185. Številka. Trst, v ponedeljek, 2f>. septembra 1808. Tedaj XXIII. „Ediaost" izhaja dvakrat n« dim, rnzun nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh ',». uri zjutraj. Naročnina zntiSa : Obe izd rti j i na leto . . . gld. 21'— Za aamo večerno izdanje . „ 12*— Za pol leta. četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino ^e plačevati naprej. Na naročite hrez priložene naročnine «e uprava ne ozira. Na drobno *e prodajajo v Trutu »Jutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake popoldannke Številke po 3 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. i- DINOST (Večerao izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Utr. R70. 4 nvč. V edinosti Je moč! Oglasi *e računajo po vratah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popuatnm. Poalana, osmrtnice in javne zalivale, ilo-mači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poSiljajo nreilni^tvH. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravni*!?*. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Crerinifttv« in tiskarna se nahajata v ulici ("urintia fttv. 12. t'pravniHvo, itil« pravništvo in nprejemanje Inseratov v ulici Molin piceolo Stv. II, II. nadntr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Častitim našim gg. naročnikom! Kakor je razvidno is liata samega, ima se naročnina plačevati naprej. Da ■e enkrat napravi red o plačevanji naročnine, odločili smo, da ae bode od 1. oktobra t. 1. naprej polival list le onim častitim gg. naročnikom, kateri so plačali naročnino naprej. Opozarjamo torej one gg. naročnike, kateri niso še obnovili naročnino, da to store do 1. oktobra t. 1., ker drugače se jim list ustavi. Zajedno naznanjamo, da se bode od 1. oktobra t. 1. naprej računala naročnina le od 1. ali 16. vsaoega meseoa naprej. UPRAVA „EDINOSTI". Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) New-York 24. V premogokopu pri Broson-ville je nastala eksploziju, ob kateri je bilo podmitili 54 rudarjev. Od teb ne jih je moglo resiti samo 27. Dosednj ho izvlekli samo onem mrličev, ki ho pohabljeni tako, da jih ni moči spoznati. Frankohrod 24. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Tien-Tsiu (Kitaj), da je pretrgana železniška zveza med Tien-Tsiu in Pekinom ter tla ne razširjajo renne govorice o položenju v Pekingu. London 24. »Times« poročajo iz Pekinga, da ho se včeraj, t. j. v petek, cesar in vsi viši državni uradniki poklonili cesarici in daje v Pekingu vse mirno. Born 24. Imena anarhistov, katere je iz ti ral zuvezni sovet, objavijo se najbrže tekom nekoliko PODLISTEK. 40 Čuvaj se senjske roke! Zgodovinska povest. Spisal A. Senoa. Poslovenil F. S. Cvetkov. »Izplačal sem mu 5000 cekinov in predal sem mu veliko zlato medaljo od sinjorije, v vrednosti 2000 cekinov. Saj je Posedaričeva glava dovolj draga. Ali človek bi mogel počiti srda, ker niso zgrabili Juriše.« »On je moder in Rabata se ga tudi nekoliko boji, zlasti od kar je prijel Lenkovičevo pismo. Vi ste osobito jezen na Jurišo, signor Vittorio, odkar Vam je ugrabil lepo Bodulko.« »In še kakft, sangue di Dio, da ga dobim v pesti! A kje je ona?« »Gotovo tu v mestu. To hočete li? A per Bacco?« se je udaril poročnik z dlanom ob čelo. »Prišlo mi je nekaj na misel. Kaj, ako Vam priskrbimo Dumo in vlovimo tudi Orloviča ?« »Kakšna vražja misel!« seje nasmehnil Vittorio. »Pustite me. Pojdite z menoj.« Obojioa je zavila za ogel. Ko sta prebredla nekoliko ulic, dospela sta do kolibe blizu mestnega zida. Poročnik je potrkal na okno. Cez nekoliko trenutkov je zasvetila v sobi luč, a kmalu na to so se odprla vrata. Benečana sta vstopila v hišo. V mali mračni sobioi je bila postelja, s pokrivalom, vegava stolica, stara miza, a na njej svctiljka in čaša žganja. Na zidu so viseli: puška, nož, torba in velika srebrna slika Matere Božje. dnij. Med tomi se nahajajo osebe, katere se morajo | hvalila, rekši, < prej prijeti, preden jih je moči iztirati. Klin 24. »Agencija Štefani« javlja iz Londona : Po verojetnih poročilih iz Kolumbije je tamošnja vlada postala bolj popustljiva gledč pretr-ganja diplomatične zveze z Italijo in je izrekla svoje sporazumi jen je o tem, da zastopa italijanske interese angležki konzul v Bogoti. Pari/ 24. Veliko Število volilcev iz parižke-ga predmestja Cligtanoolirt je sklenilo, da o bodočih volitvah postavijo Pic(piarta za kandidata. London 25. (Reuterjeva pisarna). Angležka, Rusija in Fpancozka podpišejo tekom 24 ur dogovor za pomirjenje Krete in odpošljejo takoj ultimatum sultanu, naj vsprejme tu načrt. Rečene vlasti ne dopuste nikakor, da hi se zavlačevala stvar in odpošljejo takoj svojih ladij v Dardanele in, ako bo trebalo, tudi dalje. Slavnost na Prošeku. (Zvršetek.) Ob 1. uri popoludne j'., bil banket, katerega se je udeležilo do 70 oseb, njim na čelu poslanei Ivan Nabergoj, Fran Dollenz, Ivan in Alojzij Go-riitp, župnik Martelanc in več družili odličnja-kov iz mesta in okoliee in gospa kumiea. lianket se je vršil pod velikim, jako lepo prirejenim šatorom na dvorišči gostilne Lukševe. Predsednik »Hajdriha«, gospod deželni posl, V e k o s 1 a v Gori uj>, je v prisrčnih besedah pozdravil zbrano družbo, katero so — tako je menil — privela skupaj jednaka čutila. Gospod dež. poslanec Nabergoj je v zbranih besedah napil gospej kumici. Gospa Ki lici tu Goriupova se je za- »O ! Vi gospod!« začel si je si kuštrav ru-dečeglavec v tirati oči. Kaj Vas nosi sem ob tem času ? Polnoč je že minula. Malo prej Kem slišal, kako so si straže klioale.« »Bogdanič!« je začel Capogrosso, ko je sel na posteljo in dvignil cekin v zrak, »poznaš-li to?« »K, kako da ne?« je pokazal Bogdanič zobe — »cckin!« »Za to se vdobi mnogo žganja,« je pristavil častnik, dočim je Vittorio stal ob vratih. »K, in še koliko,« je odvrnil Uskok. »Za glavo »Ornega Nike« si vdobi 1 danes deset cekinov.« »Sem in vredna jih je bila.« »Pa kako si ga vlovil?« je vprašal Vittorio. »E, gospod!« je rekel Bogdanič, »lepo. Ali to vam je bil peklenski posel. Da ga prinesem živega ! Sem-li jaz dojilja, a on neumno dete? K, tako — pue — izza pečine, — zato se mnogo ne vpraša, ali živega. Pustili so me iz mesta. Izvlekel sem nož, vrezal se malo v roko, tako, du se je pokazala kri. Kar skokoma sem pohitel na Orlovo gnjczdo, kjer se po jarkih skrivajo uskoki. Šol sem pred nje, pa jadikuj, pa o jej mati, mati moja! In izmišljeval sem si, kako so me hoteli obesiti, a jaz seln se skril in ležal, in ko me je ranil dragonec, skočil sem revež se zida, pa sem komaj odnesel glavo in mnogo take eigajnarije. In res, verjeli so mi. Napojili so me, nasitili in povezali mi rano. Tu sem živel dva dni prav gosposki. Tukaj sem našel tudi »Ornega Niko,« hodi mir njegovi duši! Niko, la na vspeliu današnje slnvnosti je zahvaliti vrle rodoljube, katerim je na čelu ravno g. Nabergoj, in je vskliknila navdušeno, da vsaka slovenska žena mora biti tudi narodna!! Ljubezen do naroda je v dolžnost slovarskemu ženstvu. Navzoči so oduševljeno pritrjevali takim zlatim besedam iz ust žene. Gosp. A l o j z i j G o r i u p je napil obema delavskima društvoma, sta nista dr. Gregorin predsedniku društva »Hajdrih«, »Prvaškemu Sokolu in poslancem. Z banketom smo morali hiteti, ker s«' je že naznanjal prihod Križanov in Nabrežincev, katere so Proseča ni vsprejeli prisrčno — bratski. Po pri -hodu teh smo se razvrstili zopet in odkorakati tremi godbami — prvaško, križko in Nubrcžinsko — v sprevodu na vsprejem popolndanskih gostov, došlih na Kontovelj. Oim smo došli na višino pred Prošekom, zazrli smo v radostno presenečenje, kako se vali cela masa ljudij od Kontovclja proti nam. Na stotine ženskih in možkili solčnikov se je dvigalo iz mase, tako, da je bilo videti kakor da korakajo vsi pod jedno samo raznobojno pisano streho. Ob sviranju godeb in pokanju topičev so se približali ti novi gostje —- daleč na okolo je bila glava pri glavi. Izletnike je pozdravilo dekle Spangcrjeva nastopno: Slavno društvo! Dragi rojaki in rojakinje! V imenu proseških deklet, v imenu vseh vaščanov, v imenu pevskega društva »Hajdrih« vas prisrčno pozdravljam in vam kličem: Dobrodošli! Ne najdete v nas veličastnega sprejema, — ne najdete šopirnega bogatstva, — a najdete src vam sorodnih, ki čutijo z vami. Presrčna hvala vam, da ste današnjo slavnost počastili. Želimo, da ista ostane tudi vam v veselem spominu. sem rekel sinoči, rana me peče. Nekaj sem ti dolžan, ali glej, za-me je dovolj pokore, pa saj smo krščanski ljudje. Daj Niko, pojdi jutri ob zori malo dol po hribu, pa poišči tam pod pečino nekaj korenin za mojo rano. Dobro, je rekel Niko, ko naju je združila nesreča, kakor da ni bilo nikdar nič med nama, rudečeglavee, naj bodo! Ob zori je šel moj Niko dol po hribu, žalostna mu majka, a jaz sem lezel za grmovjem po hribu in zlezel za pečino pod grm, mrtev kakor lisica, ko se pregreši nad ptičem. In Niko je prišel. Jaz se nisem ganil, on se mi je približeval in oddaljena sva bila kake dobre pol ure od jarka. Niko se je pripognil, a jaz skokoma njemu na pleča ; vrgel sem mu plašč čez glavo, zvezal mu, klečč mu na plcčah, glavo in roke, vrgel ga kakor vrečo čez ramo, in hajde z njim brez obzira v Senj. Zal mi je, da nesrečnika nisem sam prodal. Od strani sem gledal, kako ste ga oddali beneškim Arbanasom, a oni, tulfe kakor volkovi, so zgrabili nasrečnika, pa na vrvi z njim med nebo in zemljo, niti z Bogom mu niso rekli. Nesrečni Niko! Kaj hočemo?« »Ali si lump, da ti ni para,« se je nasmejal poročnik. »Kaj hočete; kadar ni pri sosedu kokoši, kradi jih svojemu gospodarju. Suho grlo ne čaka nebeške rose.« »Cuj,« je nastavil Capogrosso, »trideset takšnih rumenjakov dobodeš.« (Pride še). Na tem kratkem a prisrčnem pozdravu se j*> zahvalila v imenu vseh i/letnikov pevka »Slov. pevskega društva«, gospica Kobalova. A p«»tem smo odkorakali v dolgem sprevodu na drugo stran vasi : v sprejemat goste z Opčin, Preiti?, Padrič, Bazoviec itd. Le-ti so se pripeljali v impozantncm številu na vozeh, bogato odičenih zastavami. Iz onih vasi se nismo nadejali toliko udeležbe, hili smo presenečeni radostno. Pomnožen se s temi zadnjimi do-šleci pomikal se je sprevod zopet na IVosek. (ilede števila udeleženeev se je v tem hipu vsa slavnost povspela na hunee. V sprevodu in po ulieah je hilo nagromadcnih najmanje (»ODO ljudi. Ko smo se približali slavoloku, zazrli smo diven prizor, ki je vzbujal neopisno navdušenje: visoko gori, na lepo prirejeni galeriji velikanskega slavoloka so stala proseška dekleta in so sipala cvetje doli na sprevod — — — —! Izborna, krasna misel je bilo res to. In kako so se množice umivale na dvorišče gostilne Balančeve, kjer se je imel vršiti koneert! Kar v hipu je bila glava pri glavi na dvorišču, na katerem je prostora za najmanje .'1000 Ijudij. Koncerta ne bodemo opisovali. Omenjamo le, da je predsednik »Hnjdriha« v krasnem daljšem govoru označil pomen današnjega dne, da ho pevska društva tekmovala med seboj, da je navdušenje naraščalo od točke do točke, da je bilo veselje splošno in nekaljcno, da je vladal uzoren red od prvega začetka do zaključka, da seje po koncertu raztegnilo veselje po vsej vasi proscški, ker so pevska društva prepevala, po raznih gostilnah, ter da je bilo soglasno menenje, og ohrani, obvaruj, blagoslovi Vaše Veličanstvo in prejasno Cesarsko in Kraljevsko hišo! O nalogah zbornice poslancev. Predvčerajšnja »W. Ahendpost« prinaša na prvem mestu članek o nalogi državnega zbora, v katerem izvaja, da se pričakuje vsestransko od sedanjega petnajstega zasedanja zbornice poslancev, da ista pokaže konečno, da je zmožna delati. Med mnogoštevilnimi nalogami velike važnosti, ki čakajo rešitve, so v prvi vrsti predloge glede pogodbe z Oger-sko. V očigled vedno glasnejšim pritožbam avstrijskih industrijeleev in trgovcev o resnih posledicah negotovosti razmerja med obema polovicama države, pač ni potreba natančneje o razpravljati vrednosti pogodbe. Za tem prihaja finančni zakon za tekoče leto. Pričakovati je, da bode državni zbor varoval svoje najvažnejše pravo dovoljenja dohodkov in izdatkov in da takoj prične dotična posvetovanja. V novejši državni zgodovini se nahaja mnogo ustavnih konfliktov, ki so jih povzročili napadi vlad na parlamentarično pravo do budgeta.Popolnoma novo pa bi bilo, ako bi si vlada z vsemi močmi prizadevala, da reši državni proračun ustavnim potom, a državni zbor bi se odtegnil temu prizadevanju. Parlamentarne razmere silijo tudi, da se državni zbor opominja na dolžnost, da reši državni proračun. Nadalje še leži v državnemu zboru predlog o dohodku iz prodaje sladkorja, ki, kakor je umevno samo ob sebi, odpade o definitivni uravnavi pogodbe. Ta dohodek bode služil v pokritje stroškov za povišanje plač uradnikov in namerovanemu zboljšanju dohodkov državnih služabnikov, katero je sedaj, po zvišanju uradniških plač, neobhodno potrebno, kakor tudi za zboljšanje plač finančnega možtva. Vspričo položaja mnogoštevilnih kategorij v služabnistvu je uravnava plač naravnost nujna. Ravno tako je potreben pristojbinski zakon, ki zmanjša pristojbine o prepisovanju kmečkih po-sestij. Nadalje zakon, tičoči se lokalnih železnic, in konečno trgovinska pogodba z Japonsko. Tu se je ozirati na to, da se zveze na zunaj ločijo od notranjih zmešnjav. O tem prihajajo v j »oš te v tudi zelo važni interesi izvozne industrije in trgovine na morju. Opravičeni zahtevi po deležu na komerci-jelnem pridobivanju v iztočni Aziji ne sme biti odpora v razmerah ljudskega zastopstva. »Wioner Abendpost« zaključuje svoja izvajanja tako: »Ako-ravno je za presoje vanje delavne možnosti zakonodaje to merilo skromno že zbok kratko določenega časa, vendar se sme izreči, da bode parlament, na-duhnjen dobro voljo, v stanu, zadostiti tudi takim dalekosežnim zahtevam.* V drugem članku naznanja rečeni list, da se je finančnemu ministru — pomočjo ij. cesarske naredbe o budgetnem provizoriju za drugo polovico tega leta, s katero je bila vlada pooblaščena porabiti dvajset milijonov — posrečilo, znižati na pet milijonov svoto izdatkov, ki se morajo povrniti, in katero svoto je bil finančni minister v svojem eks-pozeju določil najmanje na milijonov. K položaju. Z Dunaja nam pišejo: »Vest, došla iz Ljubljane, je zadela stranke iz večino kakor strela iz jasnega. Ves politiški svet na Dunaju je govoril le o eventuvelnam izstopu Slovencev iz večine in o neizogibnih posledicah temu koraku. To jo naravno, saj svet do sedaj ni bil vajen, čuti tako odločnih besed od strani Hrvatov in Slovencev. Seja parlamentarne komisije desnice je trajalo cele tri ure ravno radi odnošajov v slovenskih in hrvatskih pokrajinah. V tej seji so bili zastopani vsi klubi večine. Slovence in Hrvate so zastopali P o v š e, d r. F e r j a n č i č, S p i n č i č, in Peric. Razpravo o slovenskih od nošnji h je za-počel poal. Po v še. Isti je navajal in pojasnjeval razne odredbe vlade iz novejega časa, nasprotne Hrvatom in Slovencem. Povdarjal je posebno preziranje Slovencev o sklicanju dež. zbora goriškega in pa zadnje dogodke v Trstu, oziroma strogost postopanja proti onim, ki so dali duška proti drsnemu vedenju izvestnib krogov. Zaključil je Povše z izjavo, da se z*Slovenci in Hrvati postopa tako, kakor bi se jih hotelo pogubiti. Posl. Ferjančič je povdarjal, da Slovenci ne bodo mirovali, dokler se ne popravi, kar se je zagrešilo znanim odlokom višega sodišča v Oradci. Poslanec Spinčič je govoril o razmerah Hrvatov in Slovencev v Istri in v Trstu. Tako obširno se menda šc ni govorilo o naših razmerah v parlamentarni komisiji desnice. Omenjal je nekih dogovorov z Italijo, ki so ugodneji za tuje državljane, nego za domače; govoril je o prednostih, ki jih uživajo tuji delavci pred domačimi; o dogodkih v deželnih zborih v Trstu in v Poreču; pravil je, kako postopajo izvršujoči organi in povdarjal je, kako krivo so često obveščene osrednje oblasti; navajal je iz najnoveje dobe, kako nečuveno ho postopa z onimi, ki ne zahtevajo druzega, nego vršenje prava in zakona. Gosp. Spinčitf ui pozabil tudi, kako je z hrvatskim in slovenskim poukom, kako postopajo sodne oblasti, kako se postopa o volitvah in družili prilikah. Povdarjal je, da izjavlja v imenu slovenskih zastopnikov Trsta in Istre in njihovih politiških prijateljev — tudi najzmernejih — menenje, da so Hrvatje in Slovenci žrtva — zna se komu. Vsi zbrani so poslušali pozorno vso trojico poslancev slovenskega in hrvatskega naroda. Oesto so se zgražali ter posezali v besedo. Najprvi je to storil ministerski predsednik sam. Isti je pojasnjeval nekatere stvari, o nekaterih je obljubil zboljšanja, o nekaterih se hoče obvestiti. Na sploh pa je rekel, da njemu je načelo pravičnost. Tako hoče in zahteva tudi od svojih podložnih, naj bodo pravični do vsakogar. Poslanci, ekscelenea Bilinski, dr. Engel, Lupul in tudi Ja-\vorski so izjavili, da so p r i p r a v 1 j e n i u k u p-no podpirati vse korake, ki jih store slovenski in hrvatski poslanci v prilog naroda, .katerega zastopajo. Zajedno so povdarjali potrebo solidarnosti vseh klubov večine.« O zahtevah Slovencev in Hrvatov opaža »Information«, da ne segajo predaleč ter da jih bode morala do neke mere spolniti vsaka vlada. O pripravah za otvorjenje državnega zbora smo čitali včeraj vse polno ugibanj, ki pa so že brez pomena v tem hipu, ko se je v zbornici že pričel veliki čin sam. Parlamentarni mlin že ro-poče in ne bode čakati dolgo, da bodemo vedeli, kake moke nam jo pričakovati od ujega. Domače vesti. Še Jedno gospodu grofu Thiiiiu. Za trdi vsi, da je dobro obveščen o razmerah na Primorskem, je pozval grof Thun slovenske poslance, naj upli-vajo v pomirljivem zmislu, sicer da utegne priti na Primorskem (lo reakcije, do protislovanskega gibanja. Torej, taka nevarnost nam žuga tudi! Vse grozne borbe, ki jih doprinašamo, vse, kar se dogaja proti nam širom vse Istre, v Gorici in v Trstu, vsi divjaški prizori v deželnih zbornicah v Trstu in Pulju, vsi naši klici po naj primi ti vnejem pravu, vso tužno stanje, ki je iztisnilo poslancu Spinčidu obupen klic o umirajočih, ki pozdravljajo — vse to so torej le grozno sanje, ali pa divji izrodki razburjene --domišljije! Pa da bi utegnilo nastati kako protislovansko gibanje, ako ne bodemo pridni ! Tako je rekel njegova ekscelenea grof Thun iu je dokazal s tem, da je res izhodno obveščen o dogodkih in razmerah na Primorskem. Cautl scliiaiiia/,/,1. Tako neki je imenoval gosji, policijski nadzornik v Barkovljah povsem mirno, o belein dnevu ubrano pevano nedolžno slovensko pesem slovenskih abiturijentov dne 1K. julija v gostilni »Narodnega doma« v Barkovljah. No, ako je za gospoda policijskega nadzornika in njega somišljenike res bila ona čisto nedolžna in povsem mirna zasebna, mala svobodna zabava gospodov abiturijentov vredna naslova »Ca nt i s c h i a m a z z i«, prav radovedni smo, kako ime daje gosp. policijski nadzornik v Barkovljah onemu ostudnemu ponoćnomu, žaljivemu tulenju tržaških vlačitg, ki se svobodno vozarijo po noči se svojimi začasnimi ljubimci po Barkovljah, hripavo prepevajo, oziroma kričaje razne škandalozne italijan- ske jM-Mmi ! In to, kakor rečeno, ob pozni ponoČai uri, kn je tamošnje prebivalstvo večinoma že leglo k počitku. Mari se zdi gospodu tako petje oziroma rnjovenje: Canti amorosi ? ! — Kaj pa tisto ostudno večkratno preklinjevanje tam iz pred kavarne, kakoršno je ni dolgo temu vzbudilo iz spanja po koncu vse tamošnje bližnje prebivalce?! Mari se zdi tako ponočno počenjanje g. pol. nadzorniku : In ca »o semplice?! Je že tako: Italijani so dobri in mirni ljudje, ki ne store nikomur nič slabega! Kaj ne, gospodje ?! Kaj hočete ? Jesenski čas je tu in mi postajamo ž njim sitni, kakor so vse jesenske muhe. 8. Slovenskim ablturljentom! ' Nekaj dnij se in pridete v vseučiliška mesta. .Pričenja se za "Vas akademiška doba, ki odloči Vaše bodoče življenje. Poleg strokovne izobrazbe pripravljali se bodete na resno delo za svobodo in napredek na šega naroda, zvesti obljubam, ki ste jih zaprisegli v slovesnem trenotku svojega razstanka. V tujem mestu najdete svojo ožjo domovino v krogu svojih rojakov. Vas vseh, ki stopate na akademiška tla dunajska, vabi podpisani odbor, da vstopite v »Slovenijo«. »Slovenija« je od ustanovitve svoje središče slovenskega dijaštva na Dunaji in je bila kakor tako splošno proglašena tudi letos na vsedijaškem shodu. To našo najstarejše akademično društvo Vam nudi ne samo s svoje bogato knjižnico mnogo zanimivega in poučnega, temveč i obilica domačih in tujih lisov je na razpolago v čitalnici. V klubih se z znanstvenega Htališča promotri vajo razna strokovna vprašanja bodisi v predavanjih, bodisi v razgovorih. Na občnih zborih, hc-stankih, zabavnih večerih pa vlada mejsebojno spoštovanje in goji pravo tovarištvo. Organizacija v tujini je neprecenljivo važnosti ne samo za nas dijake, temveč tudi za bodočnost našega naroda. »Vse za narod in svobodo!« je naše geslo. To bodi geslo vsakega slovenskega dijaka! Opomnja : (Učni se sprejemajo od 5. oktobra n prej vsak dan od 12.—2. ure pop. v društvenih prostorih. Oovodošlim daje odbor drago volje pojasnila o vpisovanji na vseučilišču, o potrebnih korakih za podpore itd. Do 4. oktobra morejo se nbiturijentje za informacije oglasiti tudi pri društvenem predsedniku v Ljubljani. Slovensko akademično druitvo „Slovenija" na Dunaj, VIII. Lcdcrergasse 20, Mezzanin i"). Za odbor: phil. Jožef Reisner, j ur. Ivan Bakovnik, ti. predsednik ti. tajnik. Otroški vrtec v Skednju. Jedno celo leto je zavlačeval magistrat, dokler je mogla rodoljubna gospodičina Dragica Gregorič odpreti šolski vrtec v Skednju. No, sedaj so vendar premagane vse težave in slovenski otroški vrtec v Skednju se je odprl danes. Opozarjamo torej stariše v Škeduju, ki žele dobre vzgoje svojim otročičem, da se opisovanje vrši še vedno. Kdor ima torej deeo v primerni starosti, naj ne zamudi, vpisati jo. /a družbo sv. Cirilu In Metodu na dreti je daroval g. Ante Ščuka z Barkovelj gld. 2. In sicer kakor razliko pri kmetijskem in vrtnarskem društvu za Trst in okolico. Kedo izziva J Piše se nam: Nisem mislil Vam pisati o sledečem slučaju, ker po mojem me-ne nju je najbolje, da si otresaju gada z prs oni, ki so si ga na prsih vzgojili. Ker sem pa čital, kako naši lahonski listi, ne izvzemši »mej na rodnega »Lu-voratore«, udrihajo po našem delavcu, oziroma po narodu našem, sem sklenil tudi jaz objaviti ta-le sluča j : V soboto dne 17. t. m., to je na dan pogreba nepozabeno naše cesarice, sem šel potrtim srcem ogledat si sv. Jakobski del v žalovanje povitega mesta. Na ulici Barriera veoehia je nekdo prodajal slike pok. cesarice. Klical je v slovenskem in italijanskem jeziku : kupite s!ike pok. cesarice ! Okolo sebe je imel množico kupovaleev ; v isti hip pa stu šla mimo dva laliona, Eden njiju je bil že star, drugi mlajši. Prvi je rekel drugemu: Zakaj ne upijete ščavo in ne slavo?! na kar je prodajalec, ki ni slišal kljubovalca, pripomnil, da so slike vredne po 5 nč. Lah je izustil na to tako žaljenje pokojne mile vladarice naše, da me je kar mraz pretresel. Na prvi mah sem mislil poklicati stražarja, toda umiril sem so ter ju pustil, da sta odšla in sem si mislil: oni, ki so si vzgojili gada na prsih, naj si ga tudi sami odpravijo. Očividec. Iz sv. Križa nam pišejo: Hvala Bogu, da so minoli ti dnevi, ne da bi se bilo zgodilo kaj slabega v našem Križu. Italijani so odnesli pete po tihoma, pač pa je g. Busetti ostavi I tu svojega — osla. Bržčas istemu jako ugaja — križka trava, kakor ugaja Italijanom avstrijski kruli. G. Busetti ni imel nijednoga prijatelja v sv. Križu razun — to se ume — slavnega eapoville našega. Ta se je žalostil minole dni, da je bilo joj ! lo sedaj čuva zvesto vse ono, kar je ostavil liusetti. (Tudi osla?! Stavec.) Da je naš kapovilla pravi Italijan, je razvidno že iz tega, da nosi »barbue«, to je po italijanski prikrojeno brado. Mogočen gospod je sedaj naš eapovila. Nekdaj je tolkel kamenje za železnico, sedaj je magistratni organ ; zmožnosti ima za vse to, kar zahteva magistrat od svojih organov po okolici. Zato pa je gotovo, da bode capovilla, čim ga magistrat odslovi, zopet — nič, kakor je bil popred nič. Ponosen sme torej biti g. Busetti, da ima takega jed i ne ga prijatelja med Križani. i V Sv. Kriza prične trgatev dne 8. oktobra, Nekateri bodo imeli še precej, drugi pa skoro nič. Slomšekova ustanova. Celjska »Domovina« piše: »Prešerna ni več, Slomšek je ostavil prerano svoj rod in le njuna dela ro ostala nam potomcem. Leta 1900. bode obhajal slovenski narod stoletnico njiju rojstva. Dočim zbira »Slovenija« za spomenik svojemu največemu in najljubšemu pesniku, pozablja skoro na druzega velikana, pozablja na A. M. Slomšeka. Toda ne! Tudi stoletnica rojstva Slomšekova mora se proslaviti dostojno; i njemu na čast postaviti se mora spomenik, pa ne spomenik bronast ali kamenit, temveč v podobi dobrodelnega namena in to je: Slomšekova ustanova. V to svrho se je sestavil v rojstnem kraju Slomšekovem, na Ponikvi, poseben odbor,, ki bo nabiral po vsem Slovenskem prispevke za to ustanovo, namenjeno slovenskim dijakom, v prvi vrsti štajerskim in koroškim. Kazumništva nam še vedno nedostaje in da nam ga nedostaje, krive so ponaj-več slabe gmotne razmere slovenskega dijaka. Odbor za Slomšekovo ustanovo obrača se torej tem potom do vseh sinov matere Slovenije, naj prispevajo po svojih močeh v ta blagi in koristni namen. Poživljajo se posamezniki, posvetni iu duhovni, poživljajo se pa tudi različna narodna društva in denarni zavodi, da pomagajo vsak po svoji moči našemu plemenitemu početju do zaželjenega namena. Vse stanove je ljubil blagi Slomšek, za vse stanove je deloval neustrašeno, vsem je bil voditelj in učitelj, posebno pa je bedel njegov plemeniti duh nad našo mladino. Slovenci, tudi mi gledamo nadepolno in ponosno na mladino slovensko, tudi nam je do tega, tla doseže ona svoj smoter, da postane vredna naslednica velikega svojega očeta Slomšeka. Pomagajmo jej torej do smotra, podpirajmo jo zlasti gmotno in prispevaj sleherni svoj obolus za »Slomšekovo ustanovo«, da se ho mogla ob stoletnici Slomšeka že podeliti«. Gotovo lep namen, kateremu želimo tudi mi najboljega uspeha. ljubljanska efektna loterija. Javno žrebanje srečk loterije, katero je Njegovo Veličanstvo presvitli cesar deželnemu stolnemu mestu Ljubljani Najmilostneje dovoliti blagovolil, vršilo se bode nepreklicno dne 4. oktobra letos ob šestih zvečer ob intervenciji občinskega sveta v mestni dvorani. Ker se bode to žrebanje že v nekolikih dneh vršilo, utegne nakupovanje srečk sedaj tem živahneje postati, ker je ta loterija, ki ima 2700 glavnih in pristranskih dobitkov v vrednosti 100.000 kron, nenavadno bogato opravljena in se glavni dobitek na željo onega, ki ga zadene, tudi v gotovini izplača. Srečke po kroni dobiti je v vseh ces. kr. tabačnih trafikah, loterijskih kolekturah in menjalnicah. Umrljivost v Trstu. Od nedelje dne 11. septemb. do vštevši soboto, 17. septembra, umrlo je 45) možicih in 44 ženskih, ukupno 08 oseb. Lansko leto je umrlo ta teden 58 oseb. Doba umrlih je bila: 28 do 1 leta, 1(5 do 5 let, 9 do 20 let, 5 do 80 let, 4 do 40 let, 15 do 60 let, \2 do 80 let, 4 čez 80 let. Povprečno znaša umrljivost ta teden 29*8 od tisoč. Vzrok smrti ta teden je bila najčešće sušica in sicer v 1">, l>olezni v sapnikih v 7, vnetje v čevih v 5 slučajih. Nesreča. Iz Dekani poročajo: »i.Vletni Ivan Sik je mazai včeraj, v nedeljo, kolesa svojega mlina. Na tem delu ga je prijelo kolo, ki mu je strlo desno roko in ga poškodovalo na ušesu in desni roki. Sika so takoj prepeljali v bolnico v Trst. (I)oznajenio, da se danes Siku odrezali roko. Ured.) Policijske vesti. 22-letni Josip, ltf-letni Ivan in 15-letni Fran S., bratje in vsi vozniki iz Roeola, s«» bili aretirani v soboto ob 11. uri pred-poludnc na njih stanovanju radi tatvine. Ivan It., čevljar iz Trsta, je bil rretiran v ulici Media radi pevanja. Iti-letni Anton K., imenovavan »pol hella hestia«, je bil aretiran, ker je izgnan od tu. 28-letni sladčiča iz Italije, Anton B., jo zahajal celih 5 mesecev v ubožnico na kosilo, sedaj pa so ga aretirali radi pohajaČenja. 87-letni voznik Alojizij F, iz Trsta je bil aretiran, ker je z nožem grozil nekemu brivcu. Alojzij je namreč ločen od svoje zakonske žene; poslednja živi sedaj z nekim drugim in ta neki drugi je prav — oni brivec. To menda vendar ni prav po misli Alojziju. Koledar. Dane« v ponedeljek 2l>. septembra: .Justinu, dev. mni". Jutri v torek 27. septembra: Kozma in Damijan, mm"'. Solačni: Lunin: »hod ob f>. uri IVI min. Izhod ob 4. uri ti miri. Zahod „ 5. „ 47. „ Zahod „ 1. „ 7 „ Ta je 40. teden. Danes je "JtiH. dan tejr;i let«, imamo torej fie S>7 dni. Različne vesti. Osveta prevarjene deklice. Fran Molnar, orožnik na Ogorskem, imel je več let ljubavno zvezo z lepo deklico iz dobre hiše, Elo Arkosi. Njemu na ljubo je zapustilo dekle svoje stariše, ki so se upirali njeni zvezi z Moluarjom ter odšlo v Hidalmas, kjer je služboval on. Tam je stopila v službo kakor natakarica v neko gostilno. Toda gostilničar ji je v kratkem času odpovedal službo, a ker jo orožnik ni mogel vzdrževati, jo je pregovoril, da je šla v Kološvar, a on jej je obljubil, da hoče med tem časom poskrbeti, da dobi kako boljo službo, v kateri mu bo možno vzeti jo za ženo. Dekle ga je slušalo. Iz Kološvara inu je pisala mnogo pisem, na katere pa ni prejela niti odgovora. Na to je šla v Hidalmas, toda Molnar ni hotel ničesar več slišati o njej. Neccga večera ga je Ela počakala pred vojašnico, iz katere je šel v krčmo. Ko je stopil na cesto, je strelila nanj iz revolverja. Orožnik se je zgrudil na tla, a dekle jo strelilo nanj še enkrat, potem pa je vrgla revolver vstran in zaklicala: »Ljudje, pridite, ustrelila sem psa!« Orožnik je umrl, a deklico so zaprli. Medved V letovišču. Navadno se gospoda, ki hodijo po zimi na lov na medvede, hočejo po letu mirno zabavati v tihi gorski prirodi, toda, kakor javljajo iz letovišča Viragvolgv na Ogerskem, odločili so se tudi medvedje, da se malo pozabavajo v letovišču. Pred nekaj dnevi so namreč dobili tamošnja gospoda povsem novega gosta. Od nekod se je priklatil medved, ki povzročil veliko strahu gostom in vsej okolici. Iz nekega hleva je ukradel dve najlepši kravi, kateri je raztrgal tekom svojega bivanja v letovišču ter se pogostil ž njima. Gostje so sklenili prirediti lov na medveda, da se zamorejo zopet svobodno kretati po okolici. Anarhist Lucheni. V Geuevi se hitro nadaljuje preiskava proti Lucheniju. Menenje, tla je atentat na cesarico delo mednarodnega anarhizma, se ni potrdilo do sedaj. Lucheni je pripadal — to potrjuje on sam — malemu anarhistiškemu klubu, kateri je zapisal na svojo zastavo propagando čina. Pogosto so imeli svoje seje. Tudi Lucheni je često poprijel za besedo iu ko se je nekoč spr! s svojimi tovariši, je dejal, da izvede junaško delo in umori katerosibodi visokostoječo osebo. Princ Henrik Orleanski, sin vojvoda od Ohartresa, seje svojim odhodom odmaknil morilnemu orožju Luchenijevemu, v sled tega je strašna osoda zadela cesarico Elizabeto. Lucheni taji, da ima sokrivcev in jemlje vso krivdo na-se. Tako pripoveduje tudi, da je on sam napravil leseni ročaj na pilo, da-si je že dokazano, da ga je napravil eden njegovih tovarišev, ki jo že zaprt v Lnzani. Sedaj nadzorujejo mnogo 1 m>1 j stroge« tuje delavce v Genevi, wgo s»i jih nadzorovali prej. \" mestu dela na raznih stavbah do 1.>.IHHI Italijanov. Zaprli so več oseh, ki so na sumu, da so sokrivci Luchenijcvi, toda doslej brezuspešno. V stanovanju, kjer je stanoval I glasov, 111» listkov je bilo praznih. Zopet izvoljeni predsednik se je zahvalil na tem izrazu zaupanja ter je obljubil, da bo vršil svoj posel objektivno in nepristransko. Prosil pa je dobrohotne podporo zbornice, Prvim podpredsednikom je bil izvoljen zopet dr. Ferjančič, i stota ko Lnpul drugim podpredsednikom. Sožaljni govor predsednikov na smrti pokojne eesariee so poslušali poslanci stoje. Takoj po Umi govoru se jo zaklučila seja. DniinJ 2(>. Včeraj se je vršila pod predsed-ništvom ministra za trgovino, dra. Bnernreitherja, 1 osnovni na seja svetovalstva, pridodeljenega delav-sko-stati stičnem u uradu. V seji so bili navzoči zastopniki miuisterstev za notranje stvari, poljedelstvo, finance, železnice in trgovino. Minister je povdarjal, da je v tem svetu vedomn združil nas-sprotstva, ker le tako, ako se razgovore med sabo odkrito, lojalno, stvarno in resno, morejo se zgubiti polagoma nezaupnost in strankarski nazori. Na to so se zahvalili ministru za osnovanje tega sveta: v imenu industrijalcev člen trgovinske zbornice A d ler, v imenu delavcev Hueber in v imenu znanstva prof. na vseučilišču, dr. Philippovich. Pariz Listi potrjajo, da minister pravosodja Sarrieu še omahuje in noče poprijeti inicijative za revizijo procesa Drevfus. Temu nasproti pa sta ministerski Brisson in naučni minister Bour-geois uverjena, da je revizija jedina pot do pomirjen ja prebivalstva. Včeraj popoludne je bil shod sklican po pa-trijotifkem odboru. Jeden govornikov je ostro napadal ministerskega predsednika, ker hoče isti uvesti revizijo proti menenju pravosloveev. Ljudje ki napadajo vojsko, pozabljajo, da je car prišel na Franeozko pozdravit vojsko. Brez vojske ni domovine. Drevfus znači izdajstvo domovine. Isti govornik je poživljal državljane, naj so združijo v patrijotiško ligo. Vsprcjela se je resolucija v smislu govornika. TRŽNE CENE. (Cene se razumejo na debelo in s carino vred). Domači pridelki. O.! f(ir. ilo for. Fižol: Koks.........100 K. 12-75 —.— Mandoloni novi....... „ l().7,r» _•— svetlorudeči......... „ _•_ _•_ temnorudeči......... „ —•_ _•_ kanarček.......... n _•_ _•_ bohinjski novi........ „ 10.—__•_ beli veliki......... n —•_ _•_ „ mali novi . .............s-75 _•_ zeleni dolgi.........u*) K. ——•— „ okrogli........ „ —•— _•_ mešani hrvatski Hturi................—•_ „ Štajerski ....... _•_ _•_ Maslo fino štajersko.........—•— _ Ječmen, štv. 10....... n 10 — —•_ - 5»....... " 10-75 — "..................12-75 —•— Zelje, kranjsko....................7.50 _._ Kepa, „ ........ " _ Krompir, Štajerski.....] " _•_ _■_ 1'roKo, kranjsko....... ti H,_ _._ Leča, kranjska........ n _•_ _._ Speli............ " H0-50 61,50 razkosani....................."1M-75 39-_ Kii, italijanski fini..........-jo__21*— italijanski srednji..............2^— 9f>50 Japan, lini......... „ #>— 20-26 Kmigonn, extra....... H 15*— 16*25 I......... „ 14» 14-50 11......................11-25 11.50 Petrolej mski, v sodih..............17-50 —■•— v aahojih od 2*,» klg............n;jo _._ Olje, italijansko najti ne je.......HSI-— 70-— italijansko arednjefino..... „ — bombažno Amerik..............___ Malajra........................37 limuni mesinski.......zaboj 7-___ Pomaranče meainake...... „ _•_ __ Mandeljni dalmatinski........—.___ Bari........ n <>«._ {>7_ Pinjoli..........................7M._ m Kožici dalmatinski..................10.75 __ „ pulješki........ n _•_ __ ftmokve pul ješke........] _.___«_ grške v vencih nove ... „ 17,— 17-_ Kiiltanine nove....................58-— BO-— Vamperli novi........ ? ___ flitke........... n ___ Polciiovke, srednje velikosti ... „ 41-— 4*2.— Najnoveja trgovinska vest. »tV-Vork 2(i. september. (Izv. brzojav.) Pšenica zti september 7.!i*/.t, za december 68%. Koruza zu september iJ4*/„, za december ,-l43/,. Mast r> 1 r>. ■ AITE & ZADNIK V TRSTU, via Nuova, vogel via S. Lazzaro 8. j TRGOVINA i Velika zalog* molili in žeiiskiii slof za yse letne sezone. Velik Izbor plaht, zagrinjal ter vsakovrstnega perila. Zaloga drobnarijo za Šivilje, krojače in kitniearke. — Veliki izbor perkala in Batina v najnovejšem risanju. Sprejemajo s<> naročila možkih oblek in perila po meri. CENE NIZKE. Za mnogobrojni obisk se priporočata udana AITE & ZADNIK. > > Sega zdravnistva t JOSIP KENĐA naznanja svojim bolnikom, da se je povrnil iz potovar j;i in ordinnjo vsaki dan cd 10 11 V« ure ^utr&j na svojem stanovanju v Vipavi Fsrotroflne zveze med Trstom li Istro V Žavle ob delavnikih zjutraj ob 5.— in 10.30, poj), ob 3.30 in 6.30. (Ob nedeljah in praznikih zj. ob 5.—, 8.—, 10.30, pop. rib 3, — , 5.—, 7. — ) Mejpotoma w vstavi partiik pri Mv. Marku, Skednju in sv. Hoboti. V Milje oi> delavnikih zjutraj 4.30, H.—, 11.—, pop. 2.30, 7.30. I/. Milj v Trst zj. ob 4.-—, 6.30, 9.30, pop. ob 1.— in ,—, 8.30, 12. pop. 3,— in 8.80. Iz Milj v Trst zj. ob 4.—, 0,30,pop. ol) in 7.30). V Koper ob delavnikih zjutraj ob 7.4f>, 10.-- in 12.—, pop. 4.—, <5.30 in 10.15. Iz Kopra v Trst zj. ob 5.30, 7.—, i).—, pop. 2.50, 4.— in 9.—. (Ob nedeljah in praznikih zj. ob 7.45, 10.—, 12.—, pop. (i.— Iz Kopra v Trst zj. ob 5.30 7-—, 0.—, pop. 5.—.) V Piran ob 11.— f]. in 6JQ pop. Iz Pirana v Trst ob H.— zj. Ob nedeljah in praznikih v Piran ob 11.— zj. Iz Pirana v Trst ob 0.— pop. Ta parnik se vstavi vsakikrat tudi v Izoli. V Izolo. Glej Piran. V Umag (razven nedelj in praznikov) ol) 3.45 pop. Iz Uinagti v Trst ob 6.30 zj. V Rovinj vsaki ponedeljek, sredo in petek ob 7.45 zj. Parnik se vstavi v Piranu, Umagu, Citanovi, Porecv,n in Orseri. V Pulj ob 6.30 zj. z dotiko Pirana, Halvora, Umaga, Cita-nove, Poreča, Orsere, Kovinja in Fazane. Prihodi in odhodi vlakov. Urnik, ki jo v veljavi uil I. maja 1898. naprej. Južna železnica. Konsumno društvo v Sv. Križu išče krčmarja preko kavcije od 150 gld. — Prednost imajo oni, ki nimajo otrok ali pa z odraslimi otroci. Namizna jabolka (Tafel-Obst.) je dobiti več 100 klo*. pri posestniku Jakobu Belec v Otoku pri Radovljici. Jabolka se drže unaj h?! zvezo na Reko. 8.25 zj, nagi. v Nabrežino, Benetke, Kim. 9.— zj. osob. v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono, 9.55 zj. po&tni vi. na Dunaj hč> zvenov Budimpešto in Zagreb. 12.50 pop. oKob. v Kormin. 4.35 uop. osob. v Nabrežino, Videm in Rim 5.3f> via Bivij z direktno zvezo v Benetke, Kim. 6.10 pop. ekftpreHui vlak do Ostende (vsako aredo). (>.25 pop. pošt. na Dunaj zvezo na Reko. 8.15 pop. nagi. v Kormin. 8.15 pop. nagi. na Dunaj h& zvezo v Budimpešto in Reko. 8.45 pop. meš. v Nabrežino, Videm in Benetke. 9.45 pop. mešan, do Milizu-schlaga. Dohodi v Trst. U.55 zj. meš. iz MiirzuHuhiaga, Beljaka itd. 7.33 zj. meš. iz Milana, Vidma, in Nahrežine. 8.45 zj. nagi. iz Kormina. 9.28 zj. nagi. iz Dunaja. 10.25 zj. pošt. iz Dunaja sfe zvezo iz Reke. 10.37zj. nagi. iz Rima, Benetk. 10.58 zj. ekspresni vlak iz Ostende (vhhko Hredo). 11.20 zj. osob. iz Rima, Benetk, Nahrežine. 5.40 pop. pošt. iz Dunaja in Goriee. 7.45 pop. osob. iz Verone, Kormina, Nahrežine. 8.30 pop. nagi. iz Milana, Benetk, Vidma, Nahrežine. 9.— pop. nagi. iz Dunaja sfe zvezo iz Reke. 11,10 pop. nagi. iz Benetk, l ervinjana, Kormina. Odhodi I/. Truta. 630 zj. v Herpelje, Ljubljano, Dunaj, Beljak. 4.45 zj. v Herpelje, Rovinj, Pulj. 8.50 pop. v Herpelje, Divačo, Rovinj, Pulj. 7.5 pop. nagi. v Pulj, Divačo, Beljak, Dunaj. Zabavni vlaki. Odhodi. 2.— pop. v Kormin, 4.20 pop. v Nabrežino, 2.15,4.—, 5.20, 6.35, 8.35 pop. v Miramar in Grinjan. Dohodi. 2.52, 4.31, 5.52, 7.19,9.03 pop. iz Miramara in Grinjana. 10-50 pop. iz Nabrežiue, 11.02 pop. iz Kormina. Državna železnica. Dohodi v Trut. 8.05 zj. iz Herpelja. 9.35 zj. iz Pulja, Rovinja. 11.15 zj. meš. iz Herpelja, Ljubljane, Dunaja. 7.15 pop. iz Pulja, Rovinja, Dunaja, Ljubljane. 9.50 pop. nagi. iz Pulja, Rovinja. „EDINOST" Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Izlinja v Trstu dvakrat na dan raznu nedelj in praznikov. Zjutranje izdanje izhaja ob 11, uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikili izhaja prvo izdanje ob 1. uri popoludne. — Naročnina znaša: Obe izdanji gld. 21'—; namo večerno izdanje gld. 12-—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne številke stanejo: /jutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr. K V Trstu se razprodaja „Edinost" po tofaakarnah v teh-le ulicah in trgih:. ^ ^ Piazza Caserma ftt. 2. — Via Molin piccolo št. 8. — Via S. Michele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via Rivo ^ H Št. 30. — (,'ampo Marzio. — Via delle Poste nuove št. 1. — Via Caserma št. 13. — Via Belvedere št. 21. H V — Via Ghega št. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto v ' j f 1K _ Piuvvn l-l it rfuirn _ \'in I iinin Diitnmt ^ ^ — Via Ghega št. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto št. 18. — Fiazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja: Na Greti pri goap. Pogoreleu, v Skednju pri gosp. Antonu Sanein (DrejaČ) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi Gašperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Schwarz v Žolski ulici. Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glamlo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravic. Rojaki, uvažujte naše geslo: „V e