Letno mladinsko pešromanje k Materi Božji v Lujan (57 km) prvo soboto v oktobru. 1,"! II, ' JPm | Igj^fjg ^ "? ' Jr^' *?§| ,-^j* ■ ► ib ;> ■ V It fn w -l Pi5yL% ggifl? Eno h£ 4! a X#1p tv jWU* ip fvf ■ v ifv i^| Qf jjgfm / Z V 1 v rti i iJBl m ¥ tl V * JtA K v * * mifiA avl w j^/S i LjTT^i f i v v 4? Ik * id ...r Od zgoraj in od leve: 1. Pred začetkom procesije na cvetno nedeljo v Slomškovem domu. Foto: Marjan Šušteršič 2., 3., 4., 5., 6. S prireditve na veliko nedeljo dopoldne v Našem domu v San Justu. Foto: Marko Vombergar UVODNIK SMO ROMARJI na poti v nebeški Jeruzalem JURE RODE ^ 7"si potujemo vsak po svoji življenjski poti, od roj st %/ va do smrti, nezadržno. Moremo se začasno ustavi * jati na vmesnih postajah, dokler ne priromamo do zadnje postaje v Očetovi hiši. Po poklicu smo romarji. Romamo skozi čas v večnost. PO KATERIH IN KAKŠNIH POTEH ROMAMO? Varno smo poskušali prve korake v življer\je z roko v roki in ob pogledu naših staršev. V družini in skupaj z družino smo prehodili prva leta — do šole. Nasledrye postaje: osnovna šola, od razreda do razreda, iz leta v leto, do konca. Potem morda še druge stopnje šolanja ali dopolnjevalna izobrazba. Koliko Postaj je bilo? Koliko doseženih ciljev? Koliko neizpolnjenih šolskih želja? V mladosti ali po končanih študijih si je vsak izbral ali mu je življenje določilo poklic, obrt ali zaposlitev, U si jo morda ni niti sam po svoji volji izbral kot redno dnevno opravilo. Na primer, po prihodu v Argentino so se morali mnogi °dpovedati svojemu poklicu in sPrejemati službe, ki so jim Pomagale do preživljanja sebe *n družine. Sledile so si službe po tovarnah, pisarnah, podjetjih..., postaja za postajo, ^ečletno romanje in iskanje čimbolj zadovoljive zaposlitve. Romamo v moči naše vere Nekateri smo priromali v Argentino (ali naši starši ali že stari starši) zaradi fašizma, drugi zaradi svetovne gospodarske krize v tridesetih letih Prejšnjega stoletja, tretji zaradi Protiverskega komunizma, Jd je zavladal v Sloveniji po °nčani drugi svetovni vojni, s° obdržal na oblasti do slovenske neodvisnosti in hoče še ^es oblikovati življenje naroda. Vsa ta leta smo skušali in l°teli hoditi skozi življenje po poti naše vere. Veliko je bilo in je dobrega in zdravega: spolnjevanje nedeljske dolžnosti, pogostno prejemanje zakramentov spovedi in obhajila, krščansko uvajanje otrok in mladih po zakramentih krsta, prvega obhajila in birme, krščansko oblikovanje zakonskega in družinskega življenja v moči zakramenta zakona, priprava na večnost naših bolnikov in onemoglih s podeljevanjem in prejemanjem zakramenta bolniškega maziljenja. Poleg zakramentalnega življenja: ljubezen do apostolata (bodisi organizirano v Katoliški akciji ali osebno), verouk v slovenskih osnovnih šolah in na srednješolskem tečaju, čut za dobrodelnost, krščanski smisel in nadnaravno vrednotenje trpljenja naših bolnikov in ostarelih, prizadevanje za versko oblikovanje mladih in starejših in druge dejavnosti, ki imajo namen, da dajejo Bogu prvo mesto v našem življenju. Zavedamo se pa, da hodimo „skozi luči in sence", da nismo svetniki, da iščemo vsak sebi primemo pot krščanske popolnosti, da je padalo versko znar\je pri mladih in odraslih, da je potrebno več smisla in ljubezni do apostolskega sodelovanja s Cerkvijo, da nam »problem?" časa prevrača lestvico vrednot, da nosimo zaklad vere v krhki človeški posodi, da... ZATO RADI ROMAMO V lujAn Iz ljubezni do Marije, da se ji zahvalimo, jo prosimo pomoči in iz veliko drugih razlogov radi romamo v Lujan: osebno, v družini, po skupinah, na množičnem letnem romanju — pač kakor romamo skozi življenje... Vsako romanje je znamenje vernosti romarjev. Na krajih, kjer častimo Marijo, častimo tudi njenega Sina: po Mariji k Jezusu. Kjer je Marija, tam Bog deli milosti. Kjer pa je Božja milost, tam je pristno versko in moralno življenje. Romarska svetišča so knyi posebnih milosti, so res krni in čas Božjega obiskanja. BESEDA SV. OČETA EVHARISTIJA — vrh krščanskega življenja JANEZ PAVEL II. T "T" panje na končno uresničenje božjega kraljestva in zavzetost za preoblikovanje sveta v \^s luči evangelija izhajata iz eshatološkega dani Svetega Duha. Sveti Duh, ki je poroštvo naše dediščine v pričakovanju popolnega odrešenja, prebuja kopmenje po polnem in dokončnem življenju s Kristusom, obenem pa nam vliva moč za širjenje kvasa božjega kraljestva po vsem svetu. Pri tem gre za nekakšno vnaprejšnje uresničenje božjega kraljestva med ljudmi v moči Kristusovega vstajenja. Vstali Kristus je navzoč pri svojem ljudstvu in v srcu človeške zgodovine. Po delovanju Svetega Duha tiste, ki se mu odpirnjo v veri in ljubezni, postopno preoblikuje, da postanejo deležni njegovega življenja v slavi. Odslej živijo in delujejo v svetu s pogledom, uprtim v končni cilj, kot pravi sv. Pavel: „Če ste torej vstali s Kristusom, iščite to, kar je zgornj, Kjer je Kristus, sedeč na božji desnici" (Kol 3.1). Verniki so torej poklicani biti v svetu priče Kristusovega vstajenja in obenem graditelji nove družbe. Nnjvečje zakramentalno znamenje poslednjih stvar- nosti, že uresničenih v Cerkvi, je evharistija. V njej Sveti Duh spremeni bistvo kruha in vina v Kristusovo telo in kri. Evharistija, vrhunec krščanskega življenja, ne oblikuje samo osebnega življenja vsakega kristjana, ampak tudi življenje cerkvenega občestva ter na nek način življenje vse družbe. Bo^je ljudstvo namreč prejema od evharistije tisto bo^o moč, ki priganja, da globoko živi občestvo ljubezni, ki ga izraža in udejanja udeležba pri Enkrat v letu se zberemo slovenski naseljenci v Argentini. V velikem številu pridemo osebno, nekateri po zastopnikih, v duhu pa so z nami na romanju naši bolniki, onemogli in vsi zadržani iz drugih razlogov. Srečamo se z rojaki, Id so prišli v Argentino med obema svtovnima vojnama ali po vojni in s tistimi, ki so bili že tukaj rojeni. Zaknj romamo? Da se Bogu in Mariji zahvalimo za prejete dobrote in se priporočamo. Na romarskih knyih je Marija še posebej mogočna priprošnjica. II. vatikanski cerkveni zbor pravi v dogmatični konstituciji o Cerkvi: „Marljino materinstvo v redu milosti stalno trnja... Vzeta namreč v nebesa te zveličavne naloge ni odložila, temveč nam z mnogotero priprošnjo še naprej pridobiva darove večnega zveličanja. V svoji materinski ljubezni se zavzema za brate svojega Sina, ki še potujejo in so v nevarnosti in stiskah, dokler ne bodo prišli v blaženo domovino. Zato blaženo Devico kličemo z naslovi priprošnjice, pomočnice, besednice in srednice." Tako tudi mi romamo v zaupanju, da Marija še ni nikogar zapustila, ki se je k njej zatekal. LUJAN — POSTAJA NA ROMANJU V NEBEŠKI JERUZALEM Vsako romanje nam kliče v spomin, da smo na zemlji popotniki in romarji, ki nimamo tuknj trajnega in dokončnega bivališča. Naj nam bo ta zavest opozorilo, da nas ne bi omamljal in odvračal od prave poti ne življenjski materializem ne vse druge skušnjave. Poleg zahvale, bomo na romanju prosili Boga — po Mariji — za pravo in polno srečo argentinskega naroda; za popolno svobodo Slovenije; za trdno, živo in stanovitno vero vsega slovenskega Božjega ljudstva v Argentini. Prosili bomo za nove duhovne poklice, za zdrave družine ter za trdno versko in moralno življenje- Letošnje romanje ima dva posebna namena: 1) ob vstopu Slovenije v Evropsko zvezo bomo prosili, da bo Slovenija ostala zvesta svojim verskim in narodnim koreninam; 2) ob letošnjem evharističnem kongresu v Argentini (Corrientes, od 2. do 5. septembra), bomo prosili za čimprejšnji izhod iz splošne krize v moči duhovne hrane, Kristusa v evharistiji. Tudi letošnje romanje — s posLyo v Lujanu — bodi blagoslovljen začetek nove dobe v osebnem in skupnostnem življenju, obnova neomejenega zaupanja in poglobljene ljubezni do Boga in Marije, da srečno do-romamo do zadnje postaje — v nebeški Jeruzalem! ■ SPOROČILO BOŽJEGA USMILJENJA edini Gospodovi gostiji. Iz tega sledi spodbuda, da vernik v duhu bratstva deli z drugimi tudi časne dobrine in jih naravnava v delo za božje kraljestvo. Tako je evharistija vir različnih del ljubezni in vzajemne pomoči, misijonarske dejavnosti in raznih oblik krščanskega pričevanja, po katerih svet laže prepoznava poklicanost Cerkve v skladnosti z božjim načrtom. Ko svoj pogled upiramo k novim nebesom in novi zemlji, kjer bo prebivala pravičnost, krščansko upai\je >>ne sme oslabiti, marveč spodbuditi vnemo za delo na tej zemlji, kjer raste tisto telo novega človeštva, ki je do neke mere že predznamenje novega sveta" (CS 39). Krščanska skupnost my oznar\jevai\je upapja vnaša kot kvas vstajenja posebej v kulturno, družbeno, gospodarsko in politično delovanje vernih laikov. Res je, da je treba skrbno razločevati svetni napredek od razvoja božjega kraljestva: prav tako pa je res, da bo v božjem kraljstvu, dovršenem ob koncu časa, ostala ljubezen s svojimi sadovi. Tako se tudi kristjanova duhovnost kaže v pravi luči: to ni duhovnost bega od sveta ali odklanjanja sveta, pa tudi ni omejena na preprosto dejavnost svetnega reda. Prežeta od Duha življenja, ki ga je razlil vstali Kristus, je to duhovnost spreminjanja sveta in upanja v prihod božjega kraljestva. . ,, . u /ln/> /1/7zr >*l /l „BODITE PRIČEVALCI USMILJENJA44 P. TOMAŽ PODOBNIK DJ veti oče Janez Pavel II. je ob svojem zadnjem obisku na Poljskem leta 2002, ki je potekal pod geslom „Bog je bogat v usmiljenju", v soboto, 17. avgusta, v Krakovu izročil ves svet Božjemu usmiljenju. S tem nepričakovanim dejanjem je presenetil mnoge, podobno kakor leta 2000, na belo nedeljo, ob kanonizaciji sestre Favstine Kovvalske: tedaj je namreč določil, nnj se v vesoljni Cerkvi druga velikonočna nedelja - to je bela nedelja - odslej imennje nedelja Božjega usmiljenja. Z obema dejanjema je papež pokazal, da sporočilo o Božjem usmiljenju po vsebini presega okvire sicer hvalevredne, a končno vendarle privatne duhovnosti neke svetnice ali nekega reda, in da ima prek papeške avtoritete aktualen pomen za oznanjevanje in delovanje vesoljne Cerkve v prihodnosti. Dejanje izročitve sveta Božjemu usmiljenju je papež Janez Pavel II. izvršil ob posvetitivi veličastne cerkve Božjega usmiljenja, v znamenju oltarne podobe Usmiljenega Jezusa, in v neposredni bližini cerkve, kjer počivajo relikvije sv. Favstine. Kakor v duhovnem testamentu, ki zaveznje vso Cerkev, je ob sklepu svojega nagovora v preroškem duhu takole nagovoril nepregledno množico navzočih, prek televizije in radia pa tudi vesoljno Cerkev in ves svet: ,,Kako zelo potrebuje današnji svet Božjega usmiljenja! Z vseh celin, iz globine človeškega tipljenja, se zdi, se dviga krik k usmiljenju. /../ Zato hočem danes v tem svetišču slovesno izročiti svet Božjemu usmiljenju. To storim z gorečo željo, da bi sporočilo o usmiljeni Božji ljubezni ki je bilo tu oznanjeno po sveti Favstini, prišlo do vseh prebivalcev zemlje in bi vsa srca napolnilo z upanjem. To oznanilo naj se razširja iz tega kraja po vsej naši ljubljeni domovini in po vsem svetu. Naj se uresniči čudovita obljuba Gospoda Jezusa: da bo od tu izšla iskra, ki bo pripravila svet na Njegov poslednji prihod (prim Dnevnik, 1732). Treba je razplamteti to iskro Božje milosti. Treba je posredovati svetu ta ogenj usmiljenja. V Božjem usmiljenju bo svet našel mir in človek srečo! Vam, dragi bratje in sestre, zaupam to nalogo, Cerkvi Krakoma in Poljske, in vsem častilcem Božjega usmiljenja, ki bodo sem prihajali iz Poljske in iz vsega sveta. Bodite pnčevalci usmil-jenja!“ Sklepne besede papeževega nagovora, ki uv^j^jo de-japje izročitve, in seveda besede same izročitve, so pre- tresljive, in pjihovega pomena za naše življenje in za življepje Cerkve se še zdaleč ne zavedamo. Končajmo z molitvijo, s katero je papež izročil ves svet Božjemu usmiljenju. Ta molitev naj postane tudi naša: O Bog, usmiljeni Oče, ki si svojo ljubezen razodel po svojem Sinu Jezusu Kristusu in jo na nas razlil po Svetem Duhu Tolažniku, tebi danes izročamo usodo sveta in vsakega človeka. Skloni se k nam grešnikom, ozdravi nas v naših slabostih, premagaj vsakršno zlo. Daj vsem prebivalcem zemlje izkusiti tvoje usmiljenje, da bi pri tebi, troedini Bog, vedno našli izvir upanja. Večni Oče, po prebridkem trpljenju in vstajenju tvojega Sina se usmili nas in vsega sveta. Amen. Iz Nedelje „BOG JE BOGAT V USMILJENJI?6 P. TOMAŽ PODOBNIK D J | } esede v naslovu so bile geslo papeževega obiska na Poljskem avgusta 2002. Ker je papeževo ro-mapje na Poljsko zaradi njegovega težkega zdravstvenega stapja imelo pridih slovesa od njegove ljubljene domovine, smemo pomisliti, da je hotel s tem geslom nekako povzeti bistvo sporočila svoje papeške službe in ga posredovati ne le svojim rojakom, ampak vesoljni Cerkvi in vsemu svetu. Že ob samem prihodu na krakovsko letališče je sveti oče dejal: „Bratje in sestre. ‘Bog je bogat v usmiljenju'. Glejte, to je moto mojega romanja. To je njegovo oznanilo. Vzeto je iz okrožnice o Božjem usmiljenju, toda tukaj v Krakovu, v Lagieumikih, je bila ta resnica na poseben način razodeta. Od tod, zahvaljujoč ponižnemu služenju izredne pnčevalke - svete sestre Favstine - odmeva sporočilo o usmiljeni Božji ljubezni. Vidite, zato je prvi korak mojega romanja in njegov prvi cilj obisk svetišča Božjega usmiljenja. Vesel sem, da bom mogel posvetiti to novo svetišče, ki naj postane svetovno središče češčenja Usmiljenega Jezusa.“ Iz teh papeževih besed je čutiti neko slovesno osebno gapjenost, vezano prav na ta krpj. Zato je ob koncu slovesnega obreda, preden je blagoslovil večtisočglavo množico v cerkvi, ob spominih na preteklost spontano izpovedal svoja občutja: „Ob koncu tega slovesnega bogoslužja želim povedati, da je mnogo mojih osebnih spominov vezanih na ta kraj. Sem sem prihajal predvsem med nacistično okupacijo, ko sem bil zaposlen v bližnji tovarni Solvag. Še danes se spominjam poti, ki pelje od Boreka Faleckega do Debnikov, poti, ki sem jo prehodil vse dni, ko sem hodil na delo v različnih izmenah, obut v lesene cokle. Takrat smo hodili v coklah. Kako bi si bilo mogoče predstavljati, da bo tisti mož v coklah nekoč posvetil baziliko Božjega usmiljenja v Lagieumikih v Krakovu." Da je Bog prav pjega izbral za to dejapje, je seveda dejapje Božje Previdnosti, saj iz drugih papeževih i/jav izvemo, da je kot delavec v tovarni sode, pozneje pa kot duhovnik, krakovski nadškof in kardinal, mnogo ur preklečal pred oltarjem Usmiljenega Jezusa in ob relikvijah sestre Favstine. In kar je odločilno: Karel Wojtyla je kot krakovski nadškof ne samo začel sicer težavni proces razglasitve sestre Favstine Kovvalske za sveto, ampak ga je kot papež na belo nedeljo 2000 nad vse veličastno tudi pripeljal do konca! Kar zadeva omepjeno papeževo željo, izraženo v pje-govem pozdravnem nagovoru, npj namreč novoposvečena cerkev postane svetovno središče češčepja Usmiljenega Jezusa, moramo pri tem ugotoviti, da se s preroško učinkovitostjo le uresničuje. To potrjpje izjava mojega sobrata, jezuitskega patra Zdieslavva Wierczaka, ki z dvema sobratoma opravlja delo duhovnega voditelja in spovednika v Lagievvnikih. Takole mi je ves pretresen potožil: „Odkar je nova cerkev posvečena, nimam nobenega miru več. Če hočem zmoliti brevir, se moram dobesedno skriti. Odkar je papež posvetil novo cerkev, vsak konec tedna obišče grob svete Favstine in novo svetišče Božjega usmiljepja okrog petdeset tisoč ljudi, in število romarjev neprestano narašča. Ne vem, kako bom vzdržal." Iz Nedelje OB 850-LETNICI SMRTI SV. BERNARDA HVALNICE Device Marije Sv. Bernard iz Clairvauxa ČETRTA HOMILIJA Hvaliti Mater pomeni hvaliti Sina Ni dvoma, da Sinu pripada vse, karkoli izrazimo Mariji v hvalo; in nasprotno, ko častimo Sina, se ne oddaljimo od Materine slave. Kajti če je po Salomonu moder sin čast za očeta, koliko bolj častno je, postati mati Modrosti same! Toda zakaj neki se sam trudim peti hvalnice i\jej, ki o njej Preroki naznanjajo, angel izpričuje in evangelist pripoveduje, kako je hvalevredna? Ne hvalim je torej, ker si jega ne upam; samo pobožno ponav-?|am> kar je po ustih evangelista že •zvršil Sveti Duh. Sledijo namreč besede: Gospod °y mu bo dal preslol njegovega oče-Davida. To so besede, ki jih, Devini govori angel glede obljubljenega *na; z r\jimi napovednje, da mora ta ‘ m dobiti v last Davidovo kraljestvo. a Gospod Jezus izvira iz Davidove-8a rodu, nihče ne dvomi; sprašujem Pa se, kako mu je Bog dal prestol •IJ egovega očeta Davida, ko pa Jezus 111 kraljeval v Jeruzalemu, še več: ko So Sa množice hotele postaviti za kralje, nil<* sedanjega veliko imenitnejši, v| j 0 bogatejši. Sedanji, kjer je kralje-a David, je samo njegova podoba. . Gospod Bog mu bo torej dal pre-; o njegovega očeta Davida, ne po-n<> l> Prestola, ampak resnični prestol, m ,min*i‘ve8a, anij>ak večnega, ne zemeljskega, ampak nebeškega, o kate- zal° govorimo (kot je bilo že po-D an°) kot o Davidovem, ker je ta mi* r01’ na katerem je David sedel v "Hlivosti časa, nosil podobo večne-8d Prestola. Večna Jakobova hiša. Duša, Kristusovo kraljestvo In kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca. Če tudi tukaj razumemo Jakobovo hišo kot časno - kako bo v njej, ki ni večna, večno kraljeval? Poiskati je torej treba večno Jakobovo hišo, kjer lahko vekomnj kralj nje on, ki njegovemu kraljestvu ne bo konca. Ali ga ni prav ta Jakobova upoma hiša brezbožno zatajila in nespametno zavrgla pred Pilatom, ko je ta rekel: Vašega kralja naj križam? in je enoglasno zavpila v odgovor: Nimamo kralja razen cesarja? Vprašnj torej apostola in pokazal ti bo, kako se razlikuje Jud, ki je to v srcu, od Juda, ki je takšen na zunaj; obreza po duhu od tiste, ki se kaže v mesu; duhovni Izrael od Izraela po mesu in otroci Abrahamove vere od otrok po mesu. Samo tiste torej, ki se bodo izkazali za popolne v Jakobovi veri, prištej k Jakobovi hiši, bolje rečeno: vedi, da bodo ti duhovna in večna Jakobova hiša, kjer bo Gospod Jezus kraljeval vekomaj. Kdo izmed nas bi, v skladu s pomenom Jakobovega imena, zapodil hudiča iz svojega srca, se bojeval s svojimi strastmi in poželenji, da bi v njegovem umrljivem telesu ne kraljeval greh, ampak Jezus, v milosti zdaj in v slavi vekomaj? Blaženi so tisti, ki bo v njih Jezus kraljeval vekomaj, ker bodo tudi oni kraljevali z r\jim in temu kraljestvu ne bo konca. O, kako slavno je to kraljestvo, v katerem so se sestali kralji in so se skupaj napotili, da bi hvalili in slavili njega, ki je nad vsemi, kralj nad kralji in Gospod nad gospodi, in se bodo ob zrenju njegovega sijaja pravični zasvetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta! O, če bi se tudi mene, grešnika, Jezus spomnil iz ljubezni do svojega ljudstva, ko pride v svoje kraljestvo! O, če bi me hotel tistega dne, ko bo izročil kraljevanje Boga Očetu, obiskati s svojim odrešenjem, da bom videl srečo njegovih izvoljencev, da se bom veselil ob veselju njegovega ljudstva, da ga bom tudi jaz hvalil skupaj z njegovo dediščino. Pridi vendar, Gospod Jezus! Izruj pohujšanja iz svojega kraljestva, ki je moja duša, da boš v njej kraljeval ti, ki moraš! Prihaja namreč pohlep in si lasti prestol v meni, ošabnost gospodovalno steguje roke po meni, napuh hoče biti moj kralj; razuzdanost govori: jaz bom kraljevala, častihlepnost, obrekovanje, zavist in jeza se v meni prepirajo, komu izmed njih najbolj pripadam. Jaz pa se branim, kolikor morem; upiram se, kolikor podpore sem deležen; kličem k svojemu Gospodu Jezusu, zanj se branim, saj spoznavam, da njemu pripadam. Njega priznavam za svojega Boga, njega priznavam za svojega Gospoda in govorim: Nimam kralja razen Gospoda Jezusa. Pridi torej, Gospod/ S svojo močjo jih pretresi | in kraljeval boš v meni, kajti ti si moj Kralj, moj Bog, ti naklanjaš Jakobu zmage. Sveti Duh bo prišel nadte Marija pa je rekla angelu: Kako se bo to zgodilo, ko ne spoznam moža? Najprej je modro molčala, ko je še v dvomu premišljevala, kaj naj pomeni ta pozdrav. V svoji ponižnosti namreč ruje ni nič odvrnila, kakor da bi nepremišljeno govorila o nečem, česar ni poznala. Ko pa se je le zares opogumila in dobro premislila, medtem ko je angel govoril zunuj, Bog pa jo je prepričeval znotruj - Bog je bil namreč z i\jo, saj pravi angel: Gospod je s teboj-, ko je torej tako postala trdna, suj je vera pregnala strah, veselje pa plahost, je vprašala angela: Kako se bo to zgodilo, ko ne spoznam moža? Ne dvomi o dejstvu, ampak jo zanima način in vrstni red dogodkov. Ne sprašuje namreč, ali se bo to res zgodilo, ampak kako se bo zgodilo; kakor če bi rekla: Moj Gospod, priča moje vesti, ve za zaobljubo svoje dekle, da ne bo spoznala moža; pod kakšnimi pogoji torej in po kakšnem vrstnem redu mu bo ugajalo, da se to zgodi? Če bom morala prelomiti zaobljubo, da bi rodila takega sina, se veselim sina in mi je žal za sklep - a naj se zgodi njegova volja; če pa bom kot devica spočela in devica rodila, kar seveda ne bo nemogoče, če mu bo tako všeč, teduj vem, da se je res ozrl na nizkost svoje dekle. Kako se bo torej to zgodilo, ko ne spoznam moža? Angel ji je odgovoril: Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila. Prej je bilo rečeno o pjej, da je milosti polna, zakaj zdaj takšne besede: Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila? Ali je mogla biti napolnjena z milostjo, ne da bi že imela Svetega Duha, ko pa je on darovalec milosti? Če je bil Sveti Duh že v ryej, čemu ji ga angel še obljublja, kakor da bo prišel na novo? Ali morda zato ni preprosto rekel: prišel bo vate, ampak: nadte, ker je bil le tudi prej v Ujej z veliko milosti, zdaj pa napoveduje, da bo prišel nadi\jo zaradi polnosti obilnejše milosti, ki jo bo razlil nadnjo? Toda če je že polna milosti, kako jo bo mogla sprejeti še več? Če more sprejeti še kuj več, kako je treba razumeti, da je bila že prej polna? Ali je prejšnja milost napolnila samo njeno dušo, naslednja pa nuj preplavi | tudi telo, da bi polnost božanstva, ki je prej v njej bivala duhovno, kakor v mnogih svetnikih, začela v njej bivati tudi telesno, kakor se to ni zgodilo v nobenem izmed svetnikov? Neizrekljivo Kristusovo spočetje Pravi torej: Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila. Kaj pomeni: in moč Najvišjega te bo obsenčila? Kdor more razumeti, naj razume. Kdo more namreč, razen morda nje, ki je edina zaslužila nujvečjo srečo, da je to izkusila sama v sebi, z umom dojeti in z razumom razločiti, kako se je ta nedostopna svetloba izlila v deviško telo in iz delčka tega telesa, katerega je oživila in se z njim povezala, naredila senčnik za preostalo telo, da bi tako Devica mogla prenesti, ko je k njej pristopil Nedostopni? In morda je rečeno: te bo obsenčila, predvsem zaradi tegale: vse se je dogajalo v skrivnosti; in Trojica je hotela delovati čisto sama v Devici sami in z njo samo; bilo je dano vedeti samo njej, ki ji je bilo edini dano to tudi izkusiti. Nuj bo torej rečeno: Sveti Duh bo prišel nadte in s svojo mogočnostjo te bo naredil rodovitno; in moč Najvišjega te bo obsenčila, to pomeni, da bo Kristus, boiya moč in božja modrost, način, kako ga boš spočela od Svetega Duha, tako zastri s senco svojega nujboli skrivnostnega načrta in ga tako prikril, da bosta zanj vedela samo on in ti. Kakor da bi angel odgovoril Devici: Zakaj mene sprašuješ o nečem, kar boš vsak hip doživela sama v sebi? Vedela boš, vedela, srečna boš vedela, toda tvoj učitelj bo on, ki je tudi izvršitelj; jaz pa sem poslan, da deviško spočetje naznanim, ne da ga uresničim. Ta čudež lahko razodene samo tisti, ki ga duje, razumeti pa ga more samo tista, ki ga je prejela. Zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin, kar pomeni: Ker ne boš spočela od človeka, ampak od Svetega Duha, a spočela boš moč Naj višjega, to je Božjega Sina, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin, to je: od zduj naprej se ne bo imenoval Božji Sin samo tisti, ki bo iz Očetovega naročja prišel v tvoje telo in te obsenčil, ampak tudi tisto, kar si bo privzel iz tvojega bitja in zedinil s seboj; in prav tako bo tisti ki je iz Očeta rojen pred veki, odslej veljal tudi za tvojega sina. Tako bo tisto, kar je rojeno iz Očeta, tvoj sin, in tisto, kar se bo rodilo iz tebe, pjegov sin, pa vendar sinova ne bosta dva, ampak en sam. In čeprav je nekaj drugega tisto, kar prihuja iz tebe, in nekaj drugega, kar prihaja iz uiega, ne bosta imela vsak svojega sina, ampak bo sin obeh eden. Rojeno iz tebe bo sveto Zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin. Pozorno prisluhni, prosim, kako spoštljivo je angel rekel: Sveto, ki bo rojeno. Za-kui pravi tako preprosto: Sveto, brez vsakršnega pojasnila? Mislim, da ni našel besede, ki bi primemo in dostojno označila to izredno, to veličastno, to spoštovauja vredno, kar nuj bi izšlo iz nečistejšega telesa Device in bilo skupuj z dušo zcdipjeno z Edinoroje-nim iz Očeta. Ko bi rekel: sveto telo, ali sveti človek, ali sveti otrok, ali kuj podobnega, bi se mu zdelo, da je povedal premalo. Rekel je torej nedoločno: Sveto, kajti brez vsakršnega dvoma je bilo sveto, in na edinstven način sveto, karkoli je rodila Devica, tako po posvečenju Duha kakor po tem, da si je to privzela Beseda Zakaj je nerodovitna Elizabeta postavljena za zgled In angel doduja: Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v starosti. Zakaj je bilo potrebno Devici naznaniti, da je tudi ta nerodovitna žena spočela? Ali ji je hotel vliti poguma s čudežem, ki se je nedavno zgodil, ker je morda dvomila in še ni verjela napovedi? Nikakor ne. Beremo, da je Zaharljevo nejevernost prav ta angel kaznoval, medtem ko za Marijo nikjer ne nuj demo nobene graje; opazimo celo, da je Elizabeta pje-no vero pohvalila s preroškimi besedami: Blagor ji, ta je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod! Da bo nerodovitna sorodnica spočela, je bilo Devici zato naz-napjeno, da bi se čudež pridružil čudežu in bi se s tem veselje pomnožilo z veseljem. Poleg tega se je morala ona, ki naj bi z veseljem Svetega Duha vsak hip spočela Očetovega ljubljenega Sina, vnaprej razplamteti v SVETNIKI MESECA JOŽEF DELAVEC Mednarodni praznik dela 1. MAJ Požaru veselja in ljubezni. Samo s srcem, prekipevajočim v pobožnosti in v silni sreči, je mogla sprejeti tolikšno Preobilje sladkosti in veselja. Ali pa je bilo Elizabetino spočetje sporočeno Mariji zato, ker se je spodobilo, da novico, ki se je imela v kratkem razširiti vsepovsod, 'Marija Prej izve od angela, kakor sliši od ljudi. Mati Boga samega bi bila videti odrinjena od Sinovih sklepov, ko bi ji ndo nepoznano to, kar se je na zemlji dogajalo tako blizu nje. Še verjetneje: Elizabetino spočetje je bilo zato sporočeno Mariji, da bi ona, ki je bila Poučena tako o Odrešenikovem pri-u°du kakor o prihodu njegovega predhodnika, obdržala v spominu čas in red dogodkov in bi pozneje resnico . tie razkrivala zapisovalcem in glasnikom evangelija, suj je bila v polnsti *z nebes poučena o vseh skrivnostih z° °d vsega začetka. Mogoče pa je d° Elizabetino spočetje sporočeno Muriji tudi zato, da bi se mlada dekli-Ca> ki je izvedela za nosečnost že starejše sorodnice, odločila, da ji Ponudi pomoč. Tako bi s svojim obis-°ni, ki z i\jim res ni odlašala, dala malemu preroku priložnost in možn-0st> da izpriča začetke služenja svojemu Gospodu, ki je bil tednj še manjši °d njega. In ko se je ob tem srečanju ^budila medsebojna predanost tako h°d materama kakor tudi med otro-°ma, naj bi čudež na podlagi čudeža Postal čudovitejši. Prihodnjič konec erkev ima dolžnost, da o delu I spregovori pod vidikom nje- gove človeške vrednosti in moralnega reda, h kateremu spada delo. Hkrati se zaveda svoje posebne obveznosti, da izoblikuje duhovnost dela, ki je sposobna vsem ljudem pomagati, da se z delom bližnjo Bogu, Stvarniku in Odrešeniku, da sodelujejo pri njegovem odrešeryskem načrtu glede človeka in sveta in v svojem življenju poglabljnjo prijateljstvo s Kristusom." Tako je zapisal papež Janez Pavel II. v svoji okrožnici O človeškem delu, ki je izšla leta 1981, ob devetdesetletnici okrožnice Rerum novarum Leona XIII., prve papeške okrožnice o delavskem vprašanju. Iste misli so vodile papeža Pjja XII., ko je leta 1955 na prvi mnj postavil praznik Jožefa Delavca. Prvi mnj se že nad sto let slavi kot mednarodni praznik dela, marsilge tudi s protiversko ostjo. Postavitev praznika sv. Jožefa Delavca nni bi bil nekak tih uvod v spravo med Cerkvijo in delavstvom, ki ga je Cerkev predolgo zanemarja- la, od zgoraj imenovane okrožnice Leona XIII. pa ga spremlja z veliko ljubeznijo in skrbjo. O tem pričajo dokumenti drugega vatikanskega cerkvenega zbora ter številne okrožnice Janeza XXIII., Pavla VI. in Janeza Pavla II. o problemih, s katerimi se soočnjo delavci. Škofje vsega sveta so s koncila delavcem namenili posebno poslanico. Praznik sv. Jožefa Delavca so prvič praznovali 1. maja 1955. Bogoslužje tega praznika nas živo opozarja na neknj, kar je v redu odrešenja zelo velikega pomena: na socialni položni tistega svetega moža, katerega je poleg Device Marije Bog najgloblje pritegnil v zgodovino odrešenja. Marijin deviški mož in Jezusov krušni oče je bil delavec -„tesar". In Cerkev kaže nanj kot na zavetnika in zgled vseh delavcev, predvsem tistih, ki živijo od dela svojih rok. Spomin in češčepje velja čisto določenemu delavcu, „tesarju" sv. Jožefu, ki pa ima prek Kristusa globoko zvezo z vsemi delovnimi ljudmi zgodovine in sveta. Tega prepro- ZA MAJ SPLOŠNI: Da bi priznali družino, ki temeni na zakonski zvezi med moškim in žensko, za osnovno celico človeške družbe. Družina, ki je osnovana na zakonski zvezi med moškim in žensko, je temeljna celica človeške družbe po vsem svetu in v vseh časih. Ta trditev je do nedavna veljala za povsem naravno in samoumevno, danes pa jo mnogi postavljajo pod vprašaj in maličijo pomen samih pojmov zakonske zveze in družine. Ne smemo pozabiti, da je Bog sam ustanovil zakonsko zvezo v trenutku stvarjenja: ,,Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Bopji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril. Bog ju je blagoslovil in rekel: „Bodita rodovitna in množita se... - Bog je moškega in žensko ustvaril v njuni komplementarnosti zato, da bi po medsebojnem podarjanju lahko ustvarila ljubezensko skupnost, ki je temelj družine. To je dejstvo, ki ga je Stvarnik vtisnil v samo srž človekove narave in zato ne more biti stvar družbenega dogovora ali spremenljivih zgodovinskih okoliščin. Iz take globoke in neuničljive zveze izhaja življenje. Življenje se rojeva iz ljubezni. Novo človeško bilje npj bi se po Borjem načrtu rodilo iz celostne ljubezni zakoncev. Moč in globino te zveze bomo še bolj razumeli, če upoštevamo, da jo je Kristus primer- jal s svojim odnosom do Cerkve. Te resnice niso samo lepe abstraktne misli, ampak so namenjene konkretnemu vsakodnevnemu življenju zakoncev in družin: da bi si zakonca izkazovala ljubezen, da bi svojo ljubezen vsak dan znova obnavljala in da bi sprejela medse Kristusa, npj on kralj nje v družini. Potem bodo naše družine žive celice, v katerih bodo otroci deležni resnične vzgoje srca in sprejemali prave vrednote: ljubezen, solidarnost, mir in iskapje skupnega dobrega. MISIJONSKI: Da bi katoličani po Marijini materinski priprošnji cenili evharistijo kot srce in dušo misijonske skupnosti. Sveti Pavel izrecno spomni na misijonski vidik evharistije v pismu Korinčanom: ,,Kolikorkrat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride" (1 Kor 11, 26). Evharistija je misijonski zakrament; kajti iz pje priteka milost za misijonsko delovapje in je tudi sama po sebi temelj in večni izvir rešepja za vse. Obhpjapje evharistične daritve je zato npjbolj učinkovito misijonsko dejapje, ki ga more v zgodovini sveta opravljati cerkveno občestvo. Vsaka maša se konča z naročilom „pojdite“; to je s povabilom vernikom, da prenesejo sporočilo vstalega Gospoda svojim družinam, na delovna mesta in ljudem vsega sveta. Evharistija ustvarja tisto nezlomljivo povezanost med občestvom in misijonsko dejavnostjo, po kateri postane Cerkev zakrament edinosti celotnega človeštva. Danes je izredno važno, da vsako krščansko občestvo iz obhpjapja svete daritve črpa notranjo duhovno moč, da se odpre revnejšim občestvom, ki potrebpjejo podporo v evangelizacjji in misijonski dejavnosti. Vsako cerkveno občestvo je dolžno prisluhniti Svetemu Duhu, ko vabi člane in občestva v misijonske poklice. Misijonsko dejavnost npj podpira z molitvijo in darovi. Tako je delala že prvotna antiohijska Cerkev (prim. I stega, toda pravičnega moža je Bog poklical, da bi z delom svojih rok preživljal učlovečenega božjega Sina, dokler ne bi dorastel. Tudi tukaj pa nam Cerkev pove, da se versko češčepje ne sme ustaviti ob osebi sv. Jožefa in da gre vse poveličevapje navsezadpje le Jezusu, ki mu je bil sv. Jožef nadvse skrben varuh in hranitelj. Bogoslužne molitve da-našpjega praznika se začepipjo s povabilom: „Pridite, molimo Kristusa Gospoda, ki je hotel veljati za delavčevega sina." „Koliko nove luči zasije v nas, če globlje premišljpjemo, kaj se to pravi: On, ki je stvarnik in neprestani vzdrževalec ogromnega vesolja, od najmapjšega atoma z nabojem silnih energij, do vrtoglave množice velikanskih zvezdnih meglenic, On, učlovečeni bopji Sin, je večino svojega živ-Ijepja hotel biti v očeh ljudi samo sin tesarja Jožefa, nato pjegov vajenec in pomočnik, končno sodelavec. In sicer sodelavec pri neuglednem, utrpjajočem, človeško gledano tako pustem ročnem delu v revščini od sveta zaničevanega Nazareta" (Anton Strle). Praznik sv. Jožefa Delavca ni praznik, ki slavi delo, temveč delavca, človeka. „Saj končno ni pravega bogastva razen bogastva človeka samega", je dejal papež Pavel VI., ki je v začetku junija 1969 obiskal sedež Mednarodne organizacije dela v Ženevi. „Nikoli več delo nad delavcem! Nikoli več delo zoper delavca! Temveč vedno delo za delavca, delo v službi človeka, vsakega človeka in celotnega človeštva!" Godovni dan sv. Jožefa Delavca nas glasno uči: z delom naj vsakdo na svoj način in na svojerm mestu sodeluje pri graditvi človeku bolj prijaznega sveta, kjer bo mogel vsakdo spolnjevati svojo nalogo. Silvester Čuk TUDI NA CESTI LAHKO MOLITE Apd 13,1-3). Evharistija je tudi stalna šola dobrodelnosti, pravičnosti in miru -za obnovo sveta v Kristusu. Ona nam daje moč, da izpričujemo in poglabljamo svojo ljubezen. Najodličnejši zgled v tem so mučenci, med katerimi je mnogo misijonarjev. Relikvije mučencev so zato v oltarjih, na katerih se obnavlja Kristusova odrešer\jska daritev. Iz „Generalne avdience Janeza Pavla II. “ 21. junija 2000. SLOVENSKI: Da bi cenili duhovne vrednote’ ki jih je Evropi dalo (in še vedno daje) krščanstvo. Evropa je bila dolga stoletja Predvsem zemljepisni pojem. Sčaso-ma je postajala tudi gospodarski, kulturni, politični in še kateri. Kaže, da je z Evropsko skupnostjo, kateri zadrge čase pripadamo, dosežen vrhunec tega razvoja. Kristjani pa čutimo, da Evropa ne j*' bila to, kar je, če ne bi zrasla iz krščanskih korenin. Krščanstvo je vtisnilo vai\jo neizbrisen pečat. List-ina človekovih pravic, ki so jo sprejeli Združeni narodi in podpisale skoraj vse države, vsebuje osnovno trditev, da smo vsi ljuclje enaki. Na Cem sloni ta trditev? Ne na nauku stare grške filozofije, suj je ta delila dudi na svobodne in sužnje; tudi ne Jta starem rimskem pravu, ki je deli- 0 hudi na rimske in nerimske državljane. Sloni na nauku Svetega pisma, 1 je oblikovalo dušo evropskih naro-0v od zgodnjega srednjega veka naprej. Sveto pismo pa pove o človeku resnico, da je namreč človek Ustvarjen po Bo^ji podobi. Enakopravni in vredni spoštovanja smo zato, ker je vsak od nas Bo^ja podo- \z Ce bi znali opazovati življenje... MICHEL OUOIST e bi znali opazovati življenje z I božjimi očmi, bi videli, da na svetu ni ničesar, kar ne bi imelo svojega izvora v Bogu; vse ima svoje poslanstvo pri gradnji Božjega kraljestva. Kdor ima vero, se ne bo zadovoljil s tem, da dvigne oči proti nebu in vidi Boga, ampak bo tudi zemljo gledal z očmi kristjana. Če bi dovolili Kristusu, da bi vstopil v globino naše biti, če bi dovolj očistili naš pogled, bi svet za nas ne bil zapreka. Nasprotno; silil bi nas k delu za Očeta, da bi se na svetu, po Kristusovem posredovanju, njegovo kraljestvo uresničilo: kakor v nebesih, tako na zemlji. Prositi moramo Boga, nuj nam nakloni tako močno vero, da bomo znali živeti s krščanskim pogledom na svet. Rad bi se dvignil v polet Blagoslovljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je iz nebes blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom. Pred stvarjenjem sveta nas je izvolil v njem, da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni. V ljubezni nas je naprej določil, naj bomo po Jezusu Knstusu njegovi posinovljeni otroci. (EJ' 1, 3 — 5) To milost je obilno razlil na nas, z vso modrostjo in razumnostjo, ko nam je razodel skrivnost svoje volje po blagohotnem načrtu, kakor si ga je bil vnaprej zastavil, da bi ga uresničil v polnosti časov; os-rediniti v Kristusu kot glavi vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji. (Ef 1, 9 —10 ) Rad bi se dvignil v polet, Gospod: nad svoje mesto, nad svet, nad čas. Rad bi očistil svoj pogled in te prosil, da mi posodiš svoje oči. Iz nižin bi videl vesolje, človeštvo, zgodovino, kakor vidiš ti, Oče. Videl bi čudežno spremembo snovi, kakor nenehno žuborenje življenja, tvoje veliko Telo, ki se rodi v soncu Duha. Videl bi čudoviti, večni sen Očetove ljubezni: vse, ki se osredotoči in združi v Tebi, oh Kristus; vse: nebo in zemlja. Videl bi, kako se združujejo v tebi nujmaujše podrobnosti, vsak človek na pravem mestu, vsaka skupina, vsaka stvar. Videl bi tisto tovarno, šolo, uro matematike, lepak, ki naznanja volitve, skupino fantov, ki gre v kino, otroka, ki se rojeva in starčka, ki umira. Razumel bi, kako se pred mano razvija velika pustolovščina Ljubezni, ki se je začela ob zori sveta. Sveta zgodovina, ki se bo, po obljubi končala samo v Slavi, po vstajenju mesa, ko se boš dvignil pred Očetom in mu rekel: vse je končano. Jaz sem Alfa in Omega, začetek in konec. Da, razumel bi, da je vse prav narejeno in je že vse na pravem mestu, da je vse le veliko potovanje ljudi in vsega vesolja proti Sveti Trojici; v Tebi in po Tebi, Gospod. Razumel bi, da ni nič posvetnega, nič; ne stvari, ne ljuclje, niti dogodki. Vse ima svoj sveti smisel in svoj krščanski izvor, da mora biti vse, kar je ustvaril Bog, posvečeno po človeku. Razumel bi, da je moje življenje, najmanjši dih v velikem Telesu, nenadomestljiv zaklad v Očetovem načrtu. Ko bi razumel vse to, bi padel na kolena, občudoval Gospoda, veliko skrivnost sveta, ki je kljub neštetim strašnim grehom, dolgo utripanje ljubezni, proti večni Ljubezni. * Da, všeč bi mi bilo dvigniti se v polet, nad naše mesto, nad svet, nad čas, očistiti pogled in te prositi, da mi posodiš svoje oči. ... bi nam vse življenje govorilo o Njem Če bi znali opazovati življenje z božjimi očmi, bi se nam vse življenje spremenilo v znamenje; na vsakem koraku bi se srečali z ljubeznijo Stvarnika, ki prosi svojo stvar za ljubezen. Oče nas je postavil na svet, ne da bi živeli na njem z zaspanimi očmi, ampak, da bi na vseh stvareh, dogodkih in ljudeh iskali sled njegovih stopinj. Vse stvarstvo nam mora govoriti o Bogu. Bog ne pričaknje od nas dolgih molitev. Kristusu se lahko nasmehnemo ob najbolj preprostih, vsakdanjih malenkostih našega življenja. Rad bi vam pokazal na preprostih primerih korak Njegove ljubezni. Telefon Pravkar sem odložil slušalko. Zakaj me je poklical? Ah, že razumem, Gospod. Preveč sem govoril in nisem poslušal. Oprosti mi, Gospod, zaneslo me je, jezik se mi je odvezal in nisem se pogovarjal. Vsilil sem svojo misel, nisem je izmenjal. Ker nisem poslušal, se nisem ničesar naučil. Ker nisem poslušal, nisem ničesar prispeval. In ker nisem poslušal, nisva soglašala, se nisva sporazumela, se nisva srečala, se nisva združila. Oprosti mi, Gospod, ker se nisva srečala, sem sedaj nesrečen. Zelene table Šolska stavba je nova, zelo modema. Samozavesten ravnatelj mi je pokazal vse najmanjše udobnosti. Najboljša iznajdba so zelene table. Tehniki so dolgo časa študirali to zadevo in naredili veliko poskusov. Sedaj vemo, da je zelena barva najboljša, ker ne utnya oči, umirja in sprosti. Ko sem gledal tablo, sem si mislil, da ti ,Gospod, nisi potreboval toliko časa, da si z zelenjem pobarval naše poljane in gozdove. Tvoji laboratoriji so čudovito delovali, da se mi ne bi dolgočasili. S koliko različnimi zelenimi odtenki si pobarval naša polja! Smehljam se, ko premišljujem, da se sodobna „odkritja“ znanstvenikov skrčijo na odkritje tega, kar si ti ustvaril od vekomaj. Zahvalim se ti Oče, da si tako dober družinski oče, da pustiš svojim malim otrokom veselje, da sami odkrijejo zaklade svojega razuma in svoje ljubezni. Vendar reši nas domišljavosti, da smo te stvari izumili mi sami, ko smo jih le našli. Žična mreža Žice se križajo in si podajajo roke med luknjami. Da se ne pretrga vez, trdo stiskajo sosedovo zapestje; na ta način, prav z luknjami, naredijo močne zapreke. Gospod, nešteto luker\j je v mojem življenju, tudi v življenju mojih sosedov jih ne manjka. Vendar, če hočeš ti, Gospod, si bomo podali roke, se bomo močno zvezali in bomo skupno oblikovali žično mrežo, ki bo nekoč obramba človeštva. Pohodil me je Gneča je bila na avtobusu in neki moški me je pohodil. Neroda! Jezno sem ga pogledal. On, užaljeno. Potem sem pomislil, da ni bilo tako hudo; dal si mi priložnost, da bi se on in jaz srečala. Njegove oči so potrkale na vrata moje duše. Smehljaje sem jih odprl. On se je nasmehnil, nasmehnil sem se jaz. S stiskom roke sem si pridobil novega prijatelja. Gospod, zahvalim se ti za to srečanje. Moj prijatelj Prijatelju sem stisnil roko. Ko sem videl nieg°ve žalostne in potrte oči, sem se zbal, da Tebe ni v njegovem srcu. Bilo mi je neprijetno, kakor pred praznim tabernakeljem. Moj Bog, če Ti ne bi prebival v njem, bi bila midva, moj prijatelj in jaz, daleč drug od drugega; njegova roka v moji bi bila le meso ob mesu; in njegovo srce za moje, le človeško srce za človeka. Hočem, da je tvoje Življenje v njem, kakor v meni, ker želim, da mi je prijatelj brat po Tvoji milosti. Prevedla METKA MIZERIf kako je mogoče moliti med delom Ljubezenske puščice proti nebesom ALAIN DAIGNEAULT, prevedeI M. P. T7" o je moj oče ponavljal „Moj rV Jezus, usmiljenje", ni vedel, -A- V. da moli. Njegova molitev je bila moledovanje, molitev srca, molitev ubogega. Ta način molitve imenujejo izlitje ali izlivanje. Na krščanskem Zahodu so govorili o molitvenih vzdihih, ki so jih naše stare matere Pošiljale proti nebesom kot Ijube-zeiJske puščice. Ali nismo gledali zviška - kakor farizeji - na molitve in celo rožne vence celih rodu kristjanov? Molitveni vzdihi ali ljubezenske Puščice, kot je dejal sveti Avguštin, hitro privedejo k molitvi miru in h kontemplaclji. Smo to vedeli? Oblika molitve, ki prihaja od krščanskih bratov z Vzhoda in se zdaj s'ri tudi na Zahodu, je hezikazma, Pogosteje imenovana „molitev srca", izvira z začetkov krščanstva. V čudo-pti knjižici, ki jo vsem priporočam, Pripovedi ruskega romarja, pisec navaja svetega Simeona Novega teo-°§a> ki pojasni molitev srca: nKrščanska meditacija ob Jezusovem ■nienu ... neutrudno ponavljanje imena ljubljenega z vsem srcem, z vsemi 'ari nežnosti, nas zanesljivo pripelje temu, da smo deležni poljuba ljubezni." Molitev srca je najkrajša, najlažja m naJbolj preprosta pot, če hočemo vstopiti v kontemplacijo. Ko sedimo v svoji sobi ah pred Najsvetejšim, Počivamo v Bogu: v tej ljubezenski ‘sini, v navzočnosti Boga ljubezni, neutrudno ponavljamo Jezusovo ime * kratek vzdih: ,,Gospod Jezus, sin živega Boga, usmili se me, grešnika", 1 »Moj Jezus, usmiljenje". „Blago tce Jezusovo, bodi moja ljubezen", ia v* 'n “‘oje vse", „Jezus, Mari-J ’ rubini vaju, rešujta duše", »Ljube-en moja", „Moje usmiljenje", „dobri JW, „Abba“, „Oče“. Ta način molitve je dostopen ^‘°gim, ranjenim v življenju, alkoholi-tisr' *n k nov način življenja, po kate-Vf'" Se sP*a‘a živeti „A new way of 1 e — nov način življei\ja. V resnici Pa je ta človek resno bolan. In že ,V' Avuštin o takem človeku pravi, a ga je skoro nemogoče ozdraviti, * se ima za zdravega in zato ne e Pomoči pri zdravniku. Angel umika ANSELM GRUN V 4. stoletju je v Cerkvi nastalo veliko umaknitveno gibanje. Bili so menihi, ki so bili siti hrupa sveta in ki so bili razočarani nad pomeščanjenjem Cerkve. Šli so nazaj v puščavo, da bi živeli sami zase, da bi se v ločenosti od sveta soočili z lastno resnico in sledili svojemu globokemu hrepenenju, hrepenenju, da v molitvi doživijo Boga in z njim postanejo eno. Presenetljivo je bilo, da so prav ti, ki so se umaknili, imeli neverjetno močan vpliv na svet. Trume romarjev in pomoči potrebnih so se iz Rima in Aten odpravile na pot v egiptovske puščave, da bi meniške očete vprašali za svet. Očitno so čutili, da ti ljudje, ki so imeli pogum, da se umaknejo, da bi bili blizu Bogu, bolj razumejo človeško življenje kakor filozofi in zdravniki, ki so bili sredi vrveža sveta. Od časa do časa pač potrebuje vsak od nas, da se umaknemo hmpu in hek-tiki vsakdanjosti (hektičen = nanašajoč se na hiranje zaradi dolgotrajnega gnojnega vnetja, zlasti zaradi tuberkuloze). Sicer se v vrvežu izgubimo. Samo funkcioniramo, toda ne živimo več, nismo več mi sami. Če se umakneš na kak miren kraj, je možno, da vzameš s seboj hrup svojega sveta. In potrebno je nekaj časa, da si se osvobodil problemov vsakdanjosti. Šele potem se začne notranji umik. Umakneš se, odstopiš od tega, kar delaš, kar te zaposluje. Prideš v stik s seboj. Odkriješ, kar te vznemirja v globini tvojega srca. Spoznaš svojo globljo resnico. Ta je včasih boleča. Toda če jo pogledaš in jo daruješ Bogu, ki te sprejema takšnega, kakršen si, potem hkrati doživiš notranjo svobodo in veselje. Čutiš svojo enkratnost in edinstvenost. Čutiš, da si dragocen in pomemben, ker lahko temu svetu vtisneš sled, ki jo lahko zapustiš samo ti. In morda potem v sebi odkriješ notranji izvir, ki vre v tebi in ki nikoli ne usahne, ker je božji izvir. Angel umika bi te rad tudi opogumil, da se včasih umakneš od svojega zakonskega partnerja ali od svojih prijateljev. Če si stalno skupaj s kom drugim, se boš kmalu čutil utesnjenega. Potem bosta prilepljena drug na drugega. In to za nobenega od vaju ne bo dobro. Potrebuješ širino in svobodo med vama, da lahko vsak diha in vsak vnese svojo posebnost v skupnost. Morda včasih slišiš očitke od svoje žene, od svojega moža, da se umikaš. Toda poznam mnoge, ki so to preizkusili. Doživeli so, da je to bilo koristno tudi za njihovo medsebojno povezanost. Potem si spet popolnoma ti sam. To je kakor kura, v kateri spet odkriješ svoje lastne vire. Potem spet zaživi tudi medsebojna povezanost. Spet imaš fantazijo in željo, da s svojo ženo, s svojim možem, s svojim prijateljem, s svojo prijateljico poskusiš kaj novega, potem čutiš, da se ne moreš definirati samo po svojem partnerju, temveč da potrebuješ globlji temelj, svoj lastni izvir, Boga, ki te je izoblikoval v enkratnega in edinstvenega človeka. Zato ti želim, da ti angel umika pokaže, kdaj je zate spet čas, da se umakneš. In želim ti, da potem doživiš, da nisi sam, da je pri tebi angel umika in ti odpira novo obzorje tvojega življenja. 1. Vse kaže, da prestopamo vse meje v zadevi javne spolne morale. Mislim tu predvsem na zgubljanje najosnovnejše sramežljivosti na področju spolnosti. Najbolj umazana in sproščena spolzkost se človeku ponuja na vsakem koraku: v televiziji, v revijah, v časopisih, v zmeraj bolj nespodobni modi, v obnašanju v javnosti in še posebej na javnih kopališčih, ter še in še. Kako se braniti pred to poplavo javne nemoralnosti? Vtis je pogosto res takšen, kot da | smo na tem področju prišli skoro do | skrajnih meja. Med ljudmi je vedno mai\j sramu na spolnem področju, I čistost in devištvo se še daleč ne cenita več, kot bi zaslužili, pri mnogih, zbijati celo cinično posmehovanje kot nek ostanek mračnega srednjega veka in represivne krščanske morale. Vedno manj se spoštujejo tudi moralne norme v zakonskem življenju. Posledice tega postopnega razsula spolne morale so vsak dan bolj dramatične: množenje splavov, ločitve zakonov in razporoke, otroci-siro-te pri še živih starših in tako naprej. Knj reči k vsemu temu? Sramežljivost je prej kot priborjena krepost nnjprej od Boga samega globoko v človekovo naravo položeno nagnjenje, da iz spoštovanja do drugih pokrivamo dele svojega telesa, ki imnjo poseben odnos do spolnosti in seveda spoštnjemo spolno intimnost tudi pri drugih. Čeprav je čut sramežljivosti neknj naravnega, pa z zlorabo lahko polagoma oslabi in celo popolnoma zamre. Sramežljivost je v službi kreposti čistosti, katere namen in naloga je, da ureja pravilno rabo spolnosti in jo vanye pred zlorabo. Da je v današnjem svetu biti čist in ohranjati to prelepo in važno krepost v zakonu in zunnj njega vedno težje, je razumljivo. To velja za vse ljudi, vendar še posebej za mlade, ki se šele začenjajo srečavati s problematiko spolnosti. Širše razmišljanje o tej stvari na tem mestu bi nas vodilo predaleč. Zato bom podal le neknj splošnih misli o tem, a predem storim to, si poskušnjmo odgovoriti na vprašanje, kako da smo zašli na tem področju tako daleč in da se ne vidi, kdnj in kje se bo ta poplava javne nemoralnosti ustavila. Odgovor se mi zdi, da ni posebno težak. In je tale: postopno in vedno hitrejše ter splošnejše zgubljanje vere v Boga, ki smo mu priče, nnjno prinaša s seboj tudi raz-krnjanje moralnega življenja. Kdor ne venye v osebnega Boga, Stvarnika in Gospoda, pred katerim je odgovoren za svoje življenje, ta si sam poruši temelj, na katerem je edino možno graditi resno moralno življenje. Pa tudi če morda teoretično še priznava, da Bog biva, a mu v svojem življenju ne dnje nobenega mesta več, zaknj se ne bi imel za edinega in absolutnega gospodarja svojega življenja in zato tudi pred da se o tem pogovoriš s partner-•0,o, ki ni Slovenec, ker zanikanje 'Ls,nih korenin v življei\ju pelje v zmedo in nevrozo. Obe stai\ji pa zdaleč ne odgovarjata človeški in duhovni zgrujcnosti zrelega človeka. Se lepše je takrat, ko se partner zmore iz ljubezni naučiti tvojega jezika, ki je zrcalo tvojega duhovnega sveta. V krščanskem zakonu je to stvar vere, ki bi bila brez ljubezni puhla, brez konkretnih dejai\j in odprtosti do različnosti in spoštovanje bogastva, ki ga mešani zakoni lahko predstavijo. Za to je v zakonu potrebna molitev, prava molitev, ki privede do očiščenja. Čistost srca pa ti pomaga, da vidiš partnerja v svojih barvali, ne naslikanega, kot ga ti hočeš. Novi glas varjeni, bojimo jutrišnjega dne. Toda ali ni bolje, da si, namesto da se opiramo na izpeljave, postavimo prava vprašanja, ki nam bodo edina pomagala napredovati? Naključje ali stvarjenje? N/ lovek se zaveda svojih omeji-■ tev in svoje končnosti. S tem pa je nezadovoljen, kot da bi bil ustvarjen za nekj več. Torej „kdo te je naredil za človeka?" Težje, kot si mislimo, je zavrniti hipotezo o Bogu. Ali s tem, ko govorimo o naključju, ne razlagamo naključja za Boga, kot to počnejo nekateri znanstveniki? Drugi znanstveniki pravijo, da če je naključje uspelo ustvariti človeka od „velikega poka" preko zvezd do prvih celic življenja, potem je to naključje moralo na loteriji milijonkrat zadeti glavni dobitek! Drugi, ki verjamejo, da se bodo zavarovali z ateistično znanostjo, morajo navsezadnje napisati z veliko začetnico Narava ali Evolucija ali Materija. • Zakaj torej ne bi sprejeli Boga namesto izmuzljivega naključja? In če smo svobodni, zakj ne bi iskali tega Boga, ki nam dopusti, da ga prepoznamo? In da ga slišimo reči: „Ljubim te, in če hočeš, ti že od danes naprej obljubim večnost ljubezni." Človek je več kot žival, obdarjena z razumom in pametjo. Želi delati dobro, zmožen je ljubiti in biti ljubljen in je zato več kot žival. To edinstveno bitje izvira iz zemlje in evolucije. Toda človek seže višje, ker je poklican. Ustvarjen je po božji podobi, poklican je za svobodno srečai\je z Bogom in za srečo. To hočemo reči s tem, ko pravimo, da ima dušo. POGOVOR z dr. Janežem Arnežem Dr. Janez Arnež je večini bralcev DŽ dobro poznan po svojem izrednem delu in ustanovi Studia Slovenka, ki zbira in hrani poleg drugega gradiva tudi naše zdomske publikacije in arhive. Manj pa poznamo njegovo osebno življenjsko pot. Zato ga bomo ob tej priložnosti prosili, naj nam najprej pove kaj o sebi. V Sloveniji sem maturiral na kla- I sični gimnaziji v Ljubljani. Nato sem se vpisal na pravno fakulteto in sem končal prvi letnik z izpiti. Istočasno sem poslušal predavanja iz filozofije na teološki fakulteti. Pri dr. Trstenjaku sem napravil izpita iz Uvoda v filozofijo in iz Zgodovine filozofije. Novembra 1943 sem šel k domobrancem v Trst. Nisem pa nosil puške. Ukvarjal sem s kulturnim delom, tako n. pr. sem zbiral po Ljubljani knjige za slovensko gimnazijo v Gorici, hodil v tržaško knjižnico skozi več mesecev in pripravil obširno bibliografijo (kartoteko) o vprašanju italijansko-slovenskih odnosov, o Trstu, Gorici, Julijski Benečiji, Beneški Sloveniji. Kartoteko sem pustil v Ljubljani pri odvetniku dr. Leonu Staretu. Pozneje sem zvedel, da je komunistična oblast gradivo zaplenila in odnesla v Beograd, v arhiv zunanjega ministrstva. Aprila 1945 sem se s skupino domobrancev umaknil v tržaško pristanišče in mislim daje bilo 2. maja, ko smo ponoči odpluli na hrvaški ladji proti Italiji. Pristali smo ob izlivu reke Tilment (Tagliamento) v morje. Po dveh tednih čakanja so nas končno novozelandski vojaki odpeljali v Cese-no. Pridružil sem se civilistom in z njimi prišel v taborišče Riccione. Po j lepo preživetih poletnih mesecih v tem obmorskem letoviškem kraju sem odšel iskat možnosti za nadaljevanje študija. Bil sem v Švici, a zavrnjen, bil v Milanu, a brez možnosti za Od nagona k svobodi in ljubezni Žival ima nagon, človek pa razpolaga z razumom in svobodo. To mu omogoča, da gradi svoje življepje, ustvarja, izumlja (tehnološki napredek), izdeluje umetnine. Lahko se prilagaja številnim novim položajem. Biti svoboden pomeni, da ruši sužcpj nagonov, strasti. To je zmožnost, da se ne podvržeš dogodkom. Biti svoboden pomeni, odločiti se, kty boš delal glede na ci(j, la ga imaš pred seboj. Svoboda ni dana enkrat za vselej. Človek, „kulturno bitje", lahko s svojo izbiro raste: sposoben je odgovarjati za to, kar je. To je odgovornost. Tako lahko da človek smisel svoji svobodi. Zaradi svobode lahko (juhi in prav to ga izpolnjuje. Iz revije On živi preživljanje. Za nekaj mesecev sem se zadržal v Bologni z namenom, da bi študiral ekonomijo. Ko sem dobil belgijski vizum, po posredovanju dr. M. Kreka pri zunanjem ministru Paulu Spaaku, sem odšel na študij v Lou-vain. Tam sem diplomiral sprva iz političnih ved, nato pa še iz ekonomije- Kdaj ste odšli v Severno Ameriko? Jeseni 1951 sem dobil imigracij-sko dovoljenje in odšel v ZDA. Tam sem na Vale univerzi naredil magisterij iz ekonomije, v Kanadi na univerzi Laval v mestu Quebec pa doktoriral iz ekonomije. V ZDA sem imel razne službe, tako tudi v Kongresni knjižnici (Library of Congress) v NVashing-tonu in potem sem preko trideset let učil ekonomijo v St. Joseph’s College v New Vorku. Nekateri mislijo, da sem študiral tudi v Španiji; nisem. Sem pa vsako leto, od 1948 do 1951, v počitniških mesecih potoval skozi Pariz, kjer sem se rad ustavil, v Barcelono in Madrid, kjer sem sodeloval pri tedenskih tečajih, ki so jih vsako leto priredili sta-novci. Prijatelj Viktor Antolin je izdajal revijo (razmnoženo) Nova doba (kot študentska revija: Rim 1946-47, Madrid 1948-1949." V letih 1951-1952 pa je postala revija za družbena vprašanja). Pri tej reviji sem sodeloval od začetka njenega izhajanja. Že v j Louvainu in pozneje v ZDA sem sodeloval pri Družabni pravdi, Svobodni Sloveniji, Zborniku Svobodne Slovenije, AmeriSki Domovini in Sloveniji. Kdaj vam je prišla na misel ideja, katero uresničujete že večji del svojega življenja? Ko sem bil študent v Louvainu, sem mislil na potrebo ustanovitve katoliškega inštituta v Sloveniji. Tam sem izdal programatično razmnoženi-no in preko nje sem skušal pridobiti kakega somišljenika, ki bi bil pripravljen sodelovati pri zbiranju gradiva za tako ustanovo; predvsem tujo znanstveno literaturo. Nisem našel nikogar. Ko sem prišel v Kongresno knjižnico v Washingtonu, sem videl, da ni najti informativnih del o Slovencih v tujih jezikih. Slovenci so prispevali male drobce, tujci pa ponajveč Slovencem nenaklonjene omembe v svojih delih. Z dvema prijateljema sem se dogovoril, da začnemo sami 'zdajati knjige o Slovencih. Z enim od prijateljev sem naredil načrt za prvo knjigo: razdelila sva si poglavja 'n določila rok, v katerem naJ bi bila poglavja pripravljena. Sam sem pripravil, kot Sem obljubil, prijatelj pa niti vrstice ni napisal. *>a ste vseeno vztrajali...? Uvidel sem, da bom moral z delom Nadaljevati sam in sam tudi končati, 'ako je izšla leta 1958, v drugem letu 'Noje zaposlitve v Kongresni knjižni-c'’ Prva knjiga v zbirki Studia sloveni-oa: Slovenia in European Affairs: Re-'octions on Slovenian Political Histo- 'v'se delo za knjižno zbirko je osta-o v mojih rokah do danes. Od časa do easa sem dobil pomoč pri prodaji kn-J'g- Letos je v zbirki Studia slovenica 'Z-šlu 32. knjiga: Sejni zapiski 1946-. 47 Akcijskega odbora za zedinjeno n suvercno slovensko državo. V delu Juiam dve knjigi: Dr. Ciril Žebot in Jegovo delo za slovensko državo ter slovenskega krščanskega gibanja v emigraciji. — študent v Louvainu sem Cc* z zamenjavo knjig s kulturnimi ~'godovina klavskega Že kot ustanovami v Sloveniji (NUK, SAZU, Teološka fakulteta, Univ. knjižnica v Mariboru, Teološka v Mariboru, Knjižnica Goriškega muzeja in Goriška študijska). Knjižnice so rade sprejele vabilo za zamenjavo, ker so imele težave priti do deviznih sredstev in tako do nakupa knjižnih del v tujini. Ta zamenjava je trajala več ali manj do konca osemdesetih let. Drug problem pa je bilo zbiranje slovenske kulturne dediščine v zamejstvu in v izseljenstvu. Slovenci, ki so živeli izven meja osvobojene domovine, so izdajali razne publikacije, časopise, vabila na prireditve in sestanke, sporede pevskih in glasbenih nastopov, sejne zapiske itd. Ti pisni dokazi slovenskega življa in udejstvovan- ja, skupno s fotografijami, predstavljajo bistveno zgodovinsko dokumentacijo slovenske navzočnosti v svetu. Zbiranje tega gradiva so Slovenci zanemarili. Pred vojno je bil državni zavod za izseljenstvo v Zagrebu in je bil po svojem delu sam sebi in svoji birokraciji namen. V Ljubljani je bila Rafaelova družba in Univerzitetna knjižnica, ki naj bi bila tudi narodna -ne ena in ne druga ustanova - ni prešla od obljub in deklaracij do dejanj. Po drugi svetovni vojni se je nova oblast preko svojih ustanov brigala za politično propagando in informativno službo, ignorirala pa narodni vidik izseljenstva. Obe ustanovi, NUK in SIM sta dobivali zajetne državne fonde, ki sta jih uporabljali za potovanja svojih predstavnikov po svetu in za njih pridiganje o odlikah komunistično vodene države. Del finančnih sredstev je bil namenjen tudi za podporo levičarskim slovenskim ustanovam v tujini, vključno za vinotoče in bare. Uradni odposlanci so v tujini dobili tudi precej literature, ki je izšla v tujini in ki so jo le oni smeli uvažati, kar je bilo navadnim smrtnikom prepovedano. Kar je tako te izseljenske literature slučajno prišlo v Slovenijo, je ostala v ‘škatlah’ kot nepomemben star papir. V ZDA sem začel zbirati slovenske tiske, karkoli sem uspel dobiti. Vedel sem, da bodo moje prostorske omejitve kmalu morale ustaviti zbiranje. Veliko te izseljenske literature sem pošiljal NUK-u na prošnjo g. Jožeta Žužka, šefa nabavnega oddelka. V zameno sem si lahko izbral v NUKU med dvojnicami knjige, ki so me zanimale in sem jih nato odposlal na svoj naslov v ZDA. Dr. Bruno Hartman je želel imeti podobno zamenjavo v korist mariborske univerzitetne knjižnice, a komunistična oblast tega ni dovolila in je moje pošiljke zaplenila. Vse to ogromno delo ste vršili v „ prost ih urah“, po svojem poklicnem delu? Ko se je bližala doba moje upokojitve, sem mislil na selitev v Evropo. Nastalo je vprašanje, kam bi z zbirko knjig, časopisov, revij, fotografij itd, ki seje že nabrala v toliki meri, da je napolnila moje newyorško stanovanje. Ker je bila selitev z literaturo v Slovenijo izključena, sem skušal najti alternativno rešitev. Dogovarjal sem se že v Gorici, da bi najel pri nekem Slovencu stanovanje v stari stavbi, ki bi lahko sprejelo kar precejšnjo knjižnico. Odločil sem se, da se bom naselil v italijanski Gorici. Prišlo je do velikih političnih sprememb v Evropi, ki so spremenile moje načrte. Kako se je razvijalo vaše delo po padcu berlinskega zidu? Padli so komunistični režimi. Tudi v Sloveniji. Spomladi 1991 je izšel nov slovenski zakon o ustanovah. Hitro sem pripravil vso potrebno dokumentacijo in julija 1991 sem raziskovalni inštitut Studia slovenica registriral pri temeljnem sodišču v Ljubljani. Odločil sem se, da bom zbral čim več dosegljivega gradiva v ZDA in Kanadi in ga prepeljal v Ljubljano. Čim je država prepustila poslopje zavoda sv. Stanislava slovenski Cerkvi, sem pripeljal zabojnik (Container), ga spravil v kletno telovadnico in se naselil med knjige. Bil sem prvi stanovalec v zelo ‘demolirani’ stavbi: vse okenske šipe razbite, vse luči razbite, vsi radiatorji odstranjeni itd, zapuščina komunistične soldateske. Tedanji nadškofijski ekonom je dejal pokojnemu Boštjanu Kocmurju: Arneža ne maramo; toleriramo ga, ker se nam je vrinil. Povedal je resnico, ker sem se resnično vrinil. Prepričan sem bil, da je bil to edini možen pristop, da dobim streho za zbirko Studia slovenica. Koliko gradiva ste nabrali in kam ste ga namestili? V celoti sem pripeljal štiri ladijske zabojnike. Prvega, ki sem ga pripeljal iz New Yorka, sem izpraznil in gradivo namestil v opuščeni šolski stavbi v Šmartnem v Goriških Brdih. Drugega in tretjega (iz Argentine in iz Kanade) sem spravil v telovadnico Zavoda sv. Stanislava, četrtega, iz New Yorka, pa začasno v svojo hišo v Višnjeviku v Goriških Brdih. Seveda je bilo kar precej potov, posredovanj itd, da je vsa ta roba prešla cerberske carinike, ki so bili napolnjeni z indoktriniranim nezaupanjem in celo s sovraštvom do pisane besede. Pripeljal sem tudi štiri tovornjake slovenskega gradiva iz Nemčije, Francije, Avstrije in Gorice. Ko sem vse te stvari spravil v Zavod sv. Stanislava, sem se moral znotraj zavoda večkrat seliti z vso to rastočo goro literature. Kako je bil sprejet vaš projekt pri svetni in cerkveni gosposki? Najhujše razočaranje pa sem dosegel, ko sem bil prisiljen ugotoviti, da ta moj načrt nima simpatije ne pri ‘tronu in ne pri oltarju’, kot so srednjeveški Francozi označevali svojo nadrejeno gospodo. Ni bilo ne zanimanja, še mfinj pa naklonjenosti ne pri svetnih in ne pri cerkvenih oblasteh. Ostal sem nekak blokirani vrinjenec. Dali so mi v obnovljenem delu Zavo- I)r. Arnež s soprogo da prostore, ki so jih že med obnavljanjem zmanjšali in še pregradili z nepotrebnimi stenami. Moral sem se prikloniti in molčati. Naročil in plačal sem iz svojega žepa police, ki so mi jih mizarji naredili po meri. Ker je bil prostor visok, sem lahko postavil police do stropa s hodnikom v ‘prvem nadstropju’. Tako je šlo nekaj let. Dobil sem odpoved in konec junija 2002 bi moral prostore, ki sem jih imel v najemu, izprazniti. Iskal sem zatočišča skorajda na vseh štirih straneh neba. Brez uspeha. Pritrditi pa sem moral komen- I)r. Arnež v Škofovih zavodih pred devetimi leti tatorjem, da bi selitev na deželo pomenila konec ustanove, zgolj uskladiščenje gradiva. Začel sem pogosteje in pogosteje voziti revije in knjige na odpad. V glavnem so bile to dvojnice, nekaj pa tudi originalnih del. Nisem videl drugega izhoda kot da vse skupaj najde svoj konec v papirnici, ki naj iz teh tragično zavrženih del naredi papir za velika dela novih prerokov. Precej ton papirja je papimični mlin dobil od Studia slovenica. Vse to je bilo še pod staro, prvo upravo Škofovih zavodov. Kasneje so se razmere menda zboljšale? Ne morem si kaj, da ne bi mislil, da je Bog sam posredoval na zelo uspešen način in preprečil izginotje Studia slovenica. Novo vodstvo Zavoda sv. Stanislava je dodelilo inštitutu Studia slovenica novo obnovljene prostore in pomagalo julija 2002 seliti celotno zbirko v Gnidovčev dom. Prostori so nekoliko večji kot so bili prejšnji in ker je vodstvo dovolilo odstraniti vse prečne stene in strop ojačiti z betonskimi pregradami, je sedaj knjižnica v eni ca 30 m dolgi dvorani. Mizarji so po naročilu naredili nove police in postavili okoli in okoli hodnik ‘v nadstropju’, da so police, ki segajo do stropa, dostopne. Inštitutu pripada tudi zaprti hodnik, v katerem je Goršetova galerija. Ali imate kake stike z NUKom? Že pred leti je mag. Žumer, ravnatelj Arhiva republike Slovenije obiskal inštitut Studia slovenica in se prepričal, da je arhiv, ki ga inštitut hrani, pomemben za Slovenijo. Zato že peto leto prihaja en dan v tednu arhivistka Arhiva RS in urejuje arhiv Studia slovenica. Ta arhiv je napolnil že skoraj tisoč arhivskih škatel. V tem arhivu je morda 20.000 ali več fotografij in potrebna bi bila posebna oseba, ki bi se posvetila fototeki. Potrebno bi bilo slike identificirati glede na osebe, kraj in čaS' Vsako leto, ki mine, to možnost identifikacije stalno zmanjšuje. Po približnih računih bi se usodil reči, da je v knjižnici okoli 45.000 knjig in kakih 600-700 enot periodičnega tiska' Umetniška zbirka ima okoli 60 Got-šefovih plastik in kakih 70 njegovih risb' poleg ca 40 slik drugih slovenskih sli' Odgovor na SIDA (AIDS) S. MIRJAM CVELBAR Avtorica je redovnica in zdravnica. Njene ugotovitve izvirajo sicer iz Slovenije, zaključki pa so veljavni vsepovsod. karjev (Bara Remec, Aleksa Ivančeva, Ivo Šubic, Milan Volovšek itd) In prihodnost? Med Slovenci, ne doma in ne v tujini, ni videti zanimanja za slovensko kulturno dediščino, za njeno hranjenje, negovanje, analiziranje, združeno z željo z njo odkrivati našo preteklost. Priznati je treba, da zanimanje za pretekle misli in besede ter dejanja ni pridobitni posel, ni stopnica v ka-rierističnem napredovanju, skratka je nekaka stranska zaverovanost, ki ni združljiva s potrošniškimi in uspešniškimi ambicijami. Imam občutek, da sem z delom za Studia slove-nica naredil v svoji patriotični naivnosti neumnost. Postavil sem vrtiljak v puščavo. Komu naj služi, če presega smiselnost človeških dejanj? Vprašanje, ki me izziva je, ali je zamisel inštituta Studia slovenica, prišla Prezgodaj ali pa prepozno. Dokaj jasno Pa mi je, da je danes anahronistična ustanova. Materialno blagostanje razjeda korenine duhovne kulture. S stališča pragmatizma nikakor ne morem opravičiti nastanka in razvoja Studia slovenica. Nima ne proizvajalcev m ne potrošnikov. Cui bono, potem? Za delo na tem področju niso pomembne univerzitetne diplome, kajti to delo Je možno le tistemu, ki ima, kar Fra-c°zi imenujejo ‘vocation . Zato tudi nisem uspel prepričati Slovence o pomembnosti hranitve najskromncjših 'artifaktov’ iz življenja izseljencev. V par desetletjih bodo slovenske naselbine zamrle, ne bo več slovenskih tiskov, ne piscev in ne brav-£ev- samo ohranjeni pisni pričevalci oodo zgodovinarjem pomagali oživeti slovensko preteklost. Seveda le, če °do ohranjeni in ne zavrženi. Pa tako Enostavno je vse zmetati na smetišče, cva je v hiši potem lepo in čisto. Kako 1 postno je, če tako številni člani ma-cga naroda zgubijo smisel za zgodo-mski spomin, ker jih je naprednost uupolnila z vero, da samo današnjost Pdnaša dohodek in ugodje. ’ . Posledica vsega tega je, da samo ' 's*«, kar sem ‘dobil’, ko sem obisko- 1 ^a* naselbine in ob tisti priliki nekate-rc Slovence le prepričal, da so dali s^oje ‘stare papirje’ za namene Studia '' s 0venica, namesto da bi jih zavrgli, je sedaj v knjižnici in v arhivu. Ko pa ^ vetovna zdravstvena organiza-cija je leta 1989 razglasila 1. december za svetovni dan boja proti sidi. Čeprav v Sloveniji pojav te smrtonosne bolezni še nima velikih razsežnosti, nas ob tem dnevu vsako leto zasipajo z najrazličnejšim gradivom, ki naj bi imelo vzgoj nopreventivni učinek. Mladim delijo rdeče pentlje, „svetovni simbol boja proti sidi in simbol varnejše spolnosti", hkrati z njimi pa kondome in navodila za njihovo uporabo. Že otrokom v osnovnih šolali podrobno razlagajo najbolj nenavadne oblike spolnih stikov, preko katerih se virus prenaša. Mnogi odrasli se ob tem sprašnjejo, sem se leta 1993 preselil v Evropo in se naselil v Sloveniji, je vir gradiva usahnil. Ljudje, ki me obiščejo, znanci, ki jim pišem, vsi samo obljubljajo, kaj vse bodo oskrbeli, nihče pa ne da, ne pošlje, ne prinese. Ne razumem izseljencev, ki pripovedujejo, koliko ur so žrtvovali za pisanje, za tiskanje, za prireditve itd., potem pa vse dokaze svojega dela z mirno vestjo vržejo v smetnjak. Ali ni tako ravnanje podoba naroda, ki zavestno umira? Dr. Arnež, kljub nezanimanju nekaterih krogov, je veliko Slovencev, ki vaše delovanje občudujejo in so vam zanj hvaležni. Prepričan sem tudi, da bo nova generacija zgodovinarjev ne le cenila, ampak tudi z zanimanjem uporabljala arhive, ki jih vi z vztrajnostjo in odgovornostjo hranite ter urejate. Iskrena hvala vam za delo, ki ga opravljate, posebno pa še za tale zanimiv pogovor. Pogovarjal se je Stane Snoj ali je to res potrebno. Kako to vpliva na otrokovo doživljanje in na njegov razvoj? Ali ni to nasilje nad otrokom? Ob tem pozornemu opazovalcu ne more uiti, da je „užitek“ v resnici bolj poudarjen kot „varnost" - to je izraženo tako v besedilih kot v podobah. Fantje, ki so se peljali mimo enega od takih plakatov, opremljenega z znanim zaključnim pozivom h kondomu, so med seboj komentirali: „To je dejansko reklama za spolnost!" - Le čemu, s kakšnim namenom? se sprašnjejo tisti, ki skušnjo prodreti pod površje stvari. Večkrat so v različnih publikacijah sicer omenjene tudi druge možne oblike zaščite pred sido, kot sta ,,zvestoba" in „vzdržnost", vendar jim avtorji ne posvečajo nobene pozornosti. Kakor da so utopične, neuresničljive, nezanimive, že vnaprej obsojene na neuspeh. Kakor da je užitek temeljno merilo celotne človekove presoje in ravnanja, ki se mu ni mogoče odpovedati. In vendar je resnica o človeku drugačna. Človek v svojem bistvu ni bitje užitka, ampak bitje daru. Podarjeni smo sebi in drugim; temeljno smo zaznamovani z zastonjsko Bošjo ljubeznijo, ki nam daje vse, kar smo in kar imamo. Zato moremo dopolnitev svojega življenja nzyti le v tem, da se tudi sami naučimo popolnega darovanja. Čista in zvesta ljubezen - to je resnični temelj nove kulture življenja. Čista, ker ne išče svojega, ker drugega ne uporablja kot sredstvo, ker zna čakati in zoreti, ker spoštnje „poroč-ni“ pomen telesa. Zvesta, ker se ne izneverja sama sebi in s tem drugemu, ker ne prelamlja zaveze in obljube, ker vztrnja v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, v dobrem in | hudem, ker vse opraviči, vse vera- ¥ OSTEOPOROZA Prim. KURT KANCLER, dr. med. spec. y^V steoporoza je sila razširjena I I bolezen, nekateri menijo, da prizadene vsako tretjo žensko nad 60 let. Prav tako je bolezen znana že stoletja. Pri osteoporozi je moteno razmerje med izgradnjo in razgradnjo kosti. Rezultat te motnje je, da je kostne mase vse manj in da je tudi kostna izgradnja motena. Zanimivo je, da je osteoporoza bolezen, ki malodane poteka brez vseh vidnejših znakov. Nekateri bolniki sicer tožijo o slabšem splošnem počutju, o neješčnosti ter bolečinah v križu ter v kosteh. Vendar so to hudo neznačilni znaki in so pri starejših ljudeh, tudi tistih brez osteoporoze, dokaj pogostni. Zato bolezen običajno spoznamo šele takrat, ko se pojavijo hujše komplikacije predvsem zlom vretenc kolkov. Takrat se ob majhnih telesnih obremenitvah nenadoma pojavi huda bolečina ali v hrbtenici ali v kolku. Zanimivo je, da zlomi vretenc običajno ne povzročajo nevroloških motenj. Osteoporoza je značilna bolezen starejših žensk. Pojavlja se po meni, torej po 50-ih letih in je predvsem povezana z manjšim delovanjem jajčnikov in posledičnim znižanjem estrogenov v tem času. Poleg tega glavnega vzroka igra določeno vlogo tudi pomanjkanje kalcija v hrani, premalo sončenja in pomanjkanja vitamina D in premalo telesnega gibanja. Pri alkoholikih in kadilcih je osteoporoza pogostejša kot pri abstinentih. Bolezen danes najbolje dokažemo z določitvijo kostne mase. Tudi na običajnih rentgenskih slikah hrbtenice in kolkov je osteoporoza jasno zaznavna, predvsem pa z rentgenom ugotavljamo usodne zlome vretenc in kolčnih kosti. Za točno diagnozo bolezni so potrebni še biokemični pregledi krvi, določitev hormonov (hormon obščitnične žleze — parathormon), v novejšem času pa tudi določanje os-teokalcina v krvi. Pri tako razširjeni bolezni, kot je osteoporoza, je kajpak preprečevanje važnejše od zdravljenja. Pri tem je pomembno, da vsi, predvsem pa ženske, v prehrani. dobivajo dovolj kalcija. Tega je dosti v mleku in mlečnih izdelkih (sir, smetana, skuta, surovo maslo, jogurt, pinjenec, sirotka, mlečni sladoled), lahko si pa tudi nabavimo kalcij v tabletah (kalcijev karbonat). Dnevno naj bi človek zaužil 1 g kalcija. Prav tako je pomembno, da je v našem telesu dovolj vitamina D. Z zmernim sončenjem ga tvorimo sami, v hrani pa je vitamin D v ribjem olju in ribjih jetrih, dobimo pa ga tudi kot zdravilo. Zelo pomembna je telesna dejavnost, ni potreben vrhunski šport, ampak rekreacija, pol ure do uro hoje vsak dan, malce telovadbe. Prav bo tudi — pa ne samo zavoljo osteoporoze — da omejimo uživanje alkohola in nikotina. Če je osteoporoza že ugotovljena, jo lahko danes uspešno zdravimo. Na voljo je vrsta zdravil (denimo fosam-ax, pleostat), nekatera lahko jemljemo le po eno tableto na teden. Tudi vitamin D in kalcij uporabljamo v zdravljenju. V zadnjem času se vse bolj uveljavlja kalcitonin, in to kot injekcija ali kot nosno razpršilo (miacal-cic). Prav tako je uspešen natrijev tlu-orid. Če pa so se že pojavili zlomi kosti, je kajpak potrebno kirurško ter ortopedsko zdravljenje, pogosto tudi rehabilitacijski postopki. je, vse upa: ker nikoli ne mine. K taki ljubezni smo vsi poklicani. Res danes mnogi ne upajo več verjeti v takšno ljubezen in mladi se zd^j v srednji šoli čudijo, ko jih v okviru izbirnih vsebin kot gosta obiščeta mož in žena, ki živita v medsebojni zvestobi „že“ petintrideset let. Še bo(j se čudijo, ko jih obiščeta mlada zakonca, ki sta telesno združenje pred poroko zavestno hranila za zakon, da more biti zdn spoštovanje. Franci Žnidar je podal svoje misli o odgovornosti pri delu v mladinskih organizacijah. Sledil j e razgovor o podanih temah. Odborniki so se zvečer veseli razšli, szy je bil dan nova spodbuda in izziv za njihovo delo med mladino. V nedeljo, 21. marca, je dr. Jure Kode opravil dušnopastirski obisk v Miramaru. Rojaki so imeli sv. mašo v župnijski cerkvi sv. Andreja. Pred mašo Je bila priložnost za spoved. V Slomškovem domu je bila v ne-(ieijo, 21. marca, predstavitev knjige Mirka Vasleta “Breve historia de la literatura eslovena”. Predstavil jo je arh- Jure Vombergar. V zanimivem, njemu lastnem slogu, je poudaril pomen zgodovine slovenskega slovstva v španščini. Povedal je, da imamo malo Prevodov v španščino, torej je knjiga v tem smislu pomembna. • ejmo čim več rib. Pozabijenim stročnicam pa vrnimo prostor na naši mizi. Bodimo zmerni pri uporabi rumenjakov, ker vsebujejo zelo veli-. 0 holesterola. Pri pripravi jajčnih Jedi vzemimo le en rumenjak na osebo. Porcije lahko zvečamo tako, !tl dodamo namesto celega jajca 2 beUaka. Maščobe, olja, slaščice . Oglejmo si še zadnjo in 'mmanjšo poličko piramide zdrave ehranc. Na samem vrhu piramide s° maščobe, oija in slaščice. Sem 0c ti0 °i j a, mast, smetana, margari-d> sladkorji, sladkane pijače, bon-°ni in sladki prigrizki. Ta živila T\ La Vida Espiritual Revista mensual religiosa. Editor: Misičn Catolica Eslovena. Director: Mons. dr. Jorge Rode Ramčn L. Falcon 4158 - C1407GSR Buenos Aires - Argentina - Registra Nacional de la Propiedad Intelectual N6 90-877 * ' * /-n i f > fii i/^ rs r-t i r-i. I *r\r- + rs* * Al n---a: A