178. štev. V Ljubljani, torek 27. julija 1920. Poštnina plačana v gotovini. [. leto. Za Ameriko celoletno 8 dolar, polletno . 4 dolarja četrtletno... 2 dolarja Velja v l jubi jant in po pošti: celo leto fol leta '■i- i3$p K 240-— 120 — Novi naročniki naj poSiljajO naročnino 00 nakaznici. četrt leta u mesec PO Za inozemstvo: celo leto ... K 400'— pol leta. . . . p 200'— četrt leta ...» 100 — ta mesec .. 35-— Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44* - Izhaja vsak dan zjutraj, Fosemezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj prilozf c,. vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankiraio. Rokopisi se nc vračajo. SSZSSZSS: Grki zavzeli Odrin. LDU. London. 24. julija. Carigraj ski dopisnik lista »Dadv Express« javlja: V okolici Odrina se nadaljuje bitka. Odpor Turkov v Vzhodni Trači! le bil hitro zlomien. Grki nameravalo s svoimi četami obkoliti Die-fars. ki leži med Odrinom in Kirki-lisse. Grško topništvo ie razbilo turske utrbe ob Marici. Berlin. 26. luliia. (Izvirno poročilo.) Londonski Reuterjev urad poroča: Grške čete so zasedle Odrin. Turški povelinik Diafar paša se umika s turško armado v smeri na Kir-kilise. V orihodniih dneh pride v Odrin grški kralj. Izpraznitev Radgone. LDU Ljubljana. 26. luliia. Dopisni urad deželne vlade za Slovenilo poroča uradno: Z ozirom na to. da so naše obla-sti definitivno prevzele Aoaško kotlino v svoio upravo in ker ie avstriiska vlada podala eleae tranzitnega prometa skozi Radgono zadovoliuiočo iziavo. ie deželna vlada odredila, da se Radgon^. in oni del radgonskega okraja na levem bregu Mure. ki ie bil dosedai do našem vo-laštvu zaseden, izprazni. Evakuacija »e bila danes o poldvanaistih po civilnih oblastih in voiašfvu izvršena. Avstrijsko uradno poročilo. Dunai. 26. luliia. (Izvirno poročilo.) Li^ti poročaio uradno: Šef antaro tine misije za izpraznitev Radgone iavlia. da so začele lugoslovanske čete in oblasti z evakuacijo-Radgone danes ziutral in da bo evakuacila opoldne končana. Še tekom današnjega dne začno v Radgoni poslovati nemške oblasti. NEMCI ZAŽIGAJO KOROŠKIM SLOVENCEM DOMOVE. Velikovec. 26. iuliia. (Izvirno poročilo). Sinoči okolu 10. ure zvečer ie izbruhnil pri nekem posestniku slovenske narodnsti v občini Vagenbere požar, ki ie uničil gospodarska oo-sloDia. živino in letino. Zažgali so Nemci iz maščevanja, ker ie bil do-tični kmet na protestnem shodu in nastopil proti odprtiu demarkacijske črte na Koroškem. Sokolska slavnost v Svetni vasi. Svetna vas. 25. iuliia 1920. (Izvirno poročilo.) Današnji sokolski tabor v Svetni vasi se ie razvil v veliko narodno slavie celega Roža. Po si-jainem spreiemu na kolodvoru se ta razvil impozanten sprevod skozi Kapljo in Svetno vas na telovadišče. Vkliub neugodnemu vremenu so se zbrale tisoč glave množice, da ob tci priliki vnovič pokažeio svojo nc-omaino volio vstraiati pri Jugoslaviji. Med slavnostjo so nastopili razni govorniki, med niimi tudi župnik dr. Arneic. ki le povdarial. da si pomi-šlia kot zaveden katoliški župnik na koroških tleh nastopiti tudi na sokolski slavnosti ker tukal. kier imamo skupnega nasprotnika, ie tudi naše delo skupno in skupen naš boi. Uspeli nastopi Sokolov in naraščala so oduševili vse gledalce. Pri odhodu sokolstva s Kraniskeea. so prirejali domačini gostom vnovič nad vse navdušene ovacije. POROČILO O SPLITSKIH DOGODKIH. Dunal. 26. iuliia. (Izvirno poročilo.) Iz Rima poročaio. da ie izročil ameriški zastopnik Under\vood zunanjemu ministru grofu Sforzi uradno poročilo admirala Andrevvsa o splitskih dogodkih. Korotan je govoril! BOLJŠEVIRI SE UMIKAJO. LDU. London. 24. julija. Po brezžičnem poročilu iz Moskve se rdeča armada do noveliu bollševiškega vrhovnega poveliništva umika. ITALIJANI NE ZAPUSTE KOROŠKE. Beliak. 26. iuliia 1920. (Izvirno poročilo.) Glasom senžermenske-po-godbe bi morali Italijani po 16. lulilu zapustiti Koroško. Nekai dni pred tem terminom so se sicer res začeli pripravljati na odhod, v zadnjih dneh pa so dobili celo majhno olačenie. 24. t. m ie odkorakala ena stotnija z godbo na čelu do bližine demarkacijske črte pri Maloščaji. Tudi v coni B ie italijanska vojaščina v bližini Rožeka. kier no noči stražiio most čez Dravo, in blizu Werenberga, kier so celo postavili nekai strojnic. Italijani razšir-laio govorice, da ostanejo na Koroškem do konca plebiscita, da branilo Nemce pred morebitnimi napadi s strani Jugoslovanov. PODPIS TURŠKE MIROVNE POGODBE. LDU. Pariz. 25. julija. Turška mirovna pogodba bo podpisana prihodnji teden v Sevresu. KONEC VOJNEGA STANJA Z AVSTRIJO. LDU. Beograd, 25. julija. Minister za zunanja dela ie obiavil. da se naše kraljestvo ne nahaia več v vojnem stanju z avstrijsko republiko. Mir so sklenili dne 16. Julija, ko le bila ratificirana saint-germanska mir. pogodba. Tako ie prenehalo vojno sta-nie med Beogradom in Dunajem, ki ie traialo dvanajst dni manj kot Šest let. (Od 15. jul. 1914 do starem koledarju do 15. iuliia 1920 po novem koledarju.) ROMUNSKI KRALJ PRIDE V BEOGRAD. LDU. Beograd, 25. iuliia. V tukat-šniih političnih krogih se doznava. da bo za nekai dni došel v Beograd romunski kralj Ferdinand v spremstvu nekaterili romunskih državnikov. — Njegov prihod se spravila v zvezo z najnovelšo vojaško akcijo boljševikov na romunski meii. KONEC NIK1TOVIH TOLOVAJEV V ČRNI GORI. LDU. Beograd. 25. julija. »Politika« le dobila iz Skadra naslednic poročilo: Velika tolovai. tolpa Nikito-vih pristašev, ki ie vznemirjala Črno goro. ie zbežala v Albanijo vsled energičnega zasledovanja naših cbla-sti. posebno pa ie vsled tega ker sc iim ie Dostavila no robu organizirana omladina in prebivalstvo samo. Na čelu toloi ie znani zlikovec Sfiva Raspopovič. ki ie plačan do itaiijnn ski vladi. V Draču so se vkrcali na iialijanski parnik »Epir«. ki iih je prepeljal v Gaeto v Italiji, kier se nahaja večie število Nikitovih najemnikov. ki iih namerava poslati ltaliia v Crno goro. kadar bo čas pripraven za to. 8 ponosno zavestjo svobodnih državljanov narodne, demokratične države je zažigalo koroško ljudstvo kresove, da proslavi spomin jugoslovanskih apostolov, obenem pa da pokaže vsemu svetu veselje nad svojim osvobojenjem. Ognjena mreža, ki je prepletala takrat naš Korotan daleč gori nad Celovec In Gosposveto, je pričala o zmagi In oznanjala o goreči ljubezni koroškega naroda do rodne grude. Z mirnim In lahkim srcem so pričakovali naši Korošci dneva plebiscita, ki naj pred celim svetom dokumentira njihovo ljubezen In njihovo voljo. Saj plebiscit bo po mnenju In uver-jenju vseh samo manifestacija, odločitev je že padla. Žele sl ga vsi le zato, da bi bil že vendar enkrat konec sedanjega mučnega provizorlja. V to mirno pričakovanje je kar nenadoma udarila vest, da zahtevajo Nemci odpravo demarkacijske črte med obema glasovalnima conama In da hoče antantlna glasovalna komisija tej zahtevi ugoditi. Ako se to zgodi, pomeni to Se enkratno dobo preizkušnje In trpljenja za slovensko Koroško. Naši ljudje naj bi morali zopet trpeti med seboj nemške in nemškutarske zločince, ki so jhn požigali lani domove, trpinčili In morili drage svojce. Zopet naj bodo Izpostavljeni njihovemu zasramovanju in posmehovanju. In Nemci naj poleg tega uživajo sadove naše blagoslovljene domovine, agitirajo v svoji coni z našo moko, našim mesom, nam pa pošiljajo v zameno svoj ničvreden denar. NI čuda, da so vzbudile te zlovešče vesti po celem slovenskem Korotanu samo nevoljo In ogorčenje. Ljudje nočejo Imeti nlkakega opravka več s svojimi nekdanjimi tlačitelji Ih strahovale!. Siti so jih še od prej, posebno pa iz dob3 lanskih divjaštev. Red ODPRTO PISMO DR. RYBARA TRŽAŠKIM LISTOM. Naš mirovni delegat dr. Rybar Je naslovil na uredništva trž. listov odprto pismo, v katerem spominja tržaške Italijane na dobo med vojno ko so bili Slovenci njihova edina opora. Vprašuje jih, kako sc strinjajo zadnja divjaštva z takratnimi zatrdili prijateljstva. VELIK POŽAR V BENETKAH. Benetke, 25. julija. Nocoj je izbruhnil v arsenalu požar, ki se je razširil na mestna dela San Marino in San Francesco. Mnogo družin je zbežalo na Riva degli Schiavonl. Mornarji, vojaki in ognjegasci so pomagali gasiti. In mir hočejo, nemški in nemškutarskl agitatorji In teroristi bi ogrožali oboje, če Hm antanta res odpre vrata v lepe naše pokrajine. Nemci vedo prav dobro, da na pošten In odkrit način ne dosežejo ničesar več. Slovenski Korošci jim nc pojdejo več na ilman-ce, vsa nemškutarska propaganda ne more ničesar več spremeniti. Ali Nemci imajo pred očmi Tešin. Ko so Poljaki tam videli, da L j Izpadel plebiscit neugodno za nje, so začeli sistematično povzročati nemire In Izgrede, da bi tako onemogočili nadaljno glasovanje. Antanta iim je res ustregla In ustavila plebiscit. Odločevala bo sedaj sama in Poljaki se nadejajo — kakor vse kaže upravičeno — da bo razsodil Pariz za nje bolj ugodno, kakor bi razsodilo ljudstvo. To bi hoteli tudi Nemci. Vedo prav dobro, da sc jim od ljudstva ni nadejati ničesar več, pa b! radi direktno intervencijo Pariza. To pa upajo doseči s tem, da povzročilo po naših pokrajinah nemire In izgrede, ki bi do vedli antanto do tega, da bi opustila plebiscit z Izgovorom, da je vsled nemirov nemogoč, potem pa bi prisodila če ne vse, pa vsaj lepo dele plebiscitnega ozemlja Nemcem. Koroško ljudstvo je v nedeljo pokazalo, da pozna nemške nakane in jih zato - -o odklanja. Drugod poročamo o sijajnih narodnih manifestacijah v Borovljah, Svetni vasi in Velikovcu. Mnogo taborov je že videla Koroško, nedeljski so prekosil! vse. Tem pomembnejši so, ker so bili na njih sami domačini, ki so se zbrali na kratek poziv, izdan komaj sredi preteklega tedna. Ta shode naj bi sl ogledala plebiscitna komisija, poslušala mnenje teh tlsočev,' pa bi spoznala, da jo ves trud nepotreben da je plebiscit že Izvršen... ium mmmm INTERPELACIJA GLEDE ITALIJANSKIH | IZGREDOV. j Klub poslancev iz zasedenega ozemlja je izročil min. predsedniku spomenico o italijanskih barbarstvih v Trstu, Pulju, Reki itd. Spomenica zahteva, naj se naša država posluži svojih pravic, ki jih ima kot zavezniška država ter zahteva od antante polno odškodnino in obenem nadomestilo italijanskih čet po medzavezniških. ŽETEV V VOJVODINI. LDU Beograd, 25. Julija. Letošnja žetev v Vojvodini bo po vesteh, ki prihajajo, zelo dobra. Računajo, da sc bo pridelalo okoli 110.000 vagonov žita. Za domačo potrebo bi zadostovalo 32.000 vagonov žita, tako da bi bilo za izvoz na razpolago okoli 80.000 vagonov žita. Zahtevajte Jugoslavijo* v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah!! M. Zčvaco: Kraljev vitez. Zgodovinski roman. Bila le miza. pogrnjena za štiri goste. Udobni stoli so bili razpostavljeni okrog naštete z zlatorumeno skorio. vabljivega kopuna, obložene-nega s kljunači. različnih drugih slastnih ie.dil in celega krdela steklenk s častitljivimi trebuhi. »Gotovo so se nadejali kakega *veza’y ie DOm'sW Capestang. , a*ante ie zdaj, ali morem do-. ‘^°redstavliati srečneža, katere-stol-gnt^*1^ tolikšni blagori. Ta Ua ker0,r^r„s,av"e" T°- itak le eto oros^o? oai se zeodi s našteto.« 0 Spustil se ie v bogati naslaniač SrK V Daitet i h i0 razdelii sitrpno na štiri enake kose. Nato se le lotil kopuna. pazeč natanko, da ie SSSff T°.četrt- Steklenic ie bilo O kr n o- ,1v ’e namenil SVOji žeji. Man 1 PODolnoči ie bil Cape- mu L -tV z ve^cri°i živlienie se mu ie prikazovalo v rožnati luči. in ie začar*nem gra(ju Se mu daie nonpvV - Doklic- Vstal ie- briin- uevko iz domačega kraia. ter. Borza. Curih, 26. julija. (Izvirno poročilo.) Berlin 13.90, New Jork 5.79, London 22.06, Pariz 45.—, Milan 31.75, Praga 11.75, Beograd 31..50, Zagreb 7.80, Budimpešta 3.30, Varšava 3.30, Dunaj 3.40. Dunaj, 26. julija. (Izvirno poročilo.) Za4 greb 248-266, Budimpešta 100-111, Praga 370-394, Varšava 95-107, češke krone 372-396, dinarji 975-1025. — Kljub padcu dinarja Je povpraševanje po njem še vedno zelo veliko. Dinarske kupčije se sklepajo vsak dan, in to za velike zneske. Zanimanje za liro s« kljub skrajnemu naporu z italijanske strani ne more nanovo vzbuditi. LDU Zagreb, 26. julija. Devize. Berlin 175-180, Italija 420—439, London 275—280, Newyork 76—80, Pariz 540, Praga 151—-155, Dunaj 41—12. Valute. Ameriški dolarji 75-76, avstrijske krone 42—43, Irancoskl Iranki 570, napoleondorl 320—330, nemške marke 178—183, italijanske lire 420, švicarski Iranki 1300—1400. LDU Praga, 24. julija. Devize: Beograd 271, Zagreb 67.50, Dunaj! 26.25. Valute: ju-goslovenski dinarji 26S, avstrijske kronal 25.25. ■m-T----1-—------------------------------T—— stopil k kaminu, ob katerem ie slonil izvrsten raoir. Capestang v svoii Židani volii se ie nasmehnil in ga opasal. »Ni dvoma, da ie nastavljen me-m.« rp Domislil malodane od srca. i°J nai° os ie že tretiič zažvižgal v znak presenečenia in vzkliknil: »Oho! In kai ie to?« Bila ie mošnja z okroglim trebuščkom: izpraznil io ie na parobek kamina in naštel dvesto zlatnikov. Zraven mošnie ie videl bel oergamen in pisalo. Capestang se ie globoko zamislil. Počasi ie odštel štirideset zfatnikov ter iih spravil v žep. Nato ie vzel pero in zapisal na pergamen sledečo zadolžnico: »Jaz, Idemar vitez de Capestang. Izrekam gospč te hiše svolo zahvalo in totriuiem. da sem si izposodil v njeni odsotnosti: 1. popolno kavalirsko obleko: 2. izvrstno večerjo: 3. štirideset zlatih pištol. Za obleko 11 vrnem deset oblek, kakor hitro pridem do sreče: za večerio. šooek redkih cvelic: za pištole, enako vsoto denaria: za čar te skrivnostne gostoljubnosti pa ii zastavim svoje življenje ...« Komaj te vitez podpisal to čudno in vendar odkritosrčno iziavo. ie ves vztrepetal. Bil ie hraber, toda prizor, ki ga le zagledal mahoma v zrcalu nad kaminom, je bil tak. da mu ie morala oledeniti kri. Videl ie prikazen; ki te bila nenadoma stopila čez prag: ženo v snežnobeli obleki, z obličjem bledim kakor smrt. na prsih pa veliko krvavo liso! In prikazen ie videla niega! Strmela le vatli z očmi. ki so bile kalne in srepe, brez jasnega človeškega izraza ... Ali ie bila mrtva in ie vstala iz iante. ali na nezemeljsko bitie od-onkrai sveta! Capestang io ie gledal v zrcalu, belo. nepremično, brez giba in živlienia: lasie so se mu ježili, sleherni ud mu ie drevenel. Zamrmral ie’ »To ie bela gospa, o kateri mi ie pravila krčmarica. Zašel sem v hišo. kiier prebivajo strahovi. Ni dvoma! Bogve ali še znam katero izmed molitvic. ki me iih ie ličila mati?« In hrabri vitez ie začel iecliati iz dna srca: »Oče naš... kateri si... \... nu. kije? Hudiča vendar... ki si v... aha! že vem: v nebesih!« Rezek grohot ga ie zmotil v njegovi pobožnosti. Glas tega smeha ie bil tako bolestno človeški, da ie zdai-ci minil mladeniča ves strah pred belo gospo. Obrnil se ie in videl, da mora biti dama na prsih ranjena z bo-dalom: zakai le komai se le držala ob steni, da ni padla. Nemara ie umirala — in se ie vendar smejala! »Madame.« ie izpregovoril Capestang ter krenil naglo k nii. brišoč si spotoma mrzli znoi z obličia. »Izvolite mi oprostiti nevredno slabost, ki. me ie popadla ob vašem prihodu, namesto da bi vam bil takoi priskočil v pomoč...« To rekši ie vzdignil neznanko na roke ter io nesel v naslanjač. »Ali ste hudo ranjeni?« ie povzel. »Ali sre vi klicali na pomoč? Joj, zdai vidim, da sem prišel prepozno.. Recite, ali smem.. .<< »Karel ie odšel,« ie zamrmrala neznanka »Zbogom ljubezen. zbogom mladost!« ' " Mladenič ie ostrmel. Sele zdai ie zapazil, da so oči bele dame sicer zmedene, toda višnjeve kakor naj-leoše ncbc: nieni lasie so bili srebr-nobeli. obraz pa. ki so ga obdajali, ie siial še vedno v čudoviti mladosti. Neznanki ni moglo biti več kot trideset let! »In ona!« ie nadaljevala sirota, obupno zvijale roke. »Ugrabili so mi io. Hitite, oh. kdorkoli ste. hitite za niimi! Rešite io!« »Koca?* ie vzkliknil .Capestang ves razburjen. »Kdo ie ona. Koga naj rešim? Za Boga. madame. kdo ste? Kal se ie zgodilo?« Toda bela gospa le menda nenadoma pozabila ves svoi obup. »Kdo sem?« ie rekla s sladkim; potočim glasom, zastrtim v neizrekljivo melanholijo. »Ime mi ie enako kakor ponižni cvetki lesov: Violetta! mi pravijo. Uboga viiolica sem; tisti, ki sem ga oboževala, me ie Hubif nekdal. Ali veste, da ie bil kralievsk! sin? To se ie godilo za vlade našega gospoda Henrika III., ki je bil mojemu dragemu stric. Kako daleč ie to sedai' Vse ie končano... Karel 'me ne liubi več. nebo se ie stemnilo, vijolica ie poteptana!« Vse to ie pripovedovala z neskončno žalostjo in tako krotkim glasom, da bi se bil vitez nairaiš! razjokal. • , X11J. »Madame.« ie povzel s spoštljivim naklonom, »kakor vidim, le vaše srce prepolno toge; toda —« »Molčite!« ga ie prebila neznanka. . »Za Boga. madame ...« »Mari ie pritlikavec?« se ie splašila ona in vzdrgetala z vsemi udi. »Čarovnik iz Orleansa? Odpira nul okno? Ne. ne. sai ni on! A kdo iei rotem ?«. Korošci proti odpravi demarkacijske črte. BorovHe, 25. iuliia 1920. j Proti Borovliam se vale velike j -množice ljudstva. Vse Dostafe od Podroščice dio BoroVeli so polne koroških Slovencev, ki ne dobe prostora v nabito Dolnih železniških vozovih. Predvčerajšnjim ie bil razela-šen Drotestni shod radi odortia demarkacijske črte. danes, 25. t. m. ob 11. uri ie tre v Borovljah nabito poln in še zmerai orihaiaio vlaki in vozovi s slovenskimi Korošci Radi po-manikania vaeonov se veliko, število koroških Slovencev ni modo udeležit« orotestneea shoda, veliko lih le ostalo nri spreiemu Sokolov v Svetni vasi. kljub temu pa ie protestiralo v Borovliah proti odortiu demarka-ciiske črte okroe 10.000 Hudi — samih Korošcev. Ta shod le celo dale-ko prekosil zadnii veliki tabor v Bo-rovliah. Zastopniki lueoslovansk( komisiie so imeli priliko, da se ne lastne oči prepričalo, kako koroškr Slovenila eori za JueoslavHo in da noče o Nemoih več ničesar slišati Med neprestanimi aplavzi in žMo-klfci Juzoslaviil so na shodu eovo-rili: dr. Mišic. dr. čemer, katehet Kandut. Bradner. tra. Čuček-Klein-maverieva in dr. Ameic. O. Mohibota le orečital resolucijo, ki le bila ob viharnem odobravaniu sosriasno sore leta. »Protestiramo orotl odortiu de-markacijske črte. ker M n tem troelii naša orebrana la dobra valuta. Ogrožen bi btl red In mir oo nasHnib nemških hniskačih In aeftatorfih. Držav nevarni boiRevl/em hi Imet odortr vrata oe le v cono A. temveč v celo državo Snfoh o» Protestiramo, ker bi o v menilo odortle detnarkacHgkr črte kršenle senžermenske mirovne novodbe. kt fe edino merodahia za nas In ra ofebfsclfao komisih).« Po shodu le ffolocrlava množicr prepevala »Leoa naša domovina« In »rieS Slovani«, bistriška godba oa h zasviraia »Naprei zastava slave« Rož take manifestacije ne pomni Bila le sitaina poskusna mobilizacij; | za oredstnleči Plebiscit. Mi vstalam* in vas le strah I Za nas le plebiscit že končan. Velikovec. 25. iuHia 1920. Vest. da hoče antanta Dod pritiskom nemških šovinistov odpraviti demarkacijsko črto. ie vzbudila oo celem Koroškem vihar ogorčenja Liudle nočeta ničesar več slišati o nemškutarskih agitatorjih in nasilnikih. Id so terorizirali slovenske Korošce lani in predlanskim. Naibotiša priča tega nazlranja te bil velikanski protestni shod. ki se te vršli danes v Velikovcu in na katerega le prišlo nad 10 tisoč Hudi iz velikovškeea okraia Shod se le razvil v sifalno manifestacijo za uJedinienie z Jugoslavijo. Brez letakov in lepakov, brez bobnanja do časoplslu. samo sporočilo od ust do ust — in tl impozantni tisoči so napolnili danes Velikovec, k) še ni videl takšne manifestacije ljudske volie. Prireditelii so bili oo ogromni udeležbi naravnost presenečeni. Na stotine okrašenih vozov ie prioelialo naš narod iz oddaljenih severnih gričev, iz dravske doline in gori iz Železne Kaple. Na ta shod nai bi bila prišla antantina komistia iz Celovca, oa bi se lahko poučila kal misli naše ljudstvo o JueoslaviM m Avstriii. na tudi o antanti sami. Kot prvi govornik ie nastopil koroški roiak g. dr. Ravnik, ki ie opo-zarial. da so na taboru zbrani izključno le Korošci in Korošice In da ie tore* prazno, če sovražniki trde. 'da zahaiaio na koroške shode samo Kramicl in Štajerci. Burno odobrava-nle ie žel. ko ie iziavll. da Korošci ne bodo trpeli, da bi iim antanta z odpravo demarkacijske črte pošiliala na vrat zopet nemške ižzivače. — G. župnik Arnuš iz Kotmarevasi. ie v polfudnem govoru naslikal današnli položai na Koroškem. Današnli shod da le nafboliši dokaz, kako prazni so vsi nemški uoi. da pripade slovenska Koroška še kedal pod Avstrijo. Gdč Piušnikova iz Železne Kaple ie izjavila v Imenu žena in deklet, da se koroško ženstvo ne boli nasprotni kov. ker le uvedeno o zmagi slovenske stvari Odločno oa protestira proti temu. da bi se naši leni krali pahnili nazai v bedo iz katere so Jih rešili lani hrabri jugoslovanski voia-kl Burno odobravanje ie sledilo izvajanjem vrlega dekleta, ki le govorilo iz srca v srce. Dr. Mtiller le Iz-vaial. da naš boi ne gre več za cono A. ta fe brezdvomno naša. ampak samo še za cono B. za Celovec in našr Gosposveto. V imenu koroških dlo-brovolicev ie govoril g. Ude. ki Je Dovdarial. da fantle in možfe. ki so sr borili laM za svobodo Koroške, ne bodo oustill da bi katerakoli nemško zvHača uničila sadove naše krvi. Povdarial fe. da so koroški prostovoljci pripravljeni, če treba žrtvovati vse. tudi svole živlienie. samo da bo Koroška svobodna. Pokol pod zem-Mo iim bo sladak v zavesti, da počivalo ob osvobofenem vojvodskem prestolu. Med viharnim pritrjevanjem le bila nato spreleta resoluciia. ki obsega te-Ie točke: »DesettisoČ slovenskih glasovalcev veilkovškeva okraia protestira orotl nameravani odoravl demarka-cllske črte ker M bilo to očitno krše-nie senžermeoake mlmvne pogodbe ki le ta vaz edino merodajna : ker hi to ogrožalo našo aorovlzacifo In bi malovredni avstrllski denar poplavil ves naš pas: ker bi ogrožalo red In mir na naših pokrajinah: nemškf te« rorlstlčni agltatorii bl namenoma Izzivali nemire, da bi s tem škodovali ogledu Jugoslovanske uprave.« Po končanem shodu le bil general Maister predmet viharnih ovacij. Ma-nifestantl ao po zborovaniu priredili obhod po Velikovcu z dvema godbama in zastavami. Nemci so obhod skušal motiti: nekdo ie zlil z okna na manlfestante celo svoto nemško umazanost. Bil fe aretiran. Popoldne se ie vršila v telovadnici Hudska igra z veselioo. V Tiniah se le vršilo ob istem času blagoslovlienle novega mostu, potem oa shod. na katerem fe govoril nadpoštar g. Ravnikar. Koroški Slovenci so v nedeljo zopet pokazali, da vedo, kdo iim le mati. Vsled tega so se tudi izjalovili vsi poskusi Nemcev, ki so se že od petka Drinravllali. da bi razbili in one. mogočili velikovško manifestacijo. — Niihovi uoi so bfll zaman. Koroški Slovenci sedal čutijo v sebi duh vojvodskih kmetov, ki so si sami določevali kneze, vero in postave. „Amico italiano“. I Dunaj, 22. iuliia 1920. I Neka odlična osebnost iz star« \ 'diplomatične šole ie iz prijaznosti podala vašemu dunajskemu dopisniku nekal Dolasnil o tem. kako ie prišlo nekdal do preloma med staro Avstrijo in nlenim italijanskim »prijateljem«. In zakal so ravno Italfani tisti, ki se na način, ki vzbuia naravnost pozornost, trudiio z umikom svojih čet iz avstrijskega ozemlia dokumentirati, da so oni prvi. ki so voljni popolnoma v redu izvršiti po-trofe ratificirane senžermenske mirovne pogodbe. Mnogo tisoč Dunajčanov se bo še spominjalo, ie menil izvestitell vašega dopisnika, na dan. ko so po vojni naoovedi Rusije Avstriji dunajska veteranska društva, nameščeno« dunajskih cestnih železnic, na obširnem prostoru pred novim rotovžem demonstrirali za volno. Po nagovoru župana'dr. VVeisskireh-neria so zaigrale zbrane godbe uni sono *Bog obvari...«. »Heil Dir im Siegeskramz« in — italijansko kraljevsko himno. Da te bila Nemčiia na naši strani, smo že vedeli iz besed kucza Btiiawa. Q italijanskem »cii- tatelfu« tega nismo vedeli tako natančno. vendar pa se le navzlic temu splošno mislilo, da nam bo Italija v resnem slučaiu priskočla na pomoč. ali pa nas vsal ne bo zahrbtno napadla. Manifest starega Franca Jožefa po italijanski vojni napovedi ie bil resnični izraz protiitalijanskega razpoloženja vseh Avstriicev. Rad! zavratnega italijanskega Izdaistva k b?lo ogorčeno vse avstrijsko prebivalstvo. Voina se ie pričela, in »ami-oo italiano« se ie v soških bitkah naučil spoznavati silo avstrijskih udarcev. Navzlic temu oa le »Ka-tzelmacher«. kakor Tirolci v svojem nespravljivem sovraštvu & vedno imenujejo Italijane, dosegel kar ie hotel. Danes steeule roke poželjivo do zemlfi. ki ni njegova Habsburžanska brezznačaimost mt ie ponudila, še oredno se ie voina odločila, pokrajine, oo katerih bi Lah. ako bi vsal malo premislil, nikdar ne smel hlepeti. V Boznu stoli spomenik Walteria von der Vogel-weide. »F.vviva« in »avanti« zveni sedal k k ion pesnika, ki te bil trden Nemec. Kakor ie mislil on. priiatel! prepirliivega Friderika Babenberžana. tako mislita še danes vsi v ti- rolskem In bavarskem pogodu, vsi sovražilo nespravljiva Italijane »Amico italiano« ie potom »PoM-scbe Korrespondenz« dal nekako blagohotno razglasiti, da umakne svole čete iz avstrijskega ozemlia. Mi diolomatie stare šole vidimo v tem takoimenovano demaršo. in mislimo. da se Italija, ki lo vedno boli peče oreziranie od strani Francile in AngHJ«. pripravila na »obračun« z Jugoslavijo, katere mnogo obetajoč razvod H fe velik trn v hinavskem očesu. Italiia se fe izza Cavourja začela uveljavljati v svetovni politiki, mani vsled svoie moči. kakor vsled pametnega in pravočasnega izrabUe-nia svojih politično in diplomatično slabedših nasprotnikov. Z uničenjem avstro-ogrske monarhije so zadobi-le italijanske sanle o velesili forme progresivne paralize. »Amico italiano« pa pozab lia pri tem. da ne razpolaga s pomožnimi viri britanskega imperiia in da ie obdan od narodov. ki se vse preveč nagibalo k temu. da bi mu uživanje makaronov kolikor mogoče zagrenili. Tirolci In Bavarci komai čakalo na to. da bl poplačali Italiianom njihovo nekdanje izdaistvo. Ako bodo skušali Italijani z vojno, bodo našli pripravljeno tirolsko in bavarsko prebivalstvo. kakor tudi prebivalstvo Jugoslavije. Rečemo lahko, ne da bi hoteli igrati ulogo ororoka. da bi v takem slučaiu delali Italiiaul račun brez krčmaria. R. W. Čičerinov boj z Lloyd Georgem. Poliska ie Dobita in leži na tleh Ruska rdeča armada ie prekoračila ogromne prostorne dimenzije in se : tem pokazala vredno nemške armade ko ie ta bila na vrhuncu svole sile. Anglija poživila Rušilo nal pre neha z ofenzivo in Jo vabi v Londor na DOgafauia. ki se tih udeleže zastopniki držav, katere so nastale ne zapadnih meiah svolečasnega ruskega imperiia. Za ta poziv In vabilo se Cičerin zahvallute. Oblika nieeove zahvale le. kaknr si uoa trditi francoski mini-strski predsednik Mili er and. nesramna. Zakal nesramna? Ker Cičerin oovdaria. da ie Rusiia za mir. da Di dosedaf od Poliske ni dobila noben« mirovne ponudbe in da nima Anglite nobenega pooblastila staviti RusiJ ponudbe v imenu Pollakov. Zveza narodov Rusiie ne briga, ker ni Rušile nihče obvestil da se ie taka zve za kedai ustanovila. V London Rušila ne ooide. s Poliakl Da se lahko sama dogovori. Z obmeinimi državami se lahko tudi sama in nrav dobro ta uspešno dogovaria. Poljski bo Rusiia stavila boliše pogoie. kot Uh Poljakom obliublia Aneliia. Na ta Čičerltiov odgovor Mille-rand besni. Llovd George Da postala oolitičneiši. Pollsko pozivlia nai st obrne na Rušilo s Drošnto za premir-le. obenem Da grozi Rusiii z antanti-no voisko. Kai ie smisel vseh teh dogodkov ? Brezdvomno ta. da bi Anglija Rušilo rada gospodarsko zasužnjila, ustanovila zvezo obmeinih držav oroti Ru siti od severa do iuea in vzhoda d< Indiie. Zato Je porabila Polisko in ti le čarala nred oči hegemoniio v te orotiruski zvezi. Cičerin pa. oprt n; svole zmagovite in čile čete rdeče armade, ta obroč razbila, da ustvar Rusiii pliuča. s katerimi bo dihala v svet. To ie smisel boia med Cičerinorr in Llovd Oeorgem. Naše simpatije so v tem bolu na strani Rušile ln Cl-čerina zakal Rusiia mora živeti, sl cer postanemo vsi skuoai sužnti za pada. •_______ Metamorfoza naših nemškutarjev, Pliberk, dne 23. iuliia 1920. Med sovražniki Jugoslavije in Jugoslovanstva so se in se Se odliku-iefo oni renegati. ki Jih ie vzgajala stara Avstrija neumorno Jn vztrajno z velikimi gmotnimi žrtvami ker lih ie smatrala za glavno oooro trohneče države. Ko Da ie Avstriia vldJub vsemu razpadla, so Izgubili renegati tla pod nogami. Ali orijentiraH so se kmalu zopet. V stremljenju, dia bl vzdržali svolo eksistenco še dalje. so prišli korporativno v sociialistični tabor. Ob celi severni meii od Maribora do Celovca so se prelevili nemškutar!!. tudi veleposestniki in drugi bogataši, čez noč v proletarce. Seveda Hm ie stremlienie delavskega Taz-reda stei ko. orel deveta briga. Gre Hm v prvi vrati za to. čfa obranita »voio kliko ln da škoduielo naši mladi državi. Na Koroškem bijemo vroč bo! za našo starodavno slovensko zemlto. kt bi nam lo radi Nemci Iztrgali ta Jo priklopili k svoti življenja nezmožni državici. Germanizatorično delo propadle Avstrije le bilo na Koroškem 5e mnogo brezobzirneiše in ostudnei-5e kakor drugod. Avstrijski sistem le vzgoiil celo voisko renegatov in jo prepojil z nemško - nacijonalnim fanatizmom ter s sovraštvom do vsega. kar le slovensko ali jugoslovansko. Ta strup deluje še danes. Cele golide ostudnega lažniivega hulska-nia in besnega sovraštva razlivalo oo celovških listih in letakih, ki iih trosita nato med našim ljudstvom. Večina teh nemškutarskih zagri-zencev le prešla tudi na Koroškem v sociialistični tabor. Koroška sociialna demokracija ie dobila na ta na$in Še boli nemško nacitonalen izraz, čeprav le bila že ooorel oriientirana v tel smeri. Nismo sl na Jasnem, ali spreiema sociialistična stranka te kreature v svole vrste res samo radi tega. da poveča število svojih volil-cev. ali pa le žt tudi sama tako nem- škonacifonalistlčna. da hoče nudi« nemškutarskim hujskačem s svoio firmo ln zaščito možnost neoviranega rovania proti naši državi. V vsakem slučaiu le gotovo, da se bo to postopanje orel ali sleJ krvavo maščevalo nad sociialistično stranko samo. Opisana taktika ie tudi iasen dokaz. kako malo Doimuielo koroški so-Ciialisti ono kardinalno točko sodra-lističnega programa, ki govori o boiu Droti zatiralcem in flačiteliem za zatirane In tlačene. Bol koroških Slovencev ie gotovo bol dosedanjih suž-niev za svobodo in srečnejšo bodočnost. V tem boiu iim oada socialna; demokracija v hrbet. Z zaščito nem-ŠKutarskih elementov podpira strem-lienie. da se obdrži koroško ljudstvo še dalje v političnem in gospodarskem tlačanstvu nemško nacitanalniti kapitalistov. Zato apeliramo na vodstvo Jugoslovanske socilalno - demokratične stranke g Llubliani. da revidira svoio taktiko na Koroškem, izčisti svole koroške vrste in se v hudem bolu. kt ga biJemo koroški nrolatarcl — sai taki smo vsi koroški Slovenci — Droti zatiraniu in izkoriščanju, postavi na našo stran. Jugoslavija. Vesnič obolel. LDU Beograd,, 25. Julija. Včeraj popoldne je nenadoma obolel ministrski predsednik dr. Vesnič tako, da Je moral leči v posteljo. Dr. Vesnič Je obolel vsled napornega dela zadnjih dni. V parlamentarnih krogih sodijo, da bi mogla njegova bolezen za primer, da bi trajala dalje časa, znatno vplivati na rešitev sedanje vladne krize. V parlamentarnih krogih se Sirilo glasovi, da bl bil v tem primeru nujno pozvan iz Pariza Nikola Pašič, ki bl mu regent poveril mandat za sestavo nove vlade. Vprašanje Izvoza ln deželnih vlad. LDU Zagreb, 26. Julija. Današnja »Rf-Ječ* Javlja iz Beograda: Pregovori za sestavo nove koncentracijske vlade so se nadaljevali danes od desetih do trinajstih in pol popoldne Ker v vprašanju izvoza še ni sporazumilenja, bodo danes dopoldne o tem razpravljali dr. Ninčič in Jankovič kot pooblaščenca radikalne stranke, Draškovlč In Volu Marinkovič pa od demokratske stran- ke. Tudi v vprašanja deželnih vlad še ni dosežen sporazum. Narodni klub daje demokratom v hrvatskl vladi samo notranje posle ln zdravstvo. O tem vprašanju se bodo nadalje razgovarjall jutri dopoldne ob desetih. Konferenca poštnih ravnateljstev. LDU Beograd, 24. Julija. Ministrstvo za pošto In brzojav le pozvalo na širšo konferenco nadzornike pokrajinskih poštnih ravnateljstev. Na tej konferenci bodo sklepali o končni ureditvi položaja vsega poštnega, brzojavnega in telefonskega osobja po vzorcu uradniStvu prometnega ministrstva. Razen tega sc bodo uredile uradnikom defin a č-zunto in nočno del Zborovanje židovsko omladlne. LDU Osjek, 25. julija. Tukaj se bo vršil 8. in 10. avgusta kongres cionistične omladlne Iz vse Jugoslavije. Udeležnikov bo več stotin. Razna poročila. Norvežani ta tretjo Internacijonalo. | LDU Berlin, 26. julija. Kakor poroča »Deutsche AUgemelne Zeitung. iz Kristlja-nije, s« 1« kongres norveških strokovnih družb izrekel za politični sovjetski sistem ln diktaturo proletariata ter sklenil, poslati zastopnika k tretji Interuacijonall v Moskvo. Francozi se boje Ledebourja. LDU Pariz, 24. julija. Po listu »Popn-laire« se le francoska vlada branila dovoliti državnemu poslancu Ledebourju popotovanje na Francosko. Ledebour bl imel dne 31. t. m. v Parizu govoriti na zborovanju. Delavni načrt seje zveze narodov. LDU Pariz, 25. julija. Kakor porača »Petit Journal«, se bo svet zveze narodov, ki se sestane dne 26- julija v San Seba-stianu, v glavnem bavil z nastopnimi vprašanji: 1. Z gospodarskimi ukrepi, ki Jih Je treba Izdati proti onim državam, ki bl kršile dolžnosti, katere Jim nalaga člah-stvo zveze narodov, ln bi začele vojno; 2. z ustanovitvijo stalne organizacije za zdravstvo; 3. s predložitvijo predloga o mednarodnem razsodišču, ki ga je izdelal mednarodni jurlstičn! komite v Haagu; 4. s proučevanjem pooblastil, ki se nanašalo na svet zveze narodov In na skupščino zveze narodov, ki se bo vršila dne 15. novembra; 5. z odgovornostmi zveze narodov, ki izhajajo Iz določb mirovne pogodbe in pogodba ■o zvezi narodov. Sumljivi vojaški transporti skozi Nemčijo. LDU Draždane, 24. julija. V včerajšnji seji ljudske zbornice je naznanil poslar.ee neodvisne socialne demokratične stranke LIpinski, da prihajajo v tem trenotku transporti v Čehoslovaško Iz zapada, ki baje obstajajo Iz čeških ujetnikov, ki se vračalo iz Sibirije. V resnici pa so to transporti novo-opremlienlh In novo oboroženih ententnlh čet, ki so določene, da korakajo na Poljsko. Pozornost vzbuja dejstvo, da so čete popolnoma-novo oblečene in imajo novo orožje. Ce gre za angleške vojake, ki so odposlani na Poljsko, je to gotovo nasilje nasproti Nemčiji tn v tem primeru bl železničarji gotovo onemogočili transport. Ce bl se poizkušalo kršiti nevtrallteto ln tihotapiti na Poljsko ententine čete, tedaj bi saksonska vlada odločno protestirala proti temu pri državni vladi. Pisatelj Ganghofer umrl. LDU Tegernsee, 25. julija. Tukaj j« včeraj umrl znani pisatelj dr. Ludvig Oang-hofer v starosti 65 let. Zadela ga Je kap. Borza. LDU Beograd, 24. Julija. 20 dinarjev v zlatu 24—24.20, angleški funti 68—70, francoski franki 145—150, dolarll 17.25— 17.60, italijanske llreJ07—111, levi 40.50-42, leji 49—49.50, nemške marke 46—46.75, češkoslovaške krone 38—40, avstrijske krone 11—12. LDU Dunaj, 24. julija. Nemške marke 431.50, švicarski franki 2775, francoski franki 1225, Italijanske lire 900, angleški funti 615, dolarji 165, Zagreb 236—260, madžarske žigosane krone 99—111, poljske marke 80—100, češkoslovaške krone 370—390, novi dinarji 970—1020. K pomanjkanju stanovanj. Opozarjamo na današnji oglas Chrlstoph & Un-mack d. d., Niesky v Oornjl Lužici (Ober-lansitz) in priporočamo bralcem firmo najtopleje. Pri današnji stiski za stanovanja bl bilo opozoriti posebno na to, da Imenovana firma v kratki dobi gradi enorodblu-ske ln dvorodbinske hiše po D5kklerjevem sistemu, gradi vile ln stanovanjske hiše v bločnl obliki vsakega sloga ln omenjamo slasti, da je firma pokazala posebno spretnost pri leseulh stavbah (Frelbau), pri čemeč se. opita it na desetletla Izkušeni. Ya* Gospodarstvo. 0 mi . _ K__ f llko zmožnost leta 1882. ustanovljene firme Chrlstoph & Unmack d. d., ki sl jo ja pridobila kot nalstarejša in največja specialna graditeljica razložljivih lesenih stavb ne samo v Evropi, nego tudi čez morje, naj osvetli nastopni razvid: a) 3500 delavcev in uradnikov, 500.000 kvadratnih metrov tvorniške površine, 60.000 m’ pozidane ploščine, 6000 m* za zalogo lesa, 18J)00 m* prostora za na prostem naloženi le«, 1900* sušilnice, 10 žag. jarmeni-kov, 140 strojev za obdelovanje lesa, stroji na 1000 konjskih sil. Vsega skupal je postavila firma Christop & Unmack d. d. lesenih zgradb z 2,000.000 m* ploščine. Izkušnje in tvorllna zmožnost firme, oprta na preizkušeno sodelovanje spretnih statistikov, tehnikov, strokovnjakov za velikanske lope in lesene zgradbe jamčijo korektno, brzo postavljanje tudi največjih lesenih gradbenih projektov, zasnovanih kot polnostenske, mrežne itd. gradbe, pa potrebi na vezavo ln sklep, zbito, staknjeno itd., različni načini spojin, porabljeni pri kaki stavbeni obliki ali pa primerno združeni. O stanovanjskih hišah' in vilah ter. »lesni prosti gradnji« .izidejo y najkrrl« šem času natančna razprave. -' ’ 178. ftev. »JUGOSLAVIJA* fr. Mija 1M0. Stran S. Dnevne vesti. — Ohčfnske vclitve na Koroškem Dolao časa so Nemci trdili da se vršiio oredstoieče občinske volitve, ki bodo kmalu do nemški Koroški, tudi v coni B. čemur so naši liudie odločno ueovariali. 6eš cona B ie glasovalno ozemlie. Nemci so imeli izvršene že vse potrebne nredoriDrave. n. or. volilne imenike. Se preteklo nedelšo so imeli v coni B več volilnih sestankov, kar ie Slovence zelo razburilo. Šele v nal-noveiši številki »Freie Stimmen« od 25. t. m. čitamo v Droglasu nemške demokratske stranke., ki te obiav-lien na prvem mestu, da se vrše dne L avgusta t. 1. občinske volitve na Koroškem samo izven plebiscitnega ozeinlia! Ali so pomagali protesti, al pa iim ie plebiscitna komisiia dopovedala. da niso upravičeni imeti volitev v glasovalnem območiu. eno ali drugo ie gotovo: da bi se bili go-SDodle streznili ter sami priznali ne* smisel svoiega počctia. o tem dvomimo. Toret v coni B sedai ne bo občinskih volitev, pač m skupno s cono A v Jugoslavili! V beliaški okolici izven plebiscitnega ožemita snubilo slovenske volilce nemški sociialni demokrati in »Bauernbund«. — Plebiscitna komisiia v Celovcu ie izdala 25. t. m. na prebivalce koroškega plebiscitnega ožemita prokla-maciio. v kateri iavlia svoi prihod naglaša načelo spoštovanja ltudske volie ter priporoča red in mir. Komisiia izjavila da iamč? za svobodno neodvisno glasovanje, ter obtiublla nepristransko pravično postopanje. Proglas so podpisali predsednik plebiscitne komisiie. zastopnik 'Anglije b. Capel peck. zastopnik Francije iim n ^ Sh.ai?lbrun- zastopnik Italije Princ Livio Borghese. —■ Sarajevski krojači znižali cene. Kakor poročalo sarajevski listi, padajo v Sarajevu cene vsem predmetom. V zadnjem času so se znižale cene zlasti sladkorju In manufakturi. Vsled tega so začeli obrtniki zniževati cene svojim izdelkom. Predvsem so se skazali krojači, ki so Izmed vseh obrtnikov naiznatnejše znižali svoje tarife. — »Modni teden, na Dunaju. Od 2. do 9. avgusta 1.1. se vrši na Dunaiu »Modni teden«, za katerega se Je priglasilo dose-daj že okrog 180 tvrdk, ki bodo iziožile svoja dela, ki so določena za nakupovalce na veliko. Dunajski »modni teden« se vrši t'k pred berlinskim »Modnim tednom« (od 9. do 15. avgusta), slednji pa tik pred »Pariškimi razstavami modelov« (od 15. avgusta), tako da Interesenti lahko obiščejo vse tri prireditve. Opozarja se, da Je za obiskovalce v dunajskih mednarodnih hotelih poskrbljeno za točno in ceno postrežbo. Za prekoračenje meje se bodo dovolile razne olajšave. Natančnejše informacije se dobijo pri Avstrijskem' zastopstvu In pri Avstrijskem uradu za Blagovni promet v Ljubljani. — Vojaška obrtna šola v Kragujevcu. Dne 1. septembra 1920 se otvori v Kragu-Icvcu vojaška obrtna šola za dečke od 12. do 15. leta. Prijavljeni kandidati se imajo podvreči zdravniškemu pregledu dne 28. avgusta 1920 ob 8. url v pisarni vojne obrtne šole v Kragujevcu. Priloge prošnje: a) dovolitev starišev, b) rojstni list, c) šolsko izpričevalo, č) nravnostno Izpričevalo, d) učno izpričevalo ali navedba obrti, katere se prosilec želi učiti. Prošnjo, lastnoročno pisano, le vložiti do 25. avgusta 1920 na šolsko vodstvo. V gospodinjski tečaj za ljudske učiteljice v Marjanišču, ki traja od 19. julija do 22. avgusta, so bile sprejete sledeče gg. učiteljice: Ahačič Josipina, Draga- BoštSat°var MfrJJ‘- Kamnik* *<*» Slavka, ^ S,av,c*. Ljubljana, Stru-mbelj Pavla, Gor. Sušlce, Dokler Marija Trbovlje-Voda, Brišnik Ana, Orlavas p! Vfansko, Klun Nežika, Kuželj ob Kolpi, Nadler Nežiica, Ribnica, Sušnik Franja, Iškavas, Divjak Marija, Dob. Bukovec Ljudmila, Črnomelj, Vardjan Amalija, Metlika, Pirkovič Roza, Kostanjevica, Šeme Helena, Polica, S. Ignacija Kerin, Šmihel P. Novo mesto. Naša državna himna v nemškem 2e ♦^ Naša državna himna Je prevedena tudi na nemški jezik in se glasi sledeče Uns f? Rechtes- Du hast kraftlg h” V61 Ferner unse^ h h11"’ Sel m5chti* Unsrer Sn^S^ Schiitze es mit 8taS " ,ejte' Unsern Konig, Hcrr. be«e?te Segne ihn mit seinem Land KOnig Petar, Herr, begleite! Lnscrn KCnig, unser Land! ^ Priliki cvetličnega dneva v ^ln rp“„rr,sLiepo2“s,«'"“ aS; nabrala svota ija ^1 t,a’n ,n fiosnDllov Svota ie il f K V prid broški deci. društev! Kn!'of'2r0 »Zvfczi ženskih hvaijuje za dar^*^™”’ k‘ Se najt°Pleie za* ■ večjih 2Tnih3sSe 56 podraž«°- Vslad m stroškov se EOdraž? EOfjs ne nakaznice s 1. avgustom od Ib m 20 vin. komad. . — Državnemu zdravilišču za na pljtt-čah bolne vojake na Golniku Je daroval g. baron Bom iz Tržiča 1000 kron. Hvala I Maribor. — Tabor na Bledu. Narodnosocijalistlč-ne organizacije prirede 1. avgusta tabor na Bledu, združen z veliko ljudsko veselico. Dopoldne Je ogledovanje Bleda In okolice, popoldne vožnja po Jezeru in veselica. Na veseličnem prostoru Je tik ob Jezeru postavljeno veliko plesišče. Iz Ljubljane vozi 1. avgusta posebni vlak In se Izkaznice za polovično vožnjo dobe v Narodnem domu, pisarna NSS, I. nadstr. desno. Udeleži se Izleta labko vsakdo. K. Ljubljana. — Lepo vidne samonemške napise: Ackerbau, Bergbau, Handel und Gewerbe, Berichte der Gewerbeinspektoren, Schul-wesen, Kultussachen itd. še ima v knjižnični dvorani deželna vlada za Slovenijo v vladni palači v Ljubljani na Bleiwelsovi cesti. V tej dvorani se vrše seje poverjenikov deželne vlade za Slovenijo, v tej dvorani se sklepajo naredbe itd., ta dvorana je torej srce Slovenije, a v tej dvorani so še samonemškl napisi tako vidni in lepi, da Jih je moral videti vsak poverjenik, ki je prisostvoval sejam. Od prevrata smo Imeli že toliko vlad In toliko poverjenikov, pa vsi so te napise mirno trpeli ▼ svoji sejni dvorani. Da, če ee to godi na zeleni veli . .. — Velika množina sladkorja Je na poti v Ljubljano. Ta sladkor bo zelo po ceni in se ne bo prodajal nad 40 kron za kg. — Ustanovni občni zbor »Zveze kulturnih društev v Ljubljani« se vrši dne 27. julija 1920 ob 18. url v prostorih tajništva JDS, Narodni dom L nad Vljudno vabimo zastopnike naših društev, da se zanesljivo udeleže tega važnega sestanka. — Dežnik je pozabil neki sluga pri neki stranki Prosi se, da se prinese na upravo našega lista. — Več beguncev pregnanih od Italijanov Iz zasedenega ozemlja se Je pripeljalo v nedeljo v Ljubljano. Vozili so se v odprtih vozovih tovornega vlaka. Vozovi so bili okrašeni z zelenjem in z zastavicami. Begunci so Imeli s seboj samo najpotrebnejšo sobno opravo, kolikor so Jo še mogli ohraniti pred roparskimi tolpami. Maribor. Železniška konferenca, ki le bila napovedana na 26. luliia v Mariboru, ie preložena na orvo oolovico avgusta. Eno- In dvokronskih bankovcev s ponarejenimi žigi kroži zelo mnogo po Mariboru. Bankovci imajo žige občinskih uradov Borovnica in Hoče. Te dni se Je posrečilo zasačiti več tihotapcev, ki so preko Lučan hoteli poleg drugega blaga vtihotapiti tudi večjo množino eno- In .dvokronslclb bankovcev s ponarejenimi žigi občinskega urada ttočo. Dvorna pisarna je po naročilu prestolonaslednika poslala mariborskemu mestnemu magistratu 4000 kron za starlše dečka, ki se Je ponesrečil ob priliki regentovega poseta. Umrl je v mariborski bolnici odvetnik dr. Viktor Sušnik iz Pliberka. Rane, ki mu jih je zadal napadalec, so bile tako težke, da je bilo.ozdravljenje Izključeno, navzlic temu, da Je nekaj časa kazalo na boljše. Pokojnik se le šele pred par dnevi poročil v bolnici z gdč. Mileno Kavčičevo. N. v miru počival NARODNA OBRAMBA. Jugoslovenski Matici so poslali za srednješolsko dijaštvo iz zasedenega ozemlja učenke Lovšin Anica. Juvan Cirila, Pod-bol Boža in Vera ter Divjak Marija In Magda is Ribnice 160 K kot Izkupiček igrice, ki so jo imenovane vprlzorito v go-renjlnamen. Nadalje smo dobili od učencev “,*Kan8k® Sole Iz desetvtaarske SS?* * i uCencev D. razreda deške šole 20 K. Malim darovalcem naj- Iskrenejša zahvala. Mali fai veliki posnemajte jih! > Za Jugoslovensko Matico so darovali g. Franc Prijatelj o priliki svoje poroke (za »šrango«) 400 K. Ooep. polic, svetnik Ker-ševan kot globo nekega trgovca 100 (sto) francoskih frankov. N. D. Trst 500 K, Oro-slav Verčič iz sodne poravnave 50 K. Šport in turistika« Tekmo graškega Amater: GpcriLluba v Ljubljani V soboto z Ilirijo 4:3 (1:0) v prid Amaterjem: v nedeljo z Ilirijo, revanž-tokma, 2:4 (2:0) v prid Iliriji, v ponedeljek s kombiniranim moštvom ljubljanskih klubov 3:4 (0:2) v prid Ljubljančanom. Nogometna tekma Ilirija-Celje. Danes ob pol 19. uri se vrši na prostoru Ilirije ob vsakem vremenu football-match med rezervo Ilirije In prvim moštvom slovenskega športnega kluba Celje. Vstopnina običajna. Avtomobilu! klub za Slovenijo v Ljubljani sklicuje Izredni občni zbor na nedeljo dne 1. avgusta t. 1. ob 10. url dopoldne v Etabltsemcnt Hugelman y Doleh ob Vri).* skem jezeru. Dnevni red: sprememba pravil, slučajnosti. k Z« propagandni .izlet avtomobilnega kluba na Koroško, ki se vrši v soboto dne 31. t. m. In v nedeljo 1. avgusta t. 1. po že objavljenem načrtu, vlada veliko zanimanje. Kakor doznavamo se izleta vdeleži tudi deželna vlada z večjim številom avtomobilov. Rok za prijavo je podaljšan do torka dne 27. t m. Prijave je nasloviti na Avtomobilnl klub za Slovenijo, Ljubljana, Tourist-Office, Dunajska cesta 18, kjer se dobe vsa na-dallna pojasnila. — Navede naj se moč In vrsta motorja ter število oseb, ki se vde-leie. k Staničeva koča ob Triglavskem ledeniku »Zelen Sneg«, 2332 m (bivši Desch-manhaus). — Ker Je ob sobotah naval na Triglavski dom na Kredarici velik In ne morejo vsi udobno ležati, priporočamo poznejšim, o mraku In na večer dohajajočim turistom, da se ustavijo že v Staničevi koči, kjer se lahko udobneje odpočijejo in prenoče. — Istotako in predvsem pa še priporočamo Staničevo kočo kot visokogorsko letovišče In solnčnozračno zdravišče onim turistom, ki bi se radi iz zdravstvenih ozirov pomudili po več dni skupaj v Triglavu, da se okrepčala — Hiša Je prostorna, udobno urejena, oskrba dobra, v okolici krasni Izleti, Izprehajališča in solnčišča. Cez Stol v Rožansko kočo! Obiskovalce Stola opozarjamo na najlepšo kom* binacljo partije na Stol s sestopom na Rožansko kočo na krasni Močenskl planini za Stolom. Koča je tako po stavbi kot romantični okolici najlepša ln najudobnejša koča v Karavankah. Izborna postrežba ta kuhinja! — Koča ima 6 sob > 20 posteljami In skupno ležišče, verando ln mize s klopmi na vrtu pred kočo. — Iz koče v Bistrico v Rožu 3 ure zelo položen jahalni pot, Iz Rutov dalje cesta. — Pristop iz postaje Bistrica v Rožu k Rožanskl koči 3 ure 45 minut Književnost in umetnost. »Glasbeni pregled.« V »Jugoslaviji« je dne 23. t. m. objavil neki neznani pisec okrnjeno ooeno mojega v 6. številki »Ljubljanskega Zvona« Izišlega referata. V tej kritiki se spodtika nad nekaterimi mojimi izvajanji Pripravljen sem vsak čas dokazati resničnost svoje trditve, da Je kritika pri nas »po večini služila le osebnim namenom aovraštva in glorlfikaclle.« Drugi moj stavek, ki ga pisec citira, se celotno glasi tako-le: »ln niti kritiki niti kritikizl-ranci (ki so bili sploh preveč nervozni ta niso uvidevali. da gleda kritik s hudobnim očesom) niso znali obdržati nestrankarskega stališča« Mislim, da je iz te zveze dovolj razvidno, da izraz »gledati s hudobnim očesom« ne namerava žaliti kritika,, temveč le povdarja, da ie bila nestrpnost kritiziranih prav neumestna in njen izvor iskati v nerazumevanju kritiške tendence. Nadalje se ml očita v tem sestavku pristranost v pohvali pevke, o kateri po piščevem (sicer pomotnem) mnenju »vsakdo ve, da laskave pohvale ne zasluži, pa tudi ve, da Izvira iz — posebnih simpatij« itd. Ta očitek ni le krivičen, temveč tudi žaljiv ln naravnost nesramen. K motivaciji poslednje trditve ml — upam — ni treba prepričevalnih besed; krivičnost pa, s katero se avtor omenjenega člančiča zaletava v zmožnosti dotične pevke, naj dokaže dejstvo, da le dobila jako laskavi ponudbi dveh največjih Jugoslovanskih gledišč, za kar se je — po Izjav! prič — ena naših najbolj opevanih opernih pevk skoro istočasno zaman trudila, Na nadaljne eventuelne, brezimno priobčene dopise ne bom odgovarjal, ker ne nameravam slepomišiti. — L. M. Škerjanc. Začasna nemško-slovenska kemijska terminologija kot preddelo za bodoči enoten Jugoslovanski znanstveni in tehniški slovar začne izhajati 1. avgusta L L v ljubljanskem »Narodno-gospodarsketn vestniku«. Izdeluje Jo znanstveno osobje kemičnega Inštituta ljubljanske univerze. Ker je delo velevažno za vse naše kulturno in ekonomsko življenje, opozarjamo vse Interesente, da si pravočasno preskrbe ta list, Id Izhaja v omejenem številu izvodov. Terminologija se more brez vsakršnih težkod uporabljati tudi v srbohrvaščinL Pokrajinske vesti. Vrhnika. (Nesreča v konzervni tovarni.) Gregorec Franc, zidarski pomočnik, Je bil zaposlen pri popravilu tovarne pri dvigalu, s katerim so spravljali kamenje in opeko na oder, ki je bil visok od 5-6 m. Ker so naložili preveč kamenja na oder, se je ta vsled prevelike teže podrl, pri čemur se je vsa opeka in kamenje zrušilo na spodaj zaposlenega Gregorca in ga na glavi in na obeh rokah težko poškodovalo. Kranj. Na poslovilnem večeru abituri-Jentov v Kranju se je nabralo 270 K za Narodni svet za Koroško (50 K Je namenjenih za Malgajev spomenik). Iskrena hvala! Kamnik. Čudno se nam zdi, da se v času, ko so naše meie na severu ne samo neurejene, temveč tudi ogrožene, spuščajo v Jugoslavijo ljudje, ki so še izza ranjke Avstrije na zelo sumljivem glasu. Ako naša vlada računa na zanesljivost svojih podanikov, mora upoštevati tudi event. njihove želje. Zato se nam zdi neumestno, da je dala naša vlada zopet potno dovoljenje v Jugoslavijo g. Luisu Praschnlkerju, ko je vendar že lani bal v tem času protestiral velik del železničarjev proti takemu postopanju od strani vlade. Ker mož lanskih obdolžitev, ki mu Jih je naprtila ZJZ., ie ni ovrgel, Je popolnoma razumljivo, da je treba v času, ko se borimo na vse strani, take stvari temeljito preiskati, predno se spusti kakšen takšen človek zopet med nas. Luis Praschniker Je takoj po svojem prihodu v Jugoslavijo zopet dokazal, kako so mu pri srcu naši ljudje ta naš jezik. Ne bomo se spuščali v podrobnosti, opozarjamo samo našo vlado, da že vendar enkrat temeljito preišče obisti tema človeku. Bled. Solnčno zdravilišče »Rikli« ni Bledu priredi 1. avgusta na Bledu velik koncert »Glasbene Matice« iz Ljubljana s sodelovanjem pevskega zbora, nad 100 pevcev in pevk. Čisti dobiček Je namenjeni podpornemu fondu Glasbene Matice In V olepšavo' Bleda. K Jesenice. Slovensko delavsko pevsko društvo »Sava« na Jesenicah praznuje 22. avgusta svoj desetletni Jubilej Slov. pevska društva vabimo, da se udeležijo tega slavja. Društva, ki se nameravajo udeležiti se prosijo, da javijo svojo udeležbo ysa| do 1. avgusta. Otiškl vrh. Tukašnji železničarji dr« žavne železnice živimo kot vjctnikl Za živež si moramo skrbeti v tem zapuščenem kraja sami in se moramo ponj voziti z vlakom v Slovenji Gradec ali Sp. Dravograd. Seveda smo raditega vsakokrat dalje časa odsotni, vendar pa nikdar dalje kot 5 ur. Nekaterim gospodom to ni prav. Po njihovem mnenju bi smeli samo na vrt tik tirov ob postaji. Ako pa stopi kdo Iz postale na cesto, ki Je oddaljena le 15 korakov od poslopja, b! moral za to že prositi. Prosimo merodalne faktorje, da nam pojasnijo, kako daleč sega naš domicil? Borovlje. Tukajšnja podružnica ljubljanske bolniške blagajne žigosa listine a žigom: »Geschžftsstelle der Laibachez Bezlrkskrankenkasse ta Ferlach«. LISTNICA UREDNIŠTVA. Ltaibuš pri Mariboru: Podpis na posla« nem dopisu je nečitljiv. Ako hočete, da priobčimo, nam naznanite natančen naslov ti navedite še kakšno pričo. Mali oglasi. Proda se: NOVO POHIŠTVO ZA SPALNO SOBO prodam. Vpraša se pri Diemetz, Cankarjeva cesta 4/11, Celje.________ 1293 'TŠIFONER, 1 POSTELJA ta 2 VZMETNA MADRACA se proda. Čopova ulica 19/111.__1292 LEPA HISA Z VRTOM na prodaj v Rožni dolini. Takoj po odkupu se odstopi stanovanje z dvema sobama itd. Poizve se v restavraciji v Rožni dolini 1291 AVTOMOBIL, Oppej Daracco, 2 cilindra, 4 sedeži. 12 HP s streho, popolnoma v dobrem stanu, se proda. Pojasnila daje Anončni in Iplormačnl zavod Vedež, Maribor, Gregorčičeva ulica štev. 6. tel 132._____________________1290 KURNIK za zajce In plške, velikosti 3X2X3 m, skoro nov, prodam takoj. Brezovica pri Ljubljani št 17. 1288 NOVA MOŠKA OBLEKA, moderni krog, se proda za 1600 K. Zaloška cesta 13, I. nadstr. Glavač. 1286 PRODA SE elegantna na pol krita lahka kočija, konj, oprema ln lep zapravljivček. Ogleda se v zalogi pivovarne GOsa pri Francu Sitar. \VANDERER MOTORNO KOLO 3 konjske alte, v najlepšem redu, z pne* umatiko se proda pri tvrdki, Karl Camer-nik & Komp, Ljubljana, Dunajska cesta 13. DOBRE DOMAČE SLIVOVKE 10 hi, močne 40%, ima na prodal Alols Pungerčlč, trgovec v Škocjanu pri Mokronogu. 1266 PRODA SE v Mariboru veliko posestvo sestoječe le 4 hiš z gostilno, dobro ldočo in sobami za tujce, veliki vrt, igra za boče, kleti za pivo In vino. Koroška cesta 27. 1263 ENONADSTROPNA HlSA Z VRTOM stavbiščem, vodovodom Itd. v Mariboru se proda. Vpraša se Krempeljeva ulice 3. GLEDALIŠKA PRIREDITEV NA BLEDU. Pretekli oetek ie bila otvori ena v* zdraviliškem domu na Bledu vrsta Gledaliških večerov, ori katerih sodelujeta Marila Vera (Slovenka). bivSI član Reinliardovskih cledal. v Berlinu. Milan Skrbinšek in režiser Emil Nadvorniik. Prvo predstavo ie sprejela tamošnia publika z navdušenjem. Zanimanje za prihodnje dve prireditvi Je velilco. V tprek. 27. t. m. se uoTt-zori »Vizito« iz Voinovičeve »Gospodje sa suncokretom« in premilera Schnitzlerja finejra dramoleta »Gospa z bodalom«. — V petek Shawa duhovita komedija »Zmasrovalec«. ki razpravlja s 261etnim Napoleonom Bo-naparte in recitacije Marije Vere. Ruski uradnik. PRODAJE SE: 1. Lljepo imanje u Dravogradu, Jugoslavija, sastoječe se od 25 jutara oranice, 1 Jutro livade, 2:5 jutara vočnjaka, 31-5 jutara šume, zgrada za stanovanje, gospodarska zgrada, štale Itd. 2. Imanje v Dobrovi, opčina Tolsti vrh kod Dravograda, sastoječe se qd: 8*5 jutara livade, vočnjaka I oranice, V-5 jutara šume, zgrada za stanovanje 1 gospodarska zgrada. 3. Eventualno jednokatna kuča sa go-stionom i mesarnicom u Dravogradu, 5-4 jutara oranice, 1 Jutro livade 1 vočnjaka, 0-75 jutara šume, štale za konje, za blago 1 7' svinje itd. 4. Jednokatna zgrada u Dravogradu sa 1 jutrom zemljišta. 5. Vinograd kot Ptuja: 3 jutara vinograda, 6 jutara šume 1 pašnjaka. 6. 2-5 Jutara gradillšta u Dravogradu. 7. RuCni mlin sa vodenom snagom u Dravogradu. 8. Osam polovtijaka dobrog vina. Nasljednlci Domaima Rudolf, Dravograd. MOTORNO KOL^,“ZNAMKA-PUCHT 2 konjske sile, dobro ohranjen, en težek voz na peresih, konjsko opremo, moško sedlo, banjo za kopat (sercizna) ter več drugih predmetov prodam zaradi pomanl-kanja prostora. Kupci sl predmete lahko ogledajo vsak dga x Kolodvorski ulici 89 .(predilnice), ' ' * ’ ''1226. Kupi se: 3 močne volčle pse čuvaje. Ponudbe z na« vedbo cene je pošiljati na upravo tega lista. MAJHNO HHS6~2 VRTOM ali njivo v bližini Ljubljane, kupim. Ca njene dopise pod šifro »Srebrn denar« n« upravništvo »Jugoslavije«. 1289 Služba: SREZKI SUMAR (OKRAJNI GOZDAR), sa stručnjačkom naobrazbom, znanjem ne« koleg slavjaaskog Jezika, oženit -- tražl s« za uprava od 1500 jutara šume. Nastup službe 1. novembra 1920. Ponude sa prepisom svjedočba koje se nevračaju I za« htljevl godišnje dotacije jesn za slati na Ravnateljstvo dobara Raslnja kraj Kopriv« nlce, Hrvatska. 1281 ~ HkOVAČA KojI je svršio podklvačku školu te ]• vješt u popravku gospodarskih sprava znanjem hrvatskoga jezika, oženitoga tražl z« nastup službe 1. oktobra 1920. Ravnateljstvo dobara Rasinja kraj Koprivnice, Hrvatska. 1280 MAK1NISTU vještog u popravku gospodarskih Strojeva kao Sto 1 znanjem bravarsklh radnja, oženitoga te govori hrvatskl — tražl za čim skoriji nastup službe. Ravnateljstvo dobara Rasinja Kraj Koprivnice, Hrvatska. 1279 SPREJME SE ZA PLESKARSKO OBRT KONTORIST1NJO. ki dobro razume računanje v kvadratih. Josip Jug, pleskarski mojster Rimska cesta 16. KNJIOOVODKINJA “ prvovrstna samostojna moč se za tako) Išče. Oferte v slovenščini In nemščini na) se predloži tvrdki Jerausch & Berold Maribor. 1257 DVAIZURJENFMIZARSKA POMOČNIKA sprejmem takoj v trajno delo, proti dobri plačL Ponudbo na Gregor Plnter, miz. mojster v Borovljah, Koroška 1235 Razno: TELEFONSKA KNJIGA ZA MARIBORr koroško, Štajersko in Prekmurje Izide v kratkem času. Dotične cenj. tvrdke, ki želijo oddati inserate v to knjiga na) blagovolijo vposlatl naslov na Anončni ta InformačnI zavod Vedež, Maribor, Gregorčičeva 6, tel. 132. ' APNENICA, zidana, se da v najem ali se tudi proda. Ravnotam je tudi 200 Samotne opeke na prodaj. Kje, pove upravništvo »Jugoslavije«. 1233 ZAHVALA. Gosp. Ivanu Dekaniču, operaterju kurjih očes v gam. bolnici v Ljubljani, se najtopleje zahvaljujem za odstranitev Istih z vsemi koreninami vred popolnoma brez bolečin, ter ga vsakomur najtopleje priporočam. Ordinlram od 1-3 ure popoldan. — Ivan Merhar. ZeniiRe peniadlbe Podjeten vsestransko izobražen trgovce, srednje starosti, z primernim premoženjem, prlkupljivega vedenja, čedne zunanjosti, se želi v svrho priženltve k kakšni večji trgovini ali gostilni, že v mestu ali na deželi, — seznaniti z gospodično od 20-do 26. let, ki je istotako izobražena, mirnega značaja ln lepe postave. Vdove brez otrok niso Izključene! Tajnost častna stvar! Ponudbe Ktagov. se do 1. avgusta vposlatl pod »Pristan«, na Upr. »Jugoslavije«. 1284. OPiKJl xk!fta in strelna ©čdafa KS vagone F. & HB Uher, t2oo Ljubljana. Brtoisvii UherspecS. Tet- 111. Prvovrstno Stukaturno TRS J E dobavlja takoj v vsaki množini dokler v zalogi, kakor tudi hrastove parketna «5e£2ics najceneje tvrdka JOS. PUH, Ljubljana, GradsSka ul. 22. pristni, izdelan iz špirita v lastni tovarni nudt po zmerni ceni tvrdka Jos. Vodnika dediči Spodnja &i£ka. 1201 Iščem za kupit; 2 do 4 kose »Drchscheiben* z razmahom 76 cm, tračnica za poljsko železnico. Ponudbe naj se pošljejo na tovarno ,.B«sna“ d. «1. v Sljekoven pri It o s. Rroitu. 1199 Odon Kcu5r.y, Ljut liano Koleri*, c /, mm in jih dobava takoj po najcencjši dnevni ceni. 1 S5 konjskih sil, marke »Over-land“, v najboljšem stanju, zmožen za vsako vožnjo, z dobrimi peresi, cena 160.000 jug. K se odda. Ponudbe pod „Avto“ na upravo »Jugoslavije". 1187 Zidne opeke (Strangfalz in Blberschrvanz.) Strešno opeko dobavlja „AVA“, Ljubečno. v vseh koKKinah %® zopet dobi, Gfesport na vagone. Posredovalci IskljuCenl. teaiialtertl8y, Builapest M, Eszlerhdzy n. 22. 1208 Klavirje, Črmonij” prodaja in izposojuja Alfonz Breznik naj večja zaloga vseh glasbil, muzikalij tn strun. Ljubljana, Kongresni trg 15. z večletnim službovanjem se sprejme takoj. Ponudbe pod .Knjigovodja* na upravništvo lista. 1197 Wertheim blagajna krasno izdelana na 2 dvojna vrata, kakor tudi manjše in večje Werthcim blagajne vedno v zalogi. FRANC SCHELL, 1. jugoslovanska izdelovalnica blagajn, MARIBOR, Koroška cesta štev. 31. U28 P® m ® ristna žanra za žimnice sc debi liajccnciše pri: JOSIP ROSENBERG, MARIBOR. ES BI m g Pariš-Ljubljana, i je nalbollSI. 1 ta ■ ta jBBKBKBgsBseKceisarecepS^BHSBDss&scsesaa^BSBs^ Amerikansko strojno olje. Olie za vretena lahko. Olje za avtomobile, lahko. Olje za transmisije. Olje za avtomobile, težko. Olje, strojno, za poljcdel. stroje Olje za cilindre. Olje, strojno, za težke stroje. Olje proti prahu. CSIavnn zaloga Medic, Rakove & Zanki d. z o. z. Prcje A. Zanki sinov! preje 1UTI1N HUS najboljše in najcenejše se povsod dobi. Izdeluje kristalno sodo, Prva mariborska to-sveče in toaletno milo. varna mila Maribor. Očetov« kislino 80 °[„ kemično čisto gar- proda *W „BALKAN“, Maribor. XS Ustanovljeno 1903. /^tampilje %rihi^ iz KavMa in kovin [~KatplQB*franl