje. Vlada je dala najdišča volframa zastražiti.
Tovor smrti
Nemška vojna mornarica razpolaga med drugimj pomožnimi ladjami s tako zvani-mi »rušilci zapor«. Njihova naloga je razvidna iz njihovega imena, že v svetovni vojni je imela takšne pomožne ladje, a med tem ko jih je takrat v diugem ietu vojne zadostovalo 12, jih mora danes zavoljo obsežnih pomorskih vojn h pr zorišč imeti znatno več. Večinoma gre za večje ali manjše bivše trgovinske parnike.
Zapore, ki jih morajo te ladje iskati in odstranjevati, so večinoma minske zapore.
Pri tem delu jim pomagajo iskalci mm in druge specializirane vojne ladje. Samo z brodovji iskalcev min kakršna so rila na
razpolago v prejšnji svetovni vojni. bi proti današnjim zapornim načinom ne ipra-vili ničesar treba je blo pritegniti še mnoge druge ladje. Te bivše trgovinske ladje, ki spremljajo običajno konvo;e tovornih ladij, so pod vojno zastavo, rnaski-rano in primemo oborožene, ker jih naro; otnik pri njihovem delu seveda lahKO ;-moti i napade.
bo že pred petimi leti vzelo v poštev za pohod v Abesinijo in ta sc je začel skoraj istega dne, ko se je v Adis Abeb; zlil zadnji dež velikega kerempta. Britske čete morajo sedaj poskušati da pridejo čim hitreje preko raznte višave Zapadne Abesi-nije, preden začne mala deževna doba resno
ogražati operacije.
Seveda pa so deževja malega kerempta manj huda nego poletno deževje.
Kar se tiče abesinskega jx>Hnebja na splošno, je treba prip< mniti, da se angleški pohod iz Sudana odigrava v ozemlju, ki je 1400 do 2000 m v sok o. torei v višini, kjer je ta čas podnebje milo n zdravo. Nasprotno pa se mc.rajo čete ki oredirajo iz Kenije, boriti že sedaj z vročino, ki je
za naš občutek »p a s j a«.
Angleški vojaki odnašajo pohištvo iz porušenih hiš v nekem mestu
Nemški mornarji
Vsako	podmornico, Id zapusti domače oporišče, spremljajo med vožnje
na morje zaičltna letala ,
»Roke kvišku — sicer ustrelim!«
(» Af tenbladetc)
Podmornica v spremstvu letal
Torpedo zapušča cev
v trenutku napada na sovražno ladjo
se pripravljajo na borbo z angleškimi letali
ttDougias B 19" ima prostora za 125 mož in 18 ton bomb
Departement ameriške vojne mornarice objavlja, da bo v najkrajšem času izvršen poskusni polet čez Ocean z novim bojnim letalom tipa »Douglas B 19«. To letalo se lahko označi za »leteči tank«. Tehta 82 ton ter lahko naloži tovor IS ton bomb. Kot bojno letalo lahko vzame na krov posadko 125 popolnoma oboroženih mož.
»Douglas B 19« je opremljen s štirimi
strojnicami na električni pogon, ženejo ga štirje motorji, ki razvijajo 2200 k. s. Letalo se more dvigniti izredno visoko ter vozi z brzino 300 km na uro. S seboj nosi 60.000 litrov goriva. Pilot ima na razpolago napravo za ciljanje, ki z neverjetno točnostjo pogodi objekt na zemlji, tudi če ga vzame na muho iz stratosfere. V Ameriki smatrajo to letalo za pravo čudo vojne tehnike.
rankovski oficirji ameriške vojske nosijo posebno uniformo
Angleški nogometaš ujet
»Giornale d'Italia« poroča iz Albanije, da je v nekem spopadu med dvema angleškima bombnika ter italijanskimi lovci v bližini Havaje pristal za italijansko bojno črto neki ameriški novinar, ki je bil v angleškem bombniku kot opazovalec ter znani angleški nogometni športnik Bastin. Slednji je večkrat igral v teamu angleške državne reprezentance. Bastin je ranjen v nogo in v ramo, toda rani nista hudi.
Nemški vojaki pri transportu granat za letala
Dopisnik ameriške agencije »United Press« poroča lz glavnega stana pred Ke-renom:
Britske, indijske in druge imperijske čete ter svobodna francoska vojska generala de Gaullea operirajo proti Kerenu, katerega brani italijanska posadka 25.000 mož. Ta vojska ščiti 1800 m visoko gorovje na obeh straneh Agordata, od koder drži glavna cesta proti eritrejskemu visokogorju. Italijanske postojanke so dobro zgrajene in ne sestoje samo iz jarkov in strojniških gnezd, ampak jim daje hrbtenico na pobočju stoječa trdnjava iz železobetona. ki je, slično kakor utrdba pri Barentuju, solidno zgrajena in dobro oborožena.
Italijanske postojanke je treba naskako-vati z golim orožjem, kar pa je mogoče šele potem, če je bila topovska priprava dovolj učinkovala. Indijska in britska vojska 6e poslužuje pri svojih podvigih me-
Ronvoj na odprtem morju
gle, podnevi pa se dviga v teh krajih takšen prah in dim, da skoro ni mogoče opazovati učinka metalcev min. Vojaški opazovalec si ne more napraviti sani sodbe o položaju na licu mesta.
Angleška vojska operira s pomočjo tankov, ki omogočajo tudi preskrbo vojaštva v prednjih postojankah. Italijani pridno krušijo skalovje in stene, s katenmi kupi-čijo ovire proti sovražnim četam. Bombniki Royal Air Force letajo nad italijanskimi postojankami v va!o\ '■> ter obmetavajo utrdbe z granatami bombnikom pa sledijo napadi letal s strojnicami.
Isclden t
v ti* li 4 u
slega knilia
V španskem pristanišču Vaienciji jc prišlo minule dni do značilnega incidenta. Posadka neke angleške ladje, ki je vrgla sidro v luki, je metala med ljudi koščke belega kruha, ki ga je izstradana množica lovila. Mornarji so metali kruh med ljudi z vzkliki, da vsamo prijatelji Anglije jedo beli kruh .. Ko so ljudje izvedeli. da mečejo mornarji kruh med prebivalstvo na nabrežju, so se drugi dan zopet zbrali na molu, toda policija je topot preprečila prizore iz prejšnjega dneva. Nato je kapitan neke nemške ladje, ki je bila takisto zasidrana v luki, izročil oblastim nekaj vreč moke s priporočilom, naj spečejo kruh, ki ga ljudje stradajo.
Nov bombnik „JU 88"
Njegova posebnost: avtomatska postrežba
re m ne y£§, zdai izveš:
da bodo Zedinjene države dvignile število svojega suhozemnega vojaštva na štiri milijone mož;
da je Amerika silno poostrila radijsko kontrolo na področju Panamskega prekopa.
da je bivši ameriški posl3nik v Bruslju John Čudnhy. ki je doživel usodne dni lanske nemške ofenzive v Belgiji, prispel v Berlin, kjer se je oprijel novinarskega poklica:
da se je dvema nemškima oficirjema posrečilo pobegniti iz jetniškega taborišča v Kanadi;
da se vrši v Littoriji poseben kolonialni tečaj za oficirje nemške vojske;
da je te dni odpotoval prvi vlak iz Budimpešte proti Moskvi;
da oddaja angleški radio danes vesti v 32 jezikih:
da je ruski aeroplan »SSSR 169« s pilotom čerevičnim prispel na Wranglov otok po 10 ur trajajočem poletu nad Arktičnim oceanom.
Tudi posledica vojne
Nemški listi beležijo, da so v Angliji zaradi pomanjkanja moških začeli uporabljati 16- do 21Ietna dekleta za treniranje dirkalnih konj.
Ob istem času, ko prihaja iz Amerike vest o »letečem tanku«, objavlja berlinski dnevnik sB. Z. am Mittag« poročilo svojega reporterja o obisku v Junkersovih tvornicah, kjer izdelujejo nov tip nemškega bombnika »JU 88«.
Amerika v orožju
Tvornica, ki jo je videl poročevalec, Izdeluje posamične dele novega bombnika, montaža pa se vrši drugje na neimenovanem kraju. Junkersova tvornica zaposluje 10 tisoč delavcev, ki izdelujejo posamezne kose. Posebni delavci izdelujejo samo trup, drugi zopet montirajo aparate, ki omogočajo veliko točnost zadetkov. Najmodernejši tehnični izumi omogočajo posadki novega bombnika, da se lahko povsem prosto kreta ob napadih. Avtomatske naprave, kakršnih si laik ne more niti predstavljati, omogočajo napade v strmoglavem poletu. Pilotu se pri tem ni treba nič truditi, vse se odigrava mehanično. Aeroplan avtomatsko preide v fazo strmoglavega poleta, avtomatsko delujejo zavore za zmanjšanje brzine, avtomatsko se odpenjajo bombe, nakar se letalo zopet vrne v normalen položaj.
Na novih bombnikih bo prostora za Štiri člane posadke: za pilota, radiotelegrafista ,in dva moža, katerih eden bo stregel bombam, drugi pa ostalemu orožju na aero-planu. Sedeži posadke so na poseben način zaščiteni pred izstrelki sovražnih strojnic.
Kultnrni pregled
Premiera „Fausta"
Najboljša in najsamostojnejša Gounodo va opera »Faust«. ki sta ji dokaj od Go-e-thejeve centralne zamisli odmaknjeno besedilo napisa!« Barbier in Caire vsebuje v formalnim in vsebinskem pogledu toliko odličnosti. da je upravičeno postala eno najbolj popularnih del svetovne operne literature. Iz nje veje nežna občutenost. ki ji je dal skladatelj z izrazito razsežno tn pestro melodiko polnega izraza. Preko miselno se razvijajočega linijskega progresa nastopajoči drama t sk i momenti večajo dinamični potek celotne opere in tako dvrgajo močan muzikalni učinek, ki ga je nudil in ga nudi tudi danes »Faust« po širnem muzikal-nem svetu.
V sobotni ljubljanski premierskl zasedbi je pel naslovno vlogo Franci ter jo je prikaza! pevski — zlasti v interpretacij-
skem pegledu. — zelo dobro; manjše motnje s*p!ošne odličnosti njegovega pevskega hka n so ovirale Igralski se je zahtevam Fausta v splošnem pravilno prilagodil, vendar potrebuje v tem pogledu večje spojem sti pevsko in igralsko interpretacijske-ga. da bo mogel prepričevalnost doživetja še dvigniti in mu dati vernejšega izraza. Margareto je pela Vidalijeva. ki se mi je zdela tokrat pevski boljša kot v vlogi Micaele. Višine so ji bile nekoliko si-gurnejše in jasnejše, piani čistejši. Vendar sc še vedno močno izražajo pomanjkljivosti, ki sem ji že omenil: močno vibriranje, ki povzroča videz trganja glasu ;n zmanjšuje možnost izenačenja poedinih registrov, zelo omejena zvočnost tonov in njihovih linij ter ostrost višje ležečih glasovnih nastopov, čeprav bi hotela, vendar ni mogla pevski izrazit' na posameznih mestih potrebne doživljajske moči. zlasti še, ker ie postajal glas v poslednjih dejanjih vedno bolj utrujen in je šc večal težo podajanja bclj kot je intcrpretacijski potrebno-. Pač pa je bilo čutiti iz njenega petja in še bolj iz njene igre prisrčnost, s katero je zajela vlogo in jo skušala podati čim pristnejše. Igralski se ji je to stremljenje kot zelo ugodne učinkujoči odrski osebi posrečilo v dmkajšnji meri 'n je zato v -plesnem nudila zadovoljiv lik Margarete. B' jim se, da utegne naporna vloga Margarete zdravstvenemu napredovanju njenega glasu "kodovati in misilim, da ji je pevski potreben še daljši odmor in šele nato sistematično, / izpolnjevanjem tehničnih pogojev združeno prehajanje k nadaljnemu opernemu udejstvovanju.
Megisita je pedal Po p o v, ki se je pevski v primerjav; s prejšnjimi nastopi očitno izboljšal, predvsem v srednji in nižji legi, ki jima jc kljub trdosti izraza ponovno pridobil preccjšnjo zvočnost; tudi višine so mu nekoliko boljše, vendar še vedno ostre in suhe. Odlično pa je oblikoval svojo vlogo igralski ter ji dal podobo moč-
nega doživetja. Ne morem pa mimo njegove izgovarjave kar velia delno tudi za nekatere druge pevce našega solističnega opernega zbor«. Zlasti mislim tu na ne jas* nest artikulacje m na nepotrebno, preveč izrazito in tudi napačno naglašanje poedinih zlogov, vokalov ali konsonantov. zavoljo česar nastanejo iz »svojcev« vsavoj-ci« in podobni vsebinski nesmisli: tudi »e-ji« so pri Popovu malone dosledno vsi j preglasen 1 kar ie kvaliteti pevskega poda-| janja prav gotovo v kvar in bo jih mo-! ra! skupno z drugimi pomanjkljivostmi popraviti in prilagoditi zahtevam sil o venskega jezika.
Janko (Valentin) je bil igralski prav dober, mani oa tokrat pevski ter je (zlasti v drugem dejanju) motilo močno tre-moliranje ki ni dopuščalo polneč izraza njegovega zelo zvočnega glasu Zelo dobro pa se ie s svojim lepo zvenečim, polnim in tehnično vestno izšolanim glasom v Vlogi Siebla uveljavila Pola jnarjeva-ki se je potrebno prilagodila tudi igralski ter se nadejam da io home kmalu slišali tudi v kakšnih drugih večjih vlogah
Igralski in pevski sta podala lepa celotnemu solističnemu okviru ustrezajoča lika tudi K o g e j e v a (Marta) m Dol ni čar (\Vaffner). Balet ki je bil v stillu opere smiselno vključen in ga je koreografiral Goil o vin. ie odlično prikazal Valburgino noč ter so vs>i solisti (Bravničarjeva. Mo-harjeva Remškarjeva Jani jeva. Brcarjeva. Pilato. Čarman in Pogačar) skupno z ostalimi člani baletnega zbora ustvarili močno dojemljivo in učinkovito ceiloto. Zdi se mi le. da bi bilo potrebno dinamiko izvedbe še neko-Iiko potencirati da bo dobil prikaz bakanala še pristnejši doživi ianski še razkošnejši in močnejši izraz Zbor. ki ga je naštudiral Simon i t i. je bi>l prav dober. Njegovo nesoglasje (ženskega dela zbora) v prvem dejanju, ki kljub prostora za ku-j lisami ni bilo upravičeno, se je kasneje izboljšalo in se je zbor pravilno združili a celotnim izvajalnim aparatom.
Orkestru je dirigiral Zebre zelo sigurno in ga je zlasti tehnično pripravil vseskozi vestno; pravilno pa je zajel tudi interpretacijo in ustvaril lep spoj vseh izvajalcev. Celota pa se mi te zdela še nekoliko prehladna, preveč formalna in ji bo treba vliti še nekoliko tistega osebnega prisrčnega, doživetostnega soka. ki poudari vsebinsiko razgitfcnost in razpoloženje ter prav v tem neprestano veže nase. Odlično je režiral D e b e v e c. ki ni poskrbel le za zelo učinkovite, stilno soglasne scene, temveč je vtisnil poteku dela kljub prostornim omejenostim izraz neprestanega, valujočega gibanja, kakršno je dinamiki razvoja nedvomno pomembno V splošnem je premiera »Fausta« dosegla prav lepo višino in je uspela.	cd. —
— kar poudarjamo ponovno — prišlo iz vrst naše naizavednejše mladine.
Dr. F. Š.
ZAPISKI
O poeziji Alojza Gradnika je priobčila nedeljska > Pravda« daljši članek iz peresa dr. Milana Rakočeviča. Kritik beograjskega dnevnika se bavi predvsem z Gradnikovo novo zbirko >Zlate lestve« v vzorni izdaji Narodne tiskarne. Pisec sodi med drugim: »če izvzamemo ciklus »Napisi za mesece« vsebujejo vsi drugi ciklusi pesmi, ki so lahko le v čast ne samo avtorju, marveč sploh slovenski poeziji. Med njimi je mnogo takih, kvalitativno močnih in za sodobnost značilnih pesmi, ki preko njih ne bo mogel noben bodoč slovenski antologik in tudi slovstveni zgodovinar ne bo mogel ravnodušno mimo, ne da bi se bil pri njih nekoliko dalje ustavil.« Pisec pravi dalje, da je Gradnik v štirih pesmih cikla »Nova Golgota« prekosil samega sebe. Ob koncu sodi g. dr. Rakočevič: »Gradnik je s to svojo zbirko še enkrat dokazal, da se vse bolj približuje zenitu svoje pesniške dovršenosti in da gre v evolutiv-nem vzgonu brez ovinkov proti zagledanemu vrhuncu, ki ga bo nedvomno dosegel, če bo tako nadaljeval. Slovenska lirika je dobila z »Zlatimi lestvami« lepo darilo za Gospodovo leto 1941.«
Jugoslovensk! novelisti v italijanskem prevodu. Kakor smo izvedeli, bo založba rimskega »Istituto per le relazioni cultura-li con 1* estero« izdala v svoji krasno opremljeni zbirki »Stelle deli' -Orsa«, kjer so izšli 1. 1939 Salvinijevi »Narratori btil-gari«, podobno zbirko naših novelistov v izboru in prevodu prof. U. Urbanija in Luigi Salvinija. Zbirka se bo imenovala L* angelo del campanile« (po neki Nazorov! noveli) in bodo v nji zastopani Bori-sav Stankovič, Stevan Jakovljevič, M. Gju-ričič, Vladimir Nazor, Božo Lovrič, Ivan Cankar, France Bevk in še nekateri.
Napovedane nove knjige. Slovenska matica bo izdala že te dni nov zvezek »Vezane besede« in sicei Sofoklejevega »Edi-pa kralja« in »Antigone« v prevodu pesnika Fran Albrehta. — Dalje je napovedala med rednimi izdajami 250 strani lek-
sikalnega formata ln nad 100 Ilustracij
obsegajočo knjigo univ. prof. dr. Vojesiava M o 1 e t a »Umetnost, njeno obličje in izraz«. Knjiga bo obsegala tri dele: v prvem obravnava pisec obliko in stil umetnosti, v drugem postanek, razvoj in značaj nove umetnosti, v tretjem z naslovom »Umetnost in življenje«, pa razvija svoje misli o smislu umetnosti Slovenska matica bo izdala obenem tudi Ingoličev »roman preprostega človeka« z naslovom »Matevž Visočnik« in novo komedijo Bratka K r e f-t a > Kranjski komedijanti«.
Koncert Berlinske filharmonije je nedavno dirigiral ravnatelj beograjske opere Lovro M a t a č i č. Program, ki ga je ab-solviral s tem odličnim nemškim glasbenim združenjem, je obsegal Mozarta, čaj-kovskega in Blagoja Berse skladbo »Sončna polja«. V najnovejši Številki tednika »Das Reich« čitamo prav pohvalno oceno Matačičevega nastopa in takisto ugodno sodbo o Bersovi skladbi. »Bil je večer zelo močnih notranjih vtisov.« zaključuje Fritz Brust svojo kritiko, »vtisov«, ki so prihajali od močne zasnove in sproščenih energij, ki jih je jugoslovanski mojstrski dirigent s sugestivno močjo izsilil orkestru.«
Iz Pariza. Pariški listi beležijo, da je eden največjih sodobnih francoskih pesnikov Paul Valčrv pravkar končal na Col-lčge de France svoj tečaj o poetiki. Ta te-, čaj, v katerem je imel mojster sodobnega francoskega verza priliko, da je razložil svojim poslušalcem vse skrivnosti pesniškega ustvarjanja, je trajal tri leta. »Začel se je v času ljudske fronte in končaJ pod okupacijo,« pristavlja »Candide«. — V normalnih časih je vedno vzbujala pozornost podelitev Goncourtove literarne nagrade. Ta najbolj častna francoska književna nagrada ni bila podeljena lani v decembru zaradi izjemnih razmer in so se kulturni krogi nadejali, da pride na vrsto vsaj letos spomladi. A tudi zdaj ni upanja, ker so v Parizu samo štirje člani Goncourtove akademije, ostalih šest, med njimi Dorgelčs, Leon Daudet, Lucien De-scaves, pa žive v nezasedenem delu Francije. — Umrl je eden poslednjih bohemov pariške Latinske četrti Frčdčric Cozais. avtor knjige »Zadnji dnevi Paula Verlai-na«.
Dve žalostni družinski zgodbi
Umetnostna razstava v Ptuju
N č ni bolj značilno za razmere, v katerih živi slovenski narod, da ima danes v č i vnem njegova mladina sama v mislil sodobne kulturne, socialne in politične potreba in da njegova starina le-teh dovolj ne upošteva. Preveliko je že postalo zlasti v zadnjih desetletjih miselne nasprotje med starim odmirajočim in novih nastopajočim svetom, da bi prišlo do izraza obojestransko sodelovanje n. pr. v dneh današnje »na-r< dne sloge« in »zbiranja vseh sil«. Lep :n penoven primer svojega idealizma je pokazala mladina v prireditvi Društva slovenskih akademikov v Ptuju, ki je cmogo-C io pomembno manifestacijo: prvo razstavo slovenske moderne umetnosti v Ptuju od 9. do 25. marca t. I. Ptujski akademiki h; če jo v okviru svojega delovnega programa odpreti pot razumevanju slovenske modeme likovne umetnosti, književnosti, glasbe v najširših plasteh svojega območja z razstavami, prireditvami koncertnih in literarnih večerov, predavanj pa tudi s po-Ijudnim tiskom informativnega značaja. L pajo', da b< • naša javnost njihove kultur-n .-propagandne težnje pravilno razumevala in jih pri tem nesebičnem požrtvovalnem delu moralno in materialno podpirala. Vse priprave, organizacijo in finančni rizi-ko te razstave je prevzelo delavno akademsko društvo v Ptuju v svoje breme, frimer, kakršnega v zgodovini naših akademskih društev ne poznamo
Na ptujsko razstavo moderne likovne umetnosti so bili povablieni člani »Trojice« (G. A. Kos. M. Maleš, F. Gorše), Klub »Neodvisnih«, France Mihehč v Ptuju, Ka-
H A dam s:
rel Jirak, (član »Brazde« v Mariboru) in Karel Jakob (član »Lade« v Murski Soboti). Iz kluba »Neodvisnih« so se vabilu odzvali Zd. Kalin, St Kregar, N. Omersa, K Putrich in M. Sedej, tako da je razstavilo v ceiloti esem slikarjev m trije kiparji si prav znatnim številom deil Razstava je dobila prostore v obeh dvoranah Narodnega doma in je bila ves dan polna hvaležnih obiskovalcev. Glede obiska in vzbujenega zanimanja je vsekako dosegla svoj namen, saj zaznamuje tako visok poset, kakršnega ljubljanske in mariborske razstave le redko pomnijo. Razstavo so obiskovali ves ča9 ljudje iz bližnje in daljnje okolice, de žal da je bil šolski mladini, naši bodoči inteligenci, ogled slovenske umetniške prireditve prepovedan (podobno deloma že v Celju ob priliki razstave »Neodvisnih«). Značilno tudi še za 'leto 1941!
Razstava ni imela namena, da bi prikazala celotno sliko slovenskega sodobnega ustvarjanja v likovni umetnosti, marveč je nudila nekaj spflošnega vpogleda v delo značilnejših skupin in osebnosti mlajših generacij. Z umetnostno vzgojnega stališča bi biilo nedvomno bolje, če bi bili moderni prikazani šele po razstavi mojstrov in-presionizma, ki bi tako olajšali razumevanje povojnih umetnostnih smeri. Izbor slikarskih, grafičnih in kiparskih del za ptujsko razstavo je obsegal izključno le novejšo produkcijo in pri tem umetnine, ki so že znane s prejšnjih razstav v Ljubljani in Mariboru Pri razstavi je biilo pomanjkljivo to, da je bilo gradivo zbrano mestoma enostransko in brez enotne priprave, tako da smo pogrešali notranje urejeno celoto. Marsikatero za Budimpešto rezervirano delo, je moralo izostati. vendar pa je razstava tudi v tej obliki pomenila nad vse pomembno kulturno dejanje, ki je
i 'i ""UMI ■imi=S-ge=i I	--
Dekle iz obupa v smrt
Dobova. 24. marca
V Velikem Obrežu blizu Di.bove ob Sot-li ima mati 18-letne Ivke Smrekarjeve lepo posestvo. Ivkin oče je umri pred letom. Ljudje pripovedujejo, da So v času. ko je bil oče živ, vladale v te i družini še znosne razmere, ki pa so sc po njegovi smrti spremenile v pravi pekel. Baje so šle lepe vsote denarja za honorarje advokatom in za pravdne stroške na sod;šču. Poleg tožb so se domači med sebej vedno grdo gledali in prepiri so bili mnogokrat vzrok, da je komaj 18 let stara Ivka bridko zajokala in iskala tolažbe pri sosedih. Mati. ki ima gotovo mnogo skrbi z delom v hiši in na posestvu, najbrže ni vedela, da hčerka ne more prenašati prepirov, ki so ji grenili življenje.
Pomlad, ki čedalje bolj bohotno prihaja, polna cvetja in ževjjenja, v deželo, ni mogla dvigniti blage Ivke nad pusto vsakdanjost in mlado dekle še neizkušeno v življenju, je seglo po zadnji tolažbi. V petek se je v svoji kamrici oblekla v črno, čez boke pripela be' pas. olepšala pričesko in tiho odšila na parno. Na parni je preko dveh visokih lesenih stebrov položila lestev, okrog vratu zavezala trak in se na lestvi obesila. Zapustila je pismo, v katerem prosi, noj ji dejanje oproste, ker živa ne more prenašati mučnih družinskih razmer, ki so ji strle mlado življenje. V pismu
je še dodala naj jo pc smrti oreoblečejo v belo in polože na mrtvaški oder.
Preužitkar zažgal
In se šel obesit
Sevnica, 24. marca
V Orešju pri Sevnici ob Savi se je v četrtek pojavil nad gospodarskim poslopjem posestnika Rudolfa Ocvirka močan ognjen zubelj. ki jc poslopje uničil do tal. Škoda, ki je nastala, cenijo na okrog 50.000 din. Ocvirk pa je bil proti požaru zavarovan pri »Slaviji« v Ljubljani le za 4.500 din.
Zgradbo je zažgal Franc Guček, oče Ocvirkove žene Terezije, ki je imel zgovoren preužitek pri zetu. Zjutraj sc je Guček začel s hčerko nekaj prepirati zaradi preužitka, potem pa je počel s sekiro razbijati po hiši. Medtem je laže ranil Tere-zijos nato pa odšel h gospodarskemu poslopju. kjer je zažgal suho seno, sam pa se je postavil na kraju požara in odganjal Terezijo, ki jc hotela rešiti, kar bi sc bilo pač rešiti dalo. Gučku pa nastala škoda še ni bila dovolj in je hotel zažgati še hišo, pa se mu ni posrečilo. Nato je pobegnil iz Orešja. Seboj je vzel sekiro in vrv, kar da slutiti, da sc jc odločil za samomor.
Regulacija Sopote
Radeče, 24. marca Regulacijska dela hudournika Sopote, ki so sc zaradi slabih in neugodnih vremenskih prilik morala končati v pozni jeseni, so sc zopet začela. Jesenski čas je sploh neprimeren za taka dela. To se je pokazalo zlasti v minuli jeseni. Narasla voda hudournika je zelo ovirala dclavce pri delu. Vendar so vkljub vsem vremenskim nevšečnostim dogradili dcJ opornega zidu na levem bregu hudournika od Čeplakovcga mosta proti Blojevem. Oporni zid, ki so ga zgradili na desnem bregu pred dvema letoma, je zelo nesolidna. Zadnja jesenska povodenj je izkopala v zid par metrov dolgo in preko enega metra visoko pino. Če bomo imeli v pomladanskih mesecih deževno vreme, sc lahko zgodi, da bo na-rastla voda hudournika oporni zid še bolj raztrgala, zlasti šc, ker voda izpodjeda strugo ravno na ovinku, kjer ima tok vode največje silo.
Regulacijska dela hudournika se nadaljujejo v spodnjem toku potoka v bližini jeza. Zmanjšali bodo hudourniku velik ovinek s tem, da mu bodo izkopali novo strugo. Dela napredujejo zelo počasi, deroča voda hudournika pa povzroča vedno več škode obrežnim lastnikom
Prepotrebna bi bila regulacija ustja Sopote. Zadnja leta si je potok teko razši-
ril izliv, da izgleda kakor ustje manjše reke. Leseni plotovi, ki so jih postavili, da bi preprečili širjenje struge in da bi odvrnili vodo od bližnjih vrtov, so malo ali
skoro nič pomagali. Potok je kljub temu razširi! svojo strugo. Z regulacijo ustja bi pridobili lep kos sveta.
Ta tudi v zgornjem delu svojega toka povzroča deroča venla hudournika mnogo škode Ko sc izvija poto-k iz tesnega objema ozke in globoke doline, teče v volikih zavojih med travniki >n njivami. V bližini jeza sc na enem mestu razdeli struga v dve veji. ki objemata velik kompleks zemlje, ki stoji brezplodna Radi plitke struge preplavi voda bregove n zalije bližnje njive in travnike žc ob najmanjšem deževju.
Stroški za regulacijo hudournika so precejšnji. Deloma prispeva banovina, nekaj občina ali pa privatniki Ravna sc po tem, kolikor je kdo zainteresiran Vendar pa mnogi kljub podpor* banovine ne zmorejo stroškov. Morala bi priskočiti na pomoč javna oblast.
Zbcrovanje koroških borcev
Tržič, 24. marca
Občni zbor ie ob oolnoštevilni udeležbi članstva otvoril predsednik g Anten Aha-čič. ki ie do Dozd avnih besedah Drečital vdanostno brzoiavko Ni Vel. kralju katera je bila poslana z občnega zbora Prav tako ie bila coslana Dozdravna brzojavka ministru vciske in mornarice arm generalu Pešiču s prošnjo, da dobe severni borci čim prej zasluženo narodno priznanje.
Predsednik ie nato podrobno orisal delo krajevne postojanke, nato oa dal besedo g Dominiku Marušiču iz Ljubljane, ki ie v kratkih besedah orisal položaj organizacije in pozival članstvo na smotrno skupno delo v korist organizacije, nar da in države. O delu glavnega odbora ie nato podrobno poročal tajnik g Franio Kristan. Poročili obeh delegatov je članstvo spremljalo z veliko pozrnostio in odobravanjem.
Sledilo je tajniško in blagajniško poročilo in p:ročilo predsednika nadzornega odbora. Vsa ta poročila so pričala o vzornem in požrtvovalnem delu do-rdaniega upravnega odbora, kateremu je članstvo izrazilo svoje zaupanje in hvaležnost s tem. da ie pri volitvah izvolilo dosedanji odbor..
Ves potek občnega zbora ie prevevalo vzgledno tovarištvo in naravnost voja"ka disciplina in so vsi ti bivši borci, ki so se Pred dobrimi 20. leti tako odlično udej-stvovali v borbah večinoma v ljubeljski skupini in so že pekazali svoio požrtvovalnost in ljubezen do rodne grude tudi danes pripravljeni vsak trenotek z nai-večjim navdušenjem stopiti na branik svoie domovine.
Razpis licitacije
Osrednji urad za zavarovanje delaveev bo imel v prostorih okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Sušaku na dan 17. aprila ob 11. uri prvo javno ofertalno licitacijo za oddajo stavbnih del za novo stavbo uradniškega in ambulantnega poslopja okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Sušaku.
V	razpisanih stavbnih delih so poleg ostalega všteta tudi dela iz umetnega kamena ter klesarska, tesarska, krovska in kleparska dela, ki se lahko ponudijo tudi posamezno.
Obenem s ponudbo je treba položiti kavcijo po odredbi pogojev za licitacijo.
Brzojavne ali zakasnele in ne po predpisih sestavljene ponudbe ne pridejo v poštev.
Obrazce za sestavljanje ponudb dobite lahko vsak dan pri tehničnem oddelku osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu ali pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev na Sušaku ob delovnih urah proti vplačilu din 250. Obrazci • za sestavljanje ponudb poedinih obrtnih del t. j. brez statičnih računov in načrtov se dobe proti vplačilu din 50.—.
V	Zagrebu, 20. marca 1941.
Štev.: 12.792-1941.
OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV
32
in Jftosemarg
Roman
Vabljivo ga je pogledala. Trenutek ali kaj se je obotavljal, nato je molče stopil ob njeno stran. Pokrajina je bila očarljiva ... divja, razkuzmana od viharjev, romantična. Daisy je krenila naprej proti skalnim čerem, in nekaj minut je prešlo, preden sta bila zapletena v pomenek. ki se Da dolgo ni hotel prav razviti. Bili je bil čudno poonrjen, a Da^sv je sklenila, da mu prežene slabo voljo.
»Kaj ti pa je, Bili?«
»Nič mi ni.«
* Mislila sem že, da je .ljubezen na prvi pogled*,« ga ie podražila.
»Kaj misliš s tem?« je čemerno vprašal, ne da bi jo pogledal.
»Odkar ie prišla Ela,« se je zasmejala, »si ves izpremenjen. Dražestna ie. a tudi — tega nikar ne pozabi — omož°na, in če bi kdo spravil nj°ne?a moža iz ravnotežja, bi utegnil postati zelo neprijeten ...«
»Zaradi mene ne bo prišel iz ravnotežja.«
»O tem so mogoča razna mnenja. Kar je Ela tu, skoraj nisi odtrgal oči od nje. Da, da, moj dragi
Bili.«
Bili si je moral priznati, da ima Da^sv prav, a
dekletce ob njegovi strani kakopak ni vedelo, za-
kaj je Elo nenehoma opazoval in v kakšni zvezi je bilo to z njo samo.
»Mislim, da ima Ela povsod ljudi, ki se navdušujejo zanjo,« je ravnodušno dejal.
Daisy ga je s strani zamišljeno gledala. Kaj mu je le bilo? To je bil njen zadnji izprehod z Bil-lom, poslednjič v življenju sta bila skupaj. Hotela se je veseliti tega trenutka — naužiti se te radosti, ki je bila pomešana z bolečino. Zmerom bo mislila na to — na svoje poslednje slovo od Bili a. Kolikokrat se mu je bila izmuznila, ko jo je hotel poljubiti. Zdaj je hrepenela po njegovem poljubu. Bil bi poljub za slovo — a kaj, ko on tega ne bo vedel. Zdaj sta zavila okrog skale in se jela vzpenjati po stezi, ki je vodila navzgor. Na kopanje nista več mislila, molče sta šla dalje, vse dalje. Bolj ko kdaj je čutil njeno navzočnost, dasi je ni gledal. V svoji kratki platneni obleki brez rokavov, brez rokavic, z gladkimi laktmi in nogami zlato zagorelimi od solnca, s stopali v zalih čeveljčkih, z odkrito glavico, ki ji je veter česal temne kodre nazaj, je bila živa. mamljiva slika mladosti in miline, najlepša, kar jih je kdaj videl — a Bili ie ni hotel pogledati.
»Ali je mnogo zalša od mene. Bili?« ie smeho-ma vprašala. »Sicer pa mislim, da sploh več ne veš, kakšna sem na oko. Niti enkrat me še nisi pogledal, kar sva na poti.«
Prevejanka! In vendar, kako prozorne so bile njene ukane — zdaj, ko ie vedel, kdo je in kai ie.
»Kakšne neumnosti klatiš,« je hladno odvrnil. »Ela ni tiste vrste ženska, da bi jo lahko občudoval.«
»In kakšna bi morala biti ženska. Bili, da bi jo ti občudoval?«
»Odkrita, čista, poštena.« Te tri besede so mu bile na jeziku, toda izrekel jih ni. Po njem naj nikoli ne zve, da je njena prevara odkrita!
Ni ji odgovoril, in v tem sta prišla do tesnega vhoda v votlino. Ta vhod je bil komaj dovolj širok, da sta mogla skozenj, potem pa se je razširjal v velik prostor, ki se je na zadnjem koncu spat zoževal in se skozi ozek rov izgubljal v temi.
Položila mu je roko na komolec in na pol resno, na Pol šaljivo šepnila:
»Toliko govore o starih cerkvah, a zgodovina te iame sega gotovo za več tisoč let nazaj. Kaj bi neki rekla Mihael in Alisa. ko bi bila tu? Ali ni čudovito, Bili. če človek pomisli, kaj bi ta votlina l?.hko povedala?«
Napor, s katerim je vztraial v svojem molku, je skoraj presegal njegove moči.
»Gotovo so se svoje dni zatekali semkaj tihotapci. Tu so ekrivali vno in likerif* in vse. kar so dovažali iz Francije. Prei pa ie bila votlina pribežališče gusarjev in razbojnikov. Tu so se skrivali Briti. ko so R'"mliani vdrli v deželo, in sem-kai je jamski človek zavlekel ugrabljeno ženo. ..€
S prijemom, ki je bil močnejši od prijema v«a-keffa jamskpffa človeka, jo ie BiH mahoma potegnil k sebi. Divje jo je poljubljal na lica, na oči in na ustnice.
»Ljubim te... ljubim te... ti..peklenščki!«
Njegova strast jo je prestrašila. Sprostila ie bila sile, ki so nalik razpenienemu hudourniku udarjale čez jezove. Z vso močjo se je otepala v
njegovem objemu; tedaj je prijem odnehal, a Bili ni izpustil njenih rok. Zdaj so se oči ujele z očmi.. Kar je videla v njegovem pogledu, jo je navdalo z grozo. Besna, prvobitna divjost. Zd amila je bila jamskega človeka, in ta se je bil odzval njenemu klicu.
»Izpusti me!«
Namesto odgovora jo je znova potegnil k sebi ter jo poljubljal spet in spet. Da je mogel biti tak bedak! Ne, ta ni bila nedolžno jagnje! Ali ne bi bila takrat šla s prekletim Francozom s Fniss?-tom, da ni on stopil med njiju? A zdaj se ji ne da več. imeti za norca!
Obupno se mu je upirala. Tako velik ie bil, tako močan, ona pa majhna in drobna, trda presenetljivo okretna. Obračala se je in izvijala — glej, zdaj je bila prosta, že je dirjala proti izhodu iz votline. Spet jo je zgrabil za laket, toda iztrgala se mu je in nato — je padla.
Spodrsnila je na grušču ter izgubila tla izpod nog. Nikjer ničesar, da bi se ujela. In Bili je videl, kako je vitko telo izgubilo ravnotežje, se za-kotalilo po strmem skalnatem bregu in negibno obležalo na ozkem pasu obale.
Hripav vzkrik se mu je iztrgal. Bog vsemogočni! Kaj je storil? Ali jo ie ubil?
Čez nekaj trenutkov se je sklonil nad njo. Bleda kakor smrt so bila njena lica pod zagorelo rja-vino; oči je imela zaprte.
»Rosie! Rošie! Red že besedo.«
Trepalnice so se počasi odprle. »Bože,« je zajec-Ijala, skušaje se premakniti. »Koleno me tako bo-11«
HALI OGLASI
GENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— (lav** za vsak oglas u> emu&ino pri Stojblno Din 3.— za Šifro ali dajale naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objjivo oglasa Din 15. . Dopis, in ženitve se zaračunajo po Din 2,- zs vsako besedo. Din 3. — davk/. Za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro al) dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3-— davka Sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Na ima niši rnesek za enkratno objavo ociasa Din 20 —
Kam pa,kam ?
Obiščite danes gostilno pri Panju
Vegova ul. 10, kjer se boste dobro in poceni za bavali. Zato na veselo svidenje.	6666 18
Zopet gremo vsi
v gostilno Lovšin, kjer so odlična vina, aobra Jedača. skrajno solidne cene.	6662 18
Pri Putrihu
Danes koncert. Vsi vabljeni.	6677-18
Kupim
vsakovrstno
ZLATO
srebro - pt.atiho
BRILJRNTE
SMRRaCDE SRFIftH-RHtlNt.
BISERE 1 T.D. STPB1HIICI v HRKITE TER UMETNINE PO HPJV1$JIH CENAH \ STRRM TVRPKR " :V<
3os EBERLE
IJUBUBNA.TYR$EVA2
i-ist&g^r, %
HOTEL^I^SLOM
Službo dobi
Psodajalko
pridno, zanes-Jivo. zmožno mlajšo moč z na njem nemščine, iščemo za prodajalno v Zagre bu Vsa oskrba v hiši. Pismene ponudbe z navedbo zahtevkov na Elektroton, Ljubliana. Pasaža nebotičnika
Samostojna
kuharica
do 35 let. ki razume vsa hišna dela. dobi start.o in dobro službo. Nastopi lahko 1. ali 15. apri:a. Družina 4 oseb. Ponudbe pod »Služba stalna in dobra« na ogi. odd. Jutra«.	6637-1
Prodajalka
za siaščičarno, simpatična in poštena, se takoj sprejme. Ponudbe poslati na na slaščičarno J are, BJelovar.
6442 1
Dober čevljarski
pomočnik
se takoj sprejme. M. Trebar, LJubljana. Sv. Petra c. 6.	6644-1
Krojaško
pomočnico
alt šlviijo sprejmem takoj. Glince, Velebitrka ul. 9.	6645-1
Foto
pomočnika (-ico)
dobrega retušerja. sprejmem v stalno službo. Nastop takoj eli 1. aprila. Foto »Mauri« Vrhnika.	6S55-1
Elektromonterja
zanesljivega in sDosob-nega sprejmem. Ponudbe na ogi. odd Jutra pod Ljubljana 9762«.
6659 1
Frizerko
samostoino moč. sprejmem takoj ali t. aprila. Plača dobra. Brznožnik Pavle, Skofja Loka.
6494-1
Fotografsko
pomočnico
prvovrstno retušerko — išče za takoj renomira ni foto-atelje v večjem mestu Slovenije. Služba stalna. Ponudbe poslati podružnici Jutra Mari bor poa značko »Prvo vrstna moč«. 6206 1
Pridno dekle
za vsa hišna dela sprejmem. Gostilna Vidmar, Sv. Jakoba trg 5.
6671 1
Dobro izvežbane
šivilje
za damsko perilo sprejmem takoj v LJubljani. Zmožne krojenja imajo preanost. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Marljiva«.	6335-1
Praktikanta ali mladega pomočnika
drogerljstoe stroke, spreime drogerlja Weinberger. Zagreb, Illca 18.
6625-1
Fotografskega
pomočnika (-ico)
mlajšo rroč, sprejmem takoj. Fototrgovlna Jo ško šmuc. banka »Sia-vlja«, Ljubljana.
66751
3—4 čevljarske
pomočnike
za fina damska dela sprejmem. Grošel. Tvrše va 62 III.	6682 1
Hlapec
dobi službo takoj h konjem, lahko starejši. Na-Siov v ogl. odd. Jftra.
6680 1
Fotografskega
pomočnika (-ico)
dobrega negativ retušer j a, sprejmem takoj. — Stamo me=to. Ponudbe ood »Retušer«. podružnici Jutra, Maribor
6689 1
¥afenci(ke)
Vajenca
z zadostno šolsko na obrazbo. poštenega, zdra vega. sprejme večja trgovina na Dolenjskem, biizu Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober računar«.
6520-44
Pekovskega vajenca
sprejmem. Prednost z nekaj učne dobe. Po nudbe pod »Pek« na ogl. oad. Jutra.	6642-44
Modni atelje Hity
Kongresni trg 13, sprejme šiviljsko vajenko.
6464 44
Dva vajenca
(pikola)
Išče za takoj restavracija hoteia »Unlcn« v Celju. Starost do 15 let.
6636 44
Dami za Veliko not
NOHT BLAMC
MOJSTRSKO DELO
Navdušena bo nad tako dragocenim darilom. Montblanc-nalivno pero je eleganten in kori-risten poklon. Darovati Montblanc pomeni imeti profinjen kul-
turni okus.
Vsako Montblanc mojstrsko delo
je prevideno z garancijo, ki potrjuje njegovo doživljenjsko vrednost
Montblanc-mojstrsko delo dobite v vsaki dobri trgovini s papirjem
Cene od din 1.500.— do din 600.—
Ostala Montblanc nalivna peresa v raznih velikostih od din 530 do din 200
SluibeMče
i
Izobražen fant
z znaniem knjigovodstva in vseh drugih pisarniških poslov išče primerno zaposlitev. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6488-2
Iščem službo
Vešča ser vsakeea r.ela. Po potrebi prevzamem celo gospodinjstvo. St?rn sem 26 let. Grem v mesto ali na deželo. Por.ud be na ogi. od Jutnapod »Zdrava in poštena*.
662S-2
Kuharica
stara 25 let, vajena vseh hišnih ciei, želi preme niti službo. Gre tudi na deželo. Cenjene por.udbe pod šifro »Poštena« na ogl. odd. Jutra.
6650-2
Odvetniška
uradnica
dobra in zanesljiva mlaj ša moč. vešča vseh pisarniških del. išče službo v Trbovljah ali Ljublja ni. Naslov v vseh tx-sl Jutra	6660 2
Akademik
gre poučevat (najraje za malo maturo) za hrano ali stanovanje. Prexeren Lojze, Milčinskega 12 — LJubljana VII. 6584 4
Sprejmem
zastopnika
za nov. dobro idoč pred met (večna blazinica za štampiljke). Velika mož nost dobrega in stainega zaslužka. Prednost akvi ziterji. ki so dobro uve dem po pisarnah, ban kah, uradih in treovcih. Ponuabe pod »Dober za služek« na ogl. odd. Ju tra.	6652-5
Radio
Radio
»Tefag«. »Lorenz« prvo vrstni, po ugodnih pogojih. Stare aparate vz_a-m emo v račun 1 NOVA TRGOVINA, Tyrševa 36 — nasproti Gospodarske zveze	6669 9
Avi^nioto
Avto Chevrolet
Cabriolet v brezhibnem stanju, 4 nove gume in zračnice, 2 rezervi, zelo dobre prodam. Ponudbe: Kram p. predal 57.
6476-10
Fiat Balino
odprt. 4-secežen, v zeio dobrem stanju naprodaj v garaži Lojze. Tyrševa c. 35. Ljubljana.
6667 10
Motorno kolo
Ziindapp V 500 s priko lico, skoraj novo. se ugodno proda. Maribor. Ruška cesta 27 . 6687-10
»Fiat«
avto limuzina. dobro ohranjena, sedaj sanitetni voz. pripraven za preureditev v šesteedežno limuzino aii tovorni avto, naprodaj. Prostovoljska gasiska četa. Celje 6683 10
Kolesa
Staro rabljeno kolo
naprodaj Naslov v vseh posi. Jutra.	6657 11
Prodam
par voz konjskega gno ja. Naslov v vsen posl. Jutra.	6S79-G
Oficirske škornje
št. 41, skoraj no.e. prodam. Tyrševa 69a '. levo.	6636-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov: Tržaška cesta St. 122. — Vič.	6617 6
Nova stanovanjska
baraka
krita z opeka, poceni naprodaj. Poizve se Tržaška 229 .	6647-6
Dobro idočo
gostilno
najprometnejšega po.o-žaja v Za-rebu prvovrst no urejeno, prodamo 6 celokupnim, bogatim inventarjem in stanovanjem za 75.000 d n. Po slovnica Paviekovlč, Za greb, Dica 144.
6628 19
Mlekarna in delikatesna sirarna
aobro idoča. r.a naj pro metnejši poziciji v za-greb "ki niči, naprodaj s ceiokupnm inventarjem, v polnem prometu za 19 500 din. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb. 11'ca 144.	6S29 19
Trgovino z mešanim in delikatesnim
blagom
na najprometnejši pozi ciji v Zagrebu, obstoječo 50 iet izvrstno idočo, orodamo po nabavni ceni blaga, lokal, inventar in telefon pa oddamo v najem Posiov. Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.
6630-19
Guffet in vinotoč
v Zagrebu
izvrstno idoč. pred tramvajskim postajališčem, na križišču sreaiščnih ulic, v polnem prometu, s krasnim inventarjem, prodamo za 23 COO din. Posiovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.
6631 19
Oblačila
Bluze in
otroške oblekce
Več bluz od 40 do 60 din in letnih otroških obleke od 20 do 55 din na zalogi v trgovini »ŠIK Ljubljana, Miklo-šičeva 18.	6692 13
Hrast
Prodam ca 15 kub. m hrastov še na panju. I.a prikladni najbolj za do-ge ter tudi za kubike. Naslov: Ivan Tra. nikar, Pišece pri Brežicah.
6688 15
Pekarijo
ali toči;nico vzamem v najem Cenjene ponuabe podružn^i Jutra v Ptuju pod »Koruzni kruh;; ^	6305 17
Spalnica
obstoječa tz trodelne omare, pa-telje, nočne omarice v dobrem sta nju. naprodaj. Nasiov v
ra
nnrr
Vsakovrstno zlato
Kupuje pr. najvišjih cenah
CERNE — juvelir, Ljubljana. VVolfova ulica
R-3«
Kupih?
Lisice
strojimo. barvamo tn prvovrstno lzaelamo — Krznarstvo L Rot. Ljub ljana Mestni trg 5
94 7
Ekshaustor
rabljen, za prostornino 16 kub. m kupimo — Ponudbe na Doiničar & Richter. LJubljana.
124 7
Kupim
dobro ohrar.Jen velik trgovski pult, vitrine. Fte-laže in drugo. Ponuabe na Kovačič. poštni pre dal 272.	6673 7
Kupujem
vreče in vse vrste odpadke (krojaške, volnene). A. Grebene, Stari trg 32 in Tyrševa c. 36 6683 7
Prodam
česen, čebulo
in čebulček
nudi Sever & Komp . Ljubljana	6251-6
Bele ploščice
ca 10.000 komadov, prvo vrstne. za oblaganje sten v kopalnicah, pro dam še po starih cenah ki so veljale pred povi šanjem R. M. Interesen ti naj se javijo na ogi. odd. Jutra pod »Odviv ne ploščice«.	6653 6
Vse okrasno
rastlinje
za Vaš vrt. kot: perene. rastlinje za skalne skupine, okrasno grmičevje, konifere itd. najug~dne Je pri vrtnarstvu tsPeren vrt«. Vrapče pri Zagre bu. Zahtevajte brezplač I ni cenik.	5625 6
Spalnica
krasna, orehova koreni na, takoj naprodaj po zelo ugodni ceni, mizar stvo Artnak Maver Jenkova 7.	6654 12
Lepo orehovo
spalnico
r.ovo. poceni proda mizarstvo Filip Dravi je poieg šole.	6690 12
Posojila
različna. ptcsmi>.ji mtro ir hre/ kakineg« oiedplačlla
RUPOLF 70HE
Liubl.ana (.,e<lali*kj al I/ Znamka % iio
6525-16
Hranilne knjižice
»"?<in.s»n» -»apirif
kupujemo
•talni m p«i nv<'th ..enar •n 'ikniln.rmi -Mačilt
RUDOLF ZORF
i luhl im G>«tal|*k.. H '< 6525 16
Nakup in prodaja
vseh vrednostnih papir Jev, Vojne škode in ar vršite na i ugodneje v — Menjalnici F. Ramovš Ljubljana. Miklošičeva 17. Telefon 41 20. Isto tam Je naprodaj hranil na knjižica Okrajne hra nilnice. Ormož. VečJ' znesek.	6649 16
•RCAlITiTA«
posestna posredovalnica » Ljubljani je saao » PREŠERNOVI OLICI 54 Nasproti glavn« poit« Telefon 44 - 20
V prometnem
mestu v Sloveniji
prodam veliko hi5o, eno-nadstropno, z gospodarskim poslopiem in vrtom, primerno za trgovino, eostil-no, večio obr» ali mamSo industriio. Vpelian je vodovod. kanalizacija m elektrika. Cena zelo ucodna. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Solidna zgradba
65^-20
Vila na Bledu
naorodaj 5 minut od postaje Bled Jezero Enonadstropna z man sardo z devetimi soba ml Poleg vile lovska koča Zemljišča 4681 kv m Cena din 400 000
VILA NA BLEDO 5 minut do pošte. Eno r.aGStropna. podkletenn z devetimi sobami in pritiklinami. Korpletno opremljena z ameriškim borovcem (clberl) Park meri 1400 kv m Vila Je popolnoma prenovljena in v najbollšem stanju Cena dit 450.000.
VILA NA BLEDO 2 minuti od postaje Bled Tazero, enonadstropna. nekak penzljon s 13 so bami Delno opremljena Park meri 1965 kv. m. Cena din 270.000. — Prrdaja: Zajec AnareJ, posredoval iitoa nepremičnin. LJubljana. Tavčarjeva Ul. 10. tel 3546 (začasno).	6271 20
Parcele
naprodaj oo urrodn) ceni v Šiški med rem*zo in policijsko stražnico Zelo ugodna lega, ob tramvaiu.
PARCELE v St Vidu ln Vižmarjih
PARCELE na Viču v bližin: tovarne Pekateu PARCELA oh Olov«':! cesti pri remizi Prooa Ja Zajec Andrej posre dovalnlca nepremičnin. Ljubi jana Tančarleva ul. 10, priti, tel 3564 'zaxt=no). star.ovanje: Vlžm^rje 78. tel 768. St Vid.	627020
Hranilne vloge
Ljubljanske kreditne banke. Prve hrv šttdio niče. Prekmurske banke, kupimo takoi po naj ooiiši ceni
Bančno kom. zavod
Maribor.
37 16
Mlada dama
želi sipoznati dobrosrčnega gos.poaa. k! bi ji malenkostno denarni po ma^a' Ponudbe ped ši fro ».Prijateljstvo na ogi. odd. Jutra.
6681 16
Trgovska hiša
v centru Ljubljane. — ob Tvrševi cesti — enonadstropna. * tremi trg. lokali in več pisar niškimi lokali naprodaj. Cena 2.800.000 din. Prodaja Zajec Andrej po sredovalnlca nepremič nln. LJubljana. Tavčarjeva ul. 10. tel 35 64.
6268 20
Hiša v St. Vidu
r.aorcnlaj Dvoje dvosobnih stanovanj s pri-tlklina-ni, vodovodom in elektriko. Vrta 800 kv. m Z?lo lepa lega. Cena din 250 000. Prodaja Zajec Andrej, posredoval niča. Tavčarjeva ul. 10. tel. 3564 Stanovanje: Vižmarje 78. tel. 768 St. Vid.	6269 20
Krasno posestvo
?. vpeljano trgovino in notelom vse v najbolj Sem stanju, naprodai zr. 2 do 3 milltone Prmud ne na ogl odd lutra ood »Savinjska dolina« 3027 20
2 hiši v Ormožu
obe s trgovski-r.l lokali ter po-estvo v Ivanjkov-cih, obsegajoče 50 oralov biizu železniške postale. proda Okrajna posojilnica v Ormožu.
6618 20
Prodam
ob Smartinski če ti pri šoli parcelo v izmeri 620 kv. m Poleg parcele vodovod in elektrika Poizve se prdališek Alešev-čeva u.. št. 38. priti.
6621 20
Vinograd
na Dolenjskem
poi ure od fcel. ;> t>laj z zidanico in vsem ln ventarj en ugoOno na prodaj. Nas.ov v vreli pOol Jutra.
6648 20
Vinograd
s kletjo m vin-iko po sodo radi preselitve urroo no pr edem blizu Krške ga Nasdv v \"seh pol Jutra	6S61 2C

rr
Dvosobno
stanovanje s kopalr ico. se	i.
ma'a Trnovo. .7-lovSko-va 24 Ogied med 10 ln 12. uro.	6632 21
Sobo in kuhinjo
oddam. Podutik IS
6563-21
Trisobno
stanovanje
z vsemi pritlkiinami. od aam s 1. majem za pi samo ali kaj sličnega. — Aleksandrova 4, mezza-nin.	6591 23
Stanovanje
3—4 sobe izščem za ta koj ali kasneje Ponud be na ogl odd Jutra ood »3 osebe«.
6299 21a
Sobe išie
Trgovski pomočnik
išče malo opremljeno sobico z aii brez oskrbe za 1. aoril. Ponudbe np ogl odd Jutra ood »Točen plačnik 115«.
6380 23a
Oddam
lepo opremljeno, solnč no «>b5 pri sodls-u. Nasiov v vseh posl. Jutra.
e61'2 23
Solnčno mimo soba
oodaui prt S-. aov.nl eni ali dvema osebami« — Na-lov v vseh pos- Ju tra.	6023 23
Lepo
opremljeno sobo
sol" -no. .iriio. s po f-ti nlm vhod--m. Mdrm v vi'i blizu banske uprave solidni daTl. Nasiov v vseh pcel. Jutra.
6334 23
Mlad zakonski par
išče v sredini mesta za 15. april mirno komfort no sobo s kopalnico, po možnosti s posebnim vhodom V poštev pride jo e res lepe sobe — Dopise na Ljubo S amlč kavarna Nebotičnik
6665 23a
'VET/77
iT'lil
Opremljeno sobico
zračno in čisto cddam s 1. aorilom. Medvedova C. 7-1.	6619 23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, z 2 dO: tel i ama, oddam Kra kovska 11	6615 23
Oddam
boljšemu upokojeneru go-podu krasno oprem ijeno solnčno sofco v me stu na Dolenjskem. — Elektr. razsvetljava, te koča topla in mrz.a vo da. parna kurjava Cena z zajtrkom in postrež bo din 400 mesečno. — Ponudbe poa »Mir 11188 na ogl odd. Jutra.
6641 23
Prazno sobo
možno z uporabo kopal nlce, oada za apri; — Lukež, Milčinskega 3. priti. 10 min. od tram vaja.	6658 23
Sobo
s posebnim vhoaom. v centrumu oddam
6654 23
Sostanovalca
s hrano ln vso oskrbo takoj sprejmem. Sv Ja koba trg 5 .	6670 2!
Solnčna, mirna
sobica
z vso, dobro oskrbo, v strogem centru, se odda Naslov v vseh posl Jn tra.	6672 23
Opremljeno sobo
z eno ali dvema po-ste ijama. posebnim vhodom in souporabo kopalnice, se odda — Bleivveisova c. 46. visoko pritličje, levo. *	6674-23
Živali
Psa bernardinca
starega eno leto proda — Osolin. Domžaie.
6640-27
28 letni fant
v stalni službi. ?e'l zna-nia 7. 22 do 28 let stari t dekletom v svrho ?enit ve. Ponudbe poslati, po možnosti s s iko. na po družnlco Jutra Jesenice pod »Vesela pomlad«.
6633 25
Mlada uradnica
bi si žele.a ustvar ti lep dom in skušala biti naj bolJ'a žena aka-emsko izobraženemu značaj ne mu gospodu Resne drl se poslati ogl od. .lutra pod »Simpatična«.
6633 25
Čedna, prikupna
osamljenka
izvrstna gospodinja, z malimi aoh dki. se želi poročiti s starejšim — osamljenim go mdom Dopisi na ogi odd. Ju tra pod »Carmen«.
6T76 25
Učenka vadnice
na R^sljevi c je izgubi la nalivno pero od Sv Petra c. do šoie. Polten najditelj naj ga odda v ogl. oad. Jutra. 6667 28
Redka priložnost!
Pi-aini stroi v kovčegu najnove.1?! model, fe po polno-ra nov. takoj zelo ugodno r.aproaaj. Kova člč, Cigaletova 11.
6651 29
Šivalni stroj
maio rabljen. ugodno naprolai. Nova trgovi na. Tyr5eva 36 na-proti Gospodarske zveze.
66S8 29
Globok
avtomobil voziček
m športni tei šivalni stroj orodam Marenče-tova ul. 3. Moste.
6673 29
■snn da imnte ^ ^ obleko vedno vkot no\o yito jo pustite re<ln< iemično čistiti ii narvati v tovarni
JOS. REICft
Ljultl |«u« poljansK) uasip t-t Pralnic« -»<•' '■n««'""'
/\
DRVA — nudi
\ PO^ČlliV
sohoriceva a
reiefoD ^0-59 fostrežha tir»*7.iiir>na
Kompletna n a psr a v a
tvrdke Gellert
za izdelovanje in kon-serviran;e sladoleda ugodno proda
slaščičarna KOŠ.VK,
Liubljana. Pre ernova ul.
ZGRAB! SREČO
Oglejte si razstavljena darila največjega žrebanja »ZGRABI SKECO« v pasaži palače »Bata«. Tam dobite tudi letak za tekmovanje zastonj.
HAL* POLOŽI DAR
DOMU NA OLTAR !


ZAHVALA
vsem, ki so nam v težkih trenutkih izkazali toliko iskrenega sočutja, ko nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče, sin, brat, svak in zet
JOŠKO S E NIC A
posestnik na Senovem
Predvsem se zahvaljujemo č. g. vikarju Videčniku, ki ga je obiskoval v njegovi bolezni ter ga s svetimi zakramenti pripravil za večnost, gosp. dr. Benedičiču, ki mu je z vso ljubeznivostjo in uslužnostjo lajšal njegovo težko stanje, dalje gasilski četi na Senovem, ki mu je postavila častno stražo ob mrtvaškem odru in ga na njegovi posledn;i poti v tako častnem številu spremila. Isto zahvalo tudi gasilski četi v Rajhenburgu in na Malem Kamnu, kakor tudi rudarski godbi. Dalje naša najiskrenejša zahvala gosp. konz. svetniku Tratniku za žalni govor ob odprtem grobu. Končno tudi vsem, ki so nam poslali brzojavna in pismena sožalja, kakor tudi za številne vence in cvetje, ki ga je pokojnik tako ljubil.
Vsem, prav vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izkazali iskreno sočutje, iskreni Bog plačaj!
Senovo, dne 23. marca 1941.
Žalujoči :
Ivanka, žena; Joško in Mihec, sinova; Ana Senica, mati; ing. Ludvik, brat; Iška svakinja in vse ostalo sorodstvo.


Mestni pogrebni zavod O Delna uiuD.jana
V globoki žalosti naznanjamo, da nas je po dolgem mučnem trpljenju, previdena s svetotajstvi za vedno zapustila naša ljuba, dobra, skrbna soproga, mama, stara mama, tašča, gospa
Inka Ogorelec
Dne 23. t. m. smo jo položili k večnemu počitku.
ŽALUJOČI OSTALI
Zavod »CAČAK« sprejme takoj večje število
prvovrstnih strugarjev, rezkarjev, (Srezerjev) za delo na univerzalnih rezkalnih strojih, strokovnjake za manipuliranje z avtomati, fine mehanike, telefonske mehanike in strokovnjaka za delo na bakelit stiskalnicah«
Kandidati morajo priti osebno v zavod in prinesti s seboj: po predpisih taksirano prošnjo, poslovno knjižico, nravstveno spričevalo, ki ne sme biti starejše kot 6 mescev, spričevali o dovršeni praksi in opravljeni vojni obveznosti.
Dnevnice se odmerjajo po poskusnem delu do din 120.— (8 ur).
Uprava zavoda »ČAČAK, Tbr. 4382 1941 leta.
i
Preminul je v 64 Letu starosti naš dobri soprog, oče, stric in svak, gospod
Franc Gregoriž
orožniški narednik vodnik v pr. in občinski tajnik v Murski Soboti.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 25. t. m. ob pol 5. uri popoldne v Murski Soboti. Murska Sobota, dne 24. marca 1941.
Žalujoči: Ana, soproga; Marija, hči, Edvard, sin in ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravljea. - Ir^J- m konzorcij »Jutra« Stanko ViranU - Za Narodno tiskarno d. d kol Uakarnarja Fran Jeran. - Za inaeratm del Je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.