&VENEC NOVEMBEK 1943 28 NEDELJA 93 Anglo-amerikanische Terrorflugzeuge abgeschossen Erfolgreicher deutscher Torpedoflugzeugangriff auf Truppen-transporter Geleit vor der Algerischer Kiiste: zwei Zerstorer und drei Transporter mit insgesamt 38.000 BRT versenkt 151 Sowjetpanzer am Briickenkopf Nikopol und im Dnjepr- Bogen zerstbrt DNB. Aus dem Fiihrerhauptqiiartier, senkten zvvei Zerstorer nnd drei 27. November. Das Oberkommando der \Velirmacht gibt bekannt: Am Briickenkopf Nikopol und im grossen Dnjepr-Bogen fiihr-ten die Sovvjets mit starker Panzer-anterstiitzung neue Angriffe. Sie vvurden in erbitterten Kiimpfen nbgesehln-gen und aus melireren drtlichen Ein-bruchstellen durch entsehlossene Ge-gcnangriffe wicder gevvorfen. 151 Sovvjetpanzcr vvurden dort abgeschossen. \Vahrend im Raum von Tscher-kassy heftige Kiimpfe noch im Gan-ge sind, sclieiterten westlich K i e w nnd bei Korosten mehrere feindliche Angriffe nach harten Kiimpfen. Westlich Gomel und siidvvestlich Kritschew stehen unsere Truppen in schvvercn Kiimpfen mit vordringen-den feindlichen Kampfgruppen. Siidlich nnd nordvvestlich N e w e 1 brachten eigene Angriffe ortliche Er-folge. Im Siiden der Ostfront errangen Neue Zurcher Zeitundg« med drugim: »Brez pretiravanja lahko rečemo, da so se Berlinčani v celoti izkazali dorasle položaju.« Poročevalec poudarja, da ni nikjer naletel niti na najmanjšo paniko in da sleherni ali opravlja svoje dnevno delo ali pomaga, kjer je možno kaj rešiti ali pomagati. Vsi se počutijo kot velika skupnost. Berlinski dopisnik lista »Tat« poroča med drugim: »Prestolnica je dobro prestala svojo preizkušnjo in ni potrebno biti prerok za ugotovitev, da se po vsem tem, kar je prestala v obeh terorističnih nočeh, ne da z ničemer ugnati. Kdor ni doživel teh dveh napadov, se ne more zamislili v trenutke in ure, ki jih je označeval skoraj grozoten mir in hladnokrvnost prebivalstva.« Nek švedski častnik opisuje v listu »Svenska DagbladeU svoje vtise, v katerih poudarja, da sleherni, ki govori o paniki v Berlinu, ne govori resnice. Vsi ljudje so dokazali zelo veliko pripravljenost na pomoč. Delavci, s katerimi je govoril, so po prečutih nočeh šli zjutraj takoj na deio. Finski list »Ksuppalehti« piše o zadržanju berlinskega prebivalstva: »Živci ostanejo trdni, morala Berlinčanov pa čvrsta in neomajna.« španski list »Informaciones« poudarja tovarištvo Berlinčanov in piše med drugim: »Berlinsko prebivalstvo ni hotelo zaostajati za junaštvom drugih nemških mest. Disciplina in pripravljenost na pomoč Berlinčanov je bila vsega spoštovanja vredna. Stockholm, 26. nov. DNB. Stockholm- ski tisk prinaša daljša poročila švedskih očividccv, ki so prispeli z letalom v Švedsko, o zadržanju Berlinčanov po terorističnih napadih na glavno mesto Nemčije. Vse švedske očividce je globoko dojmilo vzgledno, hrabro zadržanje, ki ga jc berlinsko prebivalstvo izpričalo med najhujšimi urami ob dežju bomb in ob požarih. Iz Švice prihajajoči švedski strokovnjak za protiletalsko obrambo major Nordzell je izjavil v razgovoru zastopniku lista »Dagens Nyheter«, da je služba očiščevanja v Berlinu zelo dobro delovala. Prebivalstvu prestolnice se mora priznati, da je pokazalo nezaslišan mir. Kake panike ni bilo nikjer videti. »Svenska Morgenbladet« piše v daljšem poročilu, da iz Berlina vračajoči se Švedi ne morejo dovolj pohvaliti duševno moč in mir, ki so ju ob preizkušnjah zadnjih dveh dni izpričali Berlinčani. Ze na zastopnika švedskega vojaškega ata šeja v Berlinu Karin Elinen je izjavila švedskim zastopnikom tiska, da navzlic vsem težavam nič ni moglo zlomiti poguma Berlinčanov. »Stockholms Tidningen« posebno poudarjajo, da so očiščevalna dela v Berlinu že v polnem' teku. Vsi iz Berlina prihajajoči potniki soglasno izpovedujejo, da Berlinčani niso obupani. V največji in nepopisni nesreči so ohranili svoj mir Tako so tudi najokrutnejši teroristični napadi na srce Nemčije, na Berlin, pokazali, da sovražnik z divjaškimi bombnimi napadi ne bo nikdar zrahljal morale nemškega prebivalstva nli uničil nemškega bojnega duha. S temi napadi prav tako nikdar ne bo odločil vojne, pač pa bo izzval strahotne represalije in še bolj raznetil borbeno pripravljenost nemškega ljudstva proti gangsterskim napadalcem. Poljski znanstveniki deportirani v Rusijo Ženeva, 27. nov. DNB. V Londonu izhajajoči poljski list i\Viadomosci Polskie« objavlja članek iz Biltena, poljskega instituta za umetnost in znanost v Ameriki, ki nosi naslov »Deportacija in smrt«. Po tem članku so bili ob sovjetski zasedbi vzhodne Poljske med drugimi prijeti in odpeljani v razne dele Sovjetske zveze naslednji poljski znanstveniki in univerzitetni profesorji: Mihael Czarnokonskj, profesor na centralnem zavodu za fizično vzgojo; Ludvin Dvvorzak, profesor kazenskega prava na Lvvovski univerzi; Kazimir Grybodski, lektor za kazensko pravo na Lvvovski univerzi; Ladislav Ka-kovicki, profesor za ginekologijo na univerzi v Vilni; Anton Lewklewak, urednik na zavodu Ossolinski v Lvvovu: Zys-bard Kienicki, profesor zgodovine na univerzi v Vilni; Tadeusz Szantroch, profesor na univerzi v Krakovu; Stanislav Szylminski, prof. na univerzi v Lvvovu; fesorja za semitske jezike na varšavski univerzi, ki je umrl 8. ^julija 1941 v petem delavskem kazenskem taborišču uzbeški sovjetski r»>"ihliki, Pokopan je bil na pokopališču za ujetnike v grobu št. 30. Kdo je vojni zločinec Lizbona, 27. novembra. DNB. Porlu galski pravnik dr. Cunhae Costa se bav v časopisju »Fsfera« o moskovskih skic pili, na osnovi katerih nnj bi bili vojni zločinci kaznovani. Toda koga je treba smatrati za vojnega zločinca, sc sprašu jc list. Cc že govori o vojni!) zločincih polem sc pri tem ne sme pozabiti nosi leljev lclarskega terorja, ki mečejo tone bomb na bolnišnice, šole, zavetišča, otro kc in bolniške sestre, ki so sc posvetile Alarrin Zielinski, profesor za nevrologijo visoki človečanski nalogi, ki jih pa letal fia univerzi v Poznanju. Ker je bilo do- ski zločinci hladnokrvno ubijajo. Ti so slej nemogoče dobiti podrobnejša obve- v prvi vrsti vojni zločinci. Pisec končuje stila o omenjenih deportirancih, jih je z besedami: Ker ljubim pravico in ji treba smatrati za mrtve. To je bilo mo- služim, moram z ogorčenjem odklanjat goče v enem primeru tudi ugotoviti, in lako tolmačenje besede »vojni zločinec 6icer v primeru Majzesza Schorra, pro- s katero hoče politika nadvlada!! pravico. rušilca, 1 velika prevozna ladja in 1 stražna ladja so bile težko poškodovane. Nemško letalstvo je izvršilo nov težak napad na sovražno oskrbovalno opo rišče N e a p e 1 j. Včeraj so priletele severnoameriške bombniške jate nad Nemški zaliv in so izvedle teroristični napad na mesto Bremen, pri katerem bilo porušenih več bolnišnic, zavetišč za starce in kulturnih zgradb. Jate lovskih in rušilnih letal so sestrelile skupno z ostalimi silami protiletalske obrambe po dosedanjih poročilih 41 sovražnih letal. 13 nadaljnjih severnoameriških bomb nikov in lovcev je bilo sestreljenih nad zasedenimi zahodnimi ozemlji. Britanski bombniški oddelki so prileteli v pretekli noči nad državno ozemlje in izvedli nove teroristične napade. Del sil jc napadel S t u t t g a r t, dočim so prodrli ostali oddelki do državne pr e s t o 1 n i c e in odvrgli na več mestnih delov raztreseno razstrelilne in predvsem zažigalne bombe. Nastale so škode. Nočni lovci in protiletalsko topništvo je po dosedanjih ugotovitvah sestrelilo 39 britanskih bombnikov. S tem je izgubil sovražnik v zednjih 24 urah nad Nemčijo ia nad zasedenimi zahodnimi ozemlji 93 letal, skoraj izključno same težke štirimo-torne bombnike. Nemška letala so v noči na 27. november vrgla bombe na podiočje mesta Lo n d o n a. Evropa in Vzhodna Azija Tedenski pregled bojev na vzhodu Naravna močna obrambna črta na vzhodnem bojišču jc reka Dnjeper, ki jc široka nad on kilometer. Za zgraditev mo-lišč preko lake reke je potrebna zaposlitev velikih vojaških sil. Zato drže nemške čete južni del Dnjepru v svojih rokah. S pomočjo spretne organizacije, ki ju imajo Nemci, se lo da Izvesti z znatno šibkejšimi silami, kot jih niorit uporabljali nasprotnik. Sovražnik pa ravno nasprotno potrebuje izredno mnogo človeških in drugih sil, če hoče kje prodreti. Pri navedenem položaju je seveda verjetnost zn zadevanje izstrelkov znatno večja tam, kjer je nagrmadenega več vojaštva, torej pri boljšovikih, ki imajo zalo sorazmerno mnogo večje izgube. 1 o jc lorej lako rekoč »ekonomski« manever, ki se ga poslužuje nemška armada; zadali oh minimalnih lastnih izgubah nasprotniku maksimalne izgube. Ob srednjem Dnjepru so izvedle nemške armade v znčelku tega ledna spretno pripravljen protinapad, ki jc že rodil lepe uspehe. To dejstvo dokazuje resničnost navedb nemškega poveljstva, da nemški umik v Rusiji ni izveden, kol trdi nasprotna propaganda, zaradi poraza, ampak edinole v ekonomsko-vojne namene: skrajšati bojišče in sc posvetiti obrambi ob naravnih ovirah (prej Don, sedaj Dnjeper), ki nudi Izredno ugodnost za uničevanje edine prednosti sovjetske vojske, namreč številne premoči. Omenjeni protinapad pri Kijevu ima lorej namen, vreči sovražnika nazaj preko južnega Dnjcpra, ker za Dnjeprom do Karpatov ni več nikake večje naravne ovire zn So-vjele. S protinapadom na srednjem odseku je na la način nemško poveljstvo razbremenilo obrambo južnega Dnjcpra, kjor se vrši izčrpovalna bilka. Oh severnem Dnjepru pn tvori naravno oviro poleg Dnjcpra samega šo močvirnato področje. Bistvo sedanje bilko ua vzhodir jo lorej za Dnjeper, ki Imn namen, čini bolj spremeniti številčno ravnotežje v korist nem- Berlin, 27. nov. DNB. Narodnosociali-stična korespondenca objavlja tale članek štabnega vodje Helmuta Siindcr-manna: V minulih novembrskih dneh 1913 so mnogi vrgli svoj pogled nazaj na oni mračni čas, v katerem te jc- prva svetovna vojna po štiri in pol letnem trajanju dramatično končala. Očividna nam je pri tem razlika med nemškim položajem v Evropi takrat in danes. Če pregledamo popolnoma drugačni položaj našega bojišča in osnovno razliko med notranjim stanjem našega naroda, potem vidimo v primerjavi s sedanjim stanjem osnovne znake naše sedanje moči. Sovražnik in prijatelj sta se udeležila te razprave in vsak je napravil svoje sklepe. Nemčija in Evropa sta se začeli zavedati dejstva, da kaže eksistenčni boj našega kontinenta v velikih dimenzijah, ki jih je dosegel, danes nesorazmerno več šans za našo končno zmago kot pred štirimi leti ob začetku velike borbe — na drugi strani pa je slišal sovražnik v nasprotju s pričakovanimi poročili o zmagi le malo tolažilnih napovedi o nadaljnjih velikih spopadih in krvnih žrtvah na evropskem bojišču. Kakor so bili ti pogledi nazaj in bodočnost pravilni in koristni za sodbo o pravem stanju sedanje vojne, se zde vendar v eni točki potrebni dopolnitve: preveč je na pogled ujet v spomine na 1914-1918, preveč se gibajo naša razmo-trivanja v tirih, ki jih je zarisal takratni svetovnostrateški položaj. Takrat je navalila zveza vseh svetovnih sil na notranje bolno Nemčijo, ki se je morala branit v ozkih mejah brez na bodočnost vplivajoče ideje. Danes pa stojimo ne samo v Evropi v borbi kontinentalnega formata, ki jo vodi misel nove velike koncepcije o notranji pomiritvi našega kontineta — moč sovražnega navala je tokrat cepljena ter jo veže v velikem delu ogromno dbjno pozorišče v vzhodni Aziji, ki ima z nami skupno parolo o bodočem novem redu doslej zmedeno razdeljenih narodnih in političnih sil. Fraza o »pohodu na Berlin« ne more več obvladati danes izključno besediče- postaviti v svoj načrt tudi vkorakanje v Tokio ter smešnost svojih trditev razgaliti ludi popolnoma nepristranskim. S svojimi letali in oklepniki, ki jih proizvajajo, morajo oskrbovati ne samo svoje sovjetske zaveznike, nc samo Anglijo in južno italijansko bojišče, temveč morajo uporabljati svoje ladjevje za prevoz v Indijo, v Avstralijo ter na Salomonske otoke. Ne samo Liverpol, Oran in Salerno, temveč enako mučna imena kakor Pcarl Harbour, Bougainviile in Port Darwin so namembne luke njihovih prevozov. Nc samo v Atlantskem morju rabi vsaka tona njihovega ladijskega prostora dragega in navzlic temu tolikorat brezkoristne zaščite velikih mornariških enot, tudi po širnih morjih Pacifika morajo ameriške spremljave uporabljati zaščito svojih vojnih ladij ler jemati nase veliko tveganje. Noben strateški račun Angležev in Amerikancev se nc da začeti, noben načrt nc more biti izdelan, nc da bi sc vanj z velikimi črkami vpisal veliki činitelj Vzhodne Azije. Za Amcrikance pa stoji enako kot za Angleže pri tem v Vzhodni Aziji čisto očividno več na kocki na evropskem bo jišču. Kaj naj iščejo ameriški vojaki v Evropi? Od tu se je njihova domovina vedno samo oplojala in ni nikoli bila ogrožena. Kaj naj Angleži dosežejo v Evropi? Trdijo, da se tukaj bore za staro formulo »ravnovesja sil«, toda pri tem vedo, da bi jim ta popolnoma zastareli list,papirja v primeru sovjetske zmage padel raztrgan pred njihove noge. Na drugi strani leži v Indiji, pred vratmi katere stoji danes Japonska, težišče angleške moči in bogastva imperija. Od 450 milijonov prebivalcev vsega angleške ga svetovnega imperija jih živi samo \ Indiji 380 milijonov. Če pade Indija, potem Anglija nc bi bila večja kolonialna država kot jc bila Nizozemska pred sedanjo vojno. Na taka dejstva moramo misliti, če hočemo razumeti, kaj pomeni Vzhodnotzijsko bojišče za sedanjo vojno, ki bo nekoč zaradi svojega v resnici ves svet obsegajočega pomena prišla v zgodovino človeštva kot velika svetovna škili sil. Man Opozorilo radijskim naročnikom! Opozorilo radijskim naročnikom. V ponedeljek, 20. nov. 1913, ho ob 19.40 govoril v radiu g. predsednik pokrajinske uprave general Leon Rupnik pod naslovom: »To se tiče vsakega.« nja" naših nasprotnikov, ki so prisiljeni, i v0)na, in to ne nazadnje zaradi tega. Litvanci proti moskovskim poželenjem Vilna, 26. nov. DNB. V četrtek so lt-tvanske oblasti priredile v Vilni zborovanje, ki je dalo odločen odgovor Litvan-cev na nova Stalinova poželenja po priključitvi. Po govorih vilnskega župana in ravnatelja protiboljševiskega študijskega odbora v Vilni je bila prečitana protestna resolucija, ki je bila točko za točko z nepopisnim navdušenjem in odobravanjem sprejeta in potrjena. V tej resoluciji čitanto med drugim: Leta 1940. so sovjetske divizije z zvijačo in zahrbtnosljo zasedle litvansko državo. Proti volji litvanskega naroda so bili ponarejeni' sklepi narodnega sejma in država priključena Sovjetski zvezi. V tem enem letu boljševiškega gospodstva sta imela umor in teror sledeče učinke: 15.000 Litvnncev je trpelo v boljševiških zaporih, 5000 jih je bilo pobitih in nad 40.000 odgnnnih v Sibirijto. Zasebna lastnina je bila razlaščena in vsi delovni sloji so prišli pod boljševiški jarem. Danes grozi znova boljševizem, da bo napadel Litvo s pomočjo sovjetske armade. Zalo sporočamo vsemu svetu naš odločni prolest proli tej nameri in pozivamo na borbo proti ograževalcu. Kakor prostovoljci iz leta 1941., tako bomo tudi nti vsi sprejeli sovjetske imperialiste z ognjem in mečem. Litvanski narod ni imel nikoli in ne bo imel nikoli ničesar skupnega z boljševizmom. S peljem litvanske himne je bilo končano to zborovanje, ki je izreklo svoj odločni »ne« na Stalinove iu njegovih pomočnikov zahteve. * Ko so bile baltske države Lilva, Estonska m Latvija prvič zasedene, je ta ali oni morda še verjel v sladko sovjetske obljube o osebni ali narodnostni svobodi. Sedaj tega ni voč. Prebivalstvo vseli krajev in vseh narodov, ki so žo enkrat bili pod boljševiško knulo, ve, da ga v jirimeru ponovne sovjetske zasedbe čaka santo eno: osebna in narodna smrt. Zalo so se vsi od Litve do Finske dvignili kot en mož in so pripravljeni rajši častno pasli v boju proli nečloveškemu boljševizmu, kot pa še enkrat počakati Novi nemški odlikovanci Fuhrerjev glavni stan, 26. nov. DNB. Fiihrer je podelil dne 25. novembra kot 42. vojaku nemške vojske hrastove liste z meči k viteškemu križcu Železnega križa stotniku Ilans-Ulrichu Rudelu, skupinskemu poveljniku v jati strmoglavnih letal; in hrastove liste k viteškemu križcu Železnega križa podpolkovniku Hans -Hcnningu, Freihcrr-u von Beustu, komo-doru jate bojnih letal kat 336. voiaku; podpolkovniku Dietrichii Rabakti, komc-doru jate lovskih letal kot 337. vojaku, in stotniku Wilhclmu Lemkeju, skupinskemu poveljniku v jati lovskih lclal kot 338. vojaku nemške vojske. Sveta zveza med Bolgarijo in Nemčijo Sofija, 27. nov. DNB. Na petkovi seji sobranja je bila v prisotnosti predsednika vlade in zunanjega ministra končana debata o odgovoru na prestolni govor. Poslanec Strundžov |e naglasil, d» veže Bolgarijo na Nemčijo sveta zveza. Nemčija je pripomogla Bolgariji k narodnemu zedinjenju. Glede židovskega vprašanja je poslanec izjavil, da bi sc najboljše rešilo tako, da Bolgarija izžcnc vse Žide. Prihodnja seja sobranja bo v sredo. Na tej seji bo govoril ministrski predsednik Božilov in več ministrov. Tracija, Macedonija in Dobrudža spadajo k Bolgariji Sofija. 26. nov. DNB. Narodni poslanec Kožuharov, ravnatelj lista »Slovo«, je v govoru na zasedanju sobranja med drugim izjavil, da zahteva Bolgarija Tra-oijoi Macedonijo in Dobrudžo. Macedonija je sestavni del Bolgarije in zalo se ii Bolgari ne bodo nikoli odrekli. Kratka poročila Rim, 27. nov, DNB. Vojni minister maršal Graziani je odredil, da dobijo častniki, podčastniki in moštvo republikanske oborožene sile na bojnem pol ju brez razlike enako oskrbo. S tem je odpravljena napaka, ki je vplivala v prejšnji italijanski armudi zelo slabo nn njeno stanje. na strahotne muke in grozno preganjanje ler smrt pod kroglami sovjetskih krvnikov. Pri lom zaman pričakujejo pomoč od bogataškega zahoda. Moskovska konferenca jim je še bolj odprla oči in zalo so se še z večjim zaupanjem oklenili Nemčije, ki jih dejansko brani pred uničenjem od strani Sovjetov. Proč s polovičarstvom! Gospod urednik! Kot odločno proti-komunistično usmerjen Slovenec Vam pošiljam to vrstice iu mislim, da jih boste radi aktualnosti vprašanja, o katerem govore, kljub pomanjkanju prostora objavili v svojem uglednem listu. Vsak Ljubljančan jo lahko v zadnjem f;asu sam ugotovil, da so jo število prebivalstva slovenske prestolnico to dni znatno pomnožilo z novimi doseljenci, begunci iz Dolenjske. Žo precejšnjo število so jih je zateklo v Ljubljano. Prihajajo pa šo vodno novi. .Med njimi celo družine. Prav to dni sem sam na lastno oči videl, kako je po ljubljanskih ulicah vodila že starejša ženica svoje šc nialo-letue otroke, .,i so bili kljub hladnemu in delovnemu vremenu napravljeni šo čisto letno. In ti revčki so iuicli od mraza žo čisto modre roke. In knm prihaja vsa ta množica največjih slovenskih rcvetev, ki beže pred komunističnimi »osvoboditelji« in ki no izgubili prav vse, svojo domačije, vse svoje premoženje, ker so pred podivjanimi krvoloki morda mogli rešiti zgolj malenkostno perilo i:i golo življenje? V Ljubljano. V tisto Ljubljano, ki jo komunistično revolucijo v Sloveniji pripravljala, jo podpirala in jo podpira še danes! Vem, da sc oblast trudi, da tem največjim revežem, živini pričam komunističnih zverstev po slovenski deželi, preskrbi vsaj streho nad glavo in skromno prehrano. Vso vem. Vem tudi, da so zaplenjene »bajto« prvenstveno uporabijo za stanovanja komunističnih žrtev. Vem, da so predsednik zavoda za upra-vo premoženja, zaplenjenega upornikom, g. sodnik Štrukelj, znan nacionalist in protikomunistično usmerjen mož, odločno trudi, da se v vsem izvedejo navodila g. predsednika pokrajinsko uprave, da ramo nesrečne dolenjsko družino v Ljubljani ne ostanejo brez vsega na cesti. Vem, tla so to težke skrbi, ogromni napori iu brezmejni izdatki. Ko pa hodim tnko pn ljubljanskih ulicah, srečujem na istih ulicah poleg zaskrbljenih in vpatllih obrazov dolenjskih beguncev, tudi ženo raznih ljubljanskih zdravnikov, odvetnikov, z eno besedo, žene mož iz tkzv. »boljšo« ljubljansko družbe. In ugotavljam, tla so te gospe še vedno dobro razpoložeue, kakor so bile poprej, kakor, tla so v tem tasu ni prav nič zgodilo, čeprav so skoro vsi njihovi možje odšli »osvobajat« domovino v hosto. In te gospo se šo vedno brezbrižno sprehajajo po ljubljanskih ulicah. — Iu se spominjam, tla jo policijska uprava žo pred časom pozvala vso hišne lastnike iu delodajalce, tla so ji morali v zelo kratkem roku sporočiti imena vseh tistih, ki so zapustili Ljubljano in se šli »osvobodilno vojsko« med komuniste. Policijska oblast, v to sem trdno prepričan, jo ua la način gotovo dobila v roke seznam vseh teh »rodoljubov«, ki sedaj z »ognjeni in mečem« uni-* u je jo našo domov ino ter naša mesta in kraje spreminjajo v kupe razvalin in pogorišč ter pobijajo vsakogar, ki so slepo ne podvrže komunistični tiraniji! Večina teh ljudi jc bila in je še danes v gmotnem oziru dubro podprta. V Ljubljaui imajo udobna in topla stanovanja. ln tudi po njihovih shrambah bi ho so našla čedua živilska zaloga, lu sedaj iujte, gospod urednik, ali mislite, da bi bilo krivično, če hi n. pr. oblast vsem takim, za katere jo ugotovljeno, da so tdšii med komuniste, v Ljubljani pa imajo prostrana in udobna stanovanja, enostavno zaplenila ta stanovanja in vanje spravila vsaj najpotrebnejšo dolenj ske žrtve. Slislini tu v prvi vrsti na ženite in otroke, ker, ljudje božji, zima sc nam vsak tlan vse bolj trdovratno vsiljuje! Ali bomo dopustili, tla bodo ti otroci, ki so že v svoji liajneznejši dobi morali doživljati komunistične »raje« na zemlji, sedaj v Ljubljani šo zmrzovali? ln a!i jc to socialno pravično, da sc danes mnogo teh nesrečnih dolenjskih družin potika po raznih zavetiščih in sani šc r.o vem kod, v Ljubljaui jo pa vse polno stanovanj, katerih gospodarji so med komunisti. In ta stanovanja so danes na razpolago samo njihovim ženam da se po njih lahko sprehajajo 1 V dnevnem časopisju — dosedaj namreč že nisem bral nobenega poziva teh »boljših« ljubljanskih družin, čeprav vsak tlan preberem tudi vse drobno novice, da bi bila katera od teh družin povabila k sebi na stanovanje kakega dolenjskega begunskega otroka, kakor so n. pr. svo ječasno delale srbsko in hrvatske dru /.ine v Beogradu in Zagrebu. Zalo naj poseže vmes oblast in naj tudi tu uveljavi pravico v korist tistega, ki jc moral trpeti samo zaradi tega, ker jc ostal zvest svojemu narodu in domovini in jc nastopil proti svojemu največjemu sovražniku iu krvoloku — komunizmu! Bodite prepričani, gospod urednik, da bi tak ukrep odkrito pozdravila vsa po-dejani in potez. Zavedajmo se namreč vsi, tla komunizma na slovenski zemlji no bomo iztrebili in uničili samo s članki v dnevnem časopisju in z radijskimi predavanji, temveč samo z vsestransko organizirano borbeno akcijo vsega protikomunistično usmerjenega slovenskega sveta! Borba mora biti neizprosna in dosledna. Ktlrn mora izginiti. Za oba na slovenski zemlji ni več prostora, ln zaio nttira udarec zmleti vsakogar, ki je kriv sedanjo slovenske nesreče. Pa naj bo bivši minister, ban, senator, poslance ali pa cestni pometač! Vsaka obzirnost v borili z.i uničenje komunizma je danes Zločin proti narodu iu domovini. —a, H>3nQaS»EUB!SMB3K:SDOB;8iBSaSEB m f. WAI*MNMMl I MIIMNI flHR iWIABBMUB Veličasten pogreb župnika lavtižarja v Ratečah na Gorenjskem Na zadnle slovo so prihiteli od vseh strani užaloščeni verniki ZA MIKLAVŽA! in kolekcije knjig »SLOVENCEVE KNJIŽNICE« so najlepše Miklavževo darilni .ju. '1B»"W*WiP' ll ,MIWW—m ■aaaaaaaaaaBBaBaaBaaBaBaBa V noči in v megli »mo prispeli k njegovemu mrtvaškemu odru. Ležal je v hiini kapelici. Glava mu je utrujeno slonela na blazini. Bolan je bil komaj tri dni. Poslednje dni ga je — vedno pogumnega — begal neprestan strah. Prosil je za zdravnika in duhovnika. K pogrebu se je zbrala ogromna množica. Celo Kokra je poslala svoje zastopnike. Ko smo stopali v žalnem sprevodu v farno cerkev, je odgrnila Ponca svoje megle in otožno zrla na zibajočo se rakev. Kolikokrat se je pokojnik iz svojega domka nemo razgovarjal z njo. Zdaj sta sc pozdravljala zadnjič. Pogrebni sprevod je bil zelo slovesen in je obsegal 17 točk: 1. križ in dva ministranta; 2. župnija Dovje s svojim vencem; 3. župnija Kranjska gora s svojim vencem; 4. otroci iz Rateč s svojim vencem; 5. pevci; 6, ključarji sosednjih župnijskih cerkva; 7. vcnci (16); 8. tri belooblečene deklice so nosile kelih in štolo ter odlikovanja; 9 ministranti (6); 10. ključarja domače farne cerkve; 11. duhovščina (10); 12. krsta; 13. pokojnikovi sorodniki; 14. zastopniki domače občine; 15. zastopniki oblastev; 16. župnija Rateče; 17. ostali udeleženci. Pogrebci so šli v sprevodu po trije in trije. V cerkvi je sveto mašo zadušnico opravil župnik iz Kranja Beuke, pokopaval pa je zastopnik celovškega nadškofa g. Kadras, do farne cerkve pa jc vodil sprevod preč. g. kanonik Vole. Med duhovščino so bili še kancler ljubljanskega škofijskega ordinariata g. Jagodic, g. župnik Cudcrman, dekan Podviuski, župnik Kraker z Bleda in kaplan Hiti iz Begunj. Kranjskogorski pevci so pred pokojnikovo hišo, v cerkvi in na pokopališču zapeli naše znane žalostinke. V imenu nadškofa je pri grobu spregovoril njegov kancler. Nato je pristopil h grobu rateški župan, ki je v svojem govoru izvajal: Govor župana domače občine irl je možl kje tak je še med nami, kot on, ki spal bo v zgodnl groba jami, posuti v zimi z vcnci, šopki rož —7 S temi pesnikovimi besedami stojimo danes ob odprtem grobu našega konzi-storjalnega svetnika, dolgoletnega našega župnika in častnega našega občana, gospoda Jožefa Lavtižarja, in sc za vedno poslavljamo od njega. On je bil naš in mi smo bili njegovi. Zupnikoval nam je nad 43 let in skrbel za nas, kakor skrbi dobri oče za svoje otroke in za svoj dom. Da nc bi omenjal na dolgo njegovih velikih in nepozabnih del, ki jih je nešteto, se spomnimo samo požara leta 1905, ko je bilo nad polovico naših Rateč upepeljenih. Kako je blagi pokojnik tedaj delal in prosil, da so si mogli oni, ki jim je ogenj uničil domove z gospodarskimi poslopji vred, sezidati nove domove in nova gospodarska poslopja. Spomnimo se dalje njegovega truda za našo lepo železniško postajo ob vhodu v našo dolino Planico. In spomnimo se njegovega dela s peresom, saj so njegove šmar niče, spomini, povesti in popisi njegovih potovanj po Evropi, Aziji, Afriki in celo Ameriki in njegove popevke, pesmi in operete, tako preproste in ljubke, da nam nehote vztrepeta srce, ko jih prebiramo ali slišimo. Spomnimo se slednjič še njegovega velikega in nikdar pozabljenega dela za našo prelepo seda; svetovno-znano Planico, ki jo je naš pokojnik kot planinec vroče ljubil. In v Planici z njenimi vršaci si je naš blagi pokojnik postavil trajen spomenik s cerkvico Marije Pomagaj. Ko bomo spet poromali v to ccrkvico ali tako pohiteli v Planico, gor-ko bomo mislili na našega gospoda Lavtižarja, a to ne samo mi, nego tudi naši zanamci bodo častitljivo govorili o velikem pokojniku kot planiškem župniku in se s hvaležnostjo spominjali njegovega delovanja. On je delal neumorno, ravnajoč se po svojem lastnem reku, ki ga je zapisal v spominsko knjigo prve planinske koče v Planici, ko je rekel: »V žitju svojem le naprej včasih pa nazaj poglej!« Tako je vedno delal naš blagi ln veliki pokojnik. Za dela, ki jih je pokojnik storil za našo župnijo ln za našo občino, ga je naša občina pred leti imenovala za svojega častnega občana. Ko je blagi pokojnik po dolgoletnem delovanju v visoki starosti 88 let kot župnik odšel v pokoj, ni odšel od nas, namreč je ostal med nami, preselivši se iz župnišča v svojo lično hišico v Kamnju, kjer ri jo je ^zgradil v zadnjih letih svojega župnikovanja. Tako je on vzljubil svoje Ratečane. Kakršen je bil župnik na delu, tak je ostal kot župnik v pokoju. Za svoje Ratečane je skrbel, za nje je molil in maševal. Sedanja vojska, ki tudi nI šla mimo njega, ga je poklicala zopet na žttpnikovo pot, pa nc samo v Ratečah, ampak tudi v Kranjski gori in na Dovjem, za kar mu moramo biti hvaležni Ratečani, Kranj-skogorci in Dovžani, In ta težka pot je blagega in neumorno delavnega gospoda konzistorijalnega svetnika v njegovi visoki starosti 91 in 92 let utrudili, da smo ga danes s težkim srcem in odkrilo žalostjo pospremili do njegovega zadnjega domovanja — do groba. Blagi in veliki pokojnik, spavaj ▼ miru na našem prijaznem pokopališču na vznožju naših divnlh gora Ponc, Mangarta, Jalovca in Mojstrovkel Kar sl delal za naše doline in gore ir naš dom, mi Ti nikdar nismo in ne bomo mogli povrniti, Plačilo za Tvoja velika dela naj Ti podeli Večni nad zvezdami, ker bil si mož pravice in resnicel Večna Ti slaval Tretji sc je v imenu faranov poslovil od pokojnika Lavtižarjev naslednik, ki je izvajal: »Dragi g. svetnik! Med žalostnimi dnevi v Ratečah je danes eden najžalost-nejših. Vi, ki ste skozi 47 let živeli in delali v župniji, legate zdaj k večnemu počitku. Saj Vam privoščimo ta počitek od težkega, trudapolnega dela zlasti la zadnja leta. Toda, ali veste, gospod svetnik, kaj ste s tem, ko ste zdaj odšli od nas, prizadeli nam faranom. Zapuščate nas sirote. Z Vami lega v grob vse polno naših spominov na Vas. Rateče brez Vas se nam skoro ne zde več prave Rateče. Sklonjeni od bolesti in objokani od vročih solza, se Vam ob odprtem grobu zahvaljujemo za vse, kar ste nam v dolgih pri Bogu, da nam pošlje moči in tolažbe letih bili: dobrotnik, pastir, očet Z Bogom, g. svetnik! Prosite za nas v tej težki tiri in nekoč srečno svidenje z Vami pri Bogu!« Iz cta!a in živllenia - od tu in t m Z Gorenjskega Nov strankin dom v Kranju. V četrtek so imele strankine formacije v Kranju slavnostni sestanek. Pri tej priliki so odprli nove prostore okrožnega strankinega vodstva v Kranju. Zborovanje na Bleda, članstvo krajevne strankine skupine na Bledu je imelo le dni skupno zborovanje, na katerem sta krajevni skupinski vodja Schumi in žunan Paar poročala o aktualnih dogodkih in vprašanjih. Glasbena prireditev na Jesenicah. Pod okriljem organizacije KdF. je bil nedavno na Jesenicah glasbeni večer, na katerem sta Riliard Schulze in Johann Niedctzky izvajala Handlovc, Mozartove, Chopinove in Sarasatove kompozicije. Zborovanje v Zatičini. V Zatičini pri Litiji je bilo te dni zborovanje članov KBV. Na njem je govoril okrožni vodja dr. Pototscbnig o nalogah in dolžnostih društvenih članov. Društveni sestanki. V zadnjem času so večji sestanki članstva KVB v Litiji, Domžalah in Kamniku. Zborovanje v Litiji je vodil krajevni skupinski vodja Ziscbkalc, v Domžalah Krappinger in v Kamniku Strasser. Glavni govornik na vseh zborovanjih je bil okrožni vodja. V Kresnicah je pri obiranju jabolk padci tamošnji komisarični vodja občine tako nesrečno z drevesa, da si je pri padcu zlomil obe nogi. Ponesrečenca »o prepeljali v bolnišnico, kjer ne mu je zdravstveno stanje že znatno zboljšalo. S Spod. Štajerskega Vodje državne delovne slufbe na tečaju v Vurbcrgu. Dne 19. novembra je prispelo na grad Vurbcrg pri Ptuju 32 vodij nemške državne delovne službe. Na tridnevnem tečaju jih je nacionalno-politični referent pri zveznem vodstvu Corstanjen seznanil z vsemi spod-nještajerskimi problemi. Udeleženci tečaja so po končanih predavanjih obiskali tudi Ptuj in Maribor, nakar so se vrnili na svoja službena mesta. Tečaj za vrtnarje. Od 1. do P5. decembra bo v mariborski sadjarski in vinarski šoli poseben tečaj za vrtnarsko mojstre. Tečaja se lahko udeleže poklicni vrtnarji. Predavanje v Ptuju. V novi dvorani ptujske šole je bil 18. novembra sestanek članov Štajerske domovinske zveze. Na njem je imel dr. Schneefuss predavanje o temi: Prva in druga svetovna vojna. Delovni jubilej. V nekem domačem podjetju pri Sv. Lovrencu na Pohorju je te dni praznoval 78 letni Gregor P o -k e c 54 letnico, odkar je s presledkom samo štirih let neprestano v službi pri enem in istem podjetju. Iz Hrvaške V Dalmacijo sc vrača redno življenje. Po uničevanju komunistov v posameznih dalmatinskih krajih, jc sedaj hrvatska državna uprava postavila nove občinske odbore v Selcih, Crikvenici, Novem in Grudi pri Dubrovniku. Velike komunistične izgube. Hrvatsko časopisje poroča, da so imeli komunisti na Hrvatskem v spopadu z nemškimi in hrvatskimi četami povsod zelo velike izgube. Tako je v boju na polotoku Pelješ-cu padlo 600 komunistov, veliko število jih jc bilo ranjenih. V okolici Brčkcga so imeli komunisti 273 mrtvih in 400 ranjenih. Številne izgube so imeli tolovaji tudi v bližini Sarajeva in Prijedora. V teh spopadih s komunisti, so nemške in hrvatske čete povsod privedle tudi mnogo ujetnikov ter zaplenile velike količine orožja, streliva in hrane. Lastnikom motornih vozil Pozivajo sc vsi lastniki ali oskrbniki motornih vozil (potniških avtomobilov, tovornih avtomobilov, ambulančnih, škropilnih ali gasilskih avtomobilov, motociklov, priklopnikov, vlačilrev itd.), ki imajo v Ljubljanski pokrajini svoje stalno bivališče, in sicer brc/, ozira ua to, ali imajo domačo ali tujo evidenčno številko, da obvezno prijavijo vsako motorno vozilu šefu pokrajinske uprave, poslužujoč sc tiskovine, ki se dobi v Uradu za civilno motoriz.acijo, Ljubljana, AVolfova ulica 12-1. Te prijave, točno izpolnjene in po lastniku ali oskrbniku podpisnne, in sicer za vsako vozilo n n posebni tiskovini, je poslati priporočeno ali osebno o ti d a t i najpozneje do 15. decembra t. I. v Uradu za civilno motoriz.acijo v izo-gib zakonskih posledic. Ljudstvo metod cesarske savojske vojsko še ni poznalo ter je tej obljubi verjelo in ostalo doma. V noči med 4. in 5. decembrom istega leta jo ista vojska tajno zapustila Fočo. Komaj dve uri po njenem odhodu so po predhodnem sporazumu meslo zasedli Četniki. Foča pod novo upravo. Četniki so po zasedbi mesta takoj vpostavili svojo upravo in odredili mobilizacijo pravoslavnih moških od 16. do G0. leta. Vse mobilizirance iz Foče in njene okolice so takoj oborožili z orožjem, ki so ga dobili na razpolago od savojskih častnikov. Dne 4. decembra so namreč savojci v mestu razorožili tudi ostanek hrvatske vojske, in to 82 domobrancev in ustašev, ter jih zaprli z izgovorom, da jih hočejo s tem zaščitili pred čeiniki. V noči med 4. in 5. decembrom jo pa neki savojski častnik 202. alpinskega polka izročil ključe od zapora četniškernu poveljniku. Dne B. decembra so bili vsi ti ujetniki na Drini ustreljeni. Dr. Vrančič dalje navaja, da so morale biti pod novo upruvo vso hrvatske in muslimanske hiše tudi ponoči odprle. Prav tako tudi njihovo trgovine. Žene in dekleta so morala v taborišču šivati obleke in perilo. Dr. Vrančič navaja tudi primere krvavega obračunavanja, ki se je dogajalo v tem mestu, ter za to dogodke javno obtožuje savojsko vojsko, za katero trdi, da nosi za vso tedaj prelito kri polno odgovornost. Na protest, ki ga je zaradi dogodkov tistih dni v Foči poslala hrvatska vlada v Rim, ie dobila od savojske vojske odgovor poln neresnic in izmišljotin. Dn bi pa vseeno zabrisala težak vtis, ki jo padel na politične in vojaške odnose med obema državama, je savojska vlada poslala v Fočo svojega častnika Zigliotti-ja z naročilom, da prouči razmere v Foči. Zigliotti se je mudil v Foči otl 16. do 21. decembra 1941. Po vrnitvi v Mostar je podal poročilo, »da so četniki v Foči uvedli svobodoljuben četniški režim in da postopajo z muslimani najkorektnej-še«. Slično Izjavo je dal tudi avtor sporazuma med četniki in cesarsko it. vojsko Dobrosav Jovdjevič v sredini decembra županu iz Goražde Nuriji Kašitl-kadiču, ki je tedaj živel kot begunec v Mostarju. Pri tej priliki mu je Jevdjevič priznal, tla je bil v Rimu ter da je s savojskim vrhovnim vojaškim poveljstvom sklonil sporazum o zasedbi jugovzhodno lSosiie po četnikih. Sporazum Jcvdjcvič-Birčanin- Dalmazzo. Pozimi leta 1941-42 so dobili četniki od zunaj naročilo, naj trenutno ustavijo svojo akcijo ter se pripravljajo za nove dogodke. V tem času se je sodelovanje med poveljstvom II. savojskega armadnega zbora in četniškima voditeljema, že omenjenim Dobrosavom Jovdjevičem ter 11 i j o Trifiinovičem-Birčaniiiom, predsednikom Narodne odbrane v Beogradu, šo poglobilo. Živahno aktivnost je v tedanjih dneh razvijal poveljnik VI. savojskega zbornega področja v Dubrovniku general Dalmnzzo s svojima pomočnikoma generalom Lusanoin in častnikom I)c Mat-teisom. Generalu Dalmuzzi se je v za-četk u aprila 1012 posrečilo doseči sporazum i Dobrosavom JevdjeviČem, biv. orjunašem iu znanim srbskim naciona- listom, ter Ilijo Trifunovičem-Birčani-noin, že omenjenim predsednikom Narodne odbrane in znanim čctniškiin voditeljem. Po tem sporazumu se vse čet-niške vojaško edinice stavijo popolnoma na razpolago II. savojskemu armadnemu zboru za vse vojaške nastope skupno s cesarsko it. vojsko. Po tem sporazumu med cesarsko it. vojsko in četniki je IL savojski arinad-ni zbor prevzel obvezo, da bo četnikom dobavljal orožje, strelivo in hrano, četniki se pa morajo v vsem podrediti in staviti na ra/.polago česatski it. vojski. Prve posledico tega sporazuma. Sporazum med četniki in savojci se je takoj pričel izvajali na vsem področju, ki so ga zasedle čelniške formacije. Kot prva posledica je bila, da so se na ozemlju vzhodne Herregovitie in jugovzhodne Bosne Titove komunistične tolpe pridružile četnikom ter peterokrake zvezde zamenjale z dvoglavim belini orlom. To je bila seveda samo njihova taktična poteza, da so se trenutno zavarovali, da bi pozneje zopet lahko razvijali svoje komunistične prapore. Titovi komunisti so se pridrževali četnikom posebno v mesecih aprilu in maju leta 1912, da bi na ta način rešili svoje glave pred nemškimi in hrvatskimi vojaškimi nastopi, ki so bili tedaj na področju jugovzhodne Bosno. Pri tej čistilni akciji bi bila morala savojska vojska zapreti vse prehode na južni črti čistilnega področja. Z vskokoin med čelnikc so Titovi komunisti dobili ne samo zaščito savojske vojske, temveč tudi izdatno pomoč v orožju, strelivu in hrani. (Dalje.) Umrl ie pesnih -France Balantič Trohneče vence sem si strgal z glave, ostanki preperelih rož v laseh so znamenje, da moram v vrste teh, ki kmalu jih zdrobijo kepe rjave. Zaman brsti v oblakih kri, zaman, n-e vidim nič, oči so izgorele in predse mečem roke smrtno-bele, Strah pomodrel jc kakor cvet plavice, na vrata grobnice tiščim nosnice, poslednjih smrtnih vonjev sem pijan. Tako je zapisal pred tremi leti kot osmošolec ter je na to predsmrtno slutnjo spesnil tudi — sonetni venec. Tedaj tega sonetnega venca nisem priobčil v celoti, temveč v zadnjih letnikih Doma in sveta samo posamezne sonete iz njega, toda danes vidim, kako tesno je živela smrt v meni in kako proroško jo je čutil v svojih vizijah. Zdaj je padel In zgorel kot junaiki vojščik v Grahovem in slovenska književnost je zgubila bogonadnr-jen talent, kakor sta bila samo še Kette in Kosovel in tudi v dobi njunih let. Toda ni umrl za bolezni|o pesnikov, ki ji je sicer že zapadel, temveč z orožjem kot junak na polju slavel 2e dolgo me ni nobena smrt tako pretresla kot smrt tega mladega pesnika. V njem sem gledal največji pesniški talent med najmlajšimi. Toda vedno sem se bal za njegovo življenje. Kako plah in bolehen je bil, ko se ie prvikrat oglasil kot osmošolec s svojim, v življenju in smrti neločljivim tovarišem Francetom Kremžarjem. Vtis sem imel, da je 6topil predme sam Sredko Kosovel. Droban fant, z živahnimi, drobnimi očmi, z nežno otroško glavo, z očali ter mehko, belo-prstno roko, pa tudi malce pojočim glasom: res pravi pesnik iz romantičnih dob. Vesel sem ga bil, kajti že preje mi je Kremžar prinesel njegove rokopise in sem se takoj odločil, da ga kot srednješolca tiskam v Domu in svetu na prvih straneh. Takoj se mi je razodel velik talent. Tedaj je bil od domotožja ves bolan, koprnel je po svojem domu, prestal je ravno bolezen, mislil je zapustiti osmo šolo in oditi domov brez upa na maturo. Pregovorili smo ga, da je matu-riral ter s« vpisal na univerzo na slavi-stiko. In potem je bral češke in poljske pesnike, zanimal se jc za Vrchlickegn in za Mlado poljsko in češko moderno. Sla-vistiko je vzljubil kot pesnik, kot pesnik, ki se je neprestano bogatil in se duhovno dvigal To leto je bilo konec njegove notranje krize in je bilo leto njegove zbirke, ki jo je uredil in ji dol naslov: Muževna steblika. Steblo, ki se mužil Sok v vrenju! In resnično je tedanja njegova zbirka vretje, iz katerega bi izšel tudi slej ko prej kakor zrel mož. Zato je založba odkupila zbirko ter ga samo prosila, naj izpopolni zbirko z nekaterimi novejšimi pesmimi, ki jih ima v načrtu, da bi bila zbirka ob izidu resnično dogodek v naši liriki, kakor ga pričakujemo od Balantiča. To je bilo leta 1942. Tedij pa so prišli dogodki, ki so do-zorili Balantiča v moža in junaka. Najprej — internacija, ki jo je doživljal v Gonarsu in kjer se je izkristaliziral, da je po vrnitvi domov, takoj našel svojo mesto v vrstah vojččakov proti komunizmu. Da, ravno kot književnik in pesnik je čutil, da nastopi proti revoluciji, ki so jo napravili pesniki in književniki! To je bila njegova velika odločba, kot bi je ne pripisoval plahemu, razbolelemu, notranje še malo dekadentnemu pesniku izpred enega leta Balantič je dozorel v moža, da se razvije — v junaka v smrti, ki je živela vedno z njim kot prijateljica in njegov pesniški navdih. V svojih sonetih iz Gonarsa je že pisal o domu in dekletu, katere oče čaka, da jaz kot dedič mu oči zaprem, toda Ne bom je zrl v nevestini opravi, očeta so zagrebli ji na Rabu in jaz nekoč segnil bcm bogve kod! In potem se je boril na Pudobu in se čudežno rešil, prišel bos v Ljubljano, da se vnovič uvrsti s svojim tovarišem, in prav tako nadarjenim pripovednikom — ki pa še ni stepil v javnost, dasi ima dobro prozo v svojih zvezkih — Francetom Krfemžarjem med domobrance s slovensko trobojnico. Šel je nazaj v Grahovo, da se tam sreča s svojo smrtjo kmalu nato, ko smo v Ljubljani že sklenili, da izide že za Veliko noč njegova zbirka, kajti — nova poezija domobranca Balantiča bo drugačna kakor pesem mladega osmošolca, romantičnega pesnika Balantiča! Zdaj leži »rdeči ogorek očetov«, kakor se je imenoval v eni svojih zadnjih pesmi, med zoglenelimi ostanki svojih tovarišev v boju in smrti na Grahovem, on, mladi, plahi pesnik, talent, kot smo jih imeli malo v naši književnosti, up naše poezije, junak domovinske ljubezni in reda po božjem redu. Sam je zapisal: tih bom pred mrtvo ognjišče počenih tukaj bom odgovarjal za domačijo! Da: domobranec! Pravi junak, ki je v odgovornosti za domačijo padel na ognjišče požganega doma, da zdaj spet kot pesnik moli k Bogu: naj pčstujem kot deklice glavo: Tvoj mir in kot samotno naj drevo potapljam v dobre zemlje se vonjave. Tine Debeljak. ■«BnnanBaBiiaaBBBaGBRBaaBBB Starši! Podarite vašim malčkom krasno spominsko knjigo Uredita Krista Hafner Opremil ar h. VI. Gaj šele Kart. 55 lir, vezano v platno 60 lir. Vezave v celo platno po izbiri Imeli jo bodo zn spomin na vas i/i najlepša otroška leta. "LJUDSKA KNJIGARNA, LJUBLJANA Pred škofijo 5 - Miklošičeva cesta 5 Manj dijakov, da bo manj divjakov Otl nekega družinskega očeta iz Ljubljane smo prejeli tole zanimivo pismo: »Vsi pošteni ljubljanski starši smo z veseljem pozdravili ukrep oblasti, da se na srednje šole uvedejo lako imenovano protikomunistične ure. Tudi pošteni dijaki so se veselili, da bodo mogli v t>o-doče svobodno slišati besedo proti komunizmu. l)a komunisti vsega tega ne glodajo mirno, dokazuje tale žalostni primer: Prejšnji teden, v sredo 17. t. m. bi morala biti v nekem razredu ljubljanske meščanske šolo protikomunlstič-na ura. Medtem pa je en del dijakov z žvižganjem in ropotom onemogočil profesorju govorjenje in ura 6e 111 mogla v redu končali. Oblasti seveda niso držale križem rok. ampak so izdale odlok, da se takoj izključijo iz šole vsi dijaki tega razreda, poleg tega pa se vodi še disciplinska preisknva proli glavnim krivcem. Vemo, da je ta odredba oblasti zadela tudi nekatere nedolžne dijake. Ali če hočemo biti dosledni onemu: manj dijakov — manj divjakov, tedaj se ne smemo čuditi, da je oblast tako odločno posegla. Sedaj l>onio videli, ali se bodo drugi dijaki spametovali. To našem bi bilo treba poklicati na odgovor tudi starše teh upornih dijakov, ker če že od drugih vzgojiteljev zahtevamo, da vzgoje pošleno mladino, zakaj ne bi bili odgovorni starši takih nevzgojenih elementov, ki po naročilu komunistov kvarijo mirno ozračje v naših šolah. Kdnr ni zadovoljen s šolo, naj jo pa pusti. Mi pošteni Slovenci so ne damo terorizirali od komunistov, ker smo že dosti pretrpeli zaradi njih.« Tako je I Pripomnili bi samo to, da s • to odredbo šolskih oblasti ni bil prizadet noben nedolžen dijak. Nemir je bil pripravljen in organiziran; udeležil se ga je ves razred, samo štirje dijaki so se zadržali mirno in ti štirje niso izključeni. Pa še tem štirim se ne bi zgodila prav nobena krivica, čo bi šli obenem z razredom na cesto. Kajti v času, ko je slovenski narod napel vse svoje sile, da bi se rešil zločinskega komunizma, tudi za dijake ni zadostno opravičilo mirno sedenje, medtem ko komunistični divjaki uganjajo svoja nasilstva. Ljubljanski dijaki so pač srečni, ko lahko mirno sede l>o zakurjenih sobah in poslušajo predavanja o trpljenju drugih. Njihovim tovarišem na deželi, ki to trpljenje na sebi skušajo, se ne godi tako dobro. Komunisti so jim požgali dom, ubili očeta, brata pa odpeljali in se ne bo več vrnil. Petnajstletni, šestnajstletni prijemajo za orožje, prezebajo in stradajo po gozdovih, da branijo svoje še mlajše brate in sbslre pred rdečimi krvniki. Pa so ti dečki junaki, o katerih bo pisala slovenska zgodovina, o katerih se bodo pele pesmi. In v tem času naj bo ideal zavednega slovenskega dijaka takle sedeči mrtvak, medtem ko komunistični divjaki uganjajo svoja nasilja! Ali ni sramota za vse dijake, da še danes sedijo sredi med njimi znani komunisti? In (lijaki zanjo dobro vedo, pa •lič ne ukrenejo. Ali ni sramota za vse poMenc slovenske dijakinje, da še danes, ko imamo že 15.000 nedolžnih žrtev, še sedijo med njimi dekleta, ki so poteptale svojo čast in pomagale pri prelivanju krvi, prenočevale komunistične zločince, vohunile za nedolžnimi žrtvami in delale sezname, koga je treba pobiti? Ali ni sramota za ves razred, da se tak iz-prijenec, taka izprijenka drzne še posmehovati, ko sliši o trpljenju, ki ga je s svojo pokvarjenostjo prizadela nedolžnim? Ali slovenski dijaki prav nič ne čutijo, da bi tu imeli kakšne dolžnosti? Naj še enkrat preberejo naše včerajšnje poročilo o junakih Pudoba in Grahovega, da bodo vedeli, kaj je junaška borba proti komunizmu. Naj si ogledajo ruševine Krenižarjeve trdnjave na Pudobu. Med temi porušenimi zidovi so se borili mladi slovenski fa^tie ob pokanju italijanskih granat in šviganju krogel zločinskih komunističnih tolp. In isti junaki Okras vsake knjižnice je Seottov roman z 200 lepimi slikami »IVANHOE« Dobite ga v celo platno in pol platno vezanega po vseh knjigarnah. Darujte ga za Miklavža! rajši živi zgorijo v svoji postojanki v Grahovem, kot da bi se predali komunističnim zločincem. Ali naj rečemo, da slovenskim dijakom manjka takega junaškega duha? Pozivamo vse pošteno slovenske dijake in dijakinje, naj šc ta teden počistijo svoje razrede zločinskih komunističnih potulinjencev. To jo čisto njihova stvar in sami naj jn opravijo. Vržejo naj jih ven iz svoje pošteno . drnihe, ravnateljstvu naj javijo, da tega in tega komunista ne marajo več v razredu, ker jim to hrani njihova narodna čast in ponos. — Šolske oblasti bodo to z veseljem vzelo na znanje, saj si nifesar bolj no želo, kot iznebiti se umazanega bremena, ki jemij« čast našim šolam. Sedaj ni čas mirnega sedenja, sedaj jc čas hitrih, junaških dejanj. Obletnica smrti kapitana Vasiljeviča in tovarišev Leto dni bo minilo v ponedeljek 20. novembra, odkar jc na Suhorju v Gorjancih padel v junaškem boju kapitan Va-siljcvič skupaj s svojimi zvestimi tovariši Okornom, Gulelom in drugimi. Prav sedaj, ko je na enak nučln in enako častno padel njegov tovariš v boju France Krenižar, se spominjamo to obletnice. Vasiljevlč ni bil iz vrste 011 il) straho- , . , rirji. Ko so se domobranci približali pclcov in neznačajnežev, ki so se poluh- I so se konumis|i razbežali na vse struni, vendar so jih domobranci pozneje po Dober lov naših domobrancev Komunistka s sadističnimi nameni • Komunist, ki je na Turjaku razoroževal domobrance, z domobransko izkaznico Ljubljana, 27. novembra. Domobranci so ta teden čistili v okolici Polhovega griutca. Odkrili so zopet neki tabor, kjer so se zaharikudi-rali komunistični tcrcnci in njihovi ku- 11 i I i po svojih domovih ler se izgovarjajo na neko oficielno čast, ko bi hilo Ircbu iti v boj proti narodnemu sovražniku. Čeprav je bil Srb, jc vendar prijel za puško in šel nu pomoč bratskemu in trpečemu narodu. Z njim so spominjamo tudi svetlih značajev pokojnega Okorna in Gulcta, ki sla bila lako idealna boren proli komunizmu. Počivajte v miru, hrabri borci! Grahovski junaki in njih tragedija Bogdan LavriS 7.c včeraj smo obširno poročali tragičnih dogodkih v Grahovem, kjer jc v brezupnem boju z več kot desetkratno 1 premočjo komunističnih tolp junaško ' padci poveljnik grahovske posadke skupaj z Bogdanom Lavričein, Francem Balantičem in drugimi tovariši. Nismo pa še <^o-sli poudarjali okoliščin Ic borbe. France krem/ur je bil tako rekoč v središču ^ komunističnih tolp, skornj docela odre-' j zan od zaledja. Več ko desetkratni pre-' moči lako glede števila kakor glede oboro-! žilve pa se ludi največji junaki nc morejo uspešno upreti. Na In način utegnejo komunistične lolpc uničevali drugo zn drugo 1 postojanke pogumnih fantov. Grahovska tragedija bo našim domobrancem vlila sicer šc več volje, da se komunizem dokončno stre. Kako so ljudje odkrivali rudna bogastva, boste izvedeli v peti Svetovi številki. Pliberšek Marijan: Bele dali je, Z razstave v galeriji Obersnel. Obvestila »Prevoda« v Ljubljani Izdaja nakazil obrtnikom za bencin in petrolej Obrlniki, ki prejemajo pri Pokrajinskem gospodarskem svetu bone za bencin Razdeljevanje racioniranih živil v mesecu decembru V mesecu decembru bodo delili tr- ..... .i. (,u.,iru„i,i.,n,iii . , iti imiii, 1.i, miit.iu . . . v. ,, .. in petrolej kol pomožno sredstvo brez «ovcl racionirana živila potrošnikom za posebne pismene prošnje na podlagi seznamov, ki jih predlaga Združenje indu-slrijccv in obtnikov, odsek za obrtništvo, sc opozarjajo, da sc morajo meseca decembra dvignili boni po strokah in imenskih začetnih črkah ob naslednjih dnevih: mizarji, začetnica A do O 1. decembra, od P do Z 2. decembra; slikarji in pleskarji 3. deccmbra; urarji in knjigovezi 4. deccmbra; mehaniki B. decembra; kleparji in ključavničarji 7. decembra; elektrotehniki in steklarji 9. dccembra. Upravičencem, ki ne dvignejo bonov na določen dan, zapade nakazilo za do-tični mescc. ves mesec naprej, razen maščob, ki jih bodo delili za enkrat samo za pol rac-scca. Ljubljanski potrošniki smejo kupovati samo pri onem trgovcu, pri katerem so vnseh preccj zajeli. V Dolenji vasi pri Polhovem gruden so v neki hiši sorodnikov na peči našli skrilo neko 18 letno deklino, ki je bila 7e dve leli pri komunistih. Torej jc šla v gozd že s Hi. leli. Seveda je deklini ugajalo romantično življenje v gozdu, polno dogodkov, reci nobrzdnnosli. Ta komunislka je bila seveda oborožena s puško, terorizirala je poštene ljudi in po polbograjskih va- cev, ki jo vsi poznajo in izpovedujejo njena početja. Neki domobranec v I.juhljoni jc sredi belega dne v eni najbolj prometnih ulic zngledul znanega človeka. Spomnil sc je, du je bil lo listi človek, ki ga jo v Zupolokii pri Turjaku razorožil. V duši 111 vi jc vstal tudi spomin, kako jc la komunist postopal z ujetniki. Stopil je k njemu in mu napovedal nrclacijo. Za-sačcui komunist, — po rodu Mariborčan, — je pričel vpiti in protestirati, končno pu jc pokazal legitimacijo: bila je do-mobianska. Kako je prišel do nje, šc ni znano, ludi mož noče nič povedati, jc pa ponarejena. Ta legitimacija 11111 ni nič pomagala, moral je v zapore, kjer ga sedaj zaslišujejo. Spoznali so ga mnogi seli viii n 111 crozi a domobrancem. lako . . . . . ,-.,. , . . , .'. , ... . , ., , , domobranci, ki so bili meseca septembra jc kričala; Naj 1111 lc pride domobranski poveljnik v pesi, živega bom odrla, živega pekla na ognju!« Ta deklina jo sedaj v Ljubljani in jo zaslišujejo. Deklina nastopa zelo nesramno in predrz- Obema, sadistični komunistki in ko-110, priznati noče seveda nič, toda v vo- . mtinislu s ponarejeno legitimacijo, zaslu-jašnici domobrancev je dosti Polhograj- I žena kazen seveda nc uide. ujeli na Zapoloku in ludi sam jc koivv 110 priznal, da jc bil res tisti, ki jc raz-orožil naše fante v Zapoloku. oddali glave novembrskih živilskih nakaznic. Na podeželske živilske nakaznice ni mogoč nakup živil v Ljubljani. Izjema so samo dodatne nakaznice SD I, II, III, s katerimi lahko nabavljajo upravičenci kruh pri pekih. A. Na živilske nakaznice, ki jih je izdal Mestni prcskrbovalni urad v Ljubljani, bodo delili trgovci sledeča racionirana živila: 1. Na navadno živilsko nakaznico: dnevno 159 gr kruha ali 124 gr krušne moke (= mesečno 3.844 kg moke) mesečno: 1 kg riža, 1 kg testenin, 2 del olja (na odrezke za maščobe od 1. do 16 dec.); delitev ostale količine maščob bo objavljena naknadno. 500 gr sladkorja, 500 gr soli, 100 gr pralnega mila, 50 gr paradižnikove mezge na od-rezek »651«, 50 gr trdega sira na odre zek »652-<; v kolikor pa ne bi dobili potrošniki dovolj sira pri svojih trgovcih, naj ga nabavijo pri mlekarskih stojnicah na Pogačarjevem trgu. 2. Na dodatne živilske nakaznice SD I, II in III za razne vrste dclavcevs dnevno 100 gr kruha ali 82 6 gr. kruš- B. Na živilske nakaznice, ki so jih izdali ostali preskrbovalni uradi, ki so redno oskrbovani z racioniranimi živili bodo dobili potrošniki pri trgovcih v svoji občini: 1. Na navadno živilsko nakaznico: vsa živila kot v Ljubljani, v kolikor dopušča zaloga razen paradižnikove mezge in trdega sira. 2. Na dodatne živilske nakaznice SD I, II in III za razne vrste delavcev: vsa živila kot v Ljubljani 3. Na dodatno živilsko nakaznico GMa (za otroke do 3 let): mesečno 1000 gramov riža, 500 gr sladkorja in 500 gr marmelade. 4. Nakazilo za marmelado za otroke od 3—9 let: mesečno 350 gr marmelade. 5. Na posebna nakazila in nakazila za bolnike: vsa živila, ki so na nakazilih vpisana. Oddaja odrezkov novembrskih živil, nakaznic Ljubljanski mestni prcskrbovalni urad bo odrezke živilskih nakaznic za november prevzemal v Mestnem domt: II. nadstropje, soba št. 8, tako da bodo 2 decembra prišli na vrsto trgovci z začet- ne moke (= mesečno 2.560 kg moke na | nicami A do Ba, 3. decembra z začetni- vsak odrezek, ki nosi oznako »SD I »SD II«, »SD III«, ter mesečno 600 gr riža na odrezke za živila za juho (pri težkih in najtežjih delavcih). 3. Na posebno dodatno živilsko nakaznico za kruh (za zavodarje in noseče žene): dnevno 150 gr kruha ali 124 gr krušne moke (= mesečno 3.844 kg moke) 4. Na dodatno živilsko nakaznico »GMa« (za otroke do 3 let): mesečno: 1000 gr riža, 500 gr sladkorja ter 750 gr cami Bc do knnca, 4. dccembra z začetnicami C do F, 6. deccmbra z začetnicama G in II, 7. decembra z začetnicama 1 in J, 9. decembra z začetnicami Ka do Koin, 10. decembra z začetnim zlogom Kon do konca, 11. decembra z začetnicami L do Ms, 13. dccembra z začetnim zlogom Me do knnca, 14. dccembra t. začetnicama N in O. 15. decembra z začetnico P, 16. decembra z začetnicama K in S, 17. dccembra Nabavljalna zadruga drž. železničarjev, 18. deccmbra trgovci z za« marmelade (500 gr na že določeni odre- | četnicama Š in T, 20. deccmbra z začeti zek ter 250 gr na odrezek »1«). 5. Na dodatni živil, nakaznici »GMb« in »GMc« (za mladino od 3 do 18 let) in nakazilo za osebe nad 65 let starosti: mesečno 500 gr marmelade. 6. Na dodatno nakaznico za kruh za bolnike: dnevno 100 gr kruha ali 82 6 gramov krušne moke (=: mesečno 2.560 kilogramov moke). 7. Na dodatno nakaznico za meso za bolnike: dnevno 100 gr mesa pri običajnih mesarjih. 8. Na »posebno nakazilo« in »Nakazilo za bolnike« smejo izdajati trgovci racionirana živila v količini, ki jc na nakazilih vpisana in sicer samo na nakazila, ki jih je izdal Prevod ali Mestni preskrbovalni urad v Ljubljani. Naročite »SLOVENCEV KOLEDAR" dokler je še čas! — Koledar bo najlepša knjiga na našem knjižnem trgu! nicami U do 7.. Peki pridejo na vrsto 21. decembra t začetnicami A do J, 22. decembra z začetnicami K do P in 23. decembra z začetnicami Pi do 2. Za sestavo oziroma zložitev odrezkov veljajo določila, ki so bila objavljena za oktobrske odrezke. Edvard Kocbek bere pesmi na svojem prestolu »ljubezenskega krščanstva« KULTURNI OBZORNIK Dom iti svet. Zbornik 1943-44 B. Leposlovna In znanstvena proza. Po število pisateljev leposlovna proza v zliornlku daleč zaostaja za pesmimi — le Štirje pisatelji nastopajo — no pa tako po obsegu posameznih novel In črtic. Morda so nekatere za tak obseg zbornika celo predolgo. želeli lil M krajših, pa zato tem več! Vodilno mesto v prozi Ima Stanko K o -clper, nam že dobr0 znani pesnik Slovenskih goric In življenja ubogih vlnlčarjcv tam. Tudi y tem zborniku Imamo Izpod njegovega peresa sliko M c r 11 k Iz pesnikovih domačij. Balažck Borko, vlnlčar Iz Slovenskih goric, gro z mladim sinkom za mertlk mlatit n» HrvaŠko, da M inogcl preživeti Številno družlnleo. Toda njegov sinek Je Se premlad In preslaboten, da hI mogel hIM kos takim naporom, ki jih utegnejo vzdržati le odraslejSl možje. Zato nI čudno, če pri mlatenju zholl. Vendarle so očo In sin srečno vrneta domov 7. mertlkoni, 110, doma ju pa čaka Se novo veselo presenečenje — Balažck postane kmečki vlnlčar In mil poslej ne bo več treha hoditi na mertlk. Zgodba Jo prav živo popisana, realistično močno prlkazujo pretresljivo zgodbo, kakršnih jo utegnil videti pisatelj doma vae polno. Zato sc mu Je v resnici povsem posrečila, da oam je lahko pokazal živo socialno podobo naših najrevnejših, ki Jih Kociper tako rad In tako lepo opisuje, da Jo nekaj edinstvenega v naši sodobni knjigi. Zares Je zaslužila vidno mesto ▼ ibornlku. Stanko Majcen nadaljuje že v prvi Številki letošnjega zbornika začete duhovite ln plsohološko globoke parafraze podob 17. življenja In trpljenja Gospodovega, prikazuje nam tri podobe pod skupnim naslovom Ženin, In sicer: Nevesta, Gospod predsednik (Kajla) In Lučka. Podobe so na pol resnične, na pol legendarne, na pol zgodovinske, na pol pa pisane s sodobnimi pogledi modernega sveta In človeka. Spominu dr. Marka Natlačena Jc posvetil svojo Zanko pisatelj Nartc V e 1 I k o 11 j a. V nji nam prikazuje patološkega jasnovidca Petra Polokarja, ki je v bolezni vedel za morilca gospoda Oblaka, pa ga nI smel In nI hotel Izdati, ker ga jo za to prosila morilčeva zaročenka Metka. Pa se je zgodilo, da Jo Potokar zaradi beležnlce, ki so jo našli pri umorjenem ln ki Je lillo v nji Šifrirano morilčevo line, zašel v zanko, ki lz njo nI videl nobenega Izhoda. Izhod jo nnšel morilec, ki sc jo odločil, da tudi nJega ustreli, da hI ga nc mogel lzilatl. Zaročenka 11111 sprva hoče pomngall, ali uje7.1 ga zaročen-čeva strahopetnost. Ko Polokarja res pripelje v Frančiškansko ulico (zgodba se namreč godi v Ljubljani!), sama ustreli — zaročenca, ki Je tako prejel zasluženo kazen, no da hI ga bila oblast Izsledila. Zgodba Jc pisana na pol delektirsko, na pol psihiatrično. Zlasti močili so opisi Potokarjevlh muk, ko Jc zašel v zanko zaradi beležnlcc. Krajšo črtico Jo prispeval zvest sntruil-nlk Doma In sveta Janez .1 a 1 c n. Napisal Jc Na svojem, podobo lz kmečkega živ- ljenja pod Storžlčem na Gorenjskem In vpletel tudi legendarni motiv o hudiču, ki se jc skušal vtihotapiti v nebesa, kjer Je sedel — na Rvojcin — klobuku. Odlično Jo zastopana tudi znanstvena proza. Na prvem mestu naj omenimo rnzpravo Franceta Stclcta Duhovne podlage sodobne 11 m o 111 o s 11. V nji pisce ugotavlja, da sla tako splrltuall-zem kakor tudi matcrlallzcm priznala, da so podlage umetnosti duhovne, no materialne. Toda Selc 111I kot s|irllunllstl utegnemo do popolne Jasnosti spoznati umetnost, ker Jo Imamo za posledico metafizično zasidrano dulovnostl! Kajti bistvo vsega, tudi umetnostnega človekovega življenja In delovanja Jc siccr na trdili, stvarnih tleli, nn naši zemlji, pa šc v družbi 1n organizaciji, tnila predvsem v luči duhovnega Ideala, etičnega In verskega nazora. V kraju ln času pa Ima sodobna evropska umetnost svojo podlago v antiki ter nji Rlcdečcm vzhodno evropskem In zahodno evropskem kulturnem srcdISfu, torej v grško-slovan-skem ln gc.rniansko-romiinskcm ali zahodno krščanskem. Tc ugotovitve vplivnega umetnostnega zgodovinarja so kaj pomembne osnove, ki naj bi na njih temeljila odslej vs« naša umetniška stvaritev! Dom ln svet sc Jc z nckrologom dr. Staneta M I k 11 ž a spomnil tudi rajnega umetnika Klliarda Jakopiča, In sicer v obliki Sc neobjavljenega avtorjevega rokoplsn, ki ga jc Jakopič pripravil vprav za našo revijo. Umetnik Je napisal nekaj spominov na svoje tovariše Izpred 10 let, govori o umetniški vzgoji, osebnosti, rojstvu umetnine, o barvi ln umetniku. Zadnji odstavek Iz rokopisa sc nam za Jakopiča In za Idealni pogled na umetnost, ki jo v prvi vrsti goji prav Dom In svet, zdi tako važen, da ga po- nntlsku jemo: »Prava umetnost potrebuje etično visoko stoječega Jloveka-umelnlka. Umetnost jc božji dar, dan človeku kot najvišji Izraz življenja. Le etično velik umetnik more ustvarjati umotvore, katerih lepota jo prežeta z resnico In čistostjo.« Za 2.1 Ictnlco smrti Ivana Cankarja Jc priobčil Tine Debel Jak še neobjavljeno Cankarjevo pismo z dne 17. marca 1111. Pismo Je avtor pisal od Sv. Trojice v Slovenskih goricah, kjer Jc bil gost pri dr. Kraigherju v zimi 1919 1911. Fran G r I v c c Je prispeval članek o Aleksandru Vaslljevlču Gorskem, možu, ki Jc prav pred sto leli prvi znanstveno odkril suroslovcnikn življenjepisa o sv. Cirilu In Metodu v znani razpravi Žltlja svetega Klrlla I Mctodlja. To odkritje In ocena življenjepisov sla po Jaglču cpohalncga pomena za slavlstlko. Pisec prikazuje življenje In delo velikega ruskega učenjaka (1S1J do 1875), ocenjuje pa tudi njegovo oceno il-tlj svetih bratov. Zanimiva literarno teoretska Je razprava Jožeta O s a n c Znakovna umetnost In čas. V nji plscc govori o umetnosti, ki prlčn, da človek živi In dela umetniško v prostoru, življenju In času In da je odsev tega njegovega dela arhitektura, dramatika In glasba, ki Imajo avojc znakovne posebnosti: v prostoru kretnje, y zvoku besede ln v času melodije. Razprava pa nI zgnij teoretična, mnrvcč podprta 7. eksperimenti In diagrami, zajeta globoko strokovno In nn popolni znanstveni višini, knkor Jih Imamo po Vurnlku le malo pri nas Iz literarne teorije In teorije glasbe. V glavnem Je v razpravi govor o liriki, glasbi In plesu, knjll prav pri teli Je čas bistvena znakovna črta v umetnosti sploh. Nenavadno hngnt Je to pot oddelek o književnosti, saj obsega nič manj kakor 3S struni In Jc v njcin ocenjenih IN leposlovnih In znanstvenih ter limctulšklli del lz najnovejšega časa: razen ireli ocen se vse nanašajo na knjige, ki so Izšle v letu 191:11 Na koncu 7hornlka pa sn Zapiski, ki v njih razpravlja Franc (i r I v e c o zanimivem lo perečem vprašanju, člgav| so lirlžlnskl spomeniki. Predvsem Grlvcc zavrača drzne In znnnstvcno neutemeljene trditve v knjigi Jazyk a povod frlslnskjch pamlatok, Bratislava 111.1. Tam namreč A. V. I s a č e n k o dokazuje, da so hrlžlnskl spomeniki nastali na Mnrnvskcin (Slovaškem) In Selc kasneje prešit v slovensko območje. Orlvcc pa temu nasproti ugotavlja In znanstveno dokazuje, da so vsi trije hrlžlnskl spomeniki panonsko in knrantnn-Rko slovenski, toda — posebno tretji spomeniki — prckvašenl s cerkvcnnslovansklml oblikami. Zlasti znnmcnltl In najlepši drugI hrlžlnskl spomenik so rahlll tudi stari Sln-ravljanl In po svoji pomeni jlvostl go-tnvo sega daleč prek slovenskega ozemlja. Vse to* dokazujejo tudi druge Grlvčcve razprave o naših spomenikih, saj Je posebno v zadnjem času tnllkn napisal n 7.nrJI našo slovenske književnosti, da Jc njegovo mnenje vsekakor odlnčllncjše kakor Isančenko-vo, zlasti Se zato, ker se tudi rnzprave drugih slovenskih ln slovanskih učenjakov — Jezikoslovcev popolnoma slrlnjnjo z Griv-ccml Zbornik Ima tudi lepe nmrtollke priloge (Preglja, Jakopiča, Cankarja In njihove rokopise), zlasti reprodukcije novejših del vodilnega slovenskega umetnika Mateja S t e r 11 e 11 a I11 fl. A. Kosa, za glave prt posameznih odstavkih pa je narisal osnutke Marij P r e (r c 1 J , In sicer: Knnja n« dvorišču, Gruberjev prekop ln Motiv x barja. F. J. I begu in bojo od Kočevskega do Notranjskega Snežnika Še ena izmed neštetih zgodb slovenskih prisilnih mobilizirancev Po veselem prazniku Marijinega rojstva med vinogradi ln po opravljeni straži na Se-mlškl gori sem zvečer sladko zaspal. Prav nič Se nismo vedeli o dogodkih, kl so se odigravali zunaj v svetu, 9. septembra navsezgodaj prldrvl k ham badoglljevski zvezni častnik ln odpelje našega poveljnika kakor burja Tega sl nismo preveč Jemali k srcu, ker smo bili preveč navajeni. Samo to se nam je čudno zdelo, da je zvezni častnik tako zgoden. Po navadi je priracal, ko se je dan že ogrel. Cez četrt uro se vrne poveljnik ves razgret. »Kaj Je vendar?« smo ga prehiteli z vprašanjem. •Konec Je, dohtar,« me Je zavrnil. Toda takoj se je zresnil ln dejal: »Z vsem se moramo umakniti na železniško postajo. Italija se je vdala.« Debelo smo ga gledali, t »Zakaj se moramo torej umakniti?« Pa je dejal, da cesarska vojska to brezpogojno zahteva. »Ob desetih moramo biti pripravljeni za odhod,« Je še dodal ln odhltcl k fantom, Jih zbudil ln Jim naročil, da pospravijo vse potrebno. Medtem pa sva s tovarišem hitela na poveljstvo ln hotela za vsako ceno tele-fonično govoriti z Novim mestom. »Telefon Je na razpolago samo vojski,« haju Je zavrnil kapetan. »Mar midva nisva vojaka? Za vsako ceno hočeva govoriti z našimi v Novem mestu.« »Nemogoče! Vaši tam so gotovo obveščeni o vsej stvari ln vam bodo že sami sporočili, kaj morate storiti,« se Je obregnil ln odšel. Njegovo vedenje se nama Je zdelo Čudno. Nisva namreč Se vedela o svojstveni vlogi, kl Jo Je general Ceruttl igral v Novem mestu. Tekal sem od Petra do Pavla, da bl kaj več zvedel. Badoglljevski častniki so nam lagali, da Je bilo kajl »Italija Je položila orožje, Romunija ln Ogrska sta kapitulirali. Angleži so v Trstu, Reki, Genovi, Zadru.« »Kaj Je z našimi stražnmt na Dolenjskem ln Notranjskem, pa nisem mogel nikjer zvedeti. Od vsepovsod smo pričakovali slov, pa ni bilo od nikoder nobenega obvestila. Ura Je odbila osem. Semlfanl so za dogodke Je zvedeli ln so se začeli seliti na postajo. Mnogi so vozili s seboj pohištvo, živino, obleko ln živež. Ob desetih so se fantje umaknili, za njimi pa so zaradi očitne zdru- žitve cesarskih Izdajalcev ln komunistov hiteli tudi drugi ljudje. Pred odhodom Je šo vsa posadka sprejela obhajilo. Ločili smo se s pesmijo ln obljubo, da se kmalu vrnemo. Na postaji se je kar trlo ljudi. V Novo mesto, so nam dejali, niso pa povedali, da bo komunisti že v noči od 8. na 9. september zasedli postajo Uršna sela in tako Belo Krajino docela odrezali od ostale Slovenije. Tudi tega, da so tam pogajanja med cesarskimi Italijanskimi častniki in komunisti za nemoten odhod kraljevih vojakov in Izročitev legionarjev komunistom, niso povedali. Ce bl bili vse to takrat vedeli, bl so bili prebili preko Gorjancev. Iz Semiča pa so prihajala vsakovrstna poročila: da so tam že komunisti Itd. Dosegli smo od cesarskih ljudi toliko, da so nas pustili v patrolo. Obveščevalni pohod Tiho smo se plazili skozi vinograde ln nato v napadu v vas. Komunisti bo vas že zasedli ln se utrdili v bunkerjih in zvoniku. Vnela se je huda bitka, po kateri smo se umaknili. Pozneje smo zvedeli, da smo ubili 9 komunistov. Od naših sem bil ranjen samo Jaz. Medtem ko smo bili na obhodu, so komunisti poslali po starem mizarju Severju kraljevemu poveljstvu pismo, v katerem so vabili Izdajalsko vojsko na pogajanja. Ko je naš poveljnik za to zvedel, Je hitel h ka-petanu ter mu dejal, da na tako vabilo nikakor ne sme odgovoriti. »Veste, komunisti imajo zveze z Angleži In ml smo zdaj angleški zavezniki, ne smemo Jih omalovaževati,« je menil kapetan. Zdaj sem prvič spoznal, da kraljevska vojska dela s komunisti. Dejal Je, da bo prišel vlak, v katerega se bomo naložili ln komunisti nas bodo p istill lepo v miru oditi. »No, vidite, saj komunisti niso tako nečloveški, kakor ste Jih Elikall vi,« Je dodal za zabelo, Cez kake pol ure Je res pripeljal vlak Iz Črnomlja; bil je poln civilistov. Tudi v Semiču bo smeli vstopiti samo civilisti ln duhovščina, pa Je že za te bilo premalo prostora. Vlak Je odpeljal v tunel. V Vršnih Sellh so ga komunisti ustavili, Izpraznili ln vse zajeli. O usodi teh ljudi ste že zvedeli iz zadnjega poročila o dogodkih v Metliki in Črnomlju. Cesarska in rdeča vojska združeni Ml smo čakali nadaljnje usode. Reklt so nam, da bomo šli proti Reki. Vsakdo naj vzame s seboj samo to, kar najnujneje potrebuje. Odvrgli smo zato vse, česar nismo zelo potrebovali. Tik pred nočjo so se prebili lz Metlike V Semič 4 leglonarjl. Povedali so, da so enega Izmed njih ustrelili komunisti na postaji v Gradcu (f Stefanič) in da so prav tam zajeli metliškega prošta. Znočilo se je že. Polegli so po cesti, na-ktdklh ln hlodih. Okrog polnoči Je prlila li Metlike divizija »Lombardla« s tanki ln oklepnimi avtomobili. Pri bežali so lz Karlovca. Prav nič niso skrivali, da jim gredo komunisti povsod na roko. Morali smo se brž ponoči odpraviti z njimi v Črnomelj. V Semiču na postaji so pustili skladovnice streliva In orožja, ne da bl bili uničili le eno bombo ali zaboj. Počasi smo »e v temni noči pomikali proti Črnomlju, kjer Je pokalo na vse pre-tege. Črnomelj Je bil osvetljen od raket ln reflektorjev. Komunisti so imeli veselico, čeprav Je bilo v mestu še Badcglijevo poveljstvo. Na poti smo srečali prvega komunista. Dasi smo bllt Se vsi oboroženi, mu nismo skrivili niti lasu. Badoglljevcl K> namreč pod smrtno kaznijo prepovedali streljati. Razorožitev in zajetje Po ne samo to. Dogovor med Badoglljevcl ln komunisti Je bil tak, da bodo fante razorožili. Ko so fantje prisil v predmestje Črnomlja, Jih je začel badoglijevakl kapetan pregovarjati, da naj odvržejo orožje ln naj gredo z njimi v Italijo, kjer da jih bodo znova oborožili. Tam bl se lahko pridružili Angležem.., Dobro uro smo se prerekali. Ml nismo hoteli odložiti orožja. Končno so nas razorožili s silo. Črnomelj Je še vedno bučal od pijanega veselja. V mestu je bilo le kakih 20 pijanih komunistov iz Tomšičeve brigade. Na kraljevem poveljstvu v Črnomlju je bilo svetlo kakor podnevi. Videli smo komunistične prvake v spremstvu cesarskega polkovnika. Ob 6. smo končno odrinili naprej. Človeku je odleglo, da Je Izgubil Izpred oči podivjane tolovaje, kl so nemoteno gospodovali v mestu. Naša pot Je držala mimo Ka-nižarice, Maverlina, Bistrice, Nemške loke, Knežje lipe proti Kočevju, kateremu smo se pa ognili in Jo mahnili proti Kočevski Reki. Med potjo so kraljevski vojaki metali od sebe opravo, bombe, orožje ln strelivo. Streljali so in metali bombe vse vprek, da je pokalo ko na fronti. S seboj so še vozili lahke ln težke topove, kamijone In tanke. Cim dalj pa smo hodili, tem več teh vozil so puščali ob cestah. V Nemški vasi nam Je stara ženica zaupno povedala, da je v Grčaricah mnogo naših. Bili da so napadeni, pa so vse napade odbili. Ml smo bili seveda veseli in pripravljeni, da se jim priključimo. Trije smo 511 h kraljevemu poveljniku ln ga prosili, naj nam da na razpolago oklepni avto, s katerim bi se peljali v Kočevsko Reko pogledat, kaj ln kako Je. Avta nam sicer niso dali, pač pa smo zvedeli v Kočevski Reki za usodo Grčaric. Naš up Je Sel po vodi. Tu so cesarski ljudje naredili Še drugo zmedo. Rekli so, da od Kočevja prodirajo Angleži, od Črnomlja pa Nemci. S tem so zmešati colo komuniste In tako so badoglljevski poveljniki lahko zbežali z avtomobilom. v Kočevsko Heko vstop n! bl! dovoljen. r.nnet so * začela pogajanja. Uspeh je bil ta, da Je divizija Lombardla odložila orožje, nas pa so prepustili na milost ln nemilost komunističnim tolovajem. Izdajalci so odšli, ml smo pa ostali. V tem času so nas že obkolili komunisti. Razdelil sem četno blagajno med fante, se od njih poslovil ln Jih zbral v četo. Vkorakali smo v Kočevsko Reko. Komunisti so se takoj zbrali pod vaško lipo pred cerkvijo. Eno uro smo čakali tam. Potem se prlztblje precej star, zavaljen, brkat komunist. Srde ta kamenito mizo in se nam predstavi: »Jaz sem«, — mislim, da Je tako dejal — »Slane«. Od okrožnega odbora sem postavljen za komisarja. Zdaj se bomo marsikaj pomenili.« Začel Je lajnatl svoj naučeni govor. Nehote me je spominjal na svinjski rilec. Lajal Je o komunistični moči, o svobodi, o tem, kako Je KP8 gibalo vsega osvobodilnega boja, da Je v OF združenih 15 skupin, o »beli gardi« ln o nas, kl da smo bili kruto zapeljani. »Zdaj ste potrebni naše dole ko neslana jed soli,« je pripomnil. »Ja, Ja, kaj hočemo z vami!« se Je sarkastično posmihal. Amnestija in njena razlaga »Sklicujemo se na odlok vaše vrhovne" komande In gospoda Jonesa«. »Tovariša Jonesa,« me Je hitro popravil, »ml smo vsi tovariši.« »Sklicujemo se na odlok vaše komande,« sem skoraj poveljujoče ponovil, »v katerem nam, »belogardistom«, dajete amnestijo.« »To je res,« je pograbil za besedo ln nadaljeval: »Vidiš, to amnestijo je treba razumeti takole: naše odredbe pojasnjujemo samo ml. Vse ti bom lepo raztolmačil,« jo hitel. »Postavite se po naslednjem redu: Prostovoljci skupaj, tisti, ki ste bili pri nas, skupaj, mobiiizl-rancl skupaj!« Postavili smo se po ukazu. »Veste, to nima nič v sebi, da se ne bo kdo bal! Razvrstil sem vas le, da vam bom laže tolmačil odlok o amnestiji.« In Je začel: »Kdor Je zaslužil smrt. Jo bo dobil. Vsi drugI boste pa morali z orožjem ali z delom popraviti, kar ste narodu škodovali. Smrt za vas itak ne pride v poštev, ker ste brez poveljnikov; kar pa vas je prostovoljcev, ste bili zapeljani. Od teh bomo dobili Informacije. Potrudite se, da čimprej pozabite na belogardlstlčne zape-IJivce In se vključite med »pošteni« slovenski narod. Sedaj tu mirno počakajte, da vas popišemo, potem boste dobili hrano, morda celo orožje,« Je še dodal in zadovoljen od-hlačal. Kar nič nisem bil miren, ker sem poznal Kardeljev načrt o pokolju 40.000 Slovencev. »Ker ste brez poveljnikov... ln »o teh bomo dobili Informacije ...« to ml je brnelo po ušesih. ln eden starih komunistov kot najin stražnik zadaj. Predno smo odrinili, je skočil tovariš k meni ln dejal: »Pusti vse tu! Ko se bova vračala lz Grčaric bova zbežala. Sklep je bil sprejet. Avto dolgo nI hotel vžgatl. Postajala sva že nemirna, ker sva se bala, da bova dobila še več spremljevalcev. Slednjič smo se le odpeljali. Potem Je prišla sreča v nesreči. Malo pred Gotenico odpove v hudem ovinku krmilo, avto zavozi pod pot, se dvakra^ prevrne ln bili smo pokopani pod nJim. Pa čudno, nikomur se nI nič zgodilo. Le komunist stražar Je tarnal, da ga bo'Ho rebra. Nekaj časa stojimo na mestu, se prepiramo in posvetujemo, vse hkrati. Tovariš Je skušal z Jadikovanjem narediti položaj še bolj žalosten, knkor je v resnici bil; Jaz pa sam nad nJim kričal, češ »uničil si slovensko narodno premoženje«. Sedaj zaslišimo od Grčarle proti Kočevski Reki drugi avto. Vozil ga Je star komunist. Prosimo, rotimo ga, naj obrne in zapelje ranjenca v Grčarice, ker je nujno potreben pomoči. Končno se Je dal pregovoriti. Naložil Je ranjenca in odpeljal Z nJim pa Je odšel tudi komunlst-stražar. Midva sva zatrjevala, da morava ostati na kraju nesreče, dokler ne pride komisija, da ugotovi dejanski stan ln najino krivdo. Pustili so naju pri zvrnjenem avtomobilu s pristavkom, da bo prišla Itak zdaj straža, kl naju bo vzela v varstvo. Vesela, da se Je zvijača posrečila, sva hitro vzela kos sira, šotorsko krilo, samokres ln hajdi čez cesto v kočevske gozdove. Pa nisva bila še dobrih 30 metrov od ceste, že pride od Grčaric patrola na konjih. Pri prevrnjonem avtomobilu se ustavi ga ogleduje in končno odide proti Kočevski Reki. Tavanje po kočevskem pragozdu Ubirala sva jo više ln više. Vzpela sva se čez tisoč metrov visoko na Goteniški Snežnik. Smer sva določala po soncu. Skušala sva priti na železniško progo nekje pri Rakeku. Le s težavo sva se prerivala med strohnjenlm drevjem kočevskega pragozda. Ko sva se bližala Glažutl, sva se ohrab-rlla in krenila kar po gozdni stezi. Pa sva takoj opazila komunistično stražo. Hitro sva skočila pod pot, se skrila med grmovjem in s trepetajočim srcem čakala, da Je šla mimo naju — kaka dva metra daleč. Rešila sva se. Bil pa Je to za naju tudi nauk, da morava proč od poti. Vzpela sva se na Debeli vrh (1253 m) in Jo mahnila proti Loškemu potoku. Hodila sva po planotah In lazih ter prišla nekje med Travnikom ln Podpresko v kotlino Loškega potoka. Tu sva zaslišala udarce s sekiro. Zazdelo se nama Je, da ne bo mnogo ljudi v bližini. Bil Je drvar, tn ko sva se prepričala, da Je sam, sva šla k nJemu. Bil Je že star. Izpra-Sevala sva ga o vsem: o položaju, o komunistih, kako daleč Je sem, kako tja, kaj leži v tej, kaj v oni Bmerl. Povzpela sva se na pobočje Račne gore ln ubrala smer proti bl"šl ltalljansko-jugoslovanskl meji. Znova ujeta Od Rakeka sva slišala silovito streljanje s topovi. Komunisti so namreč skupno s kraljevimi vojaki oblegali vaSko stražo v Pu-dobu. Večkrat sva se pridružila samotnim ljudem, najrajši ženskam, ki so delale na polju ter sva jih prosila kruha, katerega nama niso nikjer odklonili. Nikjer pa se nisva upala predolgo zadrževati. Nekje med Kozarščaml in Podgoro sva prekoračila cesto Lož—Prezld. Nato sva se spet skrila v varstvo gozdov. Do vojaški cesti sva dospela preko meje v Leskovo dolino. Med potjo sva srečala prvo komunistično patrolo. Pozdravili smo se in šil vsak v svojo smer. Takoj prvo srečanje s primorskimi komunisti naju je neprljeVno zadelo, ker sva videla med drugim več ba-dogiijevih vojakov kakor Slovencev. Nadaljevala sva pot proti Mašunu. Najin cilj je bila Gorica ln z videzom, da sva kraljeva vojaka, Bva hotela prevarati komunistične pa-trole. Nekaj časa Je to šlo, potem prldrve za nama moški, ženska in badoljevec. »Stojta, stojta,« kričijo vsi vprek, »vidva sta belogardista!« Kaj sva hotela? V gozdu nisva mogla več vzdržati, morala sva se podati. Zahtevali so dokumente. Nisva jih Imela. Izgovarjala sva se, da sva šla na Primorsko, da bl se borila tam. Pa tudi to nama nI pomagalo. Prijeli so naju. Da Je bila nesreča še večja, se Je prav tedaj pripeljal z motornim kolesom lz Slovenije oni stražar lz Sercerjeve brigade, kl sva se ga bila znebila ob avtomobilski nesreči. Bila sva razkrinkana. Preiskali so naju, pobrali nama ure, denar, pasove, pustili so le roAne vence. Tako oropana so naju peljali pred poveljnika zasede, ki naju je sprejel s psovkami in končno velel, naj naju pelje patrola na komando v Mn-iun. Patrola Je na poti opešala tn naju dala na avto, kl je pripeljal za nami In vozil tri ujetnike. V Mašunu ni bilo poveljstva, zato so naju peljali v Knežak. Tu so naju odložili, druge ujetnike so pa peljali dalje. Peljali so naju na komando, češ da naju bodo zaslišali. Zapisali so najini Imeni — dala sva zopet Izmišljena — In pod temi sva potem Živela do konca bivanja pri komunistih. Nato so naju zaprli v Izpraznjeno mesnico ln dobro zastražill. Zgodaj zjutraj, bila Je še tema, Je prišlo šest do zob oboroženih mož. Med njimi so bili tudi kraljevi vojaki. Hitro sva se morala obleči ln odvlekli so naju v zaprt sanitetni avto. Peljali so naju proti Mašunu. Trdno sva bila prepričana, da so to zadnji trenutki najinega žlvljenla. Držala sva se za roke ln se bodrila: »Padla bova za pravično stvar, pripravljena sva!« Kar sc avto ustavi. Sapa nama zastane. Zdaj se bodo odprla vrata, odgnali naju bodo pod smreke, kl bodo najin nagrobnik! V tem trenutku prldrvi sel z motornim kolesom. Slišala sva neko šepetanje — in odpeljali so naju zopet v zapor. Tu sva ostala pet dni. Informacije o naju kar niso hotele priti, snj ljudi s takim Imenom, kakor sva ga imela zdaj midva, nikjer niso mogli poznati. Primorski Slovenci kruto prevaram Na begu Vedel sem, koliko Je ura, zato sem se priglasil pod izmišljenim imenom ln sklenil, da zbežlm, še predno dn-nejo podatki. Prilika za beg se ml Je ponudila kmalu. Bilo Je v nedeljo, 12. septembra. Iz Grčaric se je pripeljal v Kočevsko Reko poveljnik neke čete »Sercerjeve brigade«. Ko Jc njegov tovariš pregledovat samokrese, ga Je po nesreči ranil v roko. Prestrelil mu Je odvodnico. Fantje so poklicali mene. Pobral sem nekaj obvez In ga obvezal. Toda ranjencu Je bilo vedno slabše In morali smo ga prepeljati v bolnišnico. Iskali smo šoferja. Javil se Je moj tovariš I. Naložili smo se na rr\«lh*n cesarski avto. Šofer In ranje-1 ncc spredaj, Jaz kot spremljevalce ranjenega V nedeljo, 19. septembra, )e prišel v zapor poveljnik »snežniške brigade.. Ponovno naju Je zasliševal. Dobro sva se Izmotala! Po zaslišanju naju je vprašal, v katero brigado hočeva stopiti. Javila sva se v prl-morsko-snežniško brigado. Vtaknili so naju v četo, kl je bila določena, da gre napadat Ilirsko Bistrico. Napad pa so odložili. Zvečer so nas naložili na avtomobile ln peljali skozi Koritnico ln Knežak do neke vasi izven Knežnka. Tu so nam povedali, da gremo v Istro In morali smo peš po grapah, mejah in gozdnih stezah mimo Smerja ln Prema proti Celjam. Zjutraj ob sedmih smo prišli v Celje. Tu so bili vsi zidovi popisani s komunističnimi krilaticami in po-lepljenl z letaki, v katerih so Javljali poleg »večne priključitve Slovenskega Primorja materi Sloveniji« tudi splošno mobilizacijo od 17. do 45. leta. Komunisti so se tn skrili pod nacionalni plašč. Ljudje so bili tako prevarani, da so sl stare ženice od ganotja brisal-: solze, ko so nas videle prihajati v vas, In govorile: »Sedaj Je tu slovenska vojska, konec jo trpljenja!« Kakšna prevara! Saj smo še Isti dan bežali na Gaber in Rjavče, kjer Je bil že tržaški bataljon, kl so ga sestavljali Izdajalski Badoglljevcl ter sami kriminalni ln politični kaznjenci. Dr. Bogomir Magajna — brigadni zdravnik Zdaj so začeli prisilno mobilizirati po vseh vaseh med glavnima cestama. Našo brigado so preimenovali v »brkinsko«. Postal sem bataljonski bolničar. 24. septembra sva bila prestavljena iz II. bataljona, kl mu Je poveljeval neki Cvetko in Je bil komisar Miha Korošec iz Sv. Vida nad Cerknico, v III. bataljon na Tatre. Tu Je bil poveljnik Modras — Kucler z Drenovega griča, komisar pa tekstilni delavec Pavle. Na Tatrah je bilo tudi brigadno poveljstvo, kjer Je bil brigadni zdravnik dr. Bogomir Magajna. Dr. Magajna ml Je priznal, da Je kot zdravnik umobolnice v Ljubljani vedno skrival kakih 20 komunistov. »Mamke božje pa ne bom nosil.. Takrat se je v Istri začela nemška ofenziva proti komunističnim tolpam. Njene posledice smo čutili že tudi mi. Od vseh strani so prihajali razkropljeni komunisti. V tistih dneh so bile razpuščene tri primorske brigade: Istrska, Gradnikova ln Gregorčičeva. Se en dogodek na Tatrah ml je ostal zlasti v spominu. Mlad fant, osmošolec, se Je prostovoljno Javil h komunistom. Zdravnik ga Je pregledal In ugotovil, da Ima fant apecltis In pleuritisoter tel ga odpustil. Toda preden jc smel oditi, so ga do kosti oropali. Vzeli so mu čevlje, toplo jopico ln zla- tu uro. Jokal Je kakor otrok ln prosil naj mu uro, ki Jo Je imel v spomin na birmo, pustijo. Tudi drugi njegovi rojaki, med njimi celo komandirji, so sc zavzeli za fanta ln se razburjali, kaj naj to pomeni. Komandant se pa nI dal omečltl. »Ura Je naša. Naši vodniki ne morejo nadzorovati, ker nimajo ure!« Vzel je uro In odšel v štab. Bil sem ravno v sobi. »Spet sem za eno uro bogatejši,« je vzkiknll ln jo vtaknil v žep. Na rokah Je že Imel po dve zapestnl url ln Jih primerjal, katera Je bolj točna. Zraven fantove ure je bila tudi svetlnjica Matere božje. S prezirom Jo Je odtrgal In vrgel na tla: »Mamke božje pa ne bom nosil,« se Je nasmejal ter zabrundal: »Kam greš, črnolaska?« V tistih dneh so Nemci vedno bolj pritiskali. Morali smo se umakniti. Prvi bataljon »brkinske brigade« se Je umikal pred nami, bil pa je ves razkropljen. Ml smo se pomikali ponoči ln smo drugI dan popoldne prispeli v Mašun. Pohod Je trajal 22 ur. Tu smo preživeli dva dni v gozdu v taborišču in čakali, kam nas bodo »porinili«. Pri pogovorih, kl so se razvili zvečer pri ognju, sp Je delal posebno važnega neki kovač lz Divače, kl Je pravil, da Je zaupen prijatelj župnika Skerlja, kl Je sedaj član plenuma OF. Med drugim Je dejal, da Je Skcrlj Izjavil, da bl bil zanj najlepši dan v življenju takrat, ko bl slišal, da so Angleži razbili Vatikan in ubili papeža. Ne vem, ali Je to ta res dejal, ali sl je stari socialist iz Divače to Izmislil. Zdravi na oddih - bolni v boj! Približal se Je 8. oktober, ko icm se končno poslovil od Primorske. Popoldne ob 4. url je bil bataljonBkl zbor. Komandant Modras ln polltkomisar Pavle sta začela lz postrojenega bataljona odbiratl zanesljivejše,- mlajše in krepkejšo in se pri tem skrivnostno muzala. Zakaj to odbiranje, nismo vedeli. Midva sva seveda ostala med »škartom«, dasi sva bila oba bolničarja. Tu so bili še starejši družinski očetje, dalje taki, kl so na prejšnjih pokretih Jadikovali, da ne zmorejo tako dolge hoje, potem taki, kl sta Jih komandant ln komisar mrzila ter so veljali za nezanesljive. Med te sva spadala tudi midva. Ko Je bilo delo končano, Je tovariš komisar slovesno izjavil: »Tovariši, »škart« ostane na mestu, odbrani pa gredo v Slovenijo na operacije.« Ko smo se pa zvečer spet postrojill, da gredo odbrani naprej, smo takoj videli, da smo mi tisti odbrani, ki gremo v Slovenijo. Vesel sem bil te novice, čeprav sem videl druge, kl so bili bolni ln nesposobni za pohod, kako so naskrivaj kleli tovariše komandante, kl so si izmislili tako zvijačo. V mraku smo odšli. Kolona Je bila izmučena tn razočarana. Za seboj sem slišal mrmranje: »Da bl ga vrag, Modrasa! Sam je ostal ■ svojimi zvestimi tam, nas stare, bolne ln Izmučene pa pošilja na operacije!« »Ce bl bil ti v partiji, bl tudi ti ostal dancB na Mašunu,« mu je odgovoril drugi. Deževalo Je vedno huje. Poti pa nI hotelo biti konec. Vodnik, kl nas je peljal, nas Je tolažil: »Se dve url, pa pridemo v vas, potem bo večerja in počitek.« Toda te ure so se raztegnile do treh zjutraj, ko smo dospeli v Babno polje. Ker je bila vsa vas požgana, sva s tovarišem Iskala In Iskala prostora za prenočevanje. Pri cerkvi sva našla dve celi hiši. Ko sva hotela vstopiti, naju je ustavil novi komandant Sercerjevo brigade: I »Kam? Spat v hišo ne moreta ltl, ni prostora. V hiši spi štab. Stisnite se pet do šest skupaj pod tole jablano, pa vas ne bo zeblo.« Takol Po devetih urah trnjeve poti naj gremo pod jablano v vodo ln blato! Naslonili smo sc na zidove požganih hiš in zatis-nili oči. Spati nismo mogli. Nenadoma sem se zdrznil. Kaj Je? V razvalinah sosednje hiše je plapolal majhen ogenj. Okoli nJega so stale temne postave. Iz sredine tega kroga so prihajali hripavi glasovi Izgubljonih deklet: »21vl naj Slovenija rdeča, živi naj tista, kl ljubi Junaškega komunista. . « In še: »Prekleta naj bo, kl ljubi zločinca belogardista . ..« Okoli desetih dopoldne smo Jedli. To Je bil zajtrk, kosilo ln večerja. Za tem smo začeli sestavljati nov bataljon Po treh urah smo stežka spravili skupaj dva bataljona, okoli 500 izmučenih, sestradanih ln nezadovoljnih ljudi. Tej »raji« so dali ime »I. in II. udarni bataljon Ljube Sercerja « Proti večeru je prišlo topništvo. Bilo je 47 ljudi. S seboj so imeli lahek protitankovski topič na gumijastih kolesih. Ti so bili vedno dobre volje. To so bili stari komunisti in kraljevi vojaki, ki so vedno Imeli dosti hrane, obleke In pijače. Njihova intendanca Je prejemala zanje toliko, kakor drugi za pol bataljona. Naslednje Jutro smo krenili rta »operacije«; a glej čudo, nismo šil v Slovenijo, ampak na Hrvaško. Operacije in likvidacije na Hrvaškem Na Hrvaškem so nas gledali zelo postrani, ln to v Prezidu, Trščah in Gertjvcu. »Kaj nas vendar gledate tako grdo,« smo jim govorili, »saj smo prišli vendar na pomoč vašim bratom, saj smo vendar prišli branit vašo zemljo.« Ljudje so dobro vedeli, da dokler bomo mi tain, nc bodo imeli dati kaj v usta sebi In otrokom. V Gerovem smo ostali en dan. Tja nam Je ponoči prinesel kurir ukaz, da se moramo vrniti nazaj v Babno polje. Dospeli smo do Tršča, kjer nam je sel Izročil ukaz, da moramo spet v Gerovo. V Gerovem smo ostati eno dopoldne, nato pa smo odšli kot sence proti Delnicam. Slabo 4 ure pred mestom smo se v gozdu ustavili in Imeli dve url počitka. Med tem Je začelo deževati, deževalo Je štiri dni in noči brez prestanka, da smo bili vsi premočeni. Dva dni nismo nič Jedil. Tretjo noč Je Izginilo dvajset tovarišev, kl Jih Je komandant obsodil na smrt. Neke noFI so zginili tudi vsi Primorci, kl jih Jo kmalu minilo veselje do takega »osvobodilnega boja«. Po četrtem dnevu bl bllt morali zasesti Delnice? Mi smo bili sposobni zasesti Delnice? Komisar Miha je dal povelje in mahnili smo Jo proti Veliki Belici, Kuželju ln do Gašpercov, kjer smo se končno posušili. Hrvatje nam niso dali hrane, morali smo srebati neslan ln nezabeljen močnik. Na vse prošnje, da bi nas pustili domov, so odgovarjali: »Komunist je komunist, pa naj bo v Sloveniji aH na Kitajskem.« Razprava o enakosti in rešitev Nekega dne so nas poslali proti Brodu, kjer bl morali preprečiti Nemcem prehod preko Kolpe. Na pohodu Je imel moj tovariš zanimiv pogovor z bataljonskim komisarjem Kostjo, kl mu je govoril o novem redu, kjer bodo vsi enaki, vendar na poseben način. Tako bo star partijec lahko imel avto, radio, svojo vilo, lahko Be bo vozil na izlete ali podobno, lahko bo celo milijonar, samo tega milijona ne bo smel uporabiti v škodo proletariata. Vedno je tudi govoril, da Je KPS gonilna sila vsega osvobodilnega gibanja. Okoli 18. ure smo dospeli v bližino Bro-da, kjer bo bili na drugI strani že zbrani Nemci. Cez pol ure so nas že začeli obstreljevati. Umakniti smo se morali v sredo gozda, kjer je bilo zbrano že lepo število ljudi. Bilo je vse polno žensk tn otrok, vsi pa so bili ušivi, r&ztrganl in umazani. Proti večeru 21. oktobra je morala tretja četa iti na zasedo. Z njo Je moral iti tudi moj tovariš. Za bukvijo sva se poslovila. Rekel ml Je, naj pridem za njim, brž ko se mi bo nudila prilika. Cez dobro uro sem zvedel, da so Nemci to četo razbili, vsi komunisti s komandatom vred so se razbežall. Ml smo se morali umakniti proti Kolpi. Zaradi teme nismo mogli iti več dalje. Naslednji dan smo nadaljevali pot proti Osol-nicl. Vsepovsod smo morali božati. Na Milanovem vrhu smo morali pustiti celo patrolo, ne da- bl Jo preje obvestili. Na Račnl gori smo že videli nemSke tanke. V dolini sem sklenil pobegniti. Domenila sva se za to z nekim tovarišem. Beg se nama Je posrečil. Vso noč sva romala bosa in se drugo Jutro javila nemški komandi v Podgori. Bil sem v treh brigadah in enem odredu: Vzhodno-dolenjskem odredu, Snežniški brigadi, Brkinjskl in Sercerjevl. BrkinJ-ska brigada je bila tako razbita, da Je ostal samo komadant Luka, kl so ga " zadnjem Času Imenovali za operativnega častnika pri 14. diviziji. Preživel sem vse brigade ln vse težavo ln se rešil;. Izgubil sem vse, razen vere v zmago naše stvari; vere, kl mene in tisoče meni enakih vodi v nov boj, poslednji, zmagoviti boj. K—njiškl. Sporočamo sv. Miklavžu, dn sl lahko nakupi v večji izbiri iiiračne, športne in globoke otroške vozičke pri tvrdk: »Tribuno« ferdo lazar, Karlovškn cesla 4 Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Sod mu {e zmečkal prsi V kemični tovarni v Moitah je zaposlen kot delavec 34 letni Peter Strnila, ki stanuje v Pokopališki ulici št. 5. Velik sod mu je padel na prsi. Zmečkal mu je prsni koš, Prepeljan je bil v splošno bolnišnico. — V Staničevi ulici stanujoča kuharica, 31 letna Marija Slovnikova je dobila hud srčni napad in je onemogla. — V Iiotimirovi ulici štev. 8 stanujočemu ključavničarskemu pomočniku Karolu En-gelmanu je stroj zmečkal dva prsta desne roke. Mrzli val prihafa v deželo V petek je bil dan brez padavin. Po četrtkovih velikih vremenskih preobratih se je začel barometer spet naglo dvigati proti normalnemu stanju, naGprotno pa padati dnevna temperatura. V petek je bilo razmeroma hladno, kajti temperaturni maksimum je bil prav nizek, samo + 0.5° C, približuje se polagoma ničli in pričakovat* je, da bo kmalu tudi dnevna temperatura padla pod ničlo, Mrzli val prihaja v deželo. V soboto zjutraj je pomrznilo in jutranji minimum je dosegel —3° C. Barometer v soboto zjutraj 760.4 milimetra. Jug, ki je močno vdrl v naše kraje na četrtek, se je sedaj umaknil mrzlemu severu. Šempeterska župnija v statistiki Šempeterska župnija slovi kot ena najstarejših župnij ne samo v Ljubljani, marveč tudi na nekdanjem Kranjskem. Nje jedro tvorijo kmetje in delavski sloji. Zato je tudi značilna ljudska statistika te FILMI TEGA TEDNA NOV ZVOČNI TRDNI K. V petek zvečor bo v »Matici« začolt prodvajati zopet nov zvočni tednik, ki žo po svoji ustaljeni tradiciji veže fronte na najrazličnejših bojiščih z zaledjem In tistimi, ki po tovarnah In domovih po svojih močeh prispevajo k vojnemu naporu. Med zanimivimi slikami bo bili zlasti prizori Iz 8o!c za mornariške praporščake, ki so vadijo v telovadnicah, da hodo telesno sposobni; duha pa urijo v učilnicah, kjer z najmodernejšimi nazornimi učili hitro dojemajo znanstvene podlnge za odgovorno delo na morju. Praktične vaje na valovih jim So povečajo njihovo sposobnost. — Mogočni bo bili prizori, ki jih je tednik poka-znl 7. zborovanja, ki je bilo prirejeno na predvečer 9. novembra v veliki plvovarnlSkl kleti ▼ Monakovem. Svojim starim lx>rcem Je tu spregovoril ob dvajsetletnici smrti deveto-novembrskih žrtev Filhrcr Nemčije in ustva-rltelj naclonalno-sooallstične stranke Adolf Hitler. — Največje zanimanje gledalcev tednika velja seveda vedno dogajanjem na bojišču, zlasti veliki obrambni bitki na vzhodu. Topot jo tednik prikazni zanimivo nočno bilko na vzhodu In nato konce boja v jntrn-rjem svitu ter oskrlto sprednjih strelskih jarkov z vnem potrebnim. V prvih črtah kopljejo tudi široke ln globoke jarke — pasli za tanke. Ti naj preprečijo nenadne Bun-ko oklepnikov. — Čudovito je gledati bitko med oklepniki, ki bruhajo ogenj drug na drugega ter se hkrati še branijo pred bojnimi lotall, ki skušalo posegati v boj jeklenih orjakov. Zanimivo je videti, kako padajo sovjetska bojna -letala zadeta na bojišče med goreče oklepnlko. Kontno posežejo v bitko Se rnkctnl metalci granat, ki zavijejo bojišče v inoglen dim in trosijo Imrt po postojankah, ki jih dobesedno zasipajo z granatami. Višek boja je prikazan v na-pndu okretnih lovcev na štirlmotornc bombnike. Svojstvenost teh posnetkov je tem večja, ker ao oili posneti največ v»i b sn-modelno filmsko kamero Istočasno, ko je . bil pilot lovca »am v najhujSem bojn in imel bombnik na muhi. Tnko lnliko vidimo med prameni izstrelkov, ki jih bruha strojnica lovca na bombnik, kako se Iz bombnika spuSčajo letalci b padati, kako zajema plamen veliko bombnlkovo krilo, kako goreči bombnik prihaja bliže in bliže in ves v plamenu švigne mimo lovca v globino. tVET.KTflllSTt V MATICIt. - S tem filmom je kino Matica prav gotovo veselo postregel vsem Ljubljančanom. Kdo ne pozna znane voseloigre »Velcturist«, saj jo šla skoraj čoz vso ljudsko odre pri nas. Prav po tej veseloigri je prirojen učinkoviti film. Snov »Veleturlsta« je vse bolj primerna za filmski studio knkor pa za oder. Poleg teVolcturistu«. Ativohat dr. Rado PovllC je preselil svojo pisarno v Ciga*etovo nI. 3 (poleg sodnlfe) Dramsko gledališče Nedelja, 28. nov., ob 16: »Normanskl Junaki«. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Ponedeljek, 29. nov.: Zaprto. Torek, *30. nov., ob 16: »Kovarstvo ln ljubezen«. Bed B. Operno gledališče Nedelja, 28. nov.( ob 16: »Zemlja srneh-IJaJa«. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Ponedeljek, 29. nov.: Zaprto. Torek, 30. nov.: Zaprto. župnije. V 4 mesecih, od junija do konca septembra je ta župnija zaznamovala 153 rojstev, največ meseca avgusta, ko je zagledalo luč sveta 54 otrok V tem času je umrlo 78 ljudi. Porok pa je bilo 46. Osebne novice Dne 22. I. m. sin pronmvirala za doktorja ekonomskih vod na tržaški univerzi rojaka gg. Motlic Joško iz Matcne nn Barju in gospod Zubalii Polde iz Rožne doline v Ljubljani. čestitamol Zgodovinski paberki 28. lislopada L. 1812. je rešil Napoleon zadnje ostanke »velike armade« čez Bcrezino, nato je hitel v Pariz in naglo mobiliziral nove letnike. Toda evropski narodi so že začeli dvigati glave, vsem na čelu Prusi. General York in Stein sta sklicala zbor v Kdnigsberg in oborožila narod za osvobodilno borbo. L. 1920. so se vršile volitve v kon-stituanto, ki je nato po večmesečnem zasedanju izglasovala zloglasno »vidovdan-sko ustavo«. Z novo ustavo ni bil razen Srbov v novi državi nihče zadovoljen, še preden je stopila v življenje, so začeli Hrvati in Slovenci borbo proti njej. 29. listopada L. 1781. je ukazal cesar JožeF II. dvorni pisarni, naj sestavi seznam vseh mo- vseh velikosti ških in ženskih samostanov v avstrijskih deželah, »ki se nc pečajo niti s poukom mladine, niti z oskrbovanjem bolnikov, niti se ne odlikujejo v študijah«. Na tej podlagi je izšel naslednjega leta zakon o razpustitvi samostanov in redovnih naselbin. Vendar ni ostalo samo pri tem odloku. Kmalu je o razpustu samostanov odločala le gospodarska korist in denarna potreba države, ki je hotela dobiti potrebnih sredstev za preureditev cerkvene uprave. Premoženje odpravljenih samostanov je pripadlo »verskemu skladu«, redovnikom in redovnicam so odka-zali kake hiše, kjer so lahko živeli do svoje smrti, ali pa so jim nakazali pen-zijo, če io hoteli iti med svet. Tekom vlade cesarja Jožefa II. ie bilo v njegovih deželah odpravljenih okoli 738 samostanov. Vendar niso bile vse dežele enako prizadete. Bnevne novice Sr. maše zadušnice za t Francetom Kremžarjem In t Francetom Balantičem bodo v župnl cerkvi sv. Družine v Mostah t ponedeljek, dne 29. novembra. In sicer velika peta oh pol sedmih, drngn tiha pa ob sedmih. — Na dan njunega godu dne 3. decembra ho v Isti cerkvi sv. maša za oba padla prijatelja ob pol namili. V počastitev spomina blngnpnkojnega postajenačelnlka g. Ludvika Avgusta, viS. žel. svet., je daroval ožji krog tovarišev 300 lir namesto evotja za revno veččlansko družino železničarja. MchorJcTke »o Izšle! Vse ode prosimo, da jih Batni dvignejo pri svojih povorjeni-kih, poverjenike b podeželja pa, da nnm bodisi sporočo, knko in kam naj jim poš-l.ieuin Mohorjevko, nli pa, da jih snmi pridejo laknt. Poslej volta celotna zbirka štirih lotošnjih knjig 30 lir. Vsa nnročila sprejema Mohorjeva knjignrna v Ljubljani nn Miklošičovl cesti 19. aaaBaaanHaeazEsalBisesosaBa V četrtek izideta: J. Dular, Krka umira Izviren slovenski romnn, nml 500 strnili; B. Mngajnji, Backo ln Lijn, povesti za mladino. Knjigarna Žužek, prehod nebotičnika. aBBBBBaBBBBBBBBBBBaBBBBBBB Frančiškanska Marijina družba Ima v nedeljo, 28. novembra, ob 5 popoldne pri brezjnnskl Mnrljl v Stolnici peto litnni.ie z blagoslovom. Vso članice in tudi drugi vab-ljenl, nnj so v obilnem številu udeležijo te pobožnostl. Prišle bo Mohorjeve knjige I. 1941 zn stolno župnijo. Nnročnlki jih dnho, knkor navadno, v Btolncm župnliču, pritličje, levo, pri g. Oreharju. Prihodnje leto znaša naročnina 30 lir. Naročniki nnj jo plnčnjo, če je lo mogoče, žo ob sprejomu letošnjih knjig. Možje In fantle, ki bo fle zatekli v LJubljano a'.i pa prišli iz internacijo, pa znradl razmer ne morejo domov, naj ae zberejo v sredo ob 5 popoldno v frančiškanski dvorani, kjer bo znstopnik škofijsko dobrodelne pisnrno spregovoril njim v pomoč in tolažbo. Škofijska dobrodelna pisarna sporoča: Vsi, ki sprejemnjo od nnšo pisarno mesečne podporo, moraio imeti a aeboj podporno knjižico, izdano od mestnega podpornega urada (Frnnčišknnska ulica 6-1.). Brez te knjižice se podpora v denarju redno ne bo izdnjala. Za meaec december se izplačujejo mesečne podporo v sledečem rodu: 1. decembra od A—K, 2. decembra K—P, 3. decembra P—2, računajoč začetne črke priimka. 4. decembra bo lzplnčujo podporn dijakom. Vbo dni se tzplnčujo podpora lo v dopoldanskih urah (9—12). Podružnica uprave »SIOVENCA < f,a niifioSitevl cesti st. 5 sprejema narotnlne in BPlafe ter dale pojasnila. Tam lahko naroflte aH htnite vse doslei izSie knlge S'oventevg kni žnite in grlMitine Tnanstvene Un ižnjfe ..SVET" NaroraSže Sloveniev Kole«! a r, auhlcr fe še (as! V svetišču ■▼. Tereslje bo ▼ sredo, 1. decembra, maša zadulnlea z« pok. boffo- alovca Jožeta Logarja. K udeležbi vabljeni znanci In prijatelji. Slnfonlčnl koncert Ljubljanske radijske poetajo v veliki unionskl dvorani dne 29. novembra 1943. Občinstvo prosimo, da la-sode 10 minut pred 6 koncertno dvorano, začotek točno ob (, konec pa tudi točno ob 7. Vstopnice aa na razpolago v knjigarni Glasbene Matico. Inštrukelje — Nov| trg S. Poučujemo dijake, ki nimajo šolskega pouka, vseli predmetov, tudt jezike. Pripravljamo ta razne Izpite. Otroci lJudBklh Sol dobe pri naa nadzorstvo dopoldne ln popoldne. Vpisovanje dnevno. Honorar zmeren. — Diplomirani filozofi. Sm. E. Vsa radio popravila vam točno, «tr» kovno lo > Jamstvom ter s predhodnim pregledom lo proračunom Isvril tvrdka Pnllipt-Itadio. Oltoa t. maja 1 Nalivna peresa. bofjSa, dobro ohranjena kupuje po najvlijl dnevni ceul tvrdka EVEREST. Prešernova 44. Možje In fantje! Naš čaa je prišel! Bog naa kliče! Zato v nedeljo, 29. t. m., ob 17.30 In v ponedeljek, 29. t. m., oh 6.30 zopet do zadnjega napolnimo uršullnako cerkev. (Duhovna obnova.) Učite se strojepisja! Novi eno- dvo- In trimesečni tečaji — dnevni ln večerni — prično dne 2. decembra. — Največja modor-na atrojepienlca: raznovrstni pisalni stroji. Desetprstna učua metoda. Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer, učne ure po toljl obiskovalcev. Praktično znanje, vsakomur koristno! — Očnlna zmerna. Vpisovanje se vrSl dnevno. Na razpolago brezplačni novi prospekt. — Posebni tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo, korespondoneo, jezike Itd. Izbira predmetov po želji.' Priporočljivo tudi dljakom-lnJam vsrh šol toi viBokošolcem-kam. Informacije: Trgovsko dobite učlllšče »Chrlstofor učni zavod«, Domohr.in Bka IS. Akademlčarke-kl, uporabite svoj prosti čas za vsestransko praktično trgovsko-gospo-darsko Izobrazbo. Predmeti: strojepisje, sto-nografija, knjigovodstvo, korespondenca, jeziki itd. vankomur koristno služIjo v zasebnem ali javnnm poklicu. — Novi tečaji prično 3. decembra. Podrobne lnformnoljo in proapekto daje: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska IS, Staršem onih dljakov-lnj, ki letos nimajo rednega pouka, priporočamo, da zaposlijo svoje hčerke ln sinove s koristnim delom: Prijavite Jlb v tečaj (trojcplsja, stenografije, knjigovodstva. Jezikov Itd. Pouk t novih tečajih prične S. docemhra. Izbira predmetov po želji. Učnlna zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni »vod«. Domobranska IS. Naknadno vpisovanje v trgovsko učili-(Se »Chrlstofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, za Enoletni trgovski tečaj s prnvico javnosti ln za Višji trgvBkl tečnj se vrši naknadno Sa vsnk dan za one dijako-injo, ki znrndl Izrednih prilik doslej »e niso mogli obiskovati Rolo. — Na rnzpolngo brezplačen prospekt. — Ravnateljstvo. Najuspešnejši pouk za dijake srednjih. meščanBkih ln ljudBkih Sol se vrši v prvem Učnem zavodu »KorepetitorlJ, Mostni trg št. 17-1. Prlvatlstl la oni, ki nimajo rednega šolskega potika Imn.io posebne ugodnosti. Vpisovanio dnevno od 8—12 in od 14—16. Pomoč pr| učenju pod nadzorstvom profesorjev nudimo dnevno po dvo uri učencem srednjih šol. Namen teh tečajev je redila vsakodnevna priprava di jakov-inj za naslednji dan lz vseh predmetov. Važno predvsem zn one dijake-inje, ki nimajo rednega pouka Bo tečaji za poaninezne predmete, posebno mateinntiko. — Posebni tečaji zn pri-valit to. — Pouk vseh modernih jezikov. — Informacije in vpis dnovno od 9—11. Učnina nizka. Vodstvo učnih tečnjev, Miklošičeva cesta 22n, I. nadstr., Delavska zbornica. Opozorilo! Staršem onlli dljakor-tnj srednjih, strokovnih In meščanskih šol, ki letos nimajo reduega pouka, nujno svetujemo, da no puščajo svojih otrok brez dela. Vpišite jih v tuknjšnji korepetitorij »Napredek«, ki redno In nemoteno pripravlja dijnke-injo za vse šole in razredo, za vae ali posninezno predmete ln tudi jezike. Posebni tečaji matematike. Najlepša prilika za uspešno redno Šolanje dijakov-inj. Poseben oddelek tudi za privatno izpito. Pouk je priznano najboljši zaradi odlično organizacijo In so vrši v ločenih skupinah za vso razredo In to v središču mesta nn Kongresnem trgu. Zahtevajte prospekt Vodslvo specialnih instruk-cij, Kongresni trg 2-II. Dljakl-lnje srednjih In Tišjih šol, ki ni-mnjo predavanj, najuspešneje izkoristijo prosti čas g posočanjetn tečajev strokovnih predmetov. — Knjigovodstvo, stenografija, strojepisje, trgovska matematika, trgovin-stvo, trgovska korespondenca in tu.il jeziki. Izbira predmetov po želji. Praktična Izo-hrazha za bodočnost za vsnkegn. Vpisovanje dnovno, prospekti nn rnzpolngo. — Trgovski učni znvod, Kongresni trg 2-II. Najlepše Miklavževo darilo za dijake: Ročni obzornik, knjižica, ki je posebnost v slovonsketn slovstvu. Vsebina: Slovenski pisatelji v podobah. Pregled zgodovine v letnicah. Svet v številkah. Hitro računstvo. Pravopisna pravila. Navodila o lepem vedenju. Tuji izrnzi in rekla. Nasveti glede izbiro poklica. Pravni nasveti. Zanimivosti. Knjigo dobite v knjigarnah ln pri založbi: Novi trg 5. Cena 20 lir. J. Stelnheek: »S a d o t i jeze«, i. del, Izšlo t založbi »Plug«, Miklošičeva 30. Naprodaj po 71 lir t Tsch knjigarnah. Za Btal-ne naročnike ugodnt plačilni pogoji. Zahtevajte prospekt! K n JI ge založbe »Plug« so lepo Miklavževo ali božično darilo. Za atalne naročnike ugodni plačilni pogoji. Zalite-vajte prospekt! Gramofonske plošče, tudi rabljene, B slovenskimi narodnimi in božičnimi pesmimi kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka EVEREST, Prošornova 41. Izbrane mladinske knjige bo letos Miklavž, kupoval v Mladiuskl založbi, Stari trg 30. Vae knjige Mladinske zaloZbe v Ljubljani prodaja na Vrhniki trgovina I. llabič. Za današnji dan Koledar Nedelja, 28. lislonada; advent--na, izseljenska nedelja; Gregor III., papež. Ponedeljek, 29. listopada: Sutur-nin, škof iu mučenec; Uuminala, devica; Paramon, mučenec. Torek, 30. listopada; Andrej, apostol; Justina, devica in mučenica; Mavra, devica in mučenica; Trojan, škof. Dramsko gledališče »Normanski junaki«. — Izven. >b 16. Operno gledališče »Zemlja smehljaja«. — Izven. Ob 16. Kino Matica »Velcturist«. — Predstave ob 10.30, 13.30, 13.30 in 17.30. Kino Union >Da bi bil vsemogočen*. — Predstave ob 10.30, 13.30, 13.30 in 17.30. Kino Sloga »Ljubavna komedija«. — Predstave ob 10.30, 13.30, 13.30 in 17.30. Lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: dr. Kmet, (iril-Motodo-va 43, mr. Trnkoczv ded.. Mestni trg 4 in tur. Ustar. šelenburgova 7. v ponedeljek: mr. Bakarčič, Sv. Jakobu trg 9, mr. Kamor, Miklošičeva c. 20 iu mr. Mtirinaver, Sv. Petra c. 78. Nedeljsko zdravniško dežurno službo vrši od sobote, dne 27. nov., od 20 pa do ivinedeljka. dne 20. nov., do 8 mestni zdravnik dr. Logar Ivan. 14 Poročila v nemščini — 14.15 Konoert malega orkestra vodi BlenovU — II Poročila t nemščini ln sloTeuSMnl — 17.15 Popoldanski kouocrt — 17.45 Zdravniška ura — 18 Pro-noa Javnega simfoničnega koncerta ls veliko uulousko dvorane, izvaja radijski orke-iter ljubljansko postaje, vodi dirigent ». M. Sijaneo, »odelujo Valerija lIcybulova, skladbe \V. A. Mozarta — 19 Modigra — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.40 To »e ličo vsakega — 19.45 tfspoved sporedn za nasled« nji dan. Bledi mala medlgra — 20 Poročil« v nemščini — 20 10 Ob valčkovlh zvokih — 21 Napevl iz zvočnih filinov — 21.10 Prenos lz Beograda — 22 Poročila t neinSčiul — 22.10 Glasbil za lahko noč. Černe - žclczniaa Celovškn 59 Not plemenski ko/.el je na razpolago za ptemeujenjo pri g. Neredu na Viču, Puh-tejeva 3, tako »poroča društvo Mali gospodar, Ljubljana. 2egoza, zadruga malih gospodarjev, sporoča, da bo razdeljevala korenje in peso snnio v ponedeljek, torek In sredo dopoldne In popoldne v svojem skladišču v Medvedovi ulici 4. zadaj za ABC pri gorenjskem kolodvoru. Vsak naročnik uaj prinese s seboj naročilnico In denar, nnknr prejino nn-kazllo ln blago. Brez naročilnico nič, IrSla Je Vadnlea k Priročniku angleške slovnice: vsebuje 2:!00 stavkov, ki se strinjajo s pnrngrnfl slovnice. Polil se v vseh knjigarnah, v tiskarni Slovenija In pri avtorici ge. Juliji Pajman, Trdinova 7. — Cena 55 Ur. V Ljubljani »o iimr/i oil 19. norrmbro iln ;s. novembra 1911: Ahčtn Knrol, .V! let. mest. rač. Inšpektor, Cesta na Rožnik 51; Plrnat Roznllja, 51 let, delnvka, Vidovdauska c. 9; SlemenSek Antonija roj. Ilo/ič, 37 let, (ena hlSnika, Frančiškanska ul. 10; Krambereer Jurij, 72 let, višji dnvčnl kontrolor v pok., Vldovdanska 9; ferno Viktor, 53 let, zidarski preddelavee, StreliSka ui. 26; Zidnr Frano, 41 let, delnvpc tobačne tovarne, Cesta dveh cesarjev 169: Ludvlg Avgust, 69 let, višji avetuik drž. žel. v p., Cignietovn ul. 1; Putre Ana. M let, zasebnica, Vldovdanska cestn 9; Želcznikar Frančiška roj. Homovc, 72 lol, vdova žel. zvnničnikn. Sv. Petra e. 19; Rak Franc, 67 let, uradnik v p.. Ilirska ulica 20. — V tjubl;ansl:t bohillnlrl »o umrli. Ilajnn Ivan, 49 let, tov. delavec, OkiSkcgn ulien 21; Pelernelj Josip, 67 let, delavec, Podkriže 22, obč. Krnnjska gora; MrSek Marija, 37 let, zasebnica, Rakek 3: ZakrnjSck Matilda roj. Drnes, 39 let", Bo^tsnJ, olič. Slivnica Žalna: Rehcc VlncencIJ, železničar v p., Aljaževa S; Hrovatln Franc, 41 let, kurjač drž. žel.. Borovnica 1UD; Knrbl Maks, 49 let, delavce. Prečna ul. 3; Vidic Avgust, 68 let, trgovski skladiščnik v p.,'Bohoričeva ul. 11; Smuk Marija, Bestra Kvitcrija, 62 let, nsmiljcnka sv. Vino. Pavel, Zaloška c. 2; Ježek Gregor, 71 let, čevljar, Poljanska cesta 52. Rndio Ljubljana dnevni spored za 2S. novem,ber: 8.30 Alp.-kji zvoki — 9 Nemški reki in na. pevl — io Poročila v nemščini in slovenščini — 10.15 Orgelska glasba in versko pre-davanjo — 11.30 Prireditev slovenskih domobrancev — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini Iti slovenščini — 12.45 Koncert zn razvedrilo — 14 Poročila v nemščini — 11.15 Pozdrave iz domovine izvaja radijski orkestor, vodi dirigent I). M. Si-janoc, sodeluje Komorni zbor — 17 Poročita v nemščini In slovenščini — 17.15 Popoldanski koncert — 17.45 Kmetl.!sko predavanje — 19 Vlrtuozna glasba — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved za naslednji dan — 19.45 Mala medigra — 20 Poročila v ncmSčini — 20.10 Dunajski zvoki — 21 Konec tednn — 21.40 Prenos iz Beograda — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Olasba za lahko noč. Dnevni spored za 29. november; 8.30 Jutranji koncert — 9 Poročila v nemščini in slovenščini — 12 Opoldanski koncert — 12 30 Poročila v nemščini in slo-vonščinl — 12.45 Koncert za razvedrilo — IEL KINO SLOGA 27-10 Odlična lnrakkn dvojica Magda Sclineiiler in Albrri Mstlerstock v velrznbavnrui filmu »Ljubavna komedija« Sodelujejo: l izzi Waldmlltlrr. johannes Riemann, Rudolf Carl in drupl, PREDSIAVC ob dolavnlklh ob «1 ln V. ob n«del|shi <0 SO. II 10. 11.10 la ob 17.U. Nsbsvile si vstopnice v predprodajil 111 KINO UNION "" Vse osrečiti more le IIANS MOSFR »Da bi bil vsemogočen« llnnf Moser Irene von Mnvendorft. I olte t ang, Hutn t weler, l»an Petrovič Ud. PREDSTAVE: ob nodaljsh: tO.50, 15.50, 15.50 In ob 17.M. ,iL KINO MATICA V renclcm na 10.30, popoldne ol) 14.30 in 17. Obrezovanje in čiščenje sadnega drevja v Ljubljani Mnogo jc lastnikov vrtov v Ljubljani, ki želijo, da bi jim strokovnjak pravilno obrezal njihovo sadno drevje in Knničje. VeČina ljubljanskih vrtov jo preijosto zasajena s sadnim drevjem, da je vrt podoben -džungli« in drevje kljub vsej brini gospodarja ne rodi nli vsaj no lako obilo, kakor bi lahko. Jo lo posledica napačno zasnovane zasaditve, pa ludi nepravilnega obrezovanja sadnega drevja, ki so gu zagrešili številni >kvara-> žugonic, ki se posebno spomladi odlašajo po vrtovih, izdajajoč se za izkušene strokovnjake, škodo ima ne samo la.-tnik vrta, marveč celokupno sadjarstvo, ki bi ludi v Ljubliani lahko dalo več in ilaht-nejSega sadja. Toda kjo je danes dobiti človeka, ki bi mu lastnik vrla lahko mirno zaupni svoje ljubljence v vrtu? Ljubljanske podružnice »Sadjarskega in vrtnarskega dršlva« oo se sedaj lotile organizacijo tega dela. tako da bodo zbrale vse ono interesente-člane, ki želijo, da sc jim pravilno obreze, razredči, pa tudi očisti njihovo sadno drevje, v kar so lastniki vrtov itak obvezani. Na druci strani bodo podružnice poiskalo s|M>sobne in zanesljve obrczovalce Iu jih napotile k posameznim naročnikom. Islo velja za proropljcnje sadnopa drevja. V Nemčiji ima n. pr. vsaka občina, kjer eojijo količkaj sadja, tudi po več uradno nastavljenih oskrbovalcev sadnega drevja, imenovanih >Baumwarte<. Sedanji zimski čas, kadar ne znirzu-je, jo najprikladnejši čas za la dela. Zalo naj se vsi interesenti, ki želijo, da se jim sadno drevje obreze, očisti ali precepi, javijo najbolje pismeno pri svoji podružnici ali pa v društveni pisarni v Frančiškanski ulici fi. Pri tem naj na-vedejo vrsto in število dreves, ločeno pritlično in visokodehelno ter približno starost. Obrczovalec se ho izkazal s priporočilnim pismom SVI) in bo društvo po možnosti nadziralo njegovo delo. Vso moeehitne pritožbe jo nasloviti na podružnico, ki jo poslala obrezovalra. — Obrezovanje se bo opravljalo seveda v glavnem po vrstnem redu prijav, Obrezovnlei imajo naročilo, da zbirajo cepiče sortnih in rodovitnih dreves. Zato se Člani naprošajo, da prepuste obrezo-valcem narezane posjaniko. Seznam zbranih cepičov bo objavljen v društvenem glasilu ?Sadjarju in vrtnarju« in članom na vpocled v društveni pisarni. Na ta način se ho obenem seslavil popis Ma-ličnih dreves v Ljubljani, kjer imamo Se mnocro premalo znanih in upoštevanih izvrstnih vrst sadnega drevja. 1. decembra ho izšla v slovenski poljudno znanstveni knjižnici »Svet« zanimiva in pestro ilustrirana knjiga pod naslovom: »S premogom in kovinami po svetu in zgodovini« Knjiga bo prikazala vsa najvažnejša svetovna rudna bogastva, izkopavanje dragocenih in nepogrešljivih kovin in njihovo predelovanje. Sila zanimivi so sostnvki, ki pojasnjujejo, kuko kapital zasleduje rudna bogastva s svojo politično in denarno močjo, dalje kako so rudna bogastva porazdeljena po sveltt in kdo vse jih izkorišča; dalje dn poznamo marsikatero kovino šele mulo časa, a je danes za človeštvo nepogrešljiva itd. Knjigo bodo krasile krasne slike in važni grafikoni. Veliko teb slik je originalnih in jih doslej v naši domaČi literaturi šc ni bilo. Knjigo je po Senijonovu priredil inž. Boris f.ernigoj in jo čitnlcljcm že zdaj toplo priporočamo. Posebno učeča sc mladina bo v knjigi našla mnogo koristnega in poučnega. Nnročnjle in borile edino slovensko poljudno znanstveno knjigo »Svet«! »Svete mora v vsako hišol HI ALI OGLASI | Vajenci I PRODAJALKO pošteno in vestno, vajeno prodaje sadja in zelenjave sprejmem. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št; 583. (b MESAR. POMOČNIKA in hlapca sprejmem takoj. - Jože Musar, mesar. Sv. Petra cesta št. 61. b Črkoslikarskega ali pleskarskega mlajšega POMOČNIKA takoj sprejmem na delo. Krtiljc Karel, čr-koslikar, Breg b. (b KUHARICO zanesljivo, snažno in ftalno, M je zmožna opravljati vsa ostala gospodinjska dola išfe ena oseba. Vsi pogoji po dogovoru. Predstavi naj se med 10—11 dop. v Ulici 3. maja št. 2-1V. (b GOSPODINJSKO fiomočnico vajeno ku-te in vseh gospodinjskih opravil, sprejmemo tako|. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 8135. (b Osebi, ki bi rada IMELA DOM, nudim vso oskrbo proti izvrševanju vseh gospodinjskih del. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Takoj« Št. 8152. POSTRFŽNICA mlajša, lahko začetnica, za pisarno in dom, za dopoldne, dobi službo. Vozi tudi voziček. Naslov v upravi »Slov.« pod »Takoj št. 8U8. (b PRIDNO SLUŽKINJO k dvema otrokoma, iščem za takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8153. (b POSTREžNICO sprejmem. Florijanska ulica 20-1. (b Sprejmem izurjeno PLETILJO za nogavice. - Nastop takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod 8134. DEKLE gospodinjsko pomočnico sprejmeta v službo dve starejši osebi na Kodcljevem, Povšetova ul. 72-1. (b GOSPODINJA dobra kuharica, mirnega značaja, solidna in zdrava, ki zna ravnati tudi s perilom, se sprejme za vodstvo gospodinjstva pri samostojnem gospodu. Red in snaga stn predpogoj. Prehrana zadostna, drugi pogoji utrodni. Nastop takoj ali pozneje. -Osebno se jc predstaviti in prinesti s seboj podatke n dosedanjem službovanju v ulico: Bežigrad št. 3, pritličje, N. Muc. b GOSP. POMOČNICO mlado in zdravo, za vsa hišna dela iščem k dvema osebama. Nastop takoj. Naslov v vseh posloval. »Slov.« poti št. 8084. b SLUŽKINJO za pomoč v gospodinjstvu iščem. Večna pot štev. 26. b GOSP. POMOČNICA mlajša, ki zna dobro kuhati, dobi stalno službo pri trgovcu (2 osebi). Naslov v upravi Slov. št. 8176. »Služba! ičceio j MLADA GOSPA , sodno pisarniško prakso išče za čim prej primerno mesto t pisarni ali koj »ličnega. Naslov v opravi »Sipv.t pod št. 7517. VAJENKO sprejmem takoj. Salon »Fančic. Kongres- ni trg 3. (v VAJENKO sprejmem za damsko krojaštvo. Ponudbo v upravi Slovenca pod: »Veselje« ši. 8066. v I Sobe I oddalo g PRIJETNO SOBICO takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« poti št. 7706. (s SOBO V CENTRU mest.i oddam s t. doc. Naslov v upruvi »Slo-eneu« pod št. 8122. POSTRFŽNICA starejša, išče službo za nekaj dni v tednu dnevno ali poldncvno ali pa samo za neka ur. Sprejme tudi težja dela Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8147 LEPO SOBO ali kabinet, opremljeno, oddum osebi, ki je mnogo doma. Ponudbe poslati na upravo »Slov.« pod: »Ugodno« št. 8086. s I Stanovanja i | ižžeio | Eno nli dvosobno STANOVANJE zn dve osebi iščem za a koj. Ponudbe upravi ►Slo\« pod »Takoj« št. 8156. (č | Prodamo jj ZA MIKLAVŽA naprodaj otročki jezni avlo. voziček punčko, otroške harmonike, kitara, gugulni konj, sanke n drsalke št. 20-22. -Naslov v upr. št. 8072. BREZOVE METLE držaje zn lopate, oinc-la ild. dobile pri Go-spodnrski zvezi, Rlei-vvcisova 29 in Maistrova 10. POSODO za kisanje repe dobite pri Gospodarski zvezi. JEl.OV (SMREKOVI rc/an in tesan les. kakor tudi brestove, bukove, hrastove, ja-vorjeve, jesenove, li-love in orehove plo-le, dobite v skladišču zadruge »Mnrad« v ti-vinozdrnvniški ulici — za Cukrarno. KRASNB SPALNICE pohlirane, orehove. |e-tenove ie na zalogi. Medvedove 2S Odprlo torek, čelrtck, sobo!« od 13—18. Pobi-llvo Malenšek. Tel. 40 88 DRVA PREMOG GOMBAČ GLEDALIŠKA 14 Ž.EI.E/.NE PECI različne velikosti, raz-* prodaja šllšteršič, mehanična delavnica lin Tvrsevi cesti štev. 13 (Figovec, levo dvor.l OREHOVO SPALNICO lepo, proda mizarstvo Josip Goljar, Gerbiče-va ulicu 31. (š PRODAM veliko knjižno stojalo in nova vrata. Selcn-burgova uiica t. (I MIšl, PODGANE in ščurke zanesljivo pokončate s strupom, ki gn dobite v drnge-riji KANC, Židovska ulica I. (I JEDILNI SERVIS zn 6 oseb, nerabljen, prodam. Naslov se izve pri hišniku: Vrtu-ča SI. 3. (1 LEPEGA PRAŠIČA 13 mesecev starega — prodam. — KtJIMM: slamo, peso io repo. Naslov v upravi »Slovenca« pod ŠI. 8131. (j KUHINJSKO OPRAVO malo rabljeno poceni prodani. Ižanska cestn il. 109. (š OTR. POSTELJICO železno, emnjlirano, dobro ohranjeno, in gugnlnega konja poceni prodam. Medvedova ccsla 2", priti. (I 2000 KOMADOV 14 10 in pollilrskih steklenic, prodam. Lc-podvorsko 13, (I 130 do 200 kg SENA prodani. Pojasnila daje NOVAK. Cesta v Mestni log 38. (I ŽELEZNO PEČICO in nekaj cevi prodam. Naslov v upravi »Slo-velicut pod št. 8153. x Premog I. POGAČNIK LJUBLJANA Bohoričeva ulica čt.t Telefon št. 21-59 RABLJENA OKNA mecesen, dvokrilna -prodam. Kocbck, Petra rkovu (Konienskcga) št. 26. (I IDO m KABLA šliri/iinegn proda Fr. Kristan, Tjrševa cesla. SPALNICO skoraj novo, s tridelno omaro, brez psi-he, posamezne oninre, preprost kauč. otroška stojiea nn prodaj v trgovini »Ogled« na Mestnem trgu 3 (vhod skozi vežo). š MOŠKI PLAšč za sredoje veliko postavo, angleško blago, prodam. Ogleda sc lnliko vsak dan pri krojaču Petrovi ič, Tabor št. 4. (i ŠTEDILNIK IN KOZO mlado, prodam. Jurč-kova pot 100. (I SPALNICE jedilnice in kuhinje ugodno kupile pri mizarstvu Stigl. - Ogled vsnko nedeljo, torek in četrtek od 3—3 v gostilni na Celovški e. št. 72._(š UGODNO PRODAM dva zimska površnika, mizo za krojaški si roj. zapestno uro in dva domska k osnima, rjav in moder. Kamniška ulicu št. 13. (i ŠKORNJE moške, boks št. 40, dobro ohranjene, pro dani. Celovškn c. 21. DAMSKO KOLO znamke »Adlcr«, dobro ohranjeno in zofo prodam. Mrak, Go sposvetska 10, priti. GOJZERCE št. 42. prodom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8024. (i LISIČJI OVRATNIK (Silberfuehs), lep naprodaj. Na ogle.d pri tvrdki Dolenc, krznur-stvo. Sv. Petra c. 19. JEDILNICO in preprogo 2.73X3.23 m prodam. Naslov v upravi Slov.'čl. 80S5. SAKSOFON alt, čisto nov, zamenjam za radio ali ugodno prodnm. - Naslov v upravi »Slov.« pod štev. S0S1. g ŽELEZNO PEČ pripravno za pisarno, prodam. Naslov: Precizna mehanika, Kolo- dvorska ulicu 18. I NOVO LISICO produm po ugodni ceni. Vprašati jr v Irgo-vini Kamciišck, Bežigrad - Linspielerjevn ulica 20. I I Kupimo | REPO IN ZELJE z« ribanje ter korenje in peso za krmo ku-kupe Gospodarsko zveza Blcivveisova 29. PISALNI STROJ dobro ohranjen, knp'-me. Pellegnno. Kolodvorska b. k STARE URE zapestne in žepne — snmo v dobrem stanju, kupim. Janko Jazbec, urarski mojster, Miklošičeva c. 12. STEKLENICE razne vrste, kupujemo. Plačamo dobro. Na vašo željo jih prevzamemo na domu. - B. Guštin, Vodnikov trg št. 2. OD »MAMA« MLEKA prazne škatljo zopet Kupujemo, li. Guštin, Vodnikov trg 2. BOB lisičjo ln dihurje-ve, nove tn stare, staro tn nove us-njate Itovčoge in aktovke, ter dobro ohranjene polhove čepice, dalje čebel-nl vosek, domačo Setlno, zajčje kožo, tudi letne polhove kože. surove In že strojene ter vse kože od divjačine In nogometne žoge In duše kupujo trgovina ZDRAVIC, LJubljana, Stari trg št 80. (k KITARO že rabljeno in dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Kitara« št. 8103. -tisoč m1, prodam. Zajce Andrej, realitetna pisarna, Tavčarjeva 10 Ljubljana. (p. PARCELE prodnm ob Plečnikovi aveniji, na Vodovodni cesti, v Šiški, za Bežigradom in na vzhodni strani. Zajec Andrej, realitetna pisarna, Tavčarjeva ul. 10. HIŠO ob Celovški cesti in dvonadstropno hišo za Bežigradom prodam. -Zajec Andrej, realitetna pisarna, Tavčarjeva ulica 10. (p j Šiv, stroji | KROJAŠKI STROJ z okroglim čolničkom, znamke »Singer« v zelo dobrem stanju poceni prodam. - Pred škofijo 19, hišnico. ŠIVALNI STROJ pogrezljiv in krojaški prodam. Gasilska 10, Šiška. NOTNO STOJALO leseno, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8003._ (g DESKE rabljene, toda Se dobre in zdrave, kupim. Inž. Prežel j. WolIova ulica 3. (k Šivalni stroj »SINC.ERt Rrodam za 1000 lir. -aslov v upravi »Slovenca« pod št. 8113. ŠIVALNI STROJ »Singer«, nov, pogrezljiv, po nizki ceni naprodaj. Salendrova 6, lil. nadstr.. Seme. ŠIVALNI STROJ »Singer« ugodno proda trgovina »Ogled«. Mestni trg št. 3 (vhod skozi vežo). |Avto-motor| PRODAM motorni tricikelj (trn-tocarrol. nosiloost do 400 kg. Vprašati Pe-tronatla, A. Hmelak, Ljubljana, Ciril-Melo-dova 35«, prej Tyr-ševa. (oo KURNICO dohro ohranjeno, toplo, praktično urejeno, kupim. Inž. Preželi. \Volfova ulica 3. (k MOŠKE OBLEKE stare čevlje, perilo, pohištvo itd. stalno kupuje: DRAME Alojzija, Ljubljann, Gallusovo nabrežje 29. (1 JEDILNICO kupim. Barok, Bie-dermayer ali drugo, dobro ohranjeno ali novo. Ponudbe upravi »Slov« pod: »Je dilnica« št. 8068. k MANJŠI VOZ močan, zu enovprel-nega konju, uporabljiv tudi zn samotež voziti, takoj naprodaj. Naslov v upravi Slovenca pod štev. 8181. TRGOVSKA OPRAVA orehova korenin«, ve-lika, krasna, vitrina pilit, blagajna, mizico, dobro ohranjeno, prodam. - Ponudbe pod: »Orehova korenina« v upravo »Slov.« 8182. KORENJE prodam. Trnovski pristan št. 80. I PAPIRNICA Bahovcc Ivan, Tromo-stovje-Kresija, prodaja bcležne in žepne koledarje že za 1. 1944. STEI.JO kupimo. - Petronaft«, Tyršcva 35 a. k TRGOVINA »OGLED« Mestni trg it. 3 (vhod skozi vežo) kupi vsakovrstno pohištvo, preproge, šivalne stroje, kauče, otomnne, žini niče, umetniške slike in druge uporabno predmete. k ŠKORNJE mehke, dobro ohranjene, štev. 42, 43, 44. kupim. Ponudbe ngl. odd. »Slov.« pod »Potrebujem« št. 8175. SANI dobro ohranjene »Luksuzne« za konjsko vprego, kupim. Naslov v. upravi »Slov.« 8177 DVE MALI LIMUZINI (Mercedes 4 cil.) šo v novcin stanju, najnovejši model in KIAT-Topolino pod norninl-no ceno današnje vrednosti naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8141. (f KUPIMO GUME (avto, motor, hicikelj) ler orodje za ključavničarstvo in mehaniko. Merkur, Puharjeva 6. 3 MOTORNA KOLESA 123, 350 in 500 ccm, še v novem stanju, zrlo ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8136. > I Obrt | Pozor stavbeniki ln hiSnl posestniku Dobavljam, polagam tn slružim stare i'AKKF/1'lj JOSIP BRLEČ LJubljana KOLODVORSKA 2* PLESKAM staro in novo pohištvo in otroške vozičke. — Delo izvršim solidno in po ugodnih cenah. Ambrožič, Poljanska ccsla ŠI. 12. (t Popravljam PUNČKE ler delam lasulje. Salon »Fnnči«, Kongresni trg št. 3. (t I Zaslužek I DOBER ZASLUŽEK nudimo moškim in ženskam s prodajo sezonskega artikla. Primerno za oenzijoniste, revne študente, brezposelne itd. Naslov v upravi Slov. št. 8082. I Pouk I GOSPA poučuje nemščino in italijanščino po posebno hitri metodi. Cene ugodne. Rimsku cesta št. 10, L nad., desno. HARMONIKARSKI tečaj. Dijake, dijakinje ter ostalo mladino vabimo, da se vpišejo v harmonikarski tečaj. Naslov v upr. »Slov.« pod 6t. 7881. (H • MATEMATIKO višjo za tehnike viso-kosolcc, kakor tudi matematiko in fiziko /.a srednje Šole poučuje matematik - viso-košolcc. - Informacije dnevno od 11—12 in od 14—15 pri g. I.av-riču, Bleiweisova cesta (Tvršcva) 17, I. nadstr., desuo. u l3mJl PRODAM več krasno vezanih hrvatskih znanstvenih knjig, povesti in pesmi. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8110. V Pokrajinski šolski založbi je izšel Ivana Repovša NAUK O GLASBI I. del, ki obsega občo glasbeno teorijo za učiteljske šole in glasbene zavode. | Glasba 1 LASTNIKI GLASOVIRJEV! Poslužujte se moje telefonske štev. 39-23, ki je v novem ravnokar izišleru imeniku. Uglaševalcc glasovirjev JURASEK, Zrinjskcga ccsta 7/11. Ljubljana. I PohiStvo | Kriiahka št. 115 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 -- 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 . 87 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 5> KONJSKO OPREMO STARE KRAVATE popravljalno; izdelujemo perilo za novorojenčke in otroke ter (koleselj, komat) kil- I cntlamo plenice pim. Nnsiov v upravi drugo. - A. E. H., No-»Slov.« pod št. 8178. I vi trg 3, pritličje. patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče ln fotelje nudi solidno tu po nizki ceni RUDOLF RADOVAN tapetnik LJUBLJANA Mestni trg štev. 18 Vodoravno; 1. slovenski pisatelj, 12. reka v Albaniji, 16, žensko ime, 17. so-rodnica, 18. gospodarska naprava, 19 reka na Hrvatskem, 20. strežba, 21. reka v Sibiriji, 22. slovenski zgodovinar, 23. del ozračja, 24. mesto v Zgornji Italiji, 25. mera za papir, 26. huda nadloga, 27. žensko ime, 28. oglarska naprava, 30. pevsko znamenje, 32. otok v Jadranu, 34. kemična sestavina, 37. pristanišče na Finskem, 39. zdravniška potrebščina, 41. slovenski cerkveni zgodovinar, 44. oranje, 46. Me-škova drama, 47. del noge, 48. glasnik, 49. gorstvo v stari Grčiji, 50. oseba iz Gotovčeve opere, 51. sila, 52. božanstvo starih Slovanov, 53. klej, 54. nikalnica, kemično znamenje, 55. naslov najnovejše knjige pisatelja pod 1. vodoravno. Navpično: 1. mesto v Nemčiji, 2 čistilno orodje, 3. mizarsko orodje, 4. del ohoda (tujka), 5. život, 6 naslov Sha-espearove igre, 7. izraelska čudežna hrana, 8. hrib pri Belgradu, 9. dlaka, 10. Odisejeva domovina, 11. del obraza, 12. mizarsko orodje, 13. naglavno pokrivalo, 14. turška politična osebnost, 15, žensko ime, 28. trda snov, 29. povodenj, 30. ne- čednost, 31. prcbivalec Azije, 32. jasa, 33, vodna ptica, 35. slovenski protestantski delavec, 36. kraj pri Zalogu, 38. mesto v Južni Italiji, 39. pijača, 40. reka na Portugalskem, 41. pretep, 42. del Ljubljane, 43. padavina, 45. cčka. Rešitev križanke št. 114 Vodoravno: 1. Moja mlada leta, 14 la, 16. Avala, 17. iva, 18. ded, 19. atoin, 20. lisa, 21. rebro, 22. Tetovo, 23. Ida, 24. knpa, 25. mlin, 26. rosa, 27. Kri-sta Hafner, 32. hrt, 34. kadi, 35. ujeda, 37. Ampere, 40. Agenda, 41. Krk 42. Mo, 43. ukor, 45. Ulngn, 46. olivin, 48. lxike. 49. Palu, 50. Vlado Gajšek. Navpično: 1. malik, 2. Ovid, 3. jasa, 4. Alu, 5. Miirat, 6. Licpaja, 7. avba, 8. dar, 9. Adolf, 10. letina, II. Eden, 12. Tatar, 13. Atos, 14. lovor, 15. Amor, 24. Ksingu, 25. Madrid, 28. raglu, 29. ideal, 30. Ilekla, 31. Emona. 32. he, 33. Torek,. 34. K A, 35. udav, 36. Ak, 38. Pu!j, 39. roke, 42. mig, 44. koš, 45. up, 46. ol, 47. Vo. »MUMUHUtmUlM KLOBCOARNA „P A J K« Vam strokovno oenaSt, preobllka ln prebarva VaS klobuk, da Izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. — Se priporoča ., dobile pri t i i a t e 11 j i RUDOLF P A 3 K, LJUBLJANA, SV. PETRA CKSTA ST. 88 MIKLOŠIČEVA CESTA ST. K (Nasproti hotela Union) I Filatelija | FILATELISTI! Ugoden nakup rnznilt filatelistu nili novosti: znamk, filatelistične literature, katalogov in »JOL« - albumov ild.. MLADINSKE ZALOŽBE v Ljubljani. Stari trg ŠI. 30. IN NAROČAJTE BERITE »SVET«! IV najem | »že B VRT primeren za vrtnarstvo, v Ljubljani, vzamem v najem zn daljšo dobo. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 8079. OMARO za obleko vzameta v najem dve dijakinji proti odškodnini. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 8076. I J V najem I odda | POSODIM " kompl. posteljo, omarico, 2 stola, mizico, visoko omaro zdravi in snažni osebi proli Rrimcrni odškodnini. -aslov v upravi »Slovenca«podšL8124. | Poizvedbe j POZABLJEN JE BIL dne 23. t. m. v lekarni na Gosposvelski cc-sti št. 4. moški dežnik. Dobi se istotain. NAŠLA SEM dne 24. novembra t. I. vsolo denarja. . Lastnik naj sc zglasi v trgovini Kruljc, Gerbičc-13 (Kolczijn). I Živali I KRAVO IN TELICO za, meso zamenjam za plemensko. Cliniea 15, p. Ljubljana VII. (j TEŽKEGA KONJA dam začasno v uporabo brezplačno. Poizvc se pri Edvardu Pogo-releu, Lihteniurnov zavod, Ambrožev trg 8. I Radio | RADIO TELEFUNKEN nov, prodam. - Ciril-Motodova ccsta št. 60 c, pritličje, levo. (i VSA RADIO POPRAVILA vam točno, strokovno in s jamstvom ler t predhodnim pregledom in proračunom izvrši tvrdka »Pbilips-Radio«, Uiica 3. maja tU 6. j Kolesa 1 2 KOLESA najboljše znamke, za zelo nizko ceno naprodaj. Nnsiov v upr. »Slov.c pod št. 8140. TRICIKELJ nov. ugodno prodam. ob Tr/a- oo Kožarje 133, ški ccsti. I Stroji | ŽAGO (cirknlarko) najboljši in posebno močan, soliden izdelek, še v novcin stanju pod normalno ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slo-vcuca« pod št. 8139. | ženltbe | GOSPODIČNA ki sc čuti osamljeno, želi spoznati radi že-nitve gospoda od 43 let, ki ima smisel do iskrenega prijateljstva in cent poštenost. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Harmonija« št. 8100. (ž DEKLE iz okolice, z lastnim domom, neomadeže-vana, želi poročiti resnega in situiranega r gospoda. Ponudbe na j upravo »Slov.« pod: , »Mirno življenje« št. 8078. b I Kurivo 1 ln Frančiškanska 10 Telefon 2B-61 I Denar I POSOJILO 20.000 lir iščem pod visokimi obrestmi. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Sigurno« št. 8148, O POSOJILIH na hiše in posestva dobite informacije v Ljubljani, Beethovnova ulica 15, 11. nad. pri »JUGO - KREDIT«. Velepodjeljc išče KOMPANJONA ali sc proda zaradi selitve. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Potrebni znesek 800.000« št. 8138 NOVA KNJIŽNA ZBIRKA »SVET« PRECEJ ZGODOVINE ie v ozki zvezi z jeklom! Znčetek pa ima pri kovaškem železu. Mnogo koristnega o tem boste brati v peti »Svetovi« številki. I Razno Ž NOVI NASLOV: Franliikanska 3 Telefon 45-13 Posestvo V bližini Ljubljane se odda v najem ali v odstotkih pridelka večje posestvo resnim, poštenim ljudem. — Pismene ponudbe na upravo lista pod značko: „Lepo posestvo" 8028 V 84. letu starosti nas je zapustil naš nadvse ljubljeni ore, brat. stric, svak in stari oče, gospod Franc Kunaver posestnik in npokojenec Mestnegn vodovoda Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, 28. novembra 1943. ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti Kleče št. 26 na farno pokopališče v Stožice. Kleče, 26. novembra 1943. Franc, Jože in Ivan, sinovi; Pavla, Marijitna in Angela, hčere: Janez, brat; Elizabeta, sestra — in ostalo sorodstvo. Naznanjamo žalostno vest, dn nas je za vedno zapustila naša ljubljena žena, mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa Fašdiga Julka roj. De|ak Zemske ostanke blage po-kojnice bomo prepeljali v ponedeljek, 29. t. m., iz Ljubljane nn farno pokopališče v Sodružico. Ljubljana, Kanada, Nova Štifta, Sodražica, Rnkitnica, Hrovača, Uršna sela, Stara cerkev, dne 27. nov. 1943. Žalujoči: Rudolf, mož, Dnnira, hčerka iu ostalo sorodstvo. Zahvala Za mnoga topla sožalja, ki so nam bila izkazana ob bridki izgubi našega ljubljenega očeta, starega očeta in tasta, gospoda Ludvik Avgusta svetnika drž. železnic v p. se najtopleje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo glasbenemu društvu »Sloga€ za ganljive žalostinke, stanovskim in lovskim tovarišem zn čnstno spremstvo, prijatelju Zupanu Lenartu za poslovilne besede, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so bla-gopokojnega spremili na zadnji poti nli kakor koli poču-stili njegov spomin. Sveta maša zadušnica bo darovana 30. t. m. ob pol osmih v cerkvi Marijin. Oznanjenju. Žalujoči ostali. Po hudi, dolgotrajni bolezni, previdena s tolažili svete vere, nas je za vedno zapustila naša ljubljena žena, mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa BARBARA JALOVEC v 77. letu starosti. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 29. t. m. ob dveh popoldne z Žal - kapele sv. Petra k Sv. Križu. Ljubljana, Jescnice, Lukovica, dne 27. novembra 1943. Žalujoči: Anton, mož, Maks, sin, Marija, hči, in ostalo sorodstvo. Po dolgem trpljenju nas je za vedno zapustila naša ljubljena mati, stara mati, teta in tašča, gospa KOBAN VIKTORIJA Pogreb nepoznbne pokojnice bo v nedeljo, dne« 28. t. m. ob treh popoldne z Zal-kapele sv. Jožefa nn pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb, Trst, dne 26. novembra 1943. Globoko žalujoči: Viktor, sin, Miri, Adn, Emn, liScrke, družina Tnrk in ostalo sorodstvo. \