Stev. 167. V lluDllcnl,«cetitEk, dne Z3 Julija 1906. Velja po poŠti: ga celo leto naprej K 26'— ta pol leta H „ 13"— •M ietrt leta „ „ 6'50 tta en mesec „ „ 2-20 V upravniStvu: iia celo leto naprej K 2? 40 u pol leta „ „ 11-20 sa letrt leta „ „ 5 60 va en mesec „ „ i go f* pošilj. na dom 20 H na mesec. ^samezne štev, 10 h Leto xxxi" Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): zaenkrat ... 15 k za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . . ti „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrst;> ž 26 h. Pri večkratnem ot>-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo le 4 Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod čei ____dvorlfče nad tiskarno). — Rokopisi sr b« vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74, ClpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — •—---- Vsprejema naročnino, Inserate I«i reklamacije. Oprav n iSkega telefona Stev, 188, Današnja številka obsega 6 strani. MladoturKl. Pol meseca že ima javnost opraviti z vojaškimi punti v Makedoniji, vsak dan se bere o umorih generalov in polkovnikov in pred nekaj dnevi je turška vlada začela mobilizovati damaške iu erzerumske polke v Mali Aziji, da ustrahuje vojake upornike v Solunu in Drinopolju. Povdarjali smo že, da prevelikega pomena ti dogodki sami na sebi nimajo, ker turški vojak se konečno rad uda, žveči potrpežljivo dalje svojo borno hrano in hodi v capah, ne da bi nri tem trpel i njegova hrabrost in uda-nost do padišaha. Konečno pa če tudi v Carigradu napravijo malo dvorno revolucijo, kakor svojčas proti /M uradu, podere se s tem Turčija ne. Pač pa utegnejo zdaj imeti upori med makedonskim turškim vojaštvom velike posledice z ozirom na sedanji mednarodni politični položaj. Ko smo nedavno o ravnotej reči pisali, smo izvajali drinopoljski in solunski punt iz panizlamskega gibanja. Častniki tako smo pisali — so prepričani, da reformna prizadevanja Anglije, ki se zdaj čuda veliko zanimlje za Balkan, ne bodo nič kaj prida za Turčijo, kateri se bo prikrajšala suvereniteta. Ali smo prav sklepali? Težko jc na to kaj pozitivnega odgovoriti. Zdaj se namreč od mnogo strani povdarja, da ie punt med turškimi vojaki v resnici zanešen od »mladoturkov«, ki delajo v smislu Anglije in od nie nahujskani. Mlado-turški častniki baje povdarjajo potrebo angleških reform v Makedoniji, enakopravnost Turkov s kristjani itd. Hočejo parlamentarno vlado, kar bi seveda za Turčijo pomenjali prvi korak k razpadu, kajti potem bi ne bilo več nobene vezi, ki bi vezala v turškem cesarstvu toliko tako hudo nasprotujočih si narodov in ver. Mladoturki pa ravno delajo na propad Turčije, da olajšajo Angliji izvedbo njenih načrtov na Balkanu. Kaj je res? Pozitivnega se danes še nič ne more reči. zelo pa je opravičena sumnja, da dela Anglija za kulisami. Na eni strani zahteva v svojem reformnem programu, ki ga je velevlastem predložila, naj se osnujejo »leteče kolone« iz turškega vojaštva, da bi zasledovale makedonske bande, na drugi pa skuša to vojaštvo oslabiti, da dokaže, da Turčija vziic vsej dobri volji nalogi ni kos. Dvojna igra, ki ni nič nenavadnega za angleško politiko. Težko pa, da si je angleška diplomacija stvar tako mislila, da se bo to delo v turški armadi začelo tako, da se bo umorila kar cela vrsta generalov,. Mogoče je seveda, da so punt in grozodejstva povzročili mladoturki na svojo roko. V Monastirju so osnovali »Osmansko ligo za edinost in napredek« ter poslali konzulom velevlasti okrožnico, kjer povdarjajo despotizem in korupcijo turške vlade in prosijo evropske zastopnike pomoči v njihovem kulturnem boju, ki so ga pa ti zmedeni turški »liberalci« — če jih hočemo tako imenovati — začeli z zelo nekulturnimi umori. Tudi v Solunu so izdali manifest, kjer zahtevajo parlament, ki bi pa Turčiji pristojal - če drastično govorimo — tako kot kravi sedlo. Sultan sarn - tako pravijo — sumi, eta je gibanje v Solunu in Drinopolju naperjeno proti njegovi osebi in da tiče za njim intrige tudi glede na prestolonasledništvo. Seveda na padišahove slutnje se veliko ne sme dati. ker on boleha razun na opravičenih tudi in še več na neopravičenih. Da so vsi prizadeti krogi, zlasti Albanci zelo nervozni, dokazuje to, da je med njimi razširjena vest, da bo marširal v Solun avstrijski armadni zbor. Da ima turški vojaški punt precejšen pomen tudi glede na internacionalni položaj, to dokazuje dunajska oficiozna »Pol. Korrespondenz«, ki izrečno povdarja, da se je pri nedavnem pogovoru med avstrijskim ministrom za zunanje zadeve Aeh-renthalom in rumunskim ministrskim predsednikom Sturdzo šlo tudi za to stvar, ki pa dozdaj tudi tema dvema državnikoma ni čisto jasna. Zdi se. da stoji Aehrenthal na stališču, da se mora prej ta interna zadeva Turčije rešiti, predno se začne misliti na angleško-rusko reformo, kateri Avstrija sicer stoji simpatično nasproti. Na vsak način stoji naše zunanje ministrstvo ua stališču: Ne prenagljenih reform v 'Turčiji, ki bi prikrajšale sultanovo suvereniteto in Turke fanatizirale, kajti v slučaju konflikta z orožjem je gotovo, da ne bo uporov in nesloge med Turki. Kdor je prijatelj miru, mora priznati, da je ta politika prava. »Reichspošta« poroča od svojega londonskega dopisnika, da jc angleški balkanski komite, ki ima tesne zveze s sedanjo vlado, razposlal na svoje člane okrožnico. kjer povdarja, da ie vsled turške vojaške revolte prišel za Bolgarijo pravi čas, da udari na 1 určijo. Anglija naj v slučaju vojske med tema dvema državama prepreči, da bi Turčija mogla prevažati iz Male Azije vojake v Evropo. Iz okrožnice londonskega balkanskega odbora je tudi razvidno, da je odbor v zvezi z Mladoturki. 'Torej se potrja, kar smo uvodoma izvajali o vojaškem puntu. Ce bi se uresničilo, na kar dela londonski odbor, potem stojimo pred dogodki, kojih dalekosežne ^posledice se ne dajo preračunati in katerih v njihovem polnem obsegu tisti, ki jih hočejo povzročiti pač niso premislili. Šolski štrajk na Koroškem. (Dopis.) S e 1 e p r i B o r o v 1 ja h , 21. jul. Nekaj čudnega, kar se menda na Koroškem ni zgodilo, je stavka šolarjev našega slovenskega razreda. Glej ga neki! si bode marsikdo mislil; zdaj, ko so stavke raznih stanov na dnevnem redu, pride vrsta še tudi na šolarje. 'Torej še otroci da bi ne bili s svojim stanom zadovoljni? Da ne bi torej kdo kaj slabega mislil od našega malega slovenskega naraščaja, bodi vsem povedano, da je sedanja stavka popolnoma opravičena in dokazuje, da so otroci željni pouka, da torej ne stavkajo iz lenobe in da so, akoravno še nedorasli. vendar toliko narodno zavedni, da ne marajo hoditi v šolo k Luleku, znanemu narodnemu izdajalcu. Otroci stavkajo: 1. Zato, ker je njihov dosedanji priljubljeni izvrstni učitelj A. Štnid nenadno med šolskim letom bil prestavljen le na željo voditelja netnčur-ske klike v Selah, Luleka, kateri imenovanega svojega součitelja ni mogel trpeti, ker je taisti bil narodno zaveden Slovenec. 2. Zato. ker je sedanji slovenski razred, lansko leto, ko ga je imel imenovani Lulek podučevati, v vseh predmetih razen veronauka, popolnoma zaostal. Lulek namreč ni maral med slovenskimi otroci svoje učiteljske dolžnosti izpolnovati, kar se je tudi predrzni! kmetu F. R. v Selah očitno v obraz povedati, češ: »bodem Slovence že tako učil, da ničesar ne bodo znali,« ker je na ta način mislil otroke pridobiti za prestop v nemški razred, kateri že pojema. 3. Zato, ker je učitelj Lulek otroke slovenskega razreda, posebno še začetkom tega šolskega leta, pred šolarji nemškega razreda očitno zasra- moval. Ali je potem čudež, ako otroci takega učitelja, kakor jc L. ne marajo in prezirajo? Upoštevati se pa mora, da stavkujoči slovenski šolarji tvorijo dve-tretjinsko večino vseh všolanih otrok. Da pa širše občinstvo izve, kako zvestega šolskega voditelja je c. kr. šolska oblast v Celovcu v Sele poslala. Cujte m strmite! Namesto, da bi po dolžnosti skrbel za to, da njemu podrejeni učitelj zvesto svoje dolžnosti v šoli izpolnuje in otroke metodično dobro poučuje, je sam g. Smida, ko je ta svojo službo na slovenskem razredu nastopil, navajal, naj mladi učitelj gleda na to, da se slovenski otroci, to je otroci njegovega razreda, ne bodo kaj naučili, naj da otrokom kako berilo brati, sam pa se naj med šolskimi urami uči in pripravlja za svoj učiteljski izpit! Dve priči, pred katerimi je L. kot šolski vodja te besede učitelju Smidu govoril so A. S. in L. M. Obenem sta te dve priči imenovani s polnim imenom v pritožbi krajnega šolskega sveta v Selah z dne 13. aprila št. /(• na c. kr. okrajni šolski svet v Celovcu. Ali ni to pravi škandal in sramota za šolstvo na Koroškem? S svojim denarjem naj Slovenec plača učitelje, kateri, namesto da bi otroke učili, delujejo namenoma tako, da otrok ničesar ne naučijo? Torej je razvidno, da je učiteljem na slovenskem Koroškem poduk v šoli le postranska stvar, poglavitna pa, delovati za vse-nemštvo ter tako vsestransko podpirati protiavstrijsko politiko na Koroškem. Ker pa mi Selami takega stremljenja ne odobravamo, zahtevamo, da nam c. kr. šolske oblasti v Celovcu takoj, še to šolsko leto pošljejo slovenskega učitelja na naš razred. ki bo z ljubeznijo in veseljem po g. Smidu započeti pouk zarnogel nadaljevati. Naj se pa g. Palla nikakor ne izgovarja, češ, nimamo slovenskih učnih moči na razpolago, ker smo mnenja, da mora še preveč slovenskih učiteljev biti, ker je celo g. Šinid kot Slovenec sedaj prestavljen na čisto nemško šolo na gornjem Koroškem! Ako pa v resnici nimajo Slovencev na razpolago, naj pa nam Smida nazaj pošljejo, tam na nemški šoli naj pa pristnega Nemca nastavijo. Velika večina je nas davkoplačevalcev v Selah Slovencev — z velikimi žrtvami smo sezidali šolo za svoje otroke; razun teg:i je kakor občina, tako tudi krajni šolski svet naš, in zatorej imamo pravico zahtevati pošte- LISTEK. Kapitan SlwrKcy. Spisal C. Doyle. Posl. J. K. (Iz knjige: The green Flag.) (Dalje.) Bil je izvrsten strelec, in njegovi železni živci ga niso nikdar zapustili v sili. Črna glava, ki se je prikazovala na grebenih valov in zopet izginjala na drugi strani, je bila že na polovici pota do ladjice. Sliar-key je dolgo meril, predno je ustrelil. Ko je počila puška, se je vzpel plavač v vodi, zamahnil z rokami kakor v svarilo in zatulil s takšnim glasom, da se je razlegalo po celem zalivu. Ko je ladjica obrnila svoja jadra in je gusar izprožil svoje topove, ne da bi bil kaj zadel, se je po-greznil Stephan Craddoek, z divjim nasmehom v smrtnem boju, počasi v zlato globino, ki se je svetila pod njim. III. Kako je Copley Banks ubil kapitana Sharkeyja. Gusarji niso bili le drulial razbojnikov, ampak nekaj višjega. Bili so plavajoča republika z lastnimi zakoni, navadami in lastno disciplino. V njih neskončnih in kru- tih prepirih s Spanci se je zdelo, da so imeli deloma tudi gusarji prav. Njih krvavo ropanje po ameriških mestih ni bilo nič bolj barbarsko, kakor španski napadi na Nizozemsko — ali pa na Karibce v istih ameriških deželah. Gusarski poglavarji, in naj je bil Anglež ali pa Francoz, Morgan ali pa Gram-mont, so bili odgovorne osebe, katere je njihova domovina podpirala ali pa celo hvalila, dokler niso storili kakega dejanja, ki je bilo le prehudo za usnjeno vest sedemnajstega stoletja. Nekateri so bili celo pobožni in poroča se, kako je orgel Sa\v-kins v nedeljo kocke raz krov in kako je Daniel ustrelil nekega moža pred oltarjem, ker se ni obnašal spoštljivo. Toda prišel je dan, ko se bakanirji — tako so se imenovali ti gusarji niso več zbirali v celih brodovjih v Tortugasu, in njih mesto so zavzeli izobčeni gusarji. In še celo pri teli so še nekoliko veljale tradicije o disciplini iu prizanesljivosti, in med gusarji iz prve dobe, kakor so bili Avoryji, Angleži in Robertsi, se je tudi še ohranilo spoštovanje pred človeškim čustvom. Bili so bolj nevarni trgovcem nego mornarjem. Toda za temi so prišli bolj divji in obupni ljudje, ki so pripoznavali odkrito, da ne bodo nikomur prizanašali v svoji vojski s človeštvom, in kateri so prisegli, da bo- do dajali tako malo kakor dobivali. O njili zgodovini vemo le malo verjetnega. Sami niso pisali nikakoršnih spominov in zapustili nikakih sledov razun tu pa tam okajeno in okrvavljeno razbito ladjo, katero je potem veter gonil po Atlantskem morju. O njihovih dejanjih se samo lahko sluti po dolgi vrsti ladij, ki se niso nikdar vrnile v svoj pristan. Ako iščete zgodovinske dokaze, najdete samo zdaj pa zdaj kako prav staro razsodbo, ki vam za trenotek odgrne za-grinjalo, ki skriva vso to zgodovino, iu vašim strmečim očem se odkrije, s koliko krutostjo so gospodarili po morju. 'Takšna je bila druhal Neda Lowa, Škota Gowa in nesramnega Sharkeyja, čigar ogljenočrna ladja »Happy Delivery« je bila znana kot oznanjevalka bede in smrti od newfound-landskih obrežij do zaliva Orinoka. Mnogo ljudi na otokih in na celini je smrtno sovražilo Sharkeyja, toda nobeden ni imel bridkejih izgub kakor Coplcy Banks iz Kingstona. Banks jc bil edeu izmed vodilnih trgovcev s sladkorjem v Za-hodnji Indiji. Bil je vpliven mož, občinski svetnik, mož Percivaike in bratranec vir-ginijskega guvernerja. Svoja dva sinova je dal vzgojiti v Londonu in njuna mati se jc podala sama tja, da ju popelje domov. Ko so se vračali na ladji »Diichess of Corn-\vall«, so prišli Sharkeyju v roke in cela rodbina je umrla sramotne smrti. Coplev Banks je govoril malo, ko je slišal to novico, ampak je postal čemeren in globoko melanholičen. Zanemarjal je svojo trgovino* izogibal se svojim prijateljem iu preživel mnogo časa v nizkih krčmah med ribiči in mornarji. Sedel je tiho med razuzdanimi in propalimi ljudmi in kadil svojo pipo z mirnim obrazom irf temnimi očmi. Splošno se je mislilo, da mu je ta nesreča zmešala pamet, iu njegovi stari prijatelji so ga gledali neprijazno, kajti družba, v katero ie zahajal, je zadostovala, da so se ga izogibali vsi pošteni ljudje. Zdaj pa zdaj so prišle črez morje novice o Sharkeyiu. Včasih jih je prinesla kaka ladjica, ki je videla velik požar na obzorju iu se je približala, da bi pomagala goreči ladji, a jc zbežala, ko je zagledala urno, črno barko, ki jc prežala kakor volk blizu raztrgane ovce. Včasih jia jih je prinesla prestrašena trgovska ladja, prihitev-ša v pristan z jadri, zaokroženimi kakor ženski moderc, ker je zagledala na modrikasti vodi počasi vstajati znano črno zastavo. Nekoč je prišel v Kingston mož, ki je bil pomagač pri nekem Guinejcu in jc ušel gusarju. Govoriti ni mogel — iz vzroka, ki bi ga lahko natančneje pojasnil Sharkey toda znal jc pisati in napisal ie marsikaj, kar je jako zanimalo Copley Banksa. Po cele ure sta posedala pri zemljevidu in nega slovenskega učitelja, ker Luleku iz prej navedenih vzrokov svojih otrok nikoli ne bodemo izročili. Pomislimo: Nemški učitelji na Koroškem — to je dokazano, kakor se razvidi iz tega dopisa — navajajo kot predstojniki podrejene jim učitelje, naj slovenskih otrok ničesar ne naučijo, temveč naj se z drugimi stvarmi bavijo. Slovenski šolski otrok je torej parija, ki ne samo. da ni enakopraven. ampak po naziranju nemškega učiteljstva celo toliko ni vreden, da bi se smel česa v materinem jeziku sploh naučiti! Ali se šolska, državna in deželna oblast na Koroškem res tako malo zaveda, da posluje v osrednji Evropi in ne v Kon-go-državi? Lepa oblast to! — Zavedni Selani. Proti draginji. Sinoči je tudi »Slov. katoi. delavsko društvo« priredilo shod, ki se je večinoma bavil z draginjo. Človek nehote primerja ta shod z onimi, ki so jih prirejali socialni demokratje. Ze glede priprav. Tam kričeči plakati, uprav sejmarsko bobnanje na vseh oglih, osebna vabila, pretenje; tukaj od vsega tega ne duha ne sluha. Pri njih na ducate temperamentnih govornikov, celi koši bobnečih fraz, ki vse izzvenevajo v refren: Pridi, pridi na ljubeče srce debelega Tončka iz Idrije! Pri nas stvarna poročila, mirni govori. Tam mnogo psovk, surovih napadov na »meščanske« stranke in posameznike, gnjusni medklici, da se naj koga z metlo pobije, ljubljanske poslance privleče za ušesa na shod itd. itd. Pri nas nič napadov, le dostojna zavrnitev soc. domokraških agitatorjev. Tam nekvalificiran napad na cel sloj ženstva, pri nas proglasitev enake volivne pravice ženstva. Tam par papirnatih resolucij in aka-demičen sklep mestnega sveta — ki si ga soc. demokratje uknjižujejo na svoj rovaš — tukaj prvič jasna beseda, realen predlog: naj se Ljubljana uči od kmečke občine, ki je vedela za §51. obrtnega reda, o katerem se socialnim demokratom od Et-bina do Tončka niti ne sanja. Take so razlike v pripravah, zunanjih oblikah in uspehih shodov proti draginji na obeh straneh. V naslednjem poročilo o sinočneni shodu: Shod je bil zelo dobro obiskan. Predsedoval je Urbar. Poslanec Gostinčar poroča o stavki v Medvodah. Zanimive podrobnosti, ki jih navaja, dokazujejo, da je stavka izšla iz potrebe, iz zavesti, da delavci pod sedanjimi pogoji ne morejo več delati. Plače so tako nizke, da morajo delavci stradati. Vrh tega pa se še z njimi postopa brezsrčno. Neki delavec, ki je zaposlen že 39 let v tovarni, je med delom zbolel. Da bi se mogel še dalje držati na nogah, ie stopil v bližnjo krčmo, da izpije čašo čaja. In zaradi tega ga je ravnatelj Kissling odpustil. To je le en primer, kako se ravna z delavstvom pri družbi Leykam-Josefsthal. Govornik izraža upanje, da bo stavka kmalu ugodno rešena, in poziva poslušalce, da stavkujoče trpine podpirajo. Potem se bavi z draginjo in s shodi socialnih demokratov. Mi bomo pogosteje sklicevali shode, da se bo delavstvo poučevalo med drugim o dogodkih v državnem zboru, zlasti o postopanju socialnih detno- mutec je kazal zdaj oddaljene čeri, zdaj zopet zavite zalive, a njegov tovariš ie sedel molče z nepremičnim obrazom in ognjevitimi očmi. Nekega jutra, kaki dve leti po oni nesreči, je piršel Mr. Copley Banks v svojo pisarno energičen in vesel kakor nekdaj. Oskrbnik je začudeno strmel vanj, kajti preteklo je že več mesecev, odkar se ni prav nič zanimal za svojo trgovino. »Dobro jutro, Mr. Banks!« je rekel. »Dobro jutro, Freeman. Kakor sem videl, je .Ruffling Hary' v zalivu.« »Da, sir; namenjena je v sredo na \vindwordske otoke.« »Z njo imam druge načrte. Sklenil sem poskusiti kupčijo s sužnji in se podati v Whydah.« »Toda ladja je že naložena in gotova, sir.« »Torej jo morate zopet izprazniti, Freeman. Moj sklep je neomajen in .Ruffling Hary' mora iti v Whydah.« Vsa dokazovanja in pregovarjanja so bila zastonj in oskrbnik je moral žalosten zopet izprazniti ladjo. Potem se je začel Copley Banks pripravljati na pot v Afriko. Kakor je bilo videti, se je zaupal bolj moči kakor menjalni trgovini; naložil namreč ni svetlih drob-njav, ki jih imajo zamorci radi, ampak osem devetfuntnikov in polno mušket in sabelj. Shrambo za jadra na zadnjem delu ladje poleg kabine je izpremenil v smod-nišnico in natovoril je toliko topovskih krogelj, kakor jih imajo le dobro preskrbljene gusarske ladje. Vode in hrane so ukrcali za dolgo pot. (Dalje prili.) kratov v ljudskem parlamentu, kjer ta stranka stavi mnogo predlogov, resolucij in peticij, ki imajo pa v ogromni večini le namen zunanje agitacije. Tako je bilo s predlogi glede železničarjev, poštarjev in sladkornega davka. Kaj pomaga, če predlagajo zboljšanje plač. ako pa na to glasujejo proti proračunu, ki bi naj te stroške pokril? Tudi govornik bi lahko predlagal milijone za zvišanje plač kakemu sloju delavcev in se potem hvalil: Glejte, jaz sem vam hotel dobro, toda ti in ti so moj namen preprečili. Govornikova stranka, ki računa z dejanskimi razmerami, je ravno s tem, da je glasovala proti neizvedljivim predlogom socialistov, omogočila, da je bil proračun sprejet in da so dobili že letos železniški, poštni uslužbenci, oficijanti itd. že znane, znatne poboljšave. Postopanje socialni demokratov v državnem zboru torej ni odkritosrčno. Kako hinavščino pa uganjajo soc. demokraški agitatorji, kaže slučaj, ki ga je govornik te dni doživel v Radečah. Tam je prišel k njemu kmet, ki je pripovedoval, da soc. demokratje huj-skajo s tem, češ, poslanci S. L. S. so zahtevali. da se naj srbska meja odpre, dočim je res ravno nasprotno. Govornik predlaga končno kot sredstva proti draginji: organizacijo v samostojnih gospodarskih društvih, če treba bojkot neopravičeno podra-ženim predmetom, kakor mesu in pivu, ter poziva, da bi se nabiralo za stavkujoče delavce v Medvodah. (Zivo-klici!) Dr. Pegan izvaja, da socialnih demokratov pri silnem gibanju, ki se ga zadnji čas opaža v Ljubljani, ne vodi čista liu-bezen do ljudstva; vsi ti shodi proti draginji imajo le namen agitacije za soc. demo-kraško stranko. Ti ljudje še niso nikdar nastopili z resnimi predlogi za ljudske koristi. Predlog, naj bi se mesarjem odpovedalo stojnice, je udarec v vodo in navadno slepilo. Mesarji bodo radi plačali 20 in tudi več kron; na zadnje bodo jih povrnili odjemalci dvakrat in večkrat. Zakaj ne predlagajo ti prijatelji ljudstva proti draginji sredstva, ki ga nudi §51. obrtnega reda, ko govori o maksimalnih tarifih živil? Neka kmečka občina ca Kranjskem je to storila. Le že ljubljanski socialni demokratje ne poznajo §51. obrt. reda, lahko bi jih bili nanj opozorili dunajski sodrugi, med katerimi se nahajajo tudi juristi. — Na to zavrača govornik očitanje soc. demokratov, češ, »klerikalci« so krivi, da je meso tako drago, ker je zaprta srbska meja, ter dokazuje, kako bi, če se meja odpre, le sprva Pila cena mesu nekoliko nižja, pozneje pa bi naši kmetje morali živinorejo opustiti, in cene mesu bi nam diktirali od zunaj. Kmet pa bi nam moral, da pokrije svoje izdatke, druge stvari zaračunati dražje, in tako bi na stopila splošna draginja živil, škodo od odprtih mej bi trpeli torej ne le kmetje, ampak tudi delavci. Zdaj živinoreja še nekaj nese, pa tudi le malo; kajti cen ne določuje kmet, ma- več dunajski iiid. Kctlar se mu zdi primerno, pošlje mnogo živine na dunajski trg, in cena vsled tega pade. Zdaj lahko nakupi nove živine po nizkih cenah. Potem nekaj časa ne pošlje nič živine na trg, in cena poskoči. Tedaj pa je prišel čas, da zopet lahko živino, ki jo je po nizkih cenah od kmetov nakupil. proda za drag denar. Ako upoštevamo še okuženje domače živine, ki bi sledilo odprtju mej. razvidimo, da so marnje soc. demokratov o zaprti srbski meji čisto navadna farbarija. — Govornik sc obrača na tO proti ljubljanskim liberalcem, ki trdijo, da je padla cena samo pri živini slabše vrste. Zakaj se pa potem to slabo meso ceneje ne prodaja? V Ljubljani je najfinejše meso najcenejše. Zajci in fazani niso podvrženi splošni užitnini; delavec mora jesti obdačeno meso, gospoda je neobda-čeno. Zupan Hribar sam je moral priznati, da so cene v Ljubljani višje nego v Gradcu in na Dunaju. Zupan se je spominjal v zadnji seji občinskega sveta tudi občinske mlekarne, pri kateri so imeli 8000 K zgube. Temu pa je kriva le nerodnost. Zakaj so jo poverili Seliškarju? Če bi previdno ravnali, bi lahko mlekarno imeli še danes; saj drugi na tak način lahko žive. Zupan je trdil tudi, da je pala samo cena pri teletih; govornik ve kot član načelstva »Gospodarske zveze«, da je znatno padla tudi cena pitanim volom, kar je čisto naravno, kajti teleta se ob suši pač lažje preredi kakor vole. Iz vsega se vidi. da ima župan neznansko ljubezen do mesarjev. Zanimivo bi bilo zvedeti, zakaj. Na tistih 10 do 20 volivnih glasovih mu pač ne more biti toliko. Če se hoče proti draginji kaj doseči, treba ie pametnega, smotrenega dela, da se ž njim na splošno kaj ustvari in doseže. Zakaj soc. demokratje molče o akciji naših poslancev glede nabave cenene krme? 4000 vagonov cenene krme bo proti draginji več zaleglo, kakor vse govorance in papirnate resolucije socialnih demokratov. Kdor želi od nas kakšnega pojasnila ali ima kaj na srcu, naj se obrne do vodstva stranke ali do naših poslancev, da se skli-čejo shodi. Poslanec Gostinčar opozarja na članek v nekem listu: »Kmetje oderuhi«. Od leta 1891. do 1895., torej v petih letih, je bilo v Avstriji eksekutivnim potom prodanih 56.351 kmečkih domačij. Tako dobro se godi kmetom, takšni so oderuhi! Ljudski poslanec mora delati na to, tki bo se kmetu dobro godijo. Kedar bo se njemu, bo dobro tudi za delavca. En stan je navezan na drugega, oba pa ščiti in varuje obrambena carina: poljedelca, da mu konkurenca in kuga ne uniči živine, delavca, da tuji industrijski izdelki ne preplavijo naših dežel in mu ne vzamejo kruha. Soc. demokrati seveda bi radi, da kmet čim prej propade, da tako dozori za revolucijo. Toda razvoj družbe je postavil socialno-demokraške ideje na laž. Zdaj sami ne vedo, kaj hočejo. — Ljudje naj čitajo in proučujejo tudi nasprotne liste. Ivan Nepomuk Gostinčar podaja zgodovino deželnozborske volivne reforme, ki ž njo delavstvo nikakor ni zadovoljno. Ono zahteva prej ko slej splošno in enako vo-livno pravico za vse zastope, tudi za občine. Na to točko so socialni demokratje pri svojih shodih proti draginji docela pozabili. Zastopniki ljudstva v občino, potem se bo dalo tudi voditi uspešen boj proti draginji. Mačko treba prijeti pri glavi! Delavstvo pa zahteva enake pravice tudi za ženske, ki nič manj ne občutijo draginje nego moški. Naše geslo, ki se hočemo zanj boriti in na podlagi katerega bomo volili prihodnjič poslance za deželni zbor, je in ostane: Splošna in enaka volivna pravica za vse zastope, za oba spola! (Živahno odobravanje.) Nato nastopi socialni demokrat Anton Novak, delavec v predilni tovarni. Pove svoje generalije, dasi ga nihče ni zanje vprašal, ter modruje: Gospodje so danes govorili samo za kmeta, za delavca pa nič. (Ugovori.) Če se kmetu slabo godi, pa naj polovico živine proda, da bodo delavci dobili ceneje meso. (Smeh.) Dr. Šusteršič je v Bizoviku govoril, da naj delavec je kruh in krompir, ne pa meso. (Ugovori.) Jaz nisem v nobenem društvu. (Klic: Prav slabo za Vas!) Meni je neki kmet, Janez Marinko se piše, pri D. M. v Polju rekel: Mi smo ravno na tistem, če dosti pridelamo ali pa malo. Le je malo krompirja, ga pa treba manj kopati, a ga dražje prodamo. (Smeh in klic: Dol naj gre!) Pa grem! — Dr. Pegan mu odgovarja z nedosež-nim humorjem. Kdor je slišal današnje govore, pa se ni prepričal, da se bo delavcu dobro godilo, kadar se bo kmetu, ta mora biti zares — novak! Kmečki in delavski stan sta kakor kolesci, ki morata segati drugo v drugega, se oprijemati; ako se eno pelomi, zastane ves stroj. Govorniku se smili Novak, da se je dal od Marinka tako potegniti. Ni mu pač trebalo hoditi v D. M. v Polju po modrost, da se krompirja manj nakoplje, če ga je manj v zemlji. Sicer pa jc Novak tipičen vzgled socialno-demo-kraškega učenca. Ako boste take ljudi poslušali, boste tudi postali njemu enaki! Živahno odobravanje ie sledilo tudi temu govoru, na kar je predsednik zaključil zborovanje ob pol 9. tiri. StralK m Sorskem polju. Položaj je popolnoma neizpreme-njen. Delavstvo drži skupaj, da je veselje. Le en glas se čuje med njimi: »Zmagati moramo, pa naj stavkamo inagari tudi tri ali pa šest mesecev!« Štrajkarski odbor se je posvetoval z domačim ravnateljstvom, ki se je pa izjavilo, da ne sme odnehati, ker tega družba ne dopusti. Leykamova družba dela velikanske dobičke, delavstvo pa plačuje tako nečuveno slabo. Kaj pa, ko bi se združile tiskarne na jugu in napravile »lastno papirnico? Vemo, ena tiskarna tega ne zmore, več pa. Dobiček bi imele tiskarne same. Denar bi ostal doma in bi ga ne dobivali že itak bogati lastniki akcij Leykamove družbe. Res pohvalo zasluži štrajkujoče delavstvo na Sorškem polju tudi zaradi svoje vzorne discipline. Samoobsebi umevno je, da se vrše vsak dan razgovori stavku-jočega delavstva. Lepo je, ko ti prihaja delavstvo do dve ure daleč na stavkarske razgovore, ki se vrše v najlepšem redu. Zdaj pa prošnja. Delavstvo, ki stavka, je vredno, da ga podpira ne zgolj delavstvo, marveč tudi delavski prijatelji. Darove, namenjene štrajkujočeinu delavstvu sprejema tudi naše upravništvo. Prosimo, naj bi se prijatelji štrajkujočega delavstva spominjali. Štrajka do 500 delavk in delavcev. Pomagati jim moramo, da štrajk vzdrže. Saj delavstvo na Sorškem polju popolnoma zasluži, da ga zdaj, ko je v sili in v plačilni vojski, z vso močjo podpiramo. Iz zapora so izpustili včeraj delavca Dehovnika, ki je bil obsojen v dvednevni zapor vsled prestopka proti koalicijski postavi. Delavci so ga zelo prisrčno pozdravili. Dehovnik je domačin. Njegov oče ima hišo. Pozna ga vse. Ne bil bi pobegnil. Kljub temu je moral v sorem-stvu orožnika v Ljubljano. Ko je v med-voški orožniški vojašnici čakal na vlak, mu je ponujal orožnik »Slovenski Narod«, češ, čitaj ga, da ti ne bo dolgčas. Dehovnik mu je odgovoril: »Slovenskega Naroda« pa že ne čjtain. Mož ni bil preje še nikdar kaznovan. Naj bi ga bili ovadili in naj bi bil dobil vabilo k sodni razpravi, da bi mu bila lahko delavska organizacija preskrbela tudi zagovornika. Sploh pa o tej zadevi še ni izpregovorjena zadnja beseda. Škoda le, da zdaj ne zboruje državni zbor. Štrajka v Medvodah in na Goričanih se spominja tudi »Rdeči Prapor«. Listove informacije pa niso točne. Štrajka ne vodi tamošnji župnik po navodilih ljubljanskih klerikalcev. Vodi ga namreč delavstvo samo, ki je tudi popolnoma samostojno sklenilo, da štrajka. Naravnost nesramno pa je, kar piše »Prapor«, češ »bojimo se pa, da jih klerikalci puste na cedilu, ker ne verjamemo, da bi klerikalci tudi tu pošteno z delavci mislili.« Seveda, posebno pošteno so mislili socialni demokrati ob znanem štrajku v litijski predilnici, ko so spravili delavstvo v štrajk, potem pa delavstvu cinično med štrajkom rekli, delat pojte, ker pulfra ni. Kljub svoji organizaciji niso marali podpirati štrajkujočega litijskega delavstva. O ponesrečenem bistriškem štrajku rajše molčite. Kdor čita naše delavsko časopisje, ve. kdo da ni držal drž. poslancu Grafenauerju dane besede. nekoliko odgovora županu Ivanu Hribarju o dragimi zelenjave. Piše se nam: V zadnji seji mestnega zbora je rekel župan, da so cene zelenjavi pretirano visoke in da se občinstvo skubi. Obljubil je, da ko bo zgrajena tržnica, se bo lahko uvažala zelenjava iz Italije in s tem konkurirala domačinom. Ko bi se župan informiral pri zadnji branjevki, bi ne mogel kaj takega trditi. Blago iz Italije se dovaža le spomladi k nam, sedaj pa ga pošiljamo mi v Italijo, ker tam zaradi hude vročine ne uspeva zelenjava, razven pa-radajzov, ki zahtevajo hudo vročino. Da so paradajzi tukaj po vinarju, v Trstu pa po pet za dva vinarja, ni nič čudnega. V roke ljubljanskemu konsutuentu pridejo že iz četrte roke, vrhu tega se jih pa še veliko pokvari na potu. Glede na draginjo zelenjave bi se župan tudi lahko informiral. Saj ni z magistrata tako daleč v Trnovo in Krakovo. Ako lahko tu ob volitvah prireja shode in obiskuje veselice na Opekarski cesti, bi tudi lahko zdaj napravil shod, kjer bi se prepričal o vzrokih draginje. Ker vemo, da župan takega shoda ne bo priredil, zato mu sami podamo nekoliko podatkov glede na pridelke v primeri drugih let z letošnjim. Solata se je dobila prejšnja leta najlepša glava po 2 h. slabeja po 3 do 4 glave za 2 h. — Po 8 jerbasev solate so imele vsak dan posamezne prodajalke ter se je dobil jerbas solate po 30 h, pa še ponujati so mogle po hišah. Kdor ima letos veliko vrta, jo pripelje na trg po dva jer-basa, kdor ima pa malo vrta, je nima nič. Kumar je bilo prejšnja leta na eni trti več, kot letos na celem kraju. Na 10 m dolgi gredi se je dobila letos ena kumara. Krompirja sta sedaj dva pod enim šopom. Letos ga je v enetn razoru manj, kot druga leta pod enim šopom. Enako je z drugo zelenjavo. Najemniki Mirja kljub visoki ceni zelenjave še za najemnino ne bodo dobili, kje je pa gnoj in delo? Gnoj stane voz 10 K in treba je gnoja več vozov. Kar obdelovalci vrtov sedaj zaslužijo, to je vse. Po zimi pa letos sploh ne bodo imeli nobenega blaga. Da se letos tako malo pridela blaga, je povzročila izvan-redna suša. Prvič že samo škropljenje ne zaleže dosti, treba je dežja. Poleg tega je bil vodovod zaprt in kdor je hotel za silo poškropiti, je moral od zore do polnoči nositi iz Gradašice vodo v škropilnicah ali pa jo plačevati sod po 80 h. Kako naj se potem poplača trud? Kar pa ni uničila suša, to so pa uničile gosenice in pa črvi. Druga leta so pripeljali na trg zelenjavo poleg domačinov tudi kmetje iz okolice. Letos pa tudi kmetje nimajo nič. Kdo bo škropil polje? To bi bilo ravno tako brezuspešno delo, kakor če bi iz morja zajemal vode, da bi ga osušil. Zupanu svetujemo, da se v prihodnje sam informira na licu mesta, ne pa po osebah, ki poznajo solato in krompir le na krožniku. Iz tega občinstvo razvidi, da cene zelenjavi niso pretirane kljub visoki ceni. Vsak človek mora živeti. Živeti moramo pa tudi krakovski in trnovski vrtnarji. Obsojamo pa, da nekateri posamezniki na nečuven način izrabljajo sušo. slabše, nego ono, ki se zakolje v Ljubljani. Tele je pri sescu in zrejeno izključno od ktavjega mleka, tukaj kakor tam. In vendar ta velikanska razlika v ceni! V krškem okraju sekajo mesarji telečje meso po 44 krajcarjev brez razlike vrste mesa. Pa ga tudi lahko, kakor kaže sledeči slučaj: Mesar J. B. je kupil pod Gorjanci tele za 9 goldinarjev ali 18 kron; tehtalo je 32 kg, kilogram po 44 kr. ali 88 vinarjev, znaša 14 gld. in 8 kr. in to brez glave, nog, pljuč, srca, jeter, obisti in vampov, kar je tudi prodal. Koža mu je vrgla tudi lepe denar-ce. Razvidno je, da so pač pri mesarjih najlepši zaslužki, kakoršnih nima noben drugi stan. Navedeni slučaj se je zgodil pred 10 dnevi blizu Kostanjevice in ilustruje razmere na najsijajnejši način. — Kaj pravite, ljubljanski mesarji, k temu ?! —-- lj Tukajšnja c. kr. tobačna tovarna je včeraj prodala na javni dražbi 5000 štorij. Kupovalke so bile večinoma Krakovčanke in Trnovčanke, ki so si za nizko ceno za več let preskrbele pripravnih pokrival za endivijo in drugo zelenjavo. lj Kako znajo sipati denar skozi okno. Na ljubljanski cestni električni železnici so uvedli neko novotarijo. Kadar okolu 8. ure vozita dva voza, se na postajah sme ustaviti prvi voz, če kak potnik izstopi. Vsakdo pa ne ve, zakaj se je to uvedlo in marsikak potnik gre rajši peš, ker ne ve, da sledi prvemu drugi voz, ki se ustavlja, da sprejema potnike. lj Umrl je v Ljubljani Anton Skrbeč, kand. iur., star 26 let. Bil je svojčas član »Danice«. Svetila mu večna luč! lj Žrtev alkoholizma. Včeraj je zblaznel tukajšnji 52letni brivec K. D. na posledicah preveč vžitih alkoholnih pijač. Znaki blaznosti so se pojavljali že dalje časa, sedaj pa je prišlo njegovo* zdravstveno stanje v uprav akuten štadij. Zapušča ženo in troje nepreskrbljenih otrok na robu propada. Prepeljali so ga na Studenec. lj Varijete-predstava znane operetne subrete Toni Darče in res izbornega dunajskega komika Emil Haupta se vrši to soboto večer v hotelu »Union«. Predstava je bila zadnjič vsled dobrodelnega koncerta za blejske pogorelce preložena. lj Na čast vsem Anam in Anicam se vrši v nedeljo na slavnostno razsvetljenem vrtu hotela »Union« operetni večer celotne vojaške godbe pešpolka 27. pod osebnim vodstvom kapelnika Christopha. lj »Društvena godba ljubljanska« kon-certuje jutri, 24. julija, pri večerni predstavi »The Elite Biograf« na vrtu hotela »pri Maliču«. Začetek ob 8. uri zvečer. Ij K včerajšnjemu ognju pri Luki Tomšiču se nam še poroča, da se je na lice mesta po strelu takoj odpeljal oddelek reševalnega in gasilnega društva pod poveljstvom g. Ljudovika Striceljna in naglo začel z gašenjem. Nato je prišla na pomoč tudi požarna bramba iz Stožic. Ogenj bi bil lahko pogašen v teku četrt ure, ko bi ne bilo v vodnjakih zmanjkalo vode in so jo potem morali dovažati v sodih iz Martinove ceste, kar je gašenje močno otežkočilo, a kljub temu so vrli gasilci storili svojo dolžnost. Zgorela je streha, ter se pri podstrešnih stanovanjih udri strop. Ogenj je nastal najbrže od tlečega pepela, ki je bil spravljen v zaboju pod streho. Tomšič ima približno 4000 kron škode. lj Pobalinstvo. Te dni so neki prismo-jenci nalovili na Dolenčevem dvorišču v Volfovih ulicah čebel, jih zaprli v škat-Ijico in jo potem vrgli na balkon sosednje hiše, kjer se je igral nek dveletni otrok. Otrok je škatljico odprl, čebele so pa zletele ven in otroka na rokah opikale. Na otrokovo vpitje je prihitela mati in ga rešila nadaljnih pikov. lj Mica Kovačeva. Ko je prišel predvčerajšnjim na Poljansko cesto 28letni dninar Ivan Krmac, rodom iz Istre, kateri do tedaj ni mogel dobiti dela, a je želodec zahteval svoje, je Krmac krenil v gostilno in si naročil pol litra »boljšega« in kranjsko klobaso. Ko je to zavžil, mu ie zadišalo pivo, pri katerem je dobil zopet apetit po klobasi. Dobro okrepčan je naročil še svalčič, potem pa hotel plačati, toda bankovca za deset kron, ki ga je imel v žepu, ni bilo nikjer; izgubil ga je bil. Gostilničar pa tega ni verjel in izročil »Mico Kovačevo« policiji, katera ga je oddala sodišču zaradi prestopka goljufije. Cerkveni letopis. š Sklep šolskega leta na orglarski šoli v Celju. Dne 16. julija se je vršil na tukajšnji orglarski šoli izpit, katerega se je letos udeležilo sedem gojencev. Pri sveti maši v mestni stolni cerkvi so peli vsi gojenci v mešanem zboru slovenske cerkvene skladbe. Izkušnji je predsedoval opat F. Ogradi kot pooblaščenec preč. ordina-riata,, navzočih pa je bilo še več povabljenih gostov in starišev. Iz liturgike je izpraševal mestni kaplan A. Pučnik prav praktično, kaj treba vedeti cerkveniku in organistu o cerkvenem letu in praznikih, o cerkveni obleki, o slovesni in mrtvaški maši, o opravilu za rajne itd. Vodja K. Bervar je v kratkih jedrnatih vprašanjih izpraševal zgodovino cerkvene glasbe, njen razvoj od prvih dob krščanstva do današnjih dni ter označil njene glavne zastopnike v posameznih epohah. Harmonije, modulacije in kanoničnih glasbenih oblik so se gojenci dokaj dobro naučili. Tudi petje — koralno kakor figuralno — je v obče zadovoljilo. Pela se je znana koralna maša »de angelis«, iu sicer kyrie in sanc-tus, introit za božič, responzoriji pri sveti maši in pogrebu, antifone za mrtvaško opravilo ter psalmovi toni. V tej stroki bi želeli pač še bolj intenzivnega pouka, zlasti v pedagoško-didaktični strani, v pravilnem dihanju, fraziranju in predavanju (ker note na papirju so mrtve, a pevec jim vdihni duha in življenja!), saj je organist v prvi vrsti vzgojitelj pevskega posluha in učitelj petja za vso faro. V igranju na orgle so gojenci prav dobro poučeni, nekateri tudi tehnično vrlo izvežbani. Želeli pa bi, da se pri izpitu ne jemlje pretežkih skladb, ki kažejo le spretnost prstov, a ovirajo snažnost v vezani igri. Zlasti naj bi se gledalo na praktično porabnost pri službi božji; drugače se organist kaj rad da od lastne inspiracije speljati na led. Kar nam je nudil učitelj za klavir in gosli, kapelnik E. Korun, je bil užitek. Vsi gojenci so igrali na klavirju primeroma dobro, dva sta delala učitelju čast. Na novo upeljal se je letos pouk za gosli. Kar se more doseči tekom leta, se je tudi doseglo. Dr. Kariovšek je bil službeno zadržan priti k izkušnji; a njemu gre zahvala za njegov nesebični trud, ker je poučeval na zavodu občinsko tajništvo. Nadučitelj Kranjc je poučeval, kakor dosedaj, tudi v tem letu nemščino z dobrini uspehom. K sklepu še navdušuje stolni kapelnik Trop vse gojence, naj na tej temeljiti podlagi marljivo napredujejo v svojem glasbenem znanju in ne mislijo, da sc jim ne bo več treba učiti; saj, kdor ne napreduje, nazaduje Vsi pa so poklicani v svojem stanu delovati za čast božjo v duhu sv. Cerkve. Zlate nauke položi opat vsem odhajajočim go jencem na srce — cerkev vam bodi najljubši kraj, varujte se posedanja po krčmah, ostanite vprni in dobri kristjani razdeli izpričevala ter zaključi šolsko leto. — Prvo hrvatsko narodno romanje v Lurd. (Pot pokroviteljstvom presvetlega gospoda biskupa krškega dr. Antona Mah-niča.) Potni red: Dne 10. avgusta: Odhod z Reke s posebnim velikim parobrodom ob 7. uri zjutraj. Prihod v Benetke ob 5. uri popoldne. V Benetkah nas bo čakal poseben vlak. Večerja na kolodvoru. Prihod v Milan okoli polnoči. S kolodvora se peljemo z omnibusom v hotel. Dne U. avgusta: V Milanu ostanemo cel dan; ogledamo si tu razne zanimivosti, ki jih ima to mesto obilo. — 12. avgusta: Odhod iz Milana ob 8. uri 30 minut. Na kolo dvor se odpeljemo v omnibusih. Kosilo v Genovi, večerja v Ventimila. Dohod v Marseille okoli polnoči. Stanovanje in oin-nibus. — 13. avgusta: Zajtrk, kosilo in večerja v Marseille, ki ga zapustimo ob treh zjutraj. Za bivanja v Marseille se popnemo z vzpenjačo do glasovitega svetišča »Naša Gospa Čuvarica« (Notre Dame de la Garde). — 14. avgusta: Kosilo v Tuluzu Prihod v Lurd ob dveh popoldan. — 15 in 16. avgusta: Bivanje v Lurdu. Hrana in stanovanje v hotelih. — 17. avgusta: Zajtrk in kosilo v Lurdu, z omnibusom na kolodvor. Večerja v vlaku. — 18. avgusta: Zajtrk v Marseille, kosilo v Ventimila. Prihod v Genovo ob osemih zvečer. Z omnibusom do hotela. Večerja in stano vanje. — 19. avgusta: Bivanje v Genovi do 1. ure popoldne, hrana in stanovanje v hotelih. Odhod iz Genove in povratek v Milan in Padovo. Večerja v Veroni na kolodvoru in v bližnjih hotelih. Dohod v Padovo ob 10. uri zvečer. — 20. avgusta Zajtrk iu kosilo v Padovi, odhod v Benetke. kamor dospemo ob 12. uri in 45 minut S parobrodom do cerkve sv. Marka. V Benetkah se ostane do večera. Večerja v hotelih, ob osmih pa povratek s paro brodom na Reko. — Cena za potovanje hrano, omnibuse in vse druge potrebe: Za prvi razred 450 K. za drugi razred 350 K za tretji razred 250 K. Vpisuje se pri uredništvu »Naše Gospe Lurdske« (samostan oo. kapucinov, Reka). Vpisovanje in prijavljanje do 15. julija. Vsak, ki se bo prijavil kasneje, bo moral plačati 10 K več Vsakdo, ki se želi udeležiti romanja, mora poslati, naznačivši razred, v katerem hoče potovati, takoj, ko se prijavi, 15 K da se pokrijejo izdatki, more pa poslati tudi cel znesek. — Opazke: Potniki bodo razdeljeni v skupine, katerih vsaka bo imela izkušenega vodnika. Za slučaj potrebe bo potoval z nami zdravnik. Dobe se tiskane pesmi, ki se bodo pevale na potu, kakor tudi pravila, po katerih se bo do morali romarji ravnati na poti, in katere bo uredništvu vsakemu romarju na zahtevo poslalo. V slučaju, da se ne pri-avi 300 romarjev, bo sledila kaka manjša sprememba glede potnega reda, zaradi ega naj vsak svoji okolici toplo priporoči to naše prvo romanje. Vse, ki nameravajo iti na božjo pot, najsrčnejše prosimo, da se vsaj do 5. julija prijavijo, in naj nihče ne odlaša do poslednjega časa, ker vsa- 4 sr. Jug 'del. jasno 18 1 | brezvetr. I Jasno 24-5 j sr. jvzh. ! P«!- oW- s * •sa ► 00 »Leposlovni Knjižnici". ..Leposlovna knjižnica" izhajala bo v prihodnje bolj poredkoma in ne bomo izdali letos nobenega zvezka več, da ne preobložimo naročnikov s prepogostim dopošiljevanjem. — Ker nam je pa mnogo na tem, da se zviša s prihodnjimi zvezki število naročnikov in dosežemo na ta način prav nizke cene prihodnjim zvezkom, smo se odločili, obrniti splošno pozornost občinstva na „Leposlovno knjižnico" s tem, da znižamo za kratek čas ceno dosedaj izdanih zvezkov. Cena teh zvezkov je bila sicer tudi dosedaj že skrajno nizka, treba je upoštevat) samo to, kar nudi .Leposlovna knjižnica": število strani, lepa oblika iid. Kdor se torej hoče poslužiti te prilike in prejeti spodaj označene zvezke po skraino nizkih cenah, naj se oglasi ie pred koncem tekočega leta; — daljšega obroka za naročilo nam ni mogoče stavili, ker bodo nekateri zvezki kmalo pošli. Kdor kaj naroči in hoče postati tudi za prihodnje zvezke naročnik »Leposlovne knjižnice", naj to pri naročilu posebej označi; sicer pa s tem še ne bo obvezan sprejeti vse zvezke, ki bodo izšli. 1603 H Po znižani ceni se dobi: Mož Simone. Roman iz francoščine Champol-Levstik. 304 strani, samo K l-40. Krasna, silno zanimiva povest; takoj pri prvi strani nas obvlada radovedna napetost in nam ostane dokler nismo povest prečitali in odložili. — Lepa Simona je prisiljena omožiti se z možem ostudnega obraza; ona se pa zaveda dolžnosti zakonske ljubezni, katera se vsled moževe plemenitosti razvije počasi iz strašne čutne apatije, tudi čustveno, v gorko simpatijo. Razporoka. Roman iz francoščine Bourget-Kalan. 300 strani, mesto K 2 , samo K 1-20. Krasen prevod se lepo prilega finesi Bourgeto-vega sloga. Dalje sledeči svetovno znani, globoko zamišljeni spisi, katere so slov časopisi že obširno ocenili: Ponižani in razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. Iz ruščine Dostojevski-Levstik. XXII+ 501 stran; mesto K 3 -, samo K 180. Stepni kralj Lear. Povest. Iz ruščine Turgenjev-Fran J. in HiSa ob Volgi. Iz ruščine Stepnjak-Jurca. 188 strani; samo K - 80. Kobzar. Izbrane pesmi z zgodovinskim pregledom Ukrajine in s pesnikovim življenjepisom Iz ruščine Sevčenko-Abram. III + 288 strani; mesto K 2-40, samo K 1-. Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini (Kobzar II. del) Sevčenko-Abram. 152 strani; mesto K 150, samo K —-«0. Straža. Povest. Iz poljščine Prus-Virant. VII+ 327 strani; mesto K 2-40, samo K 1'40 Kdor želi vezane zvezke, naj to na naročilnici označi, vezava se posebej računa in velja za vsak zvezek elegantno celoplatno vez. K —'90. Vsi zvezki naenkrat naročeni se zaračunajo še ceneje in sicer K 8-— broširano. Povdarjamo pa, da veljajo te cene samo do konca tekočega leta in ima ta ugodnost samo namen vzbuditi v širših krogih splošno zanimanje za „Leposlovno knjižnico". Katoliška Bukvama v Liubllanl. Srodnja včeraj taja temp. 21 9», norm 19 9«. TRŽNE CENE BudimpeSta 23. julija. » Pšenica za oktober..... Rž za okt......... Oves za okt........ Koruza za maj I. 1909 .... Koruza za julij....... Efektiv: 10 višje. 11-40 9 64 8-36 7-29 7-56 Vsem, ki so nam ob bolezni in smrti našega ljubljenega, nepozabnega očeta, gospoda Ivana Ev. Bobka, okrož. zdravnika v pok. in posestnika v tako obilnem številu kazali sočutje, posebno pa onim, ki so dobrega rajnika spremili na zadnjem potu, se iskreno zahvaljujemo. Posebno se še zahvaljujemo preč. g. dekanu Dolinarju. g. Plahutniku za tolažilne obiske, visokočast. g. kanoniku dr. Lesarju, čast gg. župnikoma Volcu in Krumpestarju in vsem drugim gospodom duhovnikom; prebl. gosp. Rudežu, gospodom uradn'kom, cenjeni rodbini Cenetovi za prekrasni venec. Presrčna hvala tudi slavnemu gasilnemu društvu, cerkvenim pevcem za ganljivo petje. Sploh hvala vsem, ki so na kakoršenkoli način skušali zmanjšati našo žalost v teh žalostnih trenutkih. Ribnica, dne 22. julija 1908. Žalujoči ostali. Pozor, kmetice in dekleta! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo sc mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je Kapilor št. II. Isti deluje, da postanejo lasje gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. — Cena (franko na vsako poŠto) je: 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Ju-ri&ič, lekarnar. Pakrac št. 56, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 814 20—15 Slov. kat. akad. društvo Danica na Dunaju javlja tovarišem in starcSinam, da je njega član gospod Anton Škerbec cand. iur. v starosti 26. let po dolgi mučni bolezni dne 21. julija t. I. preminul. Pogreb blagega pokojnika se vrši dne 23. t. m. ob 4. uri popoldne pri Devici Mariji v Polju. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc Vsemogočnemu ugajalo poklicati v boljše življenje našo iskreno ljubljeno hčerko, oziroma sestro, gospodično Ivanko Zore učiteljico-voditeljico v Hotiču pri Litiji danes ob '/2 3. uri popoldne v starosti 28 let, sprejemšo sv. tolažbo. Pogreb bo v petek, 23. t. m. ob 1/2 5. liri popoldne iz hiše žalosti Coj-zova cesta štev. 9 k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v.več cerkvah. Blago pokojnico priporočamo v molitev. V Ljubljani, 21. julija 1908. Uršula Zore mati, Ivan in Franc, brata. t Tužnim srcem naznanjam v svojem in svojih otrok imenu prežalostno vest, da je moja ljuba žena, oziroma mati, stara mati in tašča, gospa Marija Lovšin roj. Brecelj danes ob 3/« na 6. uro popoldne po dolgi mučni bolezni v 64. letu svoje dobe, pre-videna s sv. zakramenti za umirajoče, mirno zaspala v Gospodu. Pogreb drage rajnice bo v petek, 24. t. m., iz hiše žalosti na pokopališče v Hrovači. Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi. Ribnica, dne 22. julija 1908. 1780 1-1 |van Lovšin st. Venci se hvaležno odklanjajo. Službo želi premeniti takoj trgovski pomočnik mešane stroke, izurjen špecerist. Naslov pri upravništvu »Slovenca". 17 5 3 2 Stanovanje 3 ali 4 sobe, se išče za november ali prej. Ponudbe na upravništvo ,.Slovenca" pod R. 1764 3-2 Dečka, kateri je izvršil štirirazredno ljudsko šolo z dobrim spričevalom in je lepega vedenja, sprejmem za UČENCA v trgovino z mešanim blagom. Ivan Traun, Marija Novastifta 1752 pri Ptuju. 3—3 Zahtevajte zastonj i« franka n»| vtllkl, bogate lla«lre»«et Klavni cenik i nad 31)00 alUaml v*eb vr5 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3-43 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Troiž, Beljak juž. žel; Gorica drž. žel., Trst d ž„ Beljak, čez Podrožčico) Celovec, Praga, 7-IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7-35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico i Celovec, Praga. 10-40 ponodi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). Odhod iz Ljubljane drž. kolodvor: 7 28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2 05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik. 7-IO zvečer. Osebni vlak v Kamnik. 10-50 ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih. Dohod v Ljubljano juž. žel.: 6-56 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11-22 predpoldne. Osebni vlak Iz Prage, Celovca, Beljaka juž žel, čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic, Tržiča. 2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 3-58 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Gorice drž. žel., Trsta drž. žel., Jesenic, Tržiča 6-50 zvečer. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico', Jesenic. 8-37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8 45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Trsta drž žel., Gorice drž. žel., Jesenic, Tržiča. II-50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Trst drž. žel., Gorice drž. žel., Jesenic. Dohod v Ljubljano drž. kolodvor: 6'46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. 10 59 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika. G-10 zvečer. Osebni vlak iz Kamnika 9-59 ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in prihodi so označeni v srednje-evrop skem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. r A r A r A r A V Naznanilo in priporočilo. Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da sem v popolnoma prenovljenih prostorih otvoril gostilno ua Glincah št. 3 (poprej I. Traun) Na razpolago sta dva velika senčnata vrta. Točil bodem le izborna naravna vina. Postregel bodem z gorkimi in mrzlimi jedili ob vsakem dnevnem času po najnižjih cenah. Za mnogoštevilni obisk se toplo priporoča Franc Babnik, gostilničar. 1773 3-1 Oklic Vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 14. julija 1908 opr. štev. v, i 167/8 x. , Nc 1. —-— se vrši dne 24. julija 1908 ob 10. uri dopoldne na lici mesta, Ljubljana, Metelkove ulice hiš. št. 4 prostovoljna sodna dražba zemljišča gospe Lucije Kopač vlož. štev. 165 kat. obč. Petersko predmestje 1. del. Navedenemu zemljišču pripisane parcele se bodo prodajale v treh oddelkih: 1. pare. št. 174/1 vrt in 122/9 gospodarsko poslopje, vzklicna cena 30 000 K. 2. pare. štev. 122/10 hiša, delavnica, svinjak in dvorišče ter štev. 174/2 vrt, vzklicna cena 28.000 K. 3. pare. štev. 122/3 hiša, gospodarsko poslopje in dvorišče, vzklicna cena 42.000 K. Vsak ponudnik ima izročiti pred ponudkom na roke sodnega komisarja kot vadij 10o/o vzklicne cene, tedaj ad 1. 3000 K, ad 2. 2800 K in ad 3. 4200 K v gotovini ali pupilarnovarnih vrednostnih papirjih, ali vložnih knjižicah tuzemskih hranilnic ali posojilnic z neomejeno zavezo. Najvišje ponudke je treba plačati do prvega septembra 1908 na roke podpisanega sodnega komisarja. Dražbeni pogoji in zemljeknjižni izvlečki se lahko vpogledajo v uradnih urah v pisarni c. kr. notarja dr. Fran-a Vok v Ljubljani. Lastnici se pridrži pravica po sklepu dražbe najvišji ponudek potrditi ali odkloniti, Ljubljana, dne 18. julija 1908. Dsr% Fran Vok 1748 3—3 c. kr. notar kot sodni komisar«. 60°|0 nižje .cene pri se h poletnih predmetih, Samo se do 1. avgusta kakor tudi: batist za dame, platnina, kostumi iz svitlega blaga, pigue in platnena krila, dalje bluze s čipkami in iz batista, lister za gospode in dečke ter perilno blago za obleke kakor tudi blago za lahne poletne obleke. »Angleško skladišče oblek" O. BERNATOVIC 1326 41 JL-iJI <>m« :BB S * a-p*«.*-m-«. «1». « '4 Deiaiška družba „ZDRUZENIH PIVOVAREM" Žalec ie Laški priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta; vSalwatoi*ft (črno p*vo a la monakovsko). iz Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). 3 na dom r«5twrat«r »Jtaredntfle fcemo" g. Krž*f»*k (Ttlcfon št. 82.) w Podružnica a w Spljetii. s Dmlnilkii glavnica I I I K 2,000.000. I I ljubljanska kreditna banka t Ljtibijani, Stritarjeve sprejema vloge na knjižico in na tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge po ulice štev. 2 41 0. Kupuj ie papirje vseh vrst po kulantnem kurzu. #odf*M&nica a w Celovec * I fttozi&rvtaš tfoeaffig t t % StOOoOO®. v i Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik. 1 isk »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivan Štefe. Priloga 167, 6tev. »Slovenca" dnč 23» Julija 1908. Halnouejfa politična poročila. (Posebna poročila »Slovencu«.) Prepoved izvažanja krtne? Budimpešta, 23. julija. Oficielno glasilo ogrske kmetijske družbe »Kiizte-lek« poroča o žalostnih posledicah letošnje suše na Ogrskem ter poživlja vlado, naj izda prepoved, da se ne sme krma izvažati. Ce se to ne stori, bo živinoreja uničena. Taka prepoved bi se seveda morala izdati v sporazumu z Avstrijo. Ogrski šovinizem blainiran. Budimpešta, 23. julija. Mažar-sko geslo: »Ogrska vsem naprej« se jc nedavno uresničilo na način, ki mažarskim šovinistom ne more biti ljubo. V Budimpešti je namreč vsegaskupaj padlo na srednjih šolah, katerih je 19, 2074 učencev, kar pomenja svetovni rekord v tem oziru! Od vseh srednješolskih dijakov je padlo 30 odstotkov. Pomisliti je treba, da je od teh učencev več kot polovica propadla v več predmetih. Od učencev pa, ki niso padli, ima več kot polovica le »zadosten« uspeh in le b odstotkov je pohvalno ali izvrstno kvalificiranih. To vse od tega prihaja, ker morajo na srednjih šolah iz-praševati učence tudi o stvareh, katerih ria inažarskem globusu ni, kar si pa ponosni mažarski naraščaj seveda težko zapomni in mu le nerado gre v glavo. V prestolonaslednikov! rodbini. Praga, 23. julija. V rodbini prestolonaslednikov! se pričakuje vesel dogodek. (Franc Ferdinand ima dozdaj sledeče otroke: Princesa Sofia, rojena 24. julija 1901 v Konopištu, princ Maks, rojen 29. septembra 1902 na Dunaju, in princ Ernst, rojen 27. maja 1904 v Konopištu.) Viljem desaouira Euienburga. M o 11 a k o v o , 23. julija. Cesar Viljem 11. je bavarskemu princregentu pisal lastnoročno pismo, kjer povdarja, da se je knez Fulenburg pri porotni obravnavi, ko je dejal, da je kot pruski poslanik na bavarskem dvoru delal v smislu svojih in-sttukcij za protestantovsko državno idejo nasproti katoliški, grdo zlagal (»absolute Liigen« — tako je dobosedno rečeno). Med katoličani je to pismo vzbudilo veliko zadoščenje. Bojevite angleške politikinje. London, 23. julija. Pri shodu tako-zvanih suffragetk, bojevnic za aktivno in pasivno volivno pravico, je prišlo do hudih izgredov, ker nekaj nasprotnikov ženske volivne pravice — votes for women ni hotelo pustiti generalko suffragetk, gospo Pankliurst, govoriti. Metali so na generalko gnjila jajca. Suffragetke je to tako razkačilo, da so se lotile oponentov in oponentinj. Začel se je boj s palicami, rnarelami, rokami in nogami, kajti krepko so se nasprotniki obdelavah z brcami. Naposled so nasprotniki ženske volivne pravice jeli metati smrdljive bombe, kar je ustvarilo nevzdržljiv položaj. Policija je nato napravila mir in red. AVSTRO - OGRSKA. Gosposka zbornica proti ljudstvu. Včerajšnja gosposkozbornična seja je bila velezanimiva. Postavila se je v protislovje z ljudskimi zahtevami. Znani liberalec Plener se je jezil, ker vlada ni pozvala k razgovorom o rešitvi dnevnega reda koncem zasedanja tudi voditeljev gospo-skozborrtč^iih strank. Sklenili so nato, da odkažejo mednarodno pogodbo glede na nezgodno zavarovanje posebni komisiji, več predlog, med njimi tudi predlogo o trgovskih uslužbencih, pa narodnogospodarski in juridični komisiji. Gosposka zbornica je odklonila nato predlogo o znižanju sladkornega davka in jo nakazala poslaniški zbornici nazaj. Nato je pa gosposka zbornica odklonila tudi melioracijsko postavo s pretvezo, da ni prav, da določa § 4., da sme dovoljevati vlada tudi brez postavnega dovoljenja predujeme. Brez razprave so odobrili postavo o državnih uslužbencih. Odobrili so nato postavo o podržavljenju severne železnice. Poletno državnozborsko zasedanje je zdaj dejansko zaključeno. Predsedstvo avstrijske delegacije. Predsedniška kandidata za avstrijsko delegacijo sta baron Gautsch in pl. Ma-dejski. Nova brambena postava. Iz Budimpešte poročajo, da se pričneta jeseni obe vladi oficielno pogajati o zakonskem načrtu nove brambene postave. Železniški minister dr. Derschatta potuje septembra na nemško Češko. Potovanje je v zvezi s podr-žavljenjem »Češke Severne železnice«. Gališke deželnozborske nadomestne volitve. Pri galiških deželnozborskili nadomestilih volitvah v ehrzanovvskern okraju .ie bil izvoljen za deželnega poslanca grof M.vcielski. Košut. Ogrski trgovinski minister Košut je še tako slab, da so ga morali v Karlovih varili peljati na stolu na kolodvor, ko je odpotoval v Budimpešto. Po štrajku v Reki. Kapitani z rodbino dobe letno dra-ginjsko doklado 400 K. ostali pa 200 K Izdela se tudi službena pragmatika. BOLOVV IN IZWOLSKI. Poluradno se potrjuje poročilo o sestanku Izwolskega in Biilowa. Sestanek se vrši septembra. NAMERAVANI NAPAD NA BELGIJSKEGA KRALJA. V Bruselju so odkrili zaroto proti belgijskemu kralju Leopoldu. Zaprli so več oseb. NEMŠKI OGLEDUHI NA ANGLEŠKEM Angleški listi razburjeno poročajo o nemškem ogleduštvu. Osobito natančno so nemški špijoni zasledovali vaje angleškega vojnega brodovja v Severnem morju. Uvedli so preiskavo. Znanost In umetnost »Slovenski Učitelj« (leto IX.), št. 7. in 8., ima sledečo vsebino: Spremnica onim, ki stopajo v vrste učiteljev. Zadnja beseda o »Dnevniku«. Iv. Štrukelj. Risanje osnutkov pri prirodopisnem pouku v ljudski šoli. R. (j. O katehetskih nazorilih. Župnik J. Mikš. Nazornost pri poučevanju krščanskega nauka. Psihologija in pedagogika. Prof. A. Kržič. (Dalje.) Katehetski vestnik. Odlomek iz ogrskega srednjega katekizma za zgled. Katehetsko gibanje. Zgledi, uporabni pri kateliezi. Raznoterosti. Šolske vesti. Slovstvo in glasba. Drob-tine. — »Slovenski Učitelj« izhaja sredi vsakega meseca. Celoletna naročnina 4 K. Naročnino in reklamacije sprejema: Uredništvo »Slovenskega Učitelja« v Ljubljani. * »Voditelj«. (Leto XI. Zvezek 3.) prinaša sledečo vsebino: Sv. Janez Zlatoust kot ekseget. A. S. — Sv. Janez Zlatoust v cerkveni in kulturni zgodovini. Fr. Tr-dan. — Sv. Janez Zlatoust — Doctor Eu-haristiae. T. Kiiuar. — Apostolstvo sv. Cirila in Metodija. F. K. — Praktično bogoslovje: A. Cerkveno-pravni odloki: Pojasnila in dodatki k odloku »Ne teinere«. F. K. — Kako bo pri nas z ogrskimi zakoni? A. Stergar. — Mrtvašnica. F. K. — B. Pastirstvo: Več higijene v cerkvi! K. Kdaj se odpiše zemljiški davek parcel, kupljenih za pokopališče? A. Stergar. — Važno za župnike in župne upravitelje na inkorporiranih župnijah. M. Z. — Impedi-mentum impotentiae. M. M. — C. Litur-gika: Novi_ odpustki. M. Š. — Cerkvene pevke. M. Š. — Nov obred za posvečeva-nje zvonov. F. K. — Električna luč v cerkvi. M. Š. — D. Katehetika: Kako naj ču« va duhovnik vzgojitelj nedolžnost svojih katehumenov. E. Vračko. — Tretja cerkvena zapoved pri katehezi. J. L. — Priprava na prvo sv. obhajilo. J. R. — Cerkveni letopis. — Slovstvo. Dnevne novice. t Zborovanje S. K. S. Z. v Škofji Loki. Kakor slišimo, se namerava zborovanja v Škof ji Loki udeležiti tudi veliko število slovenskih državnih poslancev, in sicer: dr. Benkovič, Demšar, Gostinčar, Grafenauer, dr. Hočevar, Jaklič, dr. Korošec, dr. Krek, Pišek, Pogačnik, Povše, dr. Žitnik. + Deželni glavar v »Kmetijski šoli« na Grmu. Dne 22. julija je obiskal deželni glavar, dvorni svetnik Šuklje, kmetijsko šolo na Grmu. Prisostvoval je najprej pouku v šoli, potem si je ogledal šolske prostore, kjer so ga nove naprave povsem zadovoljile. Deželni glavar je obljubil, da bo prišel v kratkem zopet v zavod. + Sklad milih darov razpisuje deželni predsednik baron Sclnvarz za vso kro-novino in sicer v korist blejskim pogorel-cem. Darila se sprejemajo pri deželnem predsedništvu, pri ljubljanskem magistratu in pri vseh okrajnih glavarstvih; razglasila se bodo v uradnem listu in odkazala svojemu namenu. + Slavnost v proslavo fiOletnega vladanja presvitlega cesarja Fran Josipa I. in zlate maše sv. očeta Pija X. priredi društvo »Kamnik« v Kamniku v nedeljo, dne 2. avgusta t. I. s sodelovanjem deške godbe dunajskega društva »Francke« na prostorih g. Antona Cererja, posestnika in gostilničarja. + Nemško banko nameravajo ustanoviti v Trstu s filialkami na Dunaju, v Monakovem, Curihu, Frankobrodu in Ko-linu. Sodelovali bodo zlasti tudi nemški alpski zavodi. Dozdaj je nabranega kapitala za 3 milijone kron. Upajo, da bo banka prospevala rapidno, kakor hitro bo dograjena železnica skozi Ture. Na tem podjetju bi bila interesirana tudi avstrijski in severonemški Lloyd. Nemška banka v I rstu bi seveda bila v prvi vrsti naperjena proti Slovanom in Italijanom in podpirala politiške težnje neinštva na jugu. 1 S tem ne boste mnogo opravili ! Liberalci so že kar smešni v svoji onemogli jezi, ker vsa njihova gonja doseza ravno nasprotno nego nameravajo. Zdaj je Narod« pograbil brošuro nekega bolnega duhovnika, ki zaradi fiksnih idej že mnogo let ne more izvrševati službe, in kuje iz nje kapital proti škofu. Kdor le malo pogleda v brošuro, vidi takoj, pri čem da je. »Inteligenca« liberalne stranke seveda nima toliko razsodnosti. Gosp. J. G. je bival zadnji čas v Pragi, kjer je študiral mehaniko, baje z namenom, da jo bo v Afriki ob Zam-besiju za nekaj uporabil. Naš praški dopisnik, ki je te dni poizvedoval v Pragi po g. J. G., nam poroča, da mu je hišnik povedal, da je g. J. G. pred nekaj dnevi odpotoval na Kanarske otoke. + Slovanska konferenca. Bilanca vse-slovanske konference je izpadla jako siromašno, ker je bila vsa stvar od neke strani nerodno aranžirana. Zagnali so krik, da zboruje v Pragi vseslovanski kongres svetovno zgodovinskega pomena. Potem se je culo, da je to le pripravljalna konferenca za vseslovanski shod, ki se ima vršiti spomladi leta 1909. v Peterburgu ali v Moskvi. O tem pa ni bilo mnogo govora in slednjič so sklenili, da bo I. 1911. v Moskvi vseslovanska razstava. To razstavo pa so sklenili že čisto drugi ljudje, kajti davno pred to konferenco se je sestavil v Peterburgu že pripravljalni odbor za razstavo. Tako razen lepih napitnic ne ostane nič več, kar bi se moglo imenovati realen uspeh vseslovanske konference. Pobratin-stvo Poljakov in Rusov pri polnih čašah v Pragi nas toliko časa ne prepriča, dokler ne vidimo tega pobratimstva v Galiciji in v Rusiji. Vsa čast pred visokimi slovanskimi glavami, a toliko pravice imamo pa vendar, od njih zahtevati, da naj slovan-stva z nepremišljenimi frazami ne blami-rajo pred širokim svetom! + Duhovniške izpremembe v ljubljanski škof,ji. Imenovani so: Vojteli Hybašek, kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani, za učitelja glasbe; Karol Gross, kaplan v Kočevju, in Alojzij Kurent, kaplan v 1 rebnjem pa za prefekta v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. — Premeščeni so: Ivan Barle, kaplan v Kranju, k sv. Jakobu v Ljubljani; Igna-eij Zaplotnik, kapiteljski vikar v Novem mestu, v Kranj; Matej Dagarin iz Škoci-jana pri Dobravi v Št. Jernej; Janez Flo-rijančič iz Stare Loke v Škocijan pri Dobravi; Janez Mikuž iz Poljan v Staro Loko; Josip Bambič z Breznice v Poljane; Josip Cuderman iz Trnovega pri Ilir. Bistrici za župnega upravitelja na Vojsko; Frančišek Rakovec z Blok v Ziri; Matej Ježek iz Mokronoga na Bloke; Josip Mencinger, ekspozit z Razdrtega na Orehek; Janez Dežman iz Preserja za ekspozita v Razdrto; Matija Selan iz Dobrnič v Pre-serje; Janez Miklavčič od Sv. Treh Kraljev za župnega upravitelja na Babno polje; Feliks Knižek z Babnega polja k Sv. Ireni Kraljem; Vincenc Cibašek iz Kranjske gore v Preddvor; Josip Gostiša v Radovljico; Frančišek Steržaj iz Boli. Srednje vasi za župnega upravitelja na Kopriv-nik; Janez Kogovšek, prefekt v zavodu sv. Stanislava, za kaplana v Boh. Srednjo vas; Janez Borštner s Hinj za ekspozita v Marije; Rihard Smolej iz Železnikov v Komendo; Martin Pečarič iz Šmi-liela pri N. M. v Predoslje; Frančišek Spa-rovec iz Moravč v Trebnje; Jakob Ogrizek iz Cemšenika za župnega upravitelja v St. Lainbert; Janez Gogala, prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu za kaplana v Trnovo pri Ilirski Bistrici. — N a -m e š č e n i so semeniški duhovniki: Jakob Fatur za kaplana v Križevem pri Kostanjevici; Tomaž Klinar za kapiteljskega vikarja v Novem mestu; Andrej Kronland v Kočevju; Frančišek Pečarič na Breznici; Valentin Zupančič v Mokronogu. — No-vomašniki: Martin Dimnik v Hinjah, Josip Frolili v Kranjski gori, Frančišek Golob v Dobrničah, Janez Jaklitsch v Čr-mošnjicah, Tomaž Javornik v Planini pri Cirknici, Janez Klemenčič v Moravčah, Anton Lovšin v Mirni peči, Janez Miklavčič v Horjulju, Valentin l omeč v Štnihelu pri N. M., Matej Zbontar na Koroški Beli. f Pronioviran je bil v soboto doktorjem prava na graškem vseučilišču gospod I Alojzij Gustin, c. kr. red. komisar v Trstu. Gospodu doktorju prisrčno častitamo! + Razstavo pletarsklh Izdelkov v Dolskem je obiskal dr. Lampe, deželni odbornik, iu se je o njej zelo pohvalno izrazil. Dal je tudi več uvaževanja vrednih nasvetov za prihodnje razstave. + Miha Čobai zopet obsojen radi ča-stlkraje. Vodja socialnih demokratov v Zagorju ob Savi je bil včeraj obsojen v Litiji na 24 ur zapora, ker je razžalil državnega poslanca Gostinčarja. Dr. Jauker na II. državni gimnaziji. Včeraj so se končali letošnji zrelostni izpiti z maturo na II. državni gimnaziji v Ljubljani. Najbolj je naše dijake pritiskal in mučil z nenavadno težkimi vprašanji iz nemščine profesor dr. Jauker, znani hajlo-vec in nemški kričač. Mi mu bomo posvetili največjo pozornost! 2.000 kron državne podpore je dovolil poljedelski minister mlekarski zadrugi na Dobrovi. Roparski napad. Včeraj zvečer ob 9. uri sta na državni cesti proti Št. Vidu, blizu »Slepega Janeza«, dva neznanca raz-capanca, ki sta govorila po gorenjsko, napadla 34-letno bajtarco Manenšek iz kamniške okolice in jo oropala za 70 kron. Ogenj v Selcih. V torek popoldne ob pol 5. uri so zažgali mali otroci pr! Gašperčku v hiši tik župne cerkve. Domača požarna bramba je bila tekom dobrih pet minut na licu mesta, a imela je prekratke cevi, da bi zajela iz potoka Sevnice. Pomagali so trije bližnji vodnjaki. Na brzojavni poziv je prihitela tudi požarna bramba iz Železnikov. Škofjeloška je enako prihitela na pomoč. A ker je vlekel močan zapadnik, sta zgoreli le dve hiši, pri Gašperčku in pri Matiju za jesenom. Loška požarna bramba se je vrnila, ko so jo kolesarji obvestili, da je nevarnost minula. Posestnika sta bila zavarovana za male svote. Zgorela sta tudi dva mala otroka, tretji, ki je pomagal kuriti, se je rešil. Za neumorno požrtvovalnost obema požarnima brambama vsa čast in iskrena zahvala! Kolikega pomena bi bil vodovod pri tem požaru! Z vodnim hidrantom bi imeli tekom par minut dovolj vode, in požar bi se gotovo omejil le na eno poslopje. Načrti za vodovod so namreč že narejeni. Zdaj na noge, v to poklicani faktorji! — Nevihte in nalivi. Od petka na so-beto pretekli teden se je vreme namah iz-premenilo. Od Angleške do srednje Italije je dež začel na vso moč nalivati. Ina je za pol metra narastla. Temperatura je, iz-vzemši Tirolsko in Solnograd, padla do 7" Celzija. V Orsovi se je utrgal oblak, poškodoval železniško progo in podrl most. Na Tegelerskem jezeru pri Berolinu je nastal vodeni stolp, ki se je vzdignil sedem metrov nad vodo, bil visok 15 metrov, širok pa 6 metrov. Strašno je nevihta divjala okoli Draždan, kjer je celo prevrnila železniški vlak (pri Radebeulu). V švicarskih gorah je visoko zapadel sneg, okoli got-hardskega hospica celo en meter visoko. — Iz Bohinja se nam piše: V nedeljo, dne 19. t. m., je imelo izobraževalno društvo »Savica« zelo dobro obiskan shod. Predaval je Vladimir Ravnihar iz Ljubljane o kmetijstvu in živinoreji. Možje in mladeniči so z zanimanjem sledili temeljitemu predavanju, ki ga je gospod predavatelj še izpopolnil z razlaganjem anato-mičnih slik. Hvala mu za to! — Za pogorelce na Bledu je prejel župnik Oblak te-le darove: Fr. Vovko, ka-pelan v Starem trgu, 10 K; Mat. Ahačič. kapelan, Hrenovice, 50 K; Val. Jerše, ka-pelan, Škocijan, 10 K; Fr. Honigman, župnik, Kropa, 20 K; Jurij Drnovšek, župnik, Zalilog, 20 K; Andr. Simenec, župnik, Dol. 10 K; Mat. Rebol, župnik, Truške v Istri. 10 K; dr. Jos. Marinko, profesor, Novo mesto, 20 K; Fr. Frjančič, podvodja, Ljubljana, 10 K; Fr. Šuštar, pos., Trebelno, 10 K; J. Štele, pos., Sp. Šiška, 20 K; Sim. Zupan, župnik, Jcžica, 10 K; M. Vilfan, pos., Ježica, 3 K; Mat. Šmid, pos., Selca, 10 K; neimenovan iz Ljubljane 10 K; M. Noč, pos., Javornik, 10 K; J. Piber za hranilnico in posojilnico v Boh. Bistrici 50 K; neimenovan 20 K; Bartol Baltazar, župnik, Sp. Brniki, 20 K: Upr. »Slovenca« 20 K; kršč. ženska soc. zveza v Ljubljani 50 K; Nik. Križaj, župnik, Ovsiše, 10 K; Ant. Fettich-Frankheim, dekan-kan., 10 K; Jos. Ranzinger, pos., Zagorje, 10 K; Jan. Kunšič, oskrbnik, 10 K; Skubic Ferd., pos. in njegovi delavci. Jezersko, 39 K 90 v.; Nik. Stazinski, župnik, Trboje, 2 K; Jos. Tomšič, delavec, Javornik, 4 K; Možina Fr., uradnik, Novo mesto, 2 K; Val. Sitar, kapelan, Kranj, 4 K; neimenovan, Dunaj, 8 K; župni urad Brezovica 20 K; Bukovci na Tolminskem 5 K; J. Kepec, župnik. Cesenjca, 12 K; Jak. Zadravski, Št. Lovrenc. 6 K; dr. Fr. G6stl, vodja blaznice, Studenec, 5 K; Jak. Zupanič. župnik, Go-tovlje (naroč.), 10 K; Mat. Jereb, župnik, Primskovo, 12 K; Mih. Saje, svetnik, Štanga, 10 K; neimenovan, Hrenovica (na-roč.), 10 K; neimenovan, Ljubljana (na-roč.), 100 K; neimen., Škofja Loka, 30 K; Jadovski, ruski konzul na Bledu, 60 K; Upr. »Slovenca« 15 K; Ivan Fatur, pos., Rakek, 4 K; Sim. Pristov, benefic., St. Vid, 20 K; Jan. Molj, župnik, Sostro, 10 K; gdčna. Fr. Bizjak, Dunaj, 3 K; Fr. Vidmar, katehet. Krško, 5 K; St. Jenko, konz. svetnik, Podgraje, 10 K; Jož. Lavtižar, župnik, Rateče, 20 K; Jan. Frjan, posestnik, Sava, 60 K; gospa Frank Marija, Ljubljana, 2 K; Greg. Šlibar, župnik, Rudnik. 10 K; dr. Jož. Lesar, vodja, Ljubljana, 20 K; profesor dr. J. Knific, Št. Vid, 10 K; J. Uranič, učitelj. Št. Rupert, 2 K; gosp. Blaznik Jerica, Ljubljana, 6 K; Demšar Iv., posestnik, Cesenjca, 5 K; Neimenovan 20 K; prelat Suborits, Bled, 20 K: prelat Krencz, Bled, 20 K; Hranilnica v Gorjah 100 K; J. Ažman, svetnik, Gorje, 20 K; J. Jan, župan, 20 K; Neimenovan 20 K; prelat Jan. Rozman, Ljubljana, 20 K; M. Sajovic, Zgornja Šiška, 4 K; Upravništvo »Slovenca« 10 K; dekan Jos. Zupan, kanonik, Dolina, 20 K; J. Lovšin, kapelan, Trnovo, 5 K; S. G., Breginj, 4 K: Janez Wieser, prošt, Podkrnos, Koroško, 20 K; Jan. Pfajfar, župnik, Javorje. 12 K; Val. Klobus, župnik, Mavčiče, 12 K; Zupni urad Duplje 30 K; IVI. Jereb, zbirka, Primskovo, 5 K; Zbirka Mošnje in župnik 65 K; Tržaški romarji 50 K; Mih. Arko, dekan, zbirka, Idrija, 72 K; Fr. Premru, vojaški kurat. Lom. 10 K; Fr. Bleiweis, zbirka, Leše, 40 K; Jan. Mršolj, zbirka, Reteče, 12 K: Zupni urad, Kranj, 42 K; J. Bezen-sek, konzist. svetnik. Čadram, 10 K; Fr. Hierscbe, zbirka, Radeče, 23 K; Jos. Ceg-nar, zbirka, Stranje, 25 K; Franc Zoreč, zbirka. Nova Oselica, 20 K; Zupni urad Selca 44 K: Iv. Zupan, zbirka, Hrenpvice, 40 K; Zupni urad Št Lenart nad Škofjo Loko, 50 K; Ant. Neinec, zbirka, Kokra, 15 K: Peter Bevk, zid. mojster, Cirkno, 20 K; Zupni urad Stari trg, zbirka, 42 K 32 h: Fger Marija, veleposestnica, Železniki, 50 K; Fr. Ks. Oranič, zbirka, Šmihel, 15 K; Zupni urad Hotederšica, zbirka, 20 K; Zupni urad Štanga, zbirka, 11 K; Ant. Jaklič, vojaški superior, Gradec, 20 K; Frnst Trstenjak, c. in kr. vojaški kurat, 10 K; Knez Fr. za šolsko mladino v Št. Rupertu, 15 K: Posojilnica Žužemberk 30 K: Neimenovan 10 K; Jan. Novak, zbirka. Radovljica, 149 K. — Skupaj 2247 K 22 h. — V proslavo 50-letnice lurške Brezmadežne je priredila Predloka, Dolina, Boljunec in Boršt slavnostno romanje na Barbano pri Gradežu. Romanje se je prav lepo obneslo. Istrska družba je dala nov parnik »Timavo«, pa ga je bilo treba slano plačati. Crez 700 romarjev, ženskih in moških, se je poklonilo z zastavami bar-banski Devici na isti dan, ko se je v Lurdu vršila velikanska slavnost v spomin zadnjega, 18. prikazanja. Mariijna družba, tretji red, izobraževalna društva, šolski otroci, vse se je združilo, da proslavi trojni jubilej. Na prijaznem otočku v sredi lagun se je slavnost lepo razvila. Le malo je bilo počitka opoldne, pri tej priliki je ljubeznivi ljubljanski gost, gospod Kocmur, kolesar, pogostil šolsko mladino; za to iskrena mu hvala. Po popoldanski procesiji, pridigi in blagoslovu so nas naložili parniki in srečno prepeljali črez tržaški zaliv. Veseli smo prišli domov, v zavesti, da smo tudi mi nekoliko pripomogli k časti lurške Presvete. — Redek slučaj. V torek je na Kredarici v kapeli lurške Matere Božje ma-ševalo po vrsti pet duhovnikov. Vračajoč se s Triglava so maševali dr. Ivan Knific, profesor, in prefekti iz zavodov sv. Stanislava y Št. Vidu, Kogovšek, Logar, Markež in Štular. Tujski promet v Bohinju je letos slab. Najbrže jih je odgnala draginja in preveliko odiranje od strani nekaterih izvo-ščekov. Vsakdo zahtevaj, da se mu pokaže tarifna tabela. Cene je določilo c. kr. okr. glavarstvo, ki vsak prestopek, ki se mu naznani, tudi kaznuje. — Umrl je na Dobu posestnik Miha Podbevšek, 64 let star. N. v m. p.! — Občinske volitve se vrše prihodnji teden v Cresu. Ondotni Hrvati delajo z vsemi silami, da občino iztrgajo iz rok poturicam. — Za župana v Bistrici v Rožni dolini je izvolil nemčurski občinski svet znanega tovarniškega ravnatelja Fausta. Prva dalmatinska umetniška razstava v Spljetu je za nekoliko dni odložena, ker so se zaradi stavke zidarjev priprave zakasnile. Razstava bo otvorjena prve dni avgusta. Dobrega istrskega vina se dobi po 14 do 16 kron hektoliter. Kje, pove uredništvo »Omnibusa« v Pulju. — Hrvatski in srbski železničarji v Avstro-Ogrski ter Bosni in Hercegovini piipravlajo ze mesec avgust velik shod v Zagrebu. V to svrho se je ustanovil pri-pravljavni odbor. Pristope k organizaciji sprejema odbor v Zagrebu, Kukovičeva ulica 5. Konjska smrkavost v Dalmaciji. Ze četrtič letos se je pojavila ta strašna kužna bolezen v okrajih Metkovič in Vrgorac. Delo v rudniku »Adrija« so morali ustaviti, ker je bilo med konji, ki so vozili asfalt iz te jame, največ žrtev. — Toča jc med Bos. Brodom in Do-bojem pobila iu uničila skoro vse poljske pridelke. — Nesreče v Lašvi, kjer sta dne 18. t. m. trčila osebni in tovorni vlak, je kriv nioloh kapitalizem. Predstojnik postaje v Lašvi, Alojzij Postulka, je bil neprenehoma 24 ur v službi. Ni se torej čuditi, če je do smrti utrujen pozabil, da bi moral osebni vlak tovornega, ki je imel 18 minut zamude, počakati na postaji. Pomotoma ga je izpustil, iu zgodila se je nesreča. Zanimiva je pri tem okolnost, da se vlakovodjeina in osobju na strojih ni zgodilo nič, dočim so bili potniki zadnjega osebnega voza vsi več ali manj težko poškodovani. Osem oseb so prepeljali v bolnišnico v Sarajevu. Dalmatine! v Novi Zelandiji. Konzulat v Aucklandu (Nova Zelandija) poroča, da se peča tam nad 3000 Dalmatincev s pridobivanjem gumija. Samoumor v Osjeku. Dne 21. t. rn. se je v Osjeku ustrelil 63 let stari posestnik in strojnik Stjepan Werle. Zakaj, ni znano. Parni niiiu je zgorel ponoči od 19. do 20. t. m. v Tesliču pri Sarajevu. Tvrdka Liska je bila zavarovana. Bržkone je ogenj položila hudodelska roka. — Požar v Zenici. Na Čaršiji v Zenici pri Sarajevu je ponoči od prošle nedelje na ponedeljek zgorelo 11 hiš. Šele proti jutru so ogenj pogasili. — Hrvatski umetnici v tujini. Gospa Dora Vinek-Bregovska je iz Gradca angažirana v Curih. Operna pevka gdčna. Marija Ulrich, ki je sedaj v Noriinberku, je dobila laskavo vabilo na Metropolitan-sko opero v New Yorku. — Sledi petroleja v Petrovempolju. Dne 11. t. m. je bil v Petrovempolju pri Drnišu precej močan potres, vsled katerega je dobila pitna voda, takozvani To-čak, okus po petroleju. Zadnjih osem dni se voda ni zboljšala. Pri potresu se je podrla kaka plast v zemlji in je pritekel petrolej v vodo. Da je v bližini petrolej, sklepati je po obilnem asfaltu, ki se nahaja tam na večih krajih. Kjer je asfalt, tam je vedno tudi petrolej. — Prodaja vina. Goriški deželni odbor naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da so na Goriškem še znatne množine belih in rudečih vin na prodaj. Posredovanje pri nakupu je prevzel brezplačno imenovani deželni odbor, nakar se interesenti opozarjajo. — Kačo izvanredne velikosti so videli ljudje te dni na Plešivci pri Vrhniki. Baje je bila izvanredne velikosti. Pozneje so jo šli lovit, toda je niso več dobili. Zahvala. Ker je veselica v nedeljo, dne 19. julija 1908, v Ivančni gorici, prirejena v prid blejskih pogorelcev, v vsakem obziru tako sijajno izpadla, se odbor najsrčneje zahvaljuje vsem darovalcem lepih dobitkov, in sicer pivovarnam Ko-sler, Dreher, cenjenim ljubljanskim trgovcem, prečastitemu g. opatu zatiškemu — sploh vsem iz Višnje gore, Št. Vida, Zaljne in Zatičine, kateri so pripomogli, da se je odposlala lepa svota 250 K. — V Zatičini, dne 21. julija 1908. — Odbor. — Znamenita iznajdba Zagrebčana. Nadporočnik Korwin je izumil hidroplan, t. j. ladjo, ki se drsa na površju vode: parobrod in zrakoplov obenem. Ladjo goni motor 12 konjskih sil. Hitrost znaša 30 angleških milj na uro. Hidroplan so preizkusili na reki Hudson in v New Yorku, vselej z najboljšim uspehom. Znani elek-tričar Nikola Tesla, tudi rodom s Hrvaškega, se je jako povoljno izrazil o konstrukciji hidroplana. — O novem predsedniku pomorske vlade v Trstu, Delesu, piše »Narodni List«, glasilo don Biankinijevo, da je rodom Slovenec in dobro razume slovensko in hrvaško. — Strela je udarila v nedeljo popoldne v hišo Jakoba Savarina v Šmarji pri Kopru skozi dimnik v hlev in ondi ubila osla. Da nista malo prej iz kuhinje šla gospodar iu gospodinja, skoro gotovo bi bila oba mrtva. Ne hodite med nevihto pod kaminom. Toča je v koprski okolici napravila nekaj škode; prišla je med dežjem. Dež je v koprskem okraju precej namočil, bil je že skrajni čas. Previdnost pri uporabi svinčnikov! Pred kratkim je umrl mlad mož, ki si je ranil prst,ko je obrezaval svinčnik.Majhna zareza mu ni bila mar; šele drugi dan je postal pozoren, ko ga je jelo skeleti na prstu. Naslednji dan se je opazilo nevarno vnetje, ki se je razširilo po vsej roki in po levi strani oprsja. Poklicani zdravnik jc konstatiral, da se je bolnik zastrupil z gra- fitovini prahom, ko je koničil svinčnik. Bilo je že prepozno. — Na to nevarnost je treba opozoriti zlasti šolsko mladež, ki ima tudi to navado, da svičnik vtika v usta, ko ga rabi pri pisavi. Dognalo se je namreč, da je ta razvada povzročila sem-intje črevesno vnetje in druge notranje bolezni. — Slovaški muzej. Dne 5. avgusta bo slavnostna otvoritev novega slovaškega muzeja v Turčanskem Sv. Martinu. Nova zgradba je stala 85.000 K, ki so se zložile po prostovoljnih doneskih. Štajerske novice. š Iz Sroinelj pri Brežicah. Ze celih 54 let je minulo, odkar ni bila naša župnija tako polna radosti in veselja. Dne 19. julija se je izpolnila naša že komaj pričakovana želja, namreč naš zelo priljubljeni rojak v celi okolici, č. g. Gratu Kostanjšek, daroval je Vsemogočnemu prvo daritev sv. maše. Čisto prenovljena cerkev sv. Martina, kakor tudi nepričakovano daleč zunaj cerkve, je bilo vse prekrasno okin-čano. Sprejem je bil iznenadno oddaljen. Pri slovesnem sprejemu novomašnika je pozdravil in z veseljem sprejel došle goste gospod Štefan Turkuš. Kako ginjeni so bili radosti ue samo rodbina novomašnika, ampak cela okolica, se je videlo, ko jc bila zelo prostorna cerkev nabito polna in ne bila bi prevelika, ko bi bila še enkrat večja. Mnogo truda, skrbi in veselja je vse to povzročilo gosp. župniku. Ostani nam dan 19. julija v vedni spomin veselja, gosp. župniku pa iskrena hvala vseh bratov in sester novomašnika! Bog plačaj! š Sv. Trojica v Slovenskih goricah. V nedeljo, dne 19. julija je preč. g. Franc Pinter obhajal tu pri Sveti Trojici svojo zlato mašo. Preč. zlatomašnik je bil skozi nekaj let župnik pri Sv. Trojici, potem pa je prišel za župnika k Novi Štifti v Savinjsko dolino, kjer je deloval skozi 18 let. Ko je stopil v pokoj, je zopet prihitel nazaj v ljubljene Slovenske gorice, privabil ga je gotovo trojiški veliki zvon, katerega je v času svojega tukajšnjega pastirovanja oskrboval. Redka slovesnost se je pričela ob 9. s slovesnim sprevodom od lastne hiše v samostan in cerkev. Tam se je pričela sv. maša in med mašo je govoril g. dekan Dovnik iz Gornjega Grada slavnostni govor. Zlatomašniku pa kličemo: Ad multos annos ! š Dekliški shod na Sladki gori zbere naša zavedna dekleta v nedeljo, dne 9. avgusta. Tudi me mladenke hočemo stopiti na javno pozorišče, hočemo se krepko poprijeti prevažnega obrambenega dela za cerkev in slovensko domovino. Kaj ne, to-varišice v šmarskem okraju, na Sladki gori nas bo kot listja in trave! V prelepem Marijinem svetišču se bomo vnemale za bogoljubno življenje, na krasnem dekliškem zborovanju pa se bomo navduševale za rodoljubno delovanje. š Umrl je v Clevelandu Joe Volcan-šek, doma iz Brežic na Spodnjem Štajerskem. Star je bil 75 let, v Ameriki je bil 19 let. š Poskušan vlom. Predvčerajšnjim ponoči je skušal vlomiti v stanovanje gostil-nice Hubertus na Ljubljanski cesti v Celju neki prilično 40-letni mož. Slučajno ga je zalotil domači sin g. Karol Celestin, in med obema se je vnel divji boj, tekom katerega je vlomilec dvakrat ustrelil na Celestina. Vlomilec je udaril z dletom nekolikokrat svojega nasprotnika po roki, vsled česar ga je ta izpustil in je neznanec izginil v noč. Korofke novice. k Požar na kolodvoru. Dne 21. t. ni. okoli pol ene ure popoldne je začelo goreti v Celovcu na kolodvoru za blago in sicer je gorelo Bartelnovo skladišče za premog. Da so ogenj omejili, je požarna hramba hitro vse deske potrgala. Pri tem delu si je plezavec Buhelt po neprevidnosti s sekiro zadal rano na glavo. Razun tega se je pa še en vpreženi konj splašil, ter je voznik tako nesrečno s konja padel, da so ga morali takoj v bolnico prepeljati, ter bode še težko okreval. Ogenj ni napravil veliko škode. k Samoumor. Ustrelil sc je dne 21. t. m. zjutraj v gozdu zraven Trbiža sedlar in hišni posestnik Martin Tilly iz Trbiža. Našli so ga še živega, pa je kmalu umrl, ko so ga domov prinesli. Vzrok samoumora ni znan. k Poizkušen samoumor. Na Križni gori pri Celovcu so našli pretečeno nedeljo dne 19. t. ni., obstreljnega uradnika umetnega mlina v Zrelcu, Josipa 11. Imenovani jo poueveril 3000 kron. ter je pobegnil vzemši seboj tudi ravna teljevo kolo. Ustrelil se je v desno sence, pa sc le težko ranil. Prepeljali so ga v celovško bolnišnico. k V moškega preoblečeno so aretirali v Celovcu v Schillerparku neko 28 letno Medved. Ko so jo pa v zapor prepeljali, se je delala, kakor bi bila obsedena. Zdravniki so pa konstatirali, da simulira, na kar so jo odvedli po odgonu. k V škafu utonila je pretečeno nedeljo triletna hčerka gostilničarja Duschlbauer v Himmelberg. V škafu so imeli popred postrvi, ter so jih tistega dne popoldne vse iz vode vzeli. Dekletce je šlo ribe gledat, pa se je pri tem prekucnilo v škaf, kjer jo je potem mati že mrtvo našla. Izpred sodišča. Tepež zaradi ljubosumnosti. Fantje Janez Antič, Štefan Jelčič in Jakob Škof so vasovali 17. majnika ponoči pod oknom nekega dekleta v Dol. Logatcu. To pa ni bilo po godu fantu Francetu Nagodetu in dvema njegovima tovarišema, kajti kakor hitro je Škof odšel, so se ti oborožili s koli in pognali Antiča iu Jelčiča v beg. Na-gode je s koloni tekel za Antičem, in kakor ta pripoveduje, ga je Nagode šestkrat čez pleča udaril, kar je imelo za posledico izdatno oteklino. Obdolženec vse priznava. Sodišče ga je, ker je nezmožnost za delo trajala manj kot 20 dni, ie na en mesec zapora obsodilo. V pravem pomenu vreden svojega imena. France Plevel, slikarski pomočnik v Ljubljani, je bil že trikrat zaradi tatvine kaznovan. Ko je delal pri sobnoslikar-sketn mojstru Ivanu Zwolfu v Postojni, je svojemu tovarišu izmaknil iz delavnice površnik, vreden 20 K, nato popustil delo m se podal v Reko. Meseca aprila letošnjega leta je živel pri svoji ženi ter prevzemal manjša slikarska dela po Ljubljani in Šiški, ker pa ni imel ne barv, ne slikarskega orodja, izmikal jih je pri drugih ljubljanskih mojstrih Staretu, Štruklju. Jakobu Luteršeku je vzel na dvorišču hotela Grajžer iz telovnika uro z verižico. Priča Alojzij Jeršek, sprevodnik državne železnice v pokoju, pripoveduje, da je videl dne 4. junija t. 1. obdolženca med 9. in 10. uro dopoldne laziti okoli barake kopališča \Vorishofen v tivolskem gozdu, kjer so imeli obiskovalci kopališča shranjeno obleko, denarje in druge reči. To se je Jeršku sumljivo zdelo in pazil je na barako. Kar začuje ropot in ko bližje stopi, vidi Plevela, ko je hotel skozi strešno okno se vtihotapiti v barako, da bi kradel. Obdolženec se zagovarja, da se je mislil le v baraki kopati. Sedel bo sedem mesecev v težki ječi. Kurja tatica. Marija Olipič iz Št. Jurija pri Kranju, bivša kuharica, je mestni policiji dobro znana tatica. Komaj je od-sedela svojo osemmesečno ječo, že se je zopet bavila s tatvino. Kradla je po deželi večinoma kokoši, katere je prodala ali pa sama pojedla. Tudi svojemu očetu in sestri ni prizanesla, vzela mu je iz zaklenjene hiše v Odergašu 35 jajc, kos reber, svinjskega mesa, klobas, masti in dve ruti, vredni 15 K. Leta 1905 je v službi pri An-drettotivih izmaknila 18 velikih kur, deset kron gotovine in še nekaj drugih reči. Sodišče jo je obsodilo na 13 mesecev težke ječe, potem se bode pa oddala v prisilno delavnico. Ljubljanske novice. lj Slavnostno odkritje spominske plošče v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Častnemu spominu vseh vojakov polka, ki so padli leta 1878 v bojih v Bosni, je posvetil častniški zbor domačega pešpolka vitez pl. Milde št. 17 spominsko ploščo, ki se slavnostno odkrije po službi božji dne 5. avgusta t. 1., ob 9. uri dopoldne. Slav-nosti, na katero so se povabile civilne in vojaške oblasti, se udeleži tudi deputacija častniškega zbora iz Celovca pod vodstvom gospoda polkovnika Joahima Bo-tiča. Sorodniki padlih 'so se povabili k slavnosti. Spomin vrlih, junaških sinov domovine, ki so našli v vrstah domačega pešpolka junaško smrt, hrabro se boreči za cesarja in domovino, jamči dovolj, da se slavnosti — ne da bi bili še posebej vabljeni — udeleže bivši sobojevniki in občinstvo sploh v največjem številu. ij Nekaj za naše mesarje. Piše sc nam z Dolenjskega: Ze več časa čitanio dan na dan pritožbe o nečuveni draginji živil v Ljubljani, zlasti pa mesa. V nekaterih listih pa se zopet milo toži, kako draga je živina iu kako mora ljubljanski mesar paziti, da polovi svoje krajcarje za drago kupljeno živino. Pri tem se vedno in vedno povdarja, da ni dobiti pitanih volov. Res je, da je pitani vol dražji kot navadno govedo. res je pa tudi, da gre meso 1. vrste teli volov brez izjeme v Opatijo iu sploh v letovišča ob morju. Ljubljančani pa morajo jesti slabše meso, čeprav ga plačujejo takorekoč z zlatom. Priznavamo, da je meso navadne živine po kakovosti nekoliko slabše kot ono pitanih volov. Nikakor pa ne moremo unieti, da bi bilo meso teleta, ki sc zakolje, recimo v krškem okraju,