Stev. 2C8.
Uhaja vsak dan, tudi od nedeljah in praznikin, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega 3t. 20, 1. nadstr. — Vsi dopisi naj se po3Ui?Jo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo.
Iad«Wteti tn odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij tt»U\Ed!n<*t' — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20.
Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina zmia: Za celo leto.......K 24.—
& pol leta ... -.............
trt meMC .................
s« ■ . d t III »d»J o *« cel° ......• 5.20
u pol ltU.................160
V Trstu, v pete«, 28. julija 1916,
Letnik XU.
PreM nninowl$l& dogodkov.
Ruska bojišča. — Severno Prislo^ske-ga prelaza naši prodrli Čez Crni Cere-moš. Na obeh straneh lešnjovske ceste Rusi po srditih bojih vrženi, enako med Radzivilovim in Stirom ter zapadno t$e-restečka, severozapadno Ljahovičev (pri Baranovičih) ter ob Ščari, rečici, ki tece mimo Ljahovičev v Vigonovsko jezero.
Italijanska bojišča. — Močni laški napadi v okolišu Paneveggija po srditih bojih moža proti možu popolnoma odbiti. Na koroški in soški fronti mestoma živahnejše bojno delovanje.
Zapadna bojišča. — Med Ancro in Sommo močno artiljerijsko delovanje. Manjši napadi ob Sommi zavrnjeni. Pred Verdunom v okolišu »Mrzli vrh«—Fleury močni francoski napadi odbiti, na nekaterih mestih se še vrši boj. Angleške m francoske patruljske akcije so se izja-
lovile.	.	_ f _ .
Balkanska in turška bojišča. — Položaj neizpremenjen.
Razno. — Romunska in ententa. — Volitve na Grškem.	_
Nase uradno poročilo.
DUNAJ, 27. (Kor.) Uradno se razglaša: 27. julija 1916, opoldne.
Rusko bojišče. — Zapadno Bere-stečka smo odbili ruski nočni napad. Ponovni srditi sovražni napadi včeraj popoldne med Radzivilovim in Stirom so razpadli ob težkih izgubah. Na obeh straneh lešnjovske ceste so Rusi nadaljevali svoje napore tudi ponoči. Vrgli smo jih po srditem boju in pustili so 1000 mož v naših rokah. Severno Prislopskega prelaza so naše čete začele prodirati, so prestopile Crni Ceremoš in z nekaterimi deli dosegle onostranske vrhove, na katerih so zavrnile protinapade.
italijansko' bojišče. — Dočim je na bojišču južno Suganske doline včeraj še dalje trajal mir, so bili pri Pane-veggiju zopet hudi boji. Od 7 zjutrai dalje je sovražnik postojanke naših čet na vrhovih jugozapadno tega kraja skrajno srdito obstreljeval s topovi, tudi težkimi. Opoldne je sledil proti temu odseku močan laški napad, ki je bil ob 2 popoldne popolnoma odbit ob težkih sovražnih Izgubah. Nato se je zopet pričel močan topovski ogenj. Ob 6 popoldne je sovražnik ponovno napadel s svežimi četami. V srditem boju moža proti možu smo ga zopet popolnoma vrgli. Ponoven sunek ob 11 ponoči se je tudi izjalovil. Naše vrle čete so obdržale vse postojanke v svoji posesti. Na vrhovih vzhodno Paneveggija so se čez dan vršili topovski boji. Na koroški in soški fronti mestoma živahno bomo delovanje.
Jugovzhodno bojišče. — Ne-izpremenjena
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
DUNAJ, 26. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 24. julija: Od Stilf-skega prelaza pa do Lagarinske doline živahno topovsko delovanje. V astiškem odseku nadaljujemo z dobrim uspehom svoje obkoljevalne napade proti postojankam na hribu Monte Cimone. Včeraj smo osvojili močno kritje nekoliko pod vrhom hriba. Na planoti Sedmerih občin je sovražnik: dvakrat napadel 22. t. m. po nas osvojene strelske jarke na pobočju Monte Zebija; zavrnili smo ga s težkimi izgubami. Med Cismonom in Avisijein so izpopolnili naši posest travinjolskih gor-skh dolin in Sv. Pelegrina, zasedli vrh Cima Stradone, severno Col Bricona, in nove postojanke na severnem pobočju hriba Cima di Bocche. Sovražna artiljerija je obstreljevala Cortino d' Ampezzo, naša pa kraje v dravski dolini. V gornji belski dolini in krnskem odseku je sovražnik od časa do časa razvijal delavnost.
25. julija. — V Lagarinski dolini rastoče sovražno topovsko delovanje. Na fronti Posina—Astico so se naše čete po hudem
nočnem boju 24. julija ob jutranjem svitu polastile vrha Monte Cimone. Na asiaški planoti je sovražnik v noči na 24. t. m. dvakrat srdito napadel po nas osvojene postojanke pri Monte Zebiju. Bersaljerji 30. bataljona so ga vselej odbili s težkimi izgubami. V sijajnem protinapadu so se polastili v bajonetnem boju nadaljnega razsežnega strelskega jarka, pri čemer so zajeli nekaj mož in eno strojno puško. Dalje proti severu so alpinci obnovili svoje napore proti strmemu gorskemu sedlu, ki se med hriboma Monte Chiesa in Monte Campi Goletti dviga nad 2000 metrov. Vkljub neorestanemu ognju sovražnih strojnih pušek so predrli tri vrste žičnih ovir in so se ustanovili nekoliko pod grebensko črto. V odseku Fassanskih Aln smo vkljub slabemu vremenu razširili pridobitev tal pri Mali Ceramanski dolini. Na ostali fronti artiljerijsko delovanje, silnejše v gornji belski dolini, na gričevju zapadno Gorice in v odseku Vrha sv. Mihela. Sovražni letalci so 24. julija zjutraj metali bombe na San Giorgio di Nogaro in druge kraje v dolnji soški ravnini, ne da bi bili napravili kaj škode. Užgali so neko kmetsko hišo.
Nenri&o uradno poročilo.
BEROLIN, 27. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 27. julija 1916.
Zapadno" bojišče. — Med An-cgo in Sommo vse do noči močno obojestransko artiljerijsko delvanje; sovražne napade z ročnimi granatami vzhodno Po-zieresa smo zavrnili. Južno Somme se je izjalovil francoski napad severovzhodno Barleuxa. To noč smo v okolišu »Mrzlega vrha«—Fleury odbili več močnih francoskih napadov; na nekaterih mestih boji še trajajo. Močne angleške poizvedovalne oddeike smo zavrnili na fronti jugozapadno Warnetona, patrulje pa pri Rlchebour-gu. Francoski nenadni napad severno Vienne le Chateau, v zapadnih Arconih, se je ponesrečil. Naše patrulje so pri Vlile aux Bois in severovzhodno Prunayja v francoski postojanki zajele okoli 50 mož. V zračnem boju je bil sestreljen francoski dvokrovnik pri Baine, vzhodno Reimsa.
Vzhodno bojišče. — Snoči so Rusi zastonj naskakovali našo postojanko ob Ščari. Severozapadno Ljahovičev in tudi zapadno Berestečka smo jih krvavo zavrnili. Drugače se, Izvzemšl za nasprotnika izgubonosen boj ob Komajki, iužno Vidzov, ne da poročati nič dogodkov.
Balkansko bojišče. — Položaj je neizpremenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nemški napad na angleško veliko bojno ladjo.
LONDON, 26. (Uradno.) Brzojavka, ki je dospela iz Berolina v Amsterdam, trdi, da je nemški podvodnik 20. t. m. na višini Orknejskih otokov s torpedi napadel angleško veliko bojno ladjo in jo dvakrat zadel. Angleška admiraliteta izjavlja proti temu, da so resnična dejstva ta-le: Sovražni podvodnik je omenjeni dan v bližini severne Škotske napadel majhno pomožno križarko, a je ni zadel.
Angleške izgube.
HAMBURG, 27. (Kor.) »Hamburger Fremdenblatt« javlja iz Haaga: Po brez-prigovornih ugotovitvah dobro poučenih potnikov iz Francoske, so Angleži od začetka svoje velike ofenzive do srede julija prepeljali 70.000 do 80.000 ranjencev s Francoskega. Veliko število težko ranjenih, ki niso sposobni za prevoz, so za silo namestili v deloma hitro zgrajenih bolnišnicah na Francoskem. Dobre vesti francoskih krogov cenijo angleške izgube mrtvih in ranjencev do srede julija daleč nad 100.000 mož. Odtlej zastavljajo Angleži še znatne sile, tako da so izgube z ozirom na vedno hujše boje morale doseči najmanj 150.000 do 170.000 mož. Povsod se čuje, da je navdušenost moštva popolnoma upadla, ker se angleškemu vodstvu vkljub največjim naporom ni posrečilo, da bi neznatno pridobitev 4 do 5 km ozemlja prikazalo kot uspeli, ki bi le nekoliko odgovarjal brezobzirnemu in ogromnemu žrtvovanju vojakov.
,H ruskega ujetništva izpuščeni sanitetni |	častniki.
BEROLIN, 27. (Kor.) Včeraj je pod vodstvom c. in kr. generalnega štabnega zdravnika dr. Schonbauma dospelo semkaj 32 avstro-ogrskih sanitetnih častnikov, ki so bili izpuščeni iz ruskega ujetništva. Danes nadaljujejo potovanje v domovino.	____
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarje.^ zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolon* Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov ..... mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za-
vodov	-.............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst . . ......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......:.... » *
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema in se rat nI oddelek .Edinosti". Naročnina lr reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti*. — Plača In toži se v Trstu. Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FratičISk* Asiikega iL 20. — Poštnohranllnični račun Št 841.65'i.
Vorveški izdatki za armado in mornarico, za ambicije Rusije in poželjivosti Anglije.
"PISTIJANIJA, 26. (Kor.) Državni j Na mir. ki bi slonel na pripoznanju tega zbor je včeraj v tajni seji razpravljal
i mm t«
CARIGRAD, 26. (Agence Tel. Mili!.) Glavni stan javlja:
Eno naših letal je 24. julija letelo preko Teneda in je z uspehom metalo bombe na neko sovražno volno ladjo in na transportne ladfe, ki so se pojavile v zalivu. 24. zjutraj je sovražnik pod zaščito nekaterih vojnih ladij na severnem bregu Tuzla Dere, zapadno Aivalija. izkrcal nad sto banditov. Med našimi četami in banditi je prišlo do spopada, ki se je končal s tem. da so se banditi, izgubivši mrtve in ranjene, umeknili na ladjo. Med tem ste pa dve naši letali napadli sovražne vojne transportne ladje z bombami in strojnimi puškami in zadali sovražniku izgube.
Na egiptovski fronti so se pri Katiji vršili spopadi med patruljami. Letalo, ki ga je sovražnik spustil z neke ladje pri Ghazi, je pregnal najprej ogenj naše arti-lierije, potem pa naše letalo. Obenem ste bili napadeni ladja, ki je spremljala letalo. In pa ena torpedovka ter *>risiljeni, da ste pobegnili proti severu.
Z ostalih front ni dospela nobena pomembna izpremernba.
Romunska in ententa.
BUKAREŠT, 26. (Kor.) »Indenendance Roumalne« piše: Vkljub obsežnim de-mentijem. s katerimi smo včeraj zanikali vse izmišljotine glede storjenih sklepov dogovorov in izmenjanih podpisov, se nadaljuje isto. Navedeni dogodki, ki so se baje dogodili, so izmišljotine domišljije pred katero smo včeraj svarili javnost Storiti torej ne moremo nič drugega, kot da ponovno ugotovimo, da domnevne informacije nimajo nikakšne podlage. Vladni list se v tem popravku obrača proti poročilom četverozavezi prijaznih listov o skorajšnjem vstopu Romunske v vojno in sklepu pogodbe Romunske s četvero-zaveznimi državami, ki naj bi so sklenila v najkrajšem času._
VOLITVE NA GRŠKEM.
AMSTERDAM, 27. (Kor.) »Times« do-znavajo iz Aten, da je vlada sklenila, da se bodo vršile volitve zadnjo nedeljo meseca septembra. Parlament odide konec avcusta na počitnice in se skliče zopet sredi meseca novembra. Demobilizacija je takorekoč končana. Železniški prome je zopet normalen.
Ententi prijazna liga na Grškem.
MILAN, 26. (Kor.) »Secolo« javlja iz Aten, da se je pod vodstvom generalov Danglisa, Lapatiotisa in Milliotisa ter admirala Ginija ustanovila nova četverozavezi prijazna liga, ki naj bi v volilnem boju delovala za Venizelosa in pobijala nasprotne rezervniške organizacije.
Angleška zaplenila švedsko blago.
KODANJ, 27. (Kor.) »Berlingske Ti-dende« javlja iz Stockholma: Švedski parnik »Stockhohn«, ki je dospel iz Amerike in so ga več tednov zadrževali v Liverpoolu, je včeraj dospel v Ootheborg. Na Angleškem je moral pustiti 900 ton svinca, ki je bil določen za švedsko vlado, in 300 ton usnja, ki je bilo določeno za švedsko vojaško upravo.
Norveško-nemška trgovina.
KODANJ, 26. (Kor.) »Berlingske Ti-dende« javlja iz Bergena: Od pomladi sem se je pomorska trgovina z Nemčijo, ki je bila od začetka vojne skoraj popolnoma prekinjena, zopet bistveno zboljšala. Trgovinske ladje prihajajo sedaj zopet pogosteje do norveške obali. Tudi trgovina po suhem se je znatno zboljšala: posebno se v precejšnji meri zopet uvažajo stroji in drugi industrijski proizvodi.
PODLISTEK
Mučeniki srca
Iz madjarščine M. Jokai-a.
Kavno so rričele poletne počitnice. -Slikarska šola je bila prazna in potova! sem poljubno sem in tja, ter polnil svojo mapo s skicami. Koliko sem hotel delati v prihodnji sezoni!
Povrnivši se domov, sem takoj prise-del k svoji slikarski mizi, toda opazil sem, da mi delo ne gre od rok. Tisti dve prazni stolici tam ste mi kvarili razpoloženje. — Tistih, ki sem jih navadno gledal, ni bilo več. Ne Estc, ne Bandija!
Minula sta dva meseca, odkar sta odšla in nobeden njiju mi ni še poslal nikake vesti. Bzndiju se nisem čudil, kajti vedel sem. v koliko kazen je umetniku pisanje.
predlogo vojnega odseka, po katerem naj se v izrednem proračunu za čas od 1. ju-ija 1916 pa do 30. seDtembra 1917 dovoli za armado 13,989.000 kron, za mornarico pa 2,264.000 kron._
Nizozemski protest proti Angleški.
HAAG, 26. (Kor.) Na številno obiskanem zborovanju nizozemskih ribiških interesentov je sporočil predsednik Mit, da je nizozemska vlada najkrepkeje protestirala proti poseganju Angleške v nizozemsko ribištvo.
Odlikovanje nadvojvode.
DUNAJ, 27. (Kor.) Cesar je ukazal, da se poročniku nadvojvodi Albrehtu Francu, pri 1. polku tirolskih cesarskih lovcev, za njegovo hrabro vedenje in izborno službovanje pred sovražnikom izreče Najvišje pohvalno priznanje.
Članicć ruskega Rdečega križa pri cesarju.
DUNAJ, 27. (Kor.) Njegovo Veličanstvo cesar je opoldne sprejel pred kratkim semkaj dospele štiri dame ruskega Rdečega križa in danske gospode, ki jih spremljajo.
Ali Esta bi mi že bila lahko sporočila, kako jej gre.
Vzel sem nje skice in študije, ter jih opazoval. Pri tem sem videl, kako nje fina roka drsa i>o papirju in kako briše s prstom črte, ki jej niso ugajale. Sedaj izdeluje najbrže inesto tega — maslo.
Bandi bo vendar moral po treh mesecih sporočiti, kje se nahaja, da mu bom mogel poslati štipendij.
Nisem se varal. Mojega godu dan, ki je bil začetkom septembra, sem dobil iz Mo-nakovega poštni paket, ki je vseboval
oljnato sliko.	. .
Pri sliki je bila le vizitmca z imenom in naslovom Bandija in črkama: p. c. Ali je bilo nepoznavanje navadnih francoskih črk, da je dečko p. f. Zamenjal s p. c., ali se je hotel pošaliti zmenoj? Slika je dala odgovor.
Predstavljala je kurji dvor z ograjo iz staketov (zabitih kolov) v ozadju in skozi
latve ograje so gosi in race molele svoje glave. Spredaj, na neki vreči, je sedela dekla, v pisanem krilu s kockasto ruto na glavi, držeč med kolenama gos. Z eno roko jej je odpirala kljun, z drugo jej je tlačila vanj koruzo.
Dekla je imela natančne poteze Este.
Esta, ki krmi gos!
Kruto zasmehovanje!
Torej jo je še ljubil, ker se je srdil nanjo
Sliko sem položil na Estino slikarsko stojalo, jo pokril s platneno ruto, da ne bi se razveseljevale na njej objestne oči.
Sicer pa me je slučaj skoro ločil tudi oc veselega krdela. Dobil sem influenco in sem moral ostati v postelji. Vsled tega sem opustil svojo slikarsko šolo. Ni dosti manjkalo, da nisem odšel za vedno, kajt zdravnik mi je rekel kasneje, da sem pri tem prestal tudi vnetje prsne mrene.
Kakor sem si tratil čas do konca leta, je bilo zelo neprijetno. Pozneje mi je zdrav
Položaj.
27. julija.
Nihče se menda ne čudi, da se ravno sedaj oglašajo glasovi od raznih strani, ki ugibljejo, je-li se je nadejati pogajanj za sklep miru v doglednem času? Dve leti traja že to krvavo klanje, dve leti že morajo narodi vojskujočih držav doprinašati največje žrtve v krvi in imetju in moralič-nem trpljenju. Dve leti trpljenja — to je dolga doba, tako dolga, da je naravno, da si vsakdo želi — kon^a:
dejstva, danes ne moremo še misliti. Zato nam je v dolžnost: vztrajanje, samozau-panje, boj. Motijo sc tisti, ki mislijo, »da je ogrski narod narod breznaden, obupan, da se čuti premaganega in da misli na izdajstvo. t Grof Audrassy se zaveda sicer, da bo človeštvo blagoslavljalo tistega, ki vzpostavi mir. da bo veliki mož prihodnje dobe tisti, ki odreši svet iz sedanjega trp-jenja, ali ta hoj treba izvojevati do konca, do dneva pametnega miru. Dotlej se ločejo bojevati tudi Ogri, kajti posledice bi bile strašne, ako bi bili premagani. »Naša narodna ekzistenca — tako zaključuje Andrassy — zahteva gospodovalno od nas: vztrajanja.«
»Agrainer Tagblattu« se dozdeva v njegovih situvacijskih poročilih, da sc vojskujoče države bližajo višku svoje možnosti — sedaj da je prišel največji napor moči v tej vojni! To bi bilo nekako v soglasju z gori omenjeno domnevo v ruskem listu. Tudi zagrebški list meni, da se mora vojna najprej končati na bojišču s končno odločitvijo. Potem še le pridejo diplomatje do besede. Na tem ne morejo nič izpremeniti zamenjavanja državnikov v poedinih državah, doklei se ne zjasni situvacija na bojiščih.
Kakor smo rekli uvodoma: o možnosti bližnjega miru so pri nas mnenja navzkrižna; eni je ne izključujejo, drugi ne morejo verovati; ali, kraj vsega tega je naše trdno uverjenje, da vsi žele povrnitve miru __ seveda miru, kakršnega zahteva grof Aridrassy: pametnega miru!____
A človeška narav je že taka, da imamo radi na jeziku, kar je v srcu, da radi vojne, marveč le prisiljeni po je ob dveletnici vojne ugibanje o možnostih miru povsem naraven pojav.
Pri tem pa je tako, kakor navadno, kadar ljudje nimajo zanesljive podlage, na katero bi mogli opreti svoje mnenje. Ugibljejo, kombinirajo in gredo s svojimi mnenji navzkriž. Nekaterniki hočejo ravno sedaj videti znakov, ki kažejo na to, da se tragedija bliža koncu. Neki ruski list n. pr. je uverjen, da že mesec avgust prinese velike dogodke — odločitev na to ali ono stran; kar bo sledilo še potem, da bodo le priprave za bodoči mir. Kot tak, dobre nade vzbujajoč pojav, bi bilo n. pr. na-glašanje v graški »Tagesposti«, — glej včerajšnjo »Edinost« da si Rusija ne izposodi hkrati tistih 15 milijard, marveč da jih bo jemala po potrebi z angleškega francoskega trga. Če se konča vojna že v treh mesecih, se porabi ostanek v druge namene! Seveda zaključuje avtor s konstatacijo, da pri sovražnikih ni še pripravljenosti za mir in zato da centralni vlasti ne smete opešati v svojih naborih.
Iz *Tagespoštinih« izvajanj zveni sicer nekoliko optimizma, ki pa izzveneva zopet — pesimistično. Slično zveni tudi članek, ki ga je priobčil te dni grof Julij An-drasssy v dunajski »Neue Freie Presse«: želi miru in napoveduje — nadaljevanje vojne. Pri tem moramo imeti na umu, da grof Andrassy ni politik povprečne mere, marveč je važen komponent madjarske politike. Bil je že minister. Sedaj je med voditelji opozicije, toda tistega nje dela, ki je z grofom Tiszo klenil tisti znani pakt : je torej komponent oficijelne vladne politike, radi česar ima njegova beseda svojo težo. Vzrok vojne vidi grof Andrassy v tem, da ste bili centralni vlasti premočni
nik diktiral arest v sobi s poojstritvijo kazni, da sern moral noč in dan nositi na sebi Jagrovo srajco. Ni mi bilo dovoljeno
hoditi na zrak.
Zrak? Ali se to sploh more imenovati zrak? O, ti lepa Pešta! Imaš krasne palače, mostove, gledališča, umetniške razstave, ali — zraka nimaš. Po zimi leži na tebi megla kot morsko blato, le vrhovi stolpov gledajo črez.
Tako se n sedel v svoji sobi.
Jako zabavno je, če ti med boleznijo diktirajo v porcijah. Vsako opoldne mi je sluga polagal poleg krožnika vizitke, ki so mu jih izročali obiskovalci. Zdravnik mu je strogo prepovedal, puščati koga k meni.
VII.
Nekega predpoldne mi je vendar prinesel karto, na kateri sem strmeč čital ime »Stella«, toda brez nadaljnjega predikata-
Pol leta je nisem videl Velel sem, naj jo puste notri.
rgzhs politične mti
Prof. Stengel dementira. Dunajska »Zeit« je prejela iz Frankobroda naslednjo brzojavko, oddano v Frankobrodu 26. t. m.: »Frankfurter Zeitung« piše: »V večernem listu 20. t. m. smo sporočili po listu »Basler Nachrichten«, kaj je profesor pl. Stengel odgovoril na vprašanje »Anti-Orlog-Raada«. Sedaj nam piše prof. pl. Stengel: »Ker od Anti-Orlog-Raaoa nikdar nisem prejel takega vprašanja m zato tudi nisem mogel odgovoriti nanje, je vse skupaj naravnost grozovita zloraba mejega imena, proti kateri moram odločno protestirati.« Misliti se ie smelo, da je vest resnična, ker so »Basler Nachrichten« resen list; toda očividno so bile prevarane po sleparstvu. Pripombe, ki smo jih dodeli oni vesti, so sedaj seveda brezpredmetne, in veseli nas, da moremo reči, da one iziave niso izšle z nemške strani. Sedaj bodo morale povedati Basler Nachrichtenkako so prišle do one vesti.« Tako »Frankfurter Zeitung«. — Stvar se je torej »rešila« še precej hitro, vendar p i ne tako hitro, da bi bil popolnoma izključen ves dvom. Da je prof. pl. Stengel potreboval šest dni za svoj de-menti, ie vendar malo čudno, posebno ker so »Basler Nachrichten« list, ki je gotovo znan tudi v Monakovem, bivališču prof. pl. Stengla, in so v Monakovem pač istočasno ali še prej izvedeli za ono vest kot v Frankobrodu. Da ob taki »zlorabi svojega imena« človek šele po par dneh sede za pisalno mizo in piše pismo, je pač tudi menda >»profesorska politika«, kakor ie rekla »Zeit«, kajti vsak drugi bi tekel na brzojavni urad in brzojavno protestiral, ne pa čakal, da se ves svet zgraža nekaj dni nad »krono stvarstva«. V ostalem je pa precej vseeno, ali je stvar pisal profesor pl. Stengel ali kdo drug; v načelu to ne izpreminja ničesar.
Resnica o Battistiju. »Neue Tiroler Stiinmen« javljajo: Ker hočejo Italijani dr. Battistija napraviti za narodnega junaka, je pričakovati, da nastanejo o njem, razne pravljice. Zaradi zgodovinske resnice torej ugotovljamo naslednja dejstva, ki temelje na popolnoma zanesljivih, iz južnih Tirolov izvirajočih sporočil; Pr. Battisti je bil ujet 9. julija v bojih na hribu Monte Corrio, visokem 1765 metrov, severno Angiicbenija v Arški dolini (Vallar-sa), ki jih je avstrijski generalni štab omenjal v poročilu, izdanem 10. julija. V Italiji izpočetka niso hoteli verjeli, da je dr. Battisti prišel neranjen, da je sploh živ prišel v sovražne roke. Dejstvo je, da je bil ujet popolnoma neranjen; oborožen je
Ob njenem vstopu sem se prestrašil —• tako se jc izpremenila. Bleda, suha, z modrikastimi ustnicami in globoko udrti-ini očmi jo stala pred mano.
Poskočil sem s stolice v vis in jej hitel naproti.
»Ali si ti, Esta?«
»Da, ja*.; sem.«
»Ali se nisi omožila?«
»Ne, sein še dekle, mrtvec sem, vstal iz groba.«
»Kako prihajaš semkaj?«
»Kakor kdo, ki na širokem svetu ni zanj nobenega prostora, razun — tu.« Po kratki pavzi je dostavila »morda«.
Kako žalostno je zvenel ta »morda«.
»Prav gotovo«, sem odvrnil ter jo spro-vel do ene stolic. Sedla je — bila je tako trudna.
»Kaj se je vendar zgodilo s tabo, odkar
te nisem videl?«	, . .
(Dalje.)
^rrstj fl.
„EDINOST- štev. 268.
V Trstu, dne 28. ju-ija 1916.
bil z revolverjem. Ujetju se ni ustavljal, nI poizkušal uporabiti orožja proti svojim) nasprotnikom, kar bi mu tudi ne bilo nič koristilo, in ga tudi ne morda obrniti proti sebi, temveč je na tozadeven poziv enostavno odložil revolver. Če bi bil Battisti v boju, ki je bil za njegov oddelek že brez upa, hotel iskati sinrt, jo bi bil lahko našei, kajti deželni strelci so oddelek, ko so ga otkoiili, obmetavali z ročnimi granatami, pri čemer je padlo veliko Italijanov. D očim je dr. Pilzi pri prvem zasliša-vanju navedel napačno ime, Brusarrosto, se Battisti ni poizkušal potajevati. Odvedli so ga najprej v Aldeno. Ko je eskorta prišla ž njim v Trento, je sedel uklenjen na lestvenem vozu. Poleg njega sta sedela dva vojaka z nasajenima bajonetoma. Tako so korakali tudi pred vozom. Poleg voza je jahal častnik, ki je vodil eskorto. Temu prvemu vozu je sledil drugi s Filzi-jem. Battisti je bil oblečen v uniformo nadporoenika (tenente) in si je prizadeval, da bi ob prihodu v Trento kazal ravnodušnost. •	^
Municija za Romunsko. Iz Berolina poročajo: »Berliner Tageblatt« poroča: Sedaj je gotova stvar, da je prišel iz Rusije na Romunsko prvi vlak z municijo in je pripravljen v Jassyju za nadaljni transport. Ta prvi vlak z artiljerijskim materijalom, ki je baje že od oktobra lanjskega leta sem ležal v Arhangelskem, namenjen za Romunsko, sta spremljala francoski stotnik Vegneau in ruski major Korikov. Če se hoče dospetje prvega municijskega vlaka presojati glede na njegov politični pomen, je treba pomisliti, da gre tu za municijo, ki se jo je Rusija dolgo časa upirala dostaviti Romunski. Opraviti imamo torej tu z znakom nadaljneea sporazuma Romunske s četverozavezo. Tudi če se naj pomen tega znaka ne precenjuje, ker ostaja odločilni moment slej ko prej militarični položaj, nam vendar kaže, da so zadnji dogovori ministrskega predsednika Bratiana s poslaniki četveroza-veze, v katerih je bila v ostale^ glavna oseba ruski poslanik Poklevski-Koziel. dočim so poslaniki Francoske, Angleške in Italije tvorili le pritrjevahii zbor, brez dvoma dosegli neke uspehe. Bratianu je zahteval, naj mu pokaže četverozaveza, da v resnici more Romunski dobavljati municijo in da obstoji prosta pot za take j dobave. Četverozaveza meni, da je sedaj docrinesia ta dokaz. Potemtakem je torej j več kot verjetno, da bodo — vedno pod pogojem, da se militarični položaj primerno razvija — temu prvemu sporazumu sledili nadaljni dogovori.
Turško posojilo v Nemčiji. Carigrajski uradni list objavlja zakonsko odredbo, ki pooblašča vlado, da sklene v Nemčiji predujem v znesku 2,359.000 funtov (okoli 52 milijonov), s čimer naj bi znesek tretjega predujma narastel na 9,599.000 funtov (okoli 212 milijonov kron, če se računa turški funt v zlatu na 22 K). Protivrednost tega novega predujma založi nemška vlada v nemških zakladnicah, proti katerim bo turška vlada v znesku, ki ga bo smatrala za potrebnega, pod istimi pogoji kot pri prejšnjih predujmih mogla izdati blagsinišnice.
C. kr. namestništveni svetnik razglaša: Vsled ministrskega naročila se še enkrat objavlja, da se prošnje za oprostitev črnovojniške službe nikakor ne smejo dostavljati kar naravnost vojaškim osrednjim uradom (c. in kr. vojnemu ministrstvu oziroma c. kr. ministrstvu za deželno brambo), temuč se morajo vlagati vselej pri c. kr. namestništvenem svetniku.
Imenovanim osrednjim vojaškim uradom neposredno doposlane prošnje, se odslej ne bodo upoštevale. Trst, 27. julija 1916.
Schneider 1. r.
DOMEf mStl.
Odlikovanja. Cesar je podelil v priznanje izbornega službovanja oziroma hrabrega in požrtvovalnega delovanja pred sovražnikom tržaškemu policijskemu predsedniku, majorju v p., dr. Alfredu Manussiju p!. Montesolskemu, vojno dekoracijo h konturskemu križcu Fran Josipo-vega reda, predsednici ženskega pomožnega društva Rdečega križa v Gorici, grofici Pavlini Thurn - Valsassinsski viteški križec Fran Josipovega reda z vojno dekoracijo, ravno tako voditelju sežanskega okrajnega glavarstva, namestništvenc-mu tajniku, dr. Franu Vičku, ter zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje pri armadi na bojišču službujočemu policijskemu pisarniškemu oficijalu Franu Logarju. — Radi izkazane hrabrosti pred sovražnikom je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda rodoljub s Prošeka, Ivan Kocbek, rez. narednik 5. dom. pešpolka.
Nove vojne kuhinje v Trstu si je včeraj ogledal namestnik baron Fries-Skene, se preprič« I o njih smotreni uredbi in kakovosti jedi, se izrazil jako priznavalno o vsem, kar se je storilo doslej in obljubil svojo najkrepkejšo podporo za razširjenje te akcije.
Tretji kor. Ka?nor ga pošiljajo na obrambo domovine, se ta kor odlikuje. Tako je bilo v tej vojni na vseh bojiščih. Posebno tudi poročila poveljstva zadnjih dni o bojih na tirolskem bojišču so polna hvale o junaštvu lega kora. Pred nekoliko dnevi je poročilo naglašalo, da so se posebno odlikovali oddelki pešpolka Št. 17 in 7. lovski bataljon. Tudi 27. domobranskemu polku so izrekala že uradna poročila naj-laskavejo pohvalo. — Ta kor imenujejo včasih poročila tudi »graški kor«. To pa Je vsled običaja, da se kori označajo z mestom, kjer imajo korna poveljstva svoj
t__________• , ara moremo
reči, da so čete III. kora po veliki večini sinovi slovenskih dežel. Slava teh čet je slava slovenskega naroda. Čine teh čet je pisati na dobro temu narodu, ki je vzgojil in dal državi take branitelje — take priče o zvestobi, udanosti in požrtvovalnosti za domovino. Konstatirati je treba to zopet in zopet, ker morajo pred takimi čini, priznanimi in proslavljenimi od avtoritativne strani, utihniti vsi zlohotni glasovi, ki so pred to vojno hoteli metati črno senco na pošteno slovensko ime.
Organizacija vojnih oskrbnic za Trst (mesto) in okolico odpošlje v Ankaran II. skupino (100) vojniških sirot in sicer I. oddelek (50 sirot) 16. avgusta in II. oddelek (50) 17. avgusta. Tudi ti otroci ostanejo v Ankaranu 3 tedne. Matere ali njih namestnice naj se prijavijo z otroki v dnevih: petek 28., soboto 29. in ponedeljek 31. julija od 6 do 7V2 pop. v društvenem uradu, ulica S. Lazzaro 141. Prinesti morajo s seboj zdravniško spričevalo, krstni list, oziroma zadnje šolsko spričevalo in kaJcšno uradno potrdilo očetove smrti, oziroma invalidnosti ali pogrešanja. Sprejemajo se otroci od 6 do 12 leta in sicer v prvi vrsti sirote padlih ali pogrešanih.
Iz učiteljskih krogov. Čuden slučaj usode. Pred seboj imam dobro uspelo fotografijo. Velika skupina: »Učiteljstvo slo^ venskih šol Trsta in okolice o priliki u-radne okrajne konference dne 7. jan. 1913.
v verdelski šoli.« Sami znani obrazi.....
Stoj! Glej — groza — v prvi vrsti zgoraj: Prav tik drug drugega prav po vrsti: Rado Meršek, Julijan Gerdol, Rudolf Čuk! Tako jih je razpostavila onega dne spretna roka fotografa Jerkiča, ker je tako ugajalo njegovemu okusu ... Danes
je tužen pogled na to skupino----Prav
po vrsti: Meršek prvi, Gerdol drugi, Čuk tretji! Imena vseh treh se danes bliščijo v zlati knjigi naših junakov, ki so dali za domovino vse, — dali so življenje! Slava i njihovemu spominu!!
Tržaško državno ljudsko in meščansko šolstvo. V nedeljskem uradnem »Osserva-toru« smo čitali nekoliko statističnih podatkov o državni dekliški ljudski in meščanski šoli v ul. San Giorgio in državni deški ljudski in meščanski šoli v ulici Sanita. — Ker nam omenjeni šoli niste doposlali svojih letnih poročil, smo torej navezani le na poročili v omenjenem listu, iz katerih posnemamo naslednje podatke. Učni jezik je na obeh zavodih seveda nemški. Na dekliški šoli se je vpisalo ob začetku leta 1046 učenk, ob koncu leta jih je bilo še 1004. Po narodnosti jih je bilo 257 Nemk, 443 Italijank, 299 Slovenk m 5 drugih narodnosti: po veri 970 katoliške, 13 protestantske, 2 an-j glikanske, 7 pravoslavne in 12 židovske vere. Poročilo o deški šoli navaja ob koncu leta 880 učencev. Trije meščanski, razredi zavoda se nahajajo v ul. sv. Frančiška, en liudsko-šolski razred pa v ul. Edmondo de Amicis št. 6. Podatkov o narodnosti učencev poročilo ne navaja. — Pravi pa, da sta temu zavodu priključena otroški vrtec in nemško deško zavetišče. Oba zavoda se nahajata v ulici sv. Vit z in sta bila ustanovljena oba tekom letošnje- j ga šolskega leta po krepki pomoči eksce-lence gospoda namestnika. Oba zavoda; sta prenapolnjena. — Kakor smo že rekli, žal, poročilo deške šole ne navaja narod-, nosi i učencev, kajti tako bi imeli zopet najlepši dokaz, kako nujno potrebno je razširjenje slovenskega šolstva v Trstu.' Naše CX šole so polne, prenapolnjene, na nemških državnih šolah je vsa sila naših■ otrok, koliko jih je po drugih nesloven- j skih šolah; kam z vso to deco, kje naj do- j bi izobrazbe v svojem materinem jeziku, \ kakor bi jo morala imeti po naših državnih osnovnih zakonih? Prepričani smo, da je najmanje 1000 slovenskih otrok v neslo-j venskih šolah in to saino zato, ker ni primernih slovenskih šol, število, ki naravnost vpije po pravični ureditvi šolskega vprašanja v Trstu. Gospoda namestnika poznamo kot resničnega prijatelja šole in šolske dece, in to je tudi pokazal s svojim prizadevanjem, da sta se državni deški šoli priključila nemški otroški vrtec in nemško deško zabavišče. Gospodu namestniku so tudi dobro znane vse naj-upravičenejše naše slovenske šolske zahteve, in zato tudi trdno pričakujemo, da se s pomočjo gospoda namestnika smemo za pričetek prihodnjega šolskega leta nadejati temeljite izpremembe glede našega šolstva. Obenem pričakujemo, da se gospod nan estnik zavzame tudi za našo deco kot tako, kateri moramo sami z onim, kar si odtrgamo od svojih lastnih ust, vzdrževati otroške vrtce, ne da bi mogli sploh misliti na kaka zavetišča, »rikre-atorije«, kakor lih je vse polno za deco druge narodnosti, in dobiva deea tamkaj poleg razvedrila tudi obleko, obutev in še toliko drugega. Lahko rečemo, da je najmanje 90 odstotkov očetov naše slovenske dece v službi domovine, na vseh mogočih bojiščih, in ta naša slovenska deca je v največji večini ubožna, vsled vojnih razmer tako ubožna, da jej je košček kruha največja slaščica in nova obleka sploh nepoznan vesel dogodek. Gospod namestnik, ne pravimo, da je Vaša dolžnost, da posvečate svojo skrb tudi tej naši ubogi deci, pravimo pa, da je ta naša deca nujno potrebna vsaj enake podpore iz državnih in občinskih sredstev, kot jo uživa deca naših soobčanov drugih narodnosti, in to tem gotoveje, ker je deca tistega slovenskega nareda, kateremu ste poleg drugih tudi Vi sam tolikokrat z največjim zado-
voljstvom priznal v vseh okoliščinah neomajno zvestobo in vdanost do domovine in cesarja!
Umrl je minuli teden v Puli črnovojnik Miloš Cjač, posestnik pri Sv. M. M. Spodnji. Zapustil je vdovo 9 4 otroki. Njegovega pogreba so se udeležili vsi bližnji okoličani, nahajajoči se v Puli. Ml Magdalen-čani pa ga bomo težko pogrešali, ker videli smo ga pri vsakem narodnem delu. Lahka mu bodi zemlja, kjer počiva.
Iz italijanskega ujetništva pošilja pozdrave tržaškim in goriškim Slovencem četovodja Ivan Tinta. Ranjen je bil težko dne 15. maja pri Tržiču. Nahaja se v bolnišnici v Florenci, sezione Fiesole.
Mestna zastavljalnica V soboto, 29. t. m., se bodo od 9 dop. do 3 pop. prodajali na javni dražbi nedragoceni predmeti, zastavljeni meseca aprila leta 1915. na svet-lomodre listke serije 137 in sicer od štev. 211.000 do št. 212.000.
Na shodu tržaških hotelirjev in gostilničarjev, ki se je vršil 25. t. m. pod okriljem gostilničarske zadruge, so se dolo^ čile maksimalne cene za jedi, ki se oddajajo v gostilniških prostorih. Namestništveni svetnik je z ozirom na to, da je v smislu § 51. obrtnega reda določevanje maksimalnih cen, pridržano edino le deželni politični oblasti, razveljavil zgoraj omenjeni sklep v smislu § 127. obrt. reda, ker je omenjeni shod prekoračil žnjim svoj delokrog, in odredil takojšnje suspendiranje sklepa.
DAROVI.
Na inicijativo pridnega dečka Vladka Martelanca so priredili njegovi prijatelji in prijateljice par iger, deklamacij, pesmi v prid vojniškim sirotam. Nabralo se je 20 K. Režiserka je bila Olga Ponikvarje-va, impresarij in primadona pa Solza Germkova. Vsotica se izroči tretji predsednici g. A. Slavikovi.
Moški podr. družbe sv. C. M. je daroval g. A. Ferfolja K 6 ob priliki srečnega slučaja, ga. Blažič Marija K 4. Denar v T. O. Z.
Popravljamo. — Ime gospice, ki je kot CM dar v proslavo narodnega praznika, godu sv. Cirila in Metoda, nabrala med gosti v »Balkanu« K 230, se glasi pravil-no — Fanika Karu._
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte* Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
nfnlAmfPrVnn učiteljica podačuje z gotovim f
IIipiUIIlliUI1I1 uspehom cu svojem domu male ■
in odrasle ▼ slovenskem in nemškem jeziku. Tudi one, ki govore samo ital'jansko. Za vsako uro od 20 vinarjev do 1 K po dogovoru. Naslov : Privatna učiteljica, ulica Farneto 46, pritličje, pri gospej Berquier, Trst.	10 i)
llflrta* Elitni? ubiralglasovirjev, Trst, ul VIluUl niipil Ugo Foscolo št. 16, II. nad. se priporoča slav. občinstvu. .1010		
Kupujem Pnhaj&m tudi		cunje, volao, bombaž, volnena pokrivala, pletenino, žaklje in kovino, na dom. Via Boschetto 18. 507
Vsakovrstne as 4fsf.tebel-		
Tw4fl?lfiw ttfftfflrn kupuje volno, volnene lUlliilU ivrunu maje. stare obleke in bombaž po K 5, 6, 7 kg. Via Salice št. 7. 500		
Čokolada, na debelo in Trst. Corso Št		biškoti Turul. Koestling Zwiback, slaščice, malinovec itd. se proda na drobno. ,Regno di cioccolata" . 39. " 460
Odda	se meblirana soba. Prost vhod. —■. Ulica Commerciale št. 14 vr. 3. 10 ;6	
Kupujem		železo, kovino, staro volno in cuaje Cerneka, via deirOlmo St. 4. 457
od 56 1 naprej, suhe hruške od 5 kg na-vrelecnamiznoiD
z
A. u»uix p
zaračuna in se nazaj vzame. Sprejmem tudi steklenice in sode v polnitev in protiračun. Žel. post. Spodnjidravograd.	458
Vino In sodni most
prej in nori ,3ilvaa vi dravilno kislo vodo razpošilja po povzetju . OSET p. GUŠTANJ, KOROŠKO. Posodo se
Mljifftinlfl izvršuje vsako delo točno in ele-
liUuIjlIKlJIl gantoo po zmerni ceni. — Ulica Aleardi 493, vrata 8, Pendice Scoroola.	518
Hilftlifom CUDje» volno, boipbaž, volnena in IVU|f UJISI1I vatirana pokrivala in volnene pletene srajce Prihajam tudi na dom. Zaloga Settefontane štev. 45.	446
FOtOgNlf Anton J>rJc'^_P0S^uj®.2OP9t.T svojem
štev. 10.
ateljeju v Trstu, Via deli« Poste
246$
sma-međ
je najcenejša in najboljša jed z kruhom.
Ceneno, izborno, okusno hranilo je Sida-med, napravljen iz umetnega medu. Med je bil dosedaj predrag, sedaj je lahko v vsaki hiši vedno v zalogi in se uživa lahko vsaki dan, osobito kot maža za kruh mesto dragega surovega masla, s čimer se doseže jako znaten prihranek. Nadomešča mnoga druga, draga jedila. — l zavojček velja 35 vinarjev. Ena sama poskušnja Vas bo o tem prepričala — Dobiva se .pri razpofiiljalnic Josip Berdajs. Ljubljana, Zeljarska ulica Stev. 12. Pošilja se najmanj 6 zavojčkov za K 2.— po povzetju ali če se pošlje denar naprej.
Za trgovce popust.
ca^sa
Kmečka posoli!, in hranilnica pri Sv. Anionu
regiatrovana zadruga z neomejeno zave/o
bode imela svoj
šivilia, ki zna Šivati, vezati in krojiti obleke za gosj e in otroke, se priporoča za delo na domu. Ulica Picardi 2, I nad-
Spretna
vr. št 5.
1004
fnirlfd vsake vrste kupuje prva slovenska trgo-feUulJ" vina, Jakob Margon, Trst. ulica Poll-tario 21 (pri mestni bolnišnici).	450
MAL! OdLASI.
finlusčje zanimanje
p krasnimi slikami opremljena knjiga Slorenische Kr egs u. Soldatenlieder", za katero se zanimajo najvišji kiogi, kateri so se najpohvainejše izrekli o njej Ta krasna knjiga ne bi smela manjkati v nobeni biblioteki slovenskega izobraženca. Dobiva se v knjigarni J. Štoka,'Yia Moliao piccolo 19.— P štna naročila se točno izvršujejo.	461
fia de&elo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne avetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, roboi, mrežice za brkt, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI. ulica S. NUsolo štev. 19.	62
Invaliden Tržačan plača po dnevni ceni volno. pokrivala, volneno pletenino, staro perilo, bombaž po K 3, 4, 5, 6, 7 (po vrednosti). — Trst, Campo S. Giacomo 1.
Oglasi, osmrtnice* zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se ooši-liaio na »Inseratnl oddelek Edinosti« —
v nedeljo, dne 6. avgusta 1916. ob S pop.
v zadružni uradnici pri Sv. Antonu.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računov in bilance za upravno leto 1915.
4.	Čitanje revizijskega poročila.
6. Volitev nadzorstva.
6. Slučajnost.
Ako ne bode ob 5 uri pop. navzočih zadostno število članov, vršil se bode občni zbor pol ure pozneje ne glede na število navzočih.
Na obilno udeležbo vabi uljudno
Načelstvo.
Išče se
V«	c ®»
U
slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen. Plača letnih 1200 K in 16 K mesečne stanarine. Nastop službe takoj.
župsnstflo občine Mlmz Istra
dne 24. julija 1916.
Josip SienMsr
r pravi teli.
Danes dan pro
M. WESESS -
CORSO 7-9