Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 00824, 34170 Gorica, piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-ta postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 1 1 / 6 4 0 4 Poštnina plačana v gotovini N I K NOVI UST Posamezna številka 90 lir NAROČNINA: četrtletna lir 900 - polletna lir 1.750 - letna 3.500 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4.500 - Oglasi po dogovoru -Spedizione in abb post. 1. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 972 TRST, ČETRTEK 17. JANUARJA 1974, GORICA LET. XXIII. Nov protest io zahteva heneško-sloveoshih organizacij Od beneškoslovenskih organizacij in kulturnih društev smo prejeli nov dopis, v katerem javljajo, da je prišlo na njihovo pobudo do sestanka v Čedadu, ki so se ga udeležili poslanec Mario Lizzero, dr. Carlo Volpe, vodja socialistične skupine v deželnem svetu, gospa Corne-'*a Puppini D’Agraro, deželna svetovavka gibanja Friuli, Giulio Magrini in Dušan Lovriha, deželna svetovavca komunistične stranke, in prof. Giorgio Jus, deželni podpredsednik gibanja Friuli. Beneško-slovenske organizacije so jim ori-ca'e dejstva v zvezi s prepovedjo pošolskega pouka slovenskega jezika v občini Brdo in razne težave, ki se postavljajo pobudam za razvoj Jezikovne in kulturne dediščine Slovenske Benečije. Omenjene organizacije in društva zahtevajo izvajanje ustavnih določil in priznanje vseh kulturnih, civilnih, političnih in šolskih pravic tamkajšnjega prebivalstva ter da se pod-vzamejo konkretne pobude za socialno-gospo-darski prerod tamkajšnjega področja. V tem smislu zahtevajo od vseh političnih sil ustavnega razpona v videmski pokrajini, posebno pa od Krščanske demokracije, PRI, PSDI in PLI, ki še niso konkretno, z uradnimi dejanji prizna'e obstoja slovenske narodne skupnosti, ki tam živi, da zavzamejo jasno stališče in odgovornost v tem smilu. Ponovno obsojajo tisto, kar se je zgodilo, in zahtevajo hitre pobude na vseh ravneh, v parlamentu, v deželi, v pokra fini in v občinah. Navzoči politični predstavniki so izrazili svojo vzajemnost društvom in prebivavstvu, prizadetemu od krivičnega ukrepa, se izjavili Popolnoma sporazumni s stališčem, ki so ga za v*ele, in zijavili, da so na razpolago za vsakrš n° nadaljnjo pobudo. Pobudo za sestanek v Čedadu so dali Cen-ter za kulturne raziskavo v Brdu, kulturni kro *ek »Rečan« v Ljesi, kulturni krožek »Ivan Trinko« v Čedadu, študijski center »Nediža« v Petru Slovenov, duhovniška skupina »Dom. 'u »Zveza slovenskih emigrantov iz furlanske Slovenije«. REFERENDUM Ministrski predsednik Rumor je včeraj v sredo sprejel tajnika socialdemokratske stranke Orlandija. Pogovarjala sta se o delu vlade, posebno o ukrepih za povečanja pokojnin, o kmetijstvu in o kmetijski politiki Evropske gospodarske skupnosti, pa tudi o pomoči italijanskemu jugu, seveda poleg notranjepolitičnih vprašanj. Ko je Orlandi odhajal od Rumorja, so ga časnikarji vprašali, če ve, če bo prišlo do referenduma o razporoki. To vprašanje namreč še vedno najbolj zanima in razburja italijansko javnost ali vsaj politične kroge in časnikarje. Orlandi je odgovoril, da ne gre več za vprašanje, ali referendum bo ali ne, ampak kdaj bo. Po njegovem bo ljudsko glasovanje o tem verjetno med 26. majem in 9. junijem. Možnost, da bi prišlo prej med krščansko demokracijo in laičnimi strankami do kakega sporazuma, ki bi preprečil referendum, ki bo nujno pomenil zapravljanje časa, katerega bi drugače lahko bolj koristno porabili za obravnavanje reform, pa tudi zapravljanje denarja in nepotrebno politično zaostritev, je zdaj že zelo majhna, skoraj nična. Takšna zagrizenost v vprašanju, ki so ga skoro že v vseh državah na svetu, posebno pa v Evropi rešili brez dramatičnih in pompoznih svetovnonazorskih in političnih zapletov, je skoro nerazumljiva, če si je ne pojasnimo z italijansko zgodovino, kjer je imel Vatikan vedno zelo močan vpliv, in ni si mogoče misliti drugače, kakor da gre tudi v tem primeru za pritisk vatikanske diplomacije in tistih cerkvenih krogov, ki bi še vedno radi raztezali področie oblasti cerkvene hierarhije in jurisdikcije tudi na tista področja, kjer postaja to danes v demokratični, pluralistični, nazorsko razčlenjeni družbi nesmisel in pravo strahovanje. Ta stvar je tembolj nesmiselna, ker o-staia vatikanska diplomacija čisto pasivna v zadevah, kjer bi res morala nastooiti in povedati jasno besedo, npr. kjer državna oblast zatira narodne in nazorske manjšine, kot npr. na Koroškem in v Beneški Sloveniji, kjer se godijo pokoli kot v Afriki, kjer tiranije gnjavijo krščanske narode tudi zaradi njihove vere. Tam pa vatikanska diplomacija mnogokrat uslužno sklepa kompromise in konkordate z oblastniki. Značilen primer za to je bil odnos vatikanske diplomacije do Hitlerjevega režima. Nikoli, dokler je bil Hitler na oblasti, ni Vatikan odločno in jasno obsodil njegove politike, razen čisto na splošno. Nikoli ga ni izobčil iz Cerkve in verjetno bi mu bil dovolil celo cerkven pogreb, če bi mu ga bili lahko priredili oziroma če bi bil umrl, ko je bil še na oblasti. Morda se ne bi bil pomišljal niti po njegovem samomoru. Zelo stroga pa je oblast vatikanskih prelatov — ki jih ne istovetimo s Kristusovim naukom, polnim miline in ljubezni do vseh, ki trpijo in so potrebni tolažbe — do majhnih »grešnikov«, do razočaranih v zakonu, ki si skušajo zgraditi iz razvalin malo družinske sreče z drugim partnerjem, s katerim jih navadno veže trdnejša ljubezen, in se rešiti pred osamljenostjo — ravno proti takim je naperjen referendum in obsodbe vatikanske birokracije! In prav tako ne razumemo strogosti vatikanskih gospodov, ko izdajajo duhovnikom prepovedi, da ne smejo krstiti otrok, katerih starši niso praktični katoličani, taki, da bi očitno na zunaj kazali svojo vero. To bo imelo med drugim za posledico, da morda polovica otrok v Sloveniji ne bo krščena, čeprav bi njihovi starši na tihem na to pristali. Toda ne — otroci in njihov krst morajo služiti za talce, da se pritegne v cerkev tudi starše in botre. To pomeni, da se ne prizna več, da se more nekdo priznavati h krščanstvu tudi na tihem, v svoji duši. Ne, to mora deklarirati pred vsem svetom in za to mora manifestirati. To je zelo lepo tam, kjer lahko ljudje store to brez pomislekov in strahu. To pa tudi taki, ki se boje — čeprav morda po nepotrebnem — toda kdo more v tem postaviti točno mejo med upravičenim in neupravičenim strahom? V Italiji pa je na milijone ljudi, ki se tudi javno priznavajo za nekatoličane, komunistov, ateistov in drugovercev. Zakaj torej sili vatikanska hierarhija, če je drugod tako natančna, vse te ljudi, da bi morali svoje zakonsko pravne odnose uravnavati po cerkvenih normah, ki jih ne priznavajo? To je grozotno nasilje, kajti odraža se tudi na mladi generaciji, na otrokih, na milijonih otrok, ki se rodijo v takih zvezah, ki bi se jih moralo smatrati po zakrknjeni oblastiželjno-sti vatikanskih birokratov za nezakonite. Ali naj ti milijoni otrok vse življenje vlačijo s seboj breme svoje »ilegalnosti«. Kje je tu Kristusov nauk o ljubezni, usmiljenju in pravičnosti? Žal nam je, da moramc^zapisati tako grenke besede na račun Vatikana kot o-blastne institucije, toda kot svobodni list in kot eno izmed glasil javnega mnenja v slovenskem ljudstvu čutimo, da smo dolžni, tembolj ker prejemamo zadnje čase vedno več žalostnih vesti, da se razni slovenski župniki branijo krstiti otroke in da nočejo cerkveno pokopati ljudi, ki so vse življenje živeli s Cerkvijo in se ravnali po njenih zapovedih, a so si morda šele na sta- (dalje na 3. strani) Pariški dnevnik »Le Monde« o Slovencih v Italiji RADIO TRST A ♦ NEDELJA, 20. januarja, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9.45 N. Paganini: Kvartet št. 11. 10.15 Poslušali boslte. 11.15 Mladinski oder: »Dom brez mamice«. Napisala F. Montgomery, dramatizirala Marjana Prepeluh. Tretji in zadnji del. 12.00 Nbožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Ne-pozbne melodije. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 13.30- 15.45 Glasba -po željah. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 Revija solistov. 16.00 Šport in glasba. 17.00 »Postelja in ogledalo«. Enodejanka, napisala Marija Silvia Codecasa, prevedel Franc Jeza. RO. Režija: Jože Peterlin. 18.05 Nedeljski koncert. 18.50 Mojstri jazza. 19.30 Zgodovina italijanske popevke. 20.00 Šport. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popeče. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. ♦ PONEDELJEK, 21. januarja, ob: 7.00 Kodedar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za srednje šole) »Naš vsakdanji kruh: Od divjega žita do kruha«. 12.00 Opoldne z vaimi, zanimivosti in glasba za poslušavke. 13.30 Glasba po željah. 14.30 Pregled slovenskega tigka v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce (Danilo Lovrečič). 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Radio za šole (za srednje šole - ponovitev). 18.50 Glas in orkester. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.20 Jazz. 20.00 Športna tribuna. 20.35 Slovenski razgledi: Naši kraji in ljudje v slovenski u-metnosti - Violinist Igor Ozim, pianist Marijan Lipovšek. Cesar Franck: Sonata v a duru -Slovenski ansambli in zbori. 22.15 Romantične melodije. ♦ TOREK, 22. januarja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Pratika. 12.50 Medigra z pihala. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Trio di Trieste. 18.50 Formula 1: Pevec in orkester. 19.10 Slovenski povojni revialni tisk v Italiji (Martin Jevnikar). 19.25 Za najmlajše: pravljice, pesmi 'n giasoa. 20.00 Šport. 20.35 Verdi: »Gusar«, o-pera. V odmoru (21.00) »Pogled za kulise«, Dušan Pertot). 22.20 V ritmu sambe in bosse nove. ♦ SREDA, 23. januarja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol). »Rišimo skupaj!«. 12.00 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade po slušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol - ponovitev) 18.50 Pianist Nino Gardi. Brahms: Sonata v f molu. 19.20 Higiena in zdravje. 19.30 Zbori in folklora. 20.00 Šport. 20.35 Simfonični koncert. V odmoru (21.15) Za vašo knjižno polico. 22.15 Pesmi brez besed. o ČETRTEK, 24. januarja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Slovenski razgledi. 13.30 G asba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce (Danilo Lovrečič). 18.15 Umetnost. 18.30 Enrico Morpurgo in Giovanni Battista Marzuttini. 19.10 Tržaška družba v Stendhalovem času. Pripravil J os p Tavčar. 19.25 Pisani balončki (Krasulja Simoniti. 20.00 Šport. 20.35 »Kral Ojdip«. napisal So>F"'k!es, prevedel Anton Sovre. SSG v Trstu, režija: Modest Sancin. 21.50 Skladbe davn h dob. 22.05 Glasba v noč. ♦ PETEK, 25. januarja, ob: 7.00 Koledar. 705 Jutrarj-s g>sba 11.40 Radio za šoile (za II. stopnjo osnovnih šol) »Pisali so za nas: Igo Gru-r' ■« 12 oo Oco dne z vami, 13.30 G'asba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18 iO R?do za šole (za II. stepnjo osnovnih šol -ponovitev). 18.50 Sodobni italijanski skladatelji. 19 00 Poje Gig iola Cinquetti. 19.10 Liki iz naše preteklosti: »Janez Svetokriški«, (Martin Jevni-k*,r) ?0 00 Šport. 20 35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Vokalno instrumentalni koncert. Vodi Nel-o S""nti. 21.30 V pasnem keraku. *• SOBOTA, 26. januarja, ob: 7.00 Koledar. 7 0:3 Julranja g’asba. 1135 Pos'ušajme spet. 13.30 15 45 Glasba po željah. 15 45 Avtoradio. 17 00 Za mlade poslušavce. 18.30 Klavirski duo Edda Cal-vano - Bruna della Pietra. 18.55 Glasbeni col lat ge. 19.10 Družinski obzornik (Ivan Thtu:r-schuh). 19 25 Revija zborovskega petja. 20.00 Šport. 20 35 Teden v Italiji. 20.50 »Ludje ob ce sti«, Roman, napisal Milan Lipovec, dramatiz’-r 9, a Leja R'har Drugi del. RO. Režija: Jože Peterlin. 21.30 Vaše popevke 22.30 Nežno in tiho s Pinom Calvijem. V prazniških predbožičnih dneh (23.12. 1973.) je ugledni pariški dnevnik »Le Monde« priobčil članek Paul-Jean Franceschinija »Le revanche des slovenes d’Italie« (Maščevanje Slovencev v Italiji). Seveda gre za maščevanje, ki pomeni, kakor avtor posredno razloži v svojem članku, konec slovenskega majvrednostnega kompleksa, zahtevo po spoštovanju narodne identitete in dostojanstva. Kakor je presoditi iz navedb, je avtor članka kar dobro poučen o položaju v Trstu, saj je bil v našem mestu za časa pripravljalnega srečanja za spomladanski kongres o manjšinskem vprašanju. Kajpada mu pri navajanju številk in tudi pri drugih komentarjih tu in tam kaj spodrsne, je pa pozitivno, da je zaslutil, kako slovenska narodna skupnost v Italiji hoče biti subjekt; pri tem omenja tudi problem Beneške Slovenije, ki nima pravice, da zaživi po slovensko, medtem ko se Slovenci v Trstu ponašajo s svojim stalnim gledališčem, knjižnico, glasbeno šolo in drugimi kulturnimi ustanovami. Med »maščevanja« slovenskih meščanov spada tudi zavest, da je Trst brez kupcev iz zaledja, pravzaprav osiromašeno mesto. Saj Slovenci z onkraj meje, bratje nekoč zasra- — Si slišou, Mihec, spet so Arabci nardili ano združitev! — Ben, tu ni neč tašnega. Skori vsako leto nardijo kašno združitev jn pole ostane vse taku ku poprej. — Ja, ma zdej je zraven Tunis jn tam je tisti precednik Burgiba, ke je an resori mož. — Tudi jest ga jemam za resnega. Že zastran tega, ke se je strašno malo oglašau jn časniki so se malokdaj zmisleli nanj. Zatu se mi zdi strašno čudno, da se je tudi uan spe-stu u te združitve. Sej si lahko zamerkau, de so ble tu same otročarije Se zna, na veso-kem leveli. Državniške oslarije. — Se spouneš? To prvo je blo ZAR, ke so nardile federacijo Egipt, Sirija j n Jemen Polc je Jemen kar nekam zginu in je bla Zar samo Egipt jn Sirija. Pole so se Egipt jn Sirija neke j skregale jn je tudi Sirija od-stopla jn taku je u Združeni Arabski republiki ostou samo Egipt. Ma časniki so kar naprej rekli Egipti Združena Arabska republika. Ma čez an par let se je tudi časnikam zdelo lu preneumno jn so spet začeli pravet Egipti Egipt jn ne več ZAR. Ma ni pasalo dosti cajta, ko so se spet začeli združevat. Ta bot so rekli, de se bojo združle Egipt, Libija jn Sudan. Ta prva dva sta bla preči dekor-do, ma Sudan se je nekej obirau jn so se tudi nekej pričkali. Jtl pole ni blo vse vkep neč. Pole so se zmisleli, de be se lahko združle vsaj Egipt jn Libija. Posebno tisti Gedafi od Libije si je forte prizadevau, ma Egipčani so kar naprej nekej mečkali. So rekli ja, de so za tu, ma de je treba nomalo počakat jn vse dobro prpravet. Ma Gedafi je mož, ke nima do-sti potrplenja jn je tou naredet vse movanih tržaških Slovencev, pripomorejo, da Trst, ki je bil ošaben emporij, zdaj vsaj životari.« Spotoma avtor omeni tudi kako pomembno slovensko osebnost, tako na primer citi ra Cankarja. Ko govori o trumah kupcev iz Jugoslavije z omoti in zaboji pralnega praška, pravi, da intelektualci takega kova, kakor je Boris Pahor, ki ga je pravkar objavila revija »Esprit«, se ne morejo zadovoljiti s takim povračilom, kakor so razne kramarske procesije, ampak se zavedajo, da po tolikih letih sramotnega ponižanja zdaj potrjujejo svoje dostojanstvo. Zaradi ugleda, ki ga pariški dnevnik ima v Evropi in ne samo v njej, je članek Paul-Jeana Franceschinija zelo pomemben za nas. Ameriški zunanji m nister Kissinger že sko-ro cel teden šviga sem in tja med Assuanom in Jeruzalemom, da bi pregovoril Egipčane in Izraelce za odmik njihovih vojsk ob Sueškem prev kopu. Za zdaj še ni videti rezultata, vendar se kaže K’ssinger optimist. Toda na r jegov optimizem gleda svet zdaj že preccj p:sim st čno, ker S3 že ob drugih priložnostih ni izkazal (giel Vietnam, kjer se nadaljujejo boji). na hitro. Zatu je organizirali ku ano velikansko demonstracijo, ke so se Libijci zbrali, de bojo nečko marširali na Egipt... — Ane sorte marcia su Roma! — Taku nekej. Jn de kadar bojo pršli u Egipt, de bojo tam na ani veliki veselici nečko združli obej državi. Jn spet ni blo neč, zotu ke vre blizu komfina so jeh Egipčani strašno prjazno sprejeli, ma jeh tudi ustau-li, de niso šli naprej. Jn časniki niso neč povedali, kaku je blo pole ses tistmi demon-strantami. Jn Libja jn Egipt se zdej prouza-prou nekam grdo gledajo, zatu ke Gedafi prave, de je Egipt preveč popustljiv pruti Izraelcem jn de se ne be smeu neč glihat ma delat vojsko kar naprej. Jn zdej, ke je vidu, de taku ni ineč jn taku tudi ineč, se je pej zmislu na Tunis. Jn je šou če jn je reku: dejmo se združet pej mi! Jn so bli preči aneh misli jn rekli, de bojo nardili še ta mesec referendum, zato de bo ludstvo potrdilo to združitev. Ma prcci drugi dan so odložili tudi referendum jn ga preložili za marc. — E, ma do takrat se lahko še marsikej zgodi. Vre zdej se vide, de glih Tunis ni prou taku navdušenr u Alžiriji so pej strašno pruti jn pravejo, de tudi s tega ne bo neč. — Sej ni treba bet buhznakašem prerok za pogruntat, de tudi s tega ne bo neč. Če nobena združitev ni ratala, zakej be ratala Pilih ta? Ma tisti Gedafi si prou gvišno ne bo dau mira. — Ja, kej mu češ! Mlad je, preveč oblasti jema jn be tou neredet velike reči. Sej mu ni zamere. A ja, glih ke govorimo od njega: kaku je zdej ses tistemi časnikarji od La Stampe, ke be jeh mogli poslat proč? — Vse je nekam potihnelo. Narbrž so po diplomatski poti vse pomečkali jn taku vsi moučijo. Zgleda, da je blo ta bot samo bliskanje brez grmenja jn brez plohe. Navse-zadne je taku bulše. Mihec in Jakec se menita od arabskih združitvah in od tistega od »La Stampe« Pisma uredništvu: Tržaška knjigarna odgovarja Novi list z dne 10. januarja se je precej opa zno obregnil ob Tržaško knjigarno. Kakor nam je ta jeza celo všeč, ker izpričuje zavzetost in pozornost člankarja do slovenske tiskane bese de pri nas, pa nas njegove pripombe le silijo, da odgovorimo. Vsekakor pomeni prodaja knjig ne samo običajno trgovsko operacijo, ampak predstavlja posebno še pri nas tudi dejanje kulturnega posredništva. Tega se Tržaška knjigama zaveda in v tej smeri tudi dela, vsaj kolikor ji dopuščajo njene možnosti. Za razširjanje slovenske knjigo, kar je tudi njena glavna naloga, se aa-to poleg običanih prodanih poti poslužujejjj tu-« di drugih načinov iskanja stika z ljubitelji tiskane besede: s ponudbo in prodajo po pošti, z razstavami po šolah, na raznih prireditvah, po društvih, deloma tudi z akviziterji, čeprav za ta način pri nas ni najustreznejših pogojev. Poleg tega prireja ob iz’du knjig srečanja med ustvarjalci in bralci in skrbi za redno razstavno dejavnost naših umetnikov v svojih prostorih. Vse to tudi zato, ker vemo, da je tak kulturni ambient v Trstu zelo potreben in obenem najpr'rmrnEjši prostor, kjer se knjiga predaja In prav tak ambient ic narekoval Tržaški knjigarn’, da se je začela teme’jiteje ukvarjati iudi s periodičnim tiskom, čeprav se druge knjigarne tega branijo. Decembra 1973 je tako seznam revij in časopisov, ki jih sprejema naša knjigar na., obsegal okrog 90 nas^vov: seveda so časniki zvečana slovenski, precej jih je pa tudi srbohrvaških in italijanskih. Da bi tem dodaM še druge tujejezične revije, bo maloe težko, ker je z^n manja prema'0, pa Se so tu težave s prostorom in ne nazadnje tudi to, da pri večini časnikov neprodani izvodi v celoti bremenijo knjigarno in j’h ni mogoče vračati izdajatelju. Gledo zamude, s katero nekatere knjige in revije prihajajo do nas, moramo priznati, da jezi tudi nas: največkrat, so za. to krivi od prem ni oddel ki izdajateljev, mnogokrat pa tudi državne me ie s svojimi carinskimi predpisi. Nepodpisani č'ankar tudi obžaluje, da ni v prodaji koroških revij: v lem ima. deloma prav res sicer redno prihajata taiko Naš tednik kot Naš vestnik z zamudo in neredro pa nam žal dobavljajo Mladje in Kladivo, verjetno zato, ker imajo izdajatelji veliko dela že pri urejanju in se tako ne moreo dovolj posvetiti tudi razpečo vanju. Prav tako letos nismo imeli ob?h koro šk'h koledarjem, ker z založnikoma neredno po 6'ujemo: e. bi pomanjkljivost, brž skušali popra viti, če bi kak obiskova'ec izrazil tako 2e’io pra vočasno. Gleda ostalih konkretnih pripomb čiankar ja: decembrska številka Sodobnosti je že več ča sa na razpolago pri nas, le da tokrat ni bila ob izidu na prodajnem pultu na ogled; zato jo je č'ankar med množico drugega tiska verjetno spregledal. Prav tako prejemamo tudi po več iz vodov Slavistične revije, na za’ogi imamo še tudi starejše letnike; ker pa ta revija izhaja po rPdkrma in je nekakšen zbornik, jo uvrščamo n& polico s strokovno literaturo. Prav tako ima mo številne izdaje Slovenske akademije znano sli in umetnosti, nabavimo pa le tiste publika c')e, za katere menimo, da bedo zanimale naše obiskovalce. Za ves periodični tisk in za knjige seveda še posebno pa velja da j'h vsakemu, ki i’h naroč\ prav radi posredujemo: seveda če na,m le uspe vzpostaviti stik z založnikom in če ima ta knjigo ali revijo še na zalogi. Ma’ce težko pa se znajdemo, če kdo, kot na primer vaš nepodpisani čiankar, zahteva revijo Obzorja, ki že deset let ne izhaja več: če je slučajno mislil na njeno naslednico — revijo Dialogi — mu moramo povedati, da tudi to redno prejemamo. Vsekakor se pa zavedamo tudi lastnih po manjkljivosti: predvsem da je prodajni prostor preveč tesen, ko pa samo v Sloveniji letno izide preko tisoč knjižnih naslovov, pa še perio dika, plošče in ostalo. Poleg tega moramo gledati še vedno tudi na trgovsko računico, ki je prav v knjigotrštvu silno zahtevna, saj je pred nekaj leti v Trstu več knjigarn prav zaradi nje končalo svojo dejavnost. No, vsaj glede prostora upamo, da ga bomo že v kratkem razširili; zaradi računico pa bomo morali po vsej verjetnosti še vedno ponujati poleg knjig in revij tudi papirniške artikle, izdelke ljudske obrti in plošče — pa saj ti predmeti le niso tako nekulturno blago; posebno plošče in knjige za otroke, ki jih čiankar v Novem listu omenja v strahu, da nas spravljajo na raven »provincialne štacune« so vse prej kot to. Je dobro znamenje, da se še dobijo ljudje, ki se poglabljajo v zgodovino in se ne ukvarjajo samo z raznimi »...izmi«, kakor futurizem, necre'alizem 'td. To je razveseljivo dejstvo za vsakogar, ki smatra poznanje zgodovine svejega naroda za steber vzgoje mladine in se sam peča s to materijo iz golega zanimanja, ne da bi pri tem moral biti ravno profesor zgcdov;ne. Po srednješolski izobrazbi mi je še n?da'jnje čitanje zgodovine odkrilo vrzeli in nppake naših šolskih tekstov, ki so v meni zbudili veliko začudenje, da jih n>hče noče odpraviti. Šele v Vašem listu sem zadnje čase ime', priliko brati članke, kateri so pogumno r k'i »ni tako!«. V mojih takoimenov£>n:h razskovar j'h sem našel marsikaj kar bi, po mojem skromnem mnenju, zas'užilo največega zanimanja. Zatorej, ker vidim, da so pri Vas ljudje dobre vo'je, bi si danes rad dovolil predrznost obrniti njihovo pozornost na sledeče posebnosti: 1) Toponomastika v Vzhodnem Tiro'u, nekdanja Recija. Koristno bi bilo proučiti, če ime gore »Gross Venediger« ne izhaja iz »Vrnedji-gora«, kjer je črko O treba slišati izgovorjeno polglasno kot — o —, ali še ce'o brez tega v smislu »g’...ra«, kakor se še danes sliši po naših tolminskih hribih. Nastala je tako »Ve>nedj'g’ra«, odnosno »Venedjigora«. Došli Bavarec, ali pa že preje domačini, so pa imenu kar odtrgali zadnji A in ostal je samo »Venedjigor« iz katerega jfl pozneje pršel ven »Venediger. Deblo »Vened...« izhaja iz imena naroda »Venedi«, ki so ga nosili tamkajšnji stari Slovenci. Slednji kot pogani so oboževali to goro, in ji po mojem mnenju, zato dodali še pridevek »Veliki-a«. Zan!mivo bi bilo tudi poglobiti se nekoliko v dobo nastanka imena dolomitske ceste »CER-NADOL« (Črna Dol), ki pelje proti Cortina di Ampezzo. To ime je sta’o jasno napisa/no ob cesti še do pred 15 leti, ako je še danes, ne vem. To sta samo dva primera. Jih je pa še mno go. S to teponomastiko se je ukvarjal pokojni REFERENDUM BO! (Nadaljevanje s 1. strani) rost ušiva,'ili košček sreče — ali vsaj iluzijo srečg — brez blagoslova Cerkve, ki jim ga niti ne bi dala, a ne da bi bili komu s tem škodovali. In dobivamo tudi zbegana vprašanja ljudi, zakaj so jim duhovniki vse življenje govorili o pomenu krsta, če je postala to zdaj čisto pravna zadeva, stvar staršev in ne otrokove duše same in njenega zveličanja. Marsikdo nam je že dejal, da ima vtis, da gospodje v Vatikanu sami ne verjamejo, kar so toliko časa pridigali. Toda če so se sami tako hitro prilagodili in se spustili v kompromise, je to mnogim preprostim kristjanom težje in vsakdo nima igravskega talenta, ki je danes menda potreben tistemu, ki hoče v očeh vatikanskih specialistov za cerkvene obrede in nianse v doktrini veljati za pravega kristjana. Mnogi pa še vedno menimo, da je to predvsem zadeva med nami in Bogom, v katero ni treba, da se meša vatikanska politika. Izdajatelj: Enaelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodišču v Trstu ane 20.41954, štev. 157 ♦ Odgovorni urednik: Drago Legijo ♦ Tiska tiskarno Graphart Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51 doktor Tuma v »Jadranskem Almanahu« okoli leta 1920. 2) Brošurica. »Gospa Sveta« Mohorjeve tiskarne v Celju iz leta 1929 poudarja dvoje zanimivosti. Prva je pouk s'ovenckega jezika v brik-senski škofiji, v času svetega Bonifac;ja, klerikom namenjenim m^d Slovence. Druga pa, da so »Slovenci segaM da’eč v notranjost severne Bavarske«. V obeh s’učaj’h bi bi'o dobro zaslediti tedanje ime za S'ovence. 3) Naša REZIJA v Beneški S'oveniji, Morda bi to ime zna’o izhajati iz RECIJA (Raetia) v smis’u, da so ga v Benečijo prines'i s seboj Slovenci. ki so se iz Recije izselili ali pa b"li še celo nasilno priseljen.5, recmo v dobi Otona, I, ko so 99 v pednožjh Julijskih alp gradila utrjena me-s^a V beneških arhivih je menda zapisano, da je staro 'me Rezijanov »Venod'«. 4) S’ovanska Biblija v Reimsu (Franc;ja). Naša Eno^opTdMa pove, da 9e še denes nahaja v mestni B'blioiteki v Reimsu. O njej sta pisala Francoz CERF in pa naš KOPITAR. Naš človek o njej nfčesar ne ve. Dobro bi bilo o tem kaj pisati, kakor tudi o vsem osta'em. Že vnaprej iskrena hvala za Vašo pozornost,. Ivan Česnik OBSOJENA ZARADI ZVIŠEVANJA CEN NAFTE Na velik odmev je naletela v tržaški javnosti škandalozna zadeva podpolkovnika Grieca im njegove žene, lastnico podjetja Car-bococke, ki sta dobavljala nafto za kurjavo mnogim kupcem samo pod pogojem, da so sklenili z njunim podjetjem (v katerem je imel mož 50 odst. delnic in je pomagal ženi) pogodbo za večletno vzdrževanje naprav za gretje, za kar pa sta zahtevala zelo visoke vsote, tudi do 880.000 lir letno. Obsojena sta bila po naglem postopku že v sredo na 40 milijonov lir in na dva meseca ter 10 dini zapora vsak. Aretirana sta bil?, dan prei po preiskavi in na prijavo mestnega odbornika Loizarja. Po obsodbi so ju izpustili na začasno prostost. Tržaška knjigarna DOBRO ZNAMENJE Razplet krize v Nabrežini V panedeljek, 14. t.m., so se v Nabrežini sestali člani in somišljeniki Slovenske skupnosti ter poglobljeno razpravljali o krizi, v katero je zašla občinska uprava, člani šestčlanskega odbora, ki je imel nalogo, da vzpostavi stike z drugimi političnimi skupinami ter zasliši njihovo mnenje o možnosti čimprejšnje odprave krize, so obširno poročali o svojem delu. Tako so obrazložili potek razgovorov s socialistično stranko in komunistično partijo ter potek skupnega srečanja predstavnikov vseh treh skupin. Zborovalci so pri tem ugotovili, da rešitev krize ovira sklep demokristjanske sveto- STAROSTA SLIKARJEV V soboto, 19. januar ja, bo ob 18. uri v prostorih prosvetnega društva »Ivan Grbec« v Skednju srečanje s starosto slovenskih slikarjev Silvestrom Godino. Umetnik je škedenjski domačin in obhaja te dni svoj devetdesetletni življenjski jubilej. Kljub visokim letohi pa naš Silvester še vedno vztraja, čil in mladosten na svoji u-metniški poti, ki jo je nastopil že v mladih letih. V morečih letih, ki so preprečevala sleherno slovensko ustvarjalnost, je po drugi svetovni vojni spet prijel za čopič, številni so Godinovi motivi iz Skednja in tržaške okolice, pa tudi iz Istre, Krasa in Dalmacije. Mika £a priroda, cvetje, poljsko in umetno, ki ga tudi sam že več kot pol stoletja skrbno goji na svojem dišečem vrtu pod razprostranjenim latnikom izbranega grozdja, ki mu je prav tako v ponos kot njegova umetnost. Ustvaril je že toliko del, da jih je razstavljal na več kot dvajsetih osebnih razstavah pa tudi na mnogih skupinskih v raznih italijanskih in slovenskih mestih. Kritika Silvestrovih del je bila vedno pohvalna. Rože in cvetje kar duhti z nekaterih njegovih slik. Zdi se, da umetnost kar pomlaja devetdesetletnega starosto naših umetnikov. Vsi njegovi znanci in prijatelji mu želijo, da bi ga še in da bi nam v barvah tudi kot stoletnik še kaj pokazal in povedal. V torek, 8. januarja je legla k večnemu počitku Marica Tončičeva, Žana znanega tržaškega odvetnika dr. Franeta Tončiča. Ko se je razširila po mestu novica o njeni 'nenadni smrti zaradi srčne bolezni, je marsikdo priznal, da je preminulo gospo poznal po imenu, po njenem medvojnem delu, o njeni nenehni in živi prisotnosti v našem vsakdanjem kulturnem življenju, toda osebno se je ni spominjal. Im vendar je bila Marica Ton-čičeva, ko ji je to zdravje še dopuščalo vedno ob strani svojemu delavnemu možu, toda zaradi svoje tihe, mirne in dostojanstvene narave je vedno raje ostajala v ozadju v podporo svojemu možu in v pomoč potrebnim. . , Po obdobju študijev na slovenski šoli sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu in po začetni zaposlitvi pri pok. odvetniku Josipu Agne-lettu, kjer je spoznala svojega bodočega moža, je vse svoje življenjske sile zastavila za svojo družino im za slovensko manjšino, zakaj skupno z možem sta verjela v boljše ča- valske skupine, naj vsi njeni člani upravnega odbora ostanejo na svojih mestih, kar bi v vsakem primeru pomenilo popolno ohrom-Ijenje občinske uprave ter dejansko ustvarjanje pogojev za komisarsko upravo. Po dolgi in temeljiti razpravi, v katero je poseglo lepo število prisotnih, je bilo soglasno sklenjeno, naj vodstvo Slovenske skupnosti v Trstu zahteva od pokrajinskega vodstva Krščanske demokracije, naj posreduje, da demokristjanski odborniki v Nabrežini takoj odstopijo, kajti samo v tem primeru je Slovenska skupnost pripravljena na razgovore tudi s Krščansko demokracijo. Zdi se, da je bila ta zahteva sprejeta in da bo celotni levosredinski občinski odbor odstopil v najkrajšem času. S tem se bo tudi uradno začela kriza, o kateri je upati, da se bo tudi čimprej rešila, kajti tako zahtevajo koristi prebivalstva. + INZ. STANKO GRGIČ V ponedeljek, 14. t.m., so v Bazovici pokopali inž. Stanka Grgiča, ki je nekaj dni prej umrl v tržaški bolnišnici. Pokojnik je bil bazovski rojak in mu je bilo 61 let. Po poklicu je bil kmetijski inženir, po vojni pa je do svoje smrti poučeval znanstvene predmete na slovenskih srednjih šolah na Tržaškem. Kot strokovnjak za kmetijska vprašanja je vedno bil na razpolago strokovnim organizacijam. Tihega in mirnega inž. Grgiča bomo ohranili v lepem spominu. Vdovi in sorodnikom izrekamo globoko sožalje. Potem ko smo si zadnjič bežno ogledali, kakšno je stanje v zamejskem športu, je prav, da osvetlimo politično ozadje športnega delovanja. Predvsem moramo ugotoviti, da vsa ta športna področja delujejo v pravem narodnostnem duhu in da le redkokdaj zaidemo v nevarnost raznarodovanja, s tem da bi se posluževali tujcev. Narodna zavest je zlasti pri voditeljih se za našega tukajšnjega človeka. Im tudi ta-krat.k o je težka roka fašističnega nasilja udarila tudi in še posebno po naših krajih in je osebno prizadela tudi njenega moža, ki je bil eden najbolj izpostavljenih osebnosti na drugem tržaškem procesu. V vsem tem času je pok. Marica skupno z ostalimi tržaškimi ženami bila trdna opora zaprtim Slovencem. V povojnem času je prav tako bila vedno v pomoč svojemu možu, ki se je večkrat znašel sredi najbolj razgibanih valov naše manjšinske usode. Dokler ji je zdravje dopuščalo, se je udeleževala naših prireditev in svečanosti. Njena vera, njena velika vera v življenje ni splahnela niti ob težki preizkušnji prerane smrti ljubljenega sina Sergija, ampak si je takoj zamislila podporni sklad za potrebne študente. Zdaj počiva v miru ob svojem sinu in v najboljšem spominu vseh, ki so jo poznali. Dr. Tončiču pa iz srca izrekamo iskreno so žalje ob tako veliki izgubi. Ur. DEBATNI VEČER V SLOVENSKEM KULTURNEM KLUBU V soboto, 12. t.m. je bil v Slovenskem kulturnem klubu v ulici Donizetti zanimiv debatni večer. Trije člamii, Alenka Rebula, Martin Brecelj in Tanja Rebula, so skušali osvetliti vprašanje mladinskega prestopništva. Tanja je najprej na kratko prikazala vzroke prestopništva. Po njenem je odvisno predvsem od staršev, pozneje pa tudi od šole, ka ko se znajo mladi vključiti v družbo. Alenka je omenjala važno vlogo Cerkve pri vzgoji mladine in pri preprečevanju prestopništva ter njeno odgovornost. Po njenem mišljenju se dela pri otrokih preveč razlik med »dobrimi« in »slabimi«, med tistimi, ki hodijo v cerkev, in tistimi, ki ne hodijo, ker Bog takih razlik ne dela. Skušala je poslušalstvo prepričati, da imajo vzgojmi dejavniki in družba glavno odgovornost za to, kako se bodo mladi odločali in kako se bodo vključevali v življenje. Pri tem je vendarle kar preveč zapostavila odgovornost in voljo mladih samih, kajti nihče jim ne more dati volje do dobrega, če je sami nimajo im če se nočejo dati vzgajati v dobre in poštene ljudi. Stalno izgovarjanje na krivdo družbe je kaj lagoden izgovor. Martin je menil, da je treba najprej spremeniti mentaliteto ljudi, jih napraviti boljše, bolj pripravljene za dobro. To je morda utopija, a kot kristjan verjame vanjo, je dejal. V soboto, 19. t.m. bo ob 19. uri v klubu predavanje dr. Reharja o alkoholizmu in njegovem modernem zdravljenju. Vabljeni vsi, tudi tisti, ki še niste člani kluba. E. J- športnih društev, ki se baviijo s temi panogami, zelo visoka in vsi se zavedamo, da je treba naši mladini nuditi možnost športnega izživljanja v domačem okolju. Tega mnenja (vsaij v praksi) pa na žalost ni večina društev, ki se bavijo z nogometom. Ta sicer lepa in privlačna panoga je naša raikova rana, ki nam je prizadela že veliko škode in ki nam še vedno brezpotrebno požira veliko energij. Tu opažamo, kalko se večina bori le za rezultait in se poslužuje za dosego tega cilja ne le tujcev, ampak tudi že sko-ro profesionizma. Mnenja smo, da nas ta sistem ne bo pripeljal nikamor in da obstaja resna nevarnost, da nam okuži še ostale discipline. Športna organizacija Ob zaključku moramo spregovoriti še nekaj besed o edini skupni športni organizaciji v zamejstvu, ki pa ne predstavlja vseh športnikov. Mislim tu na Z S Š D I. Ta je prav pred kratkim imela občni zbor, ki pomeni prelomnico v naši športni politiki. Na tem zboru se je. večina društev izrekla za vključitev Zveze v S.K G.Z, to pa je povzročilo takojšen izstop dveh društev iz Zveze. Ne glede na to, da je velika škoda, če katerokoli društvo izstopi iz neke slovenske organizacije, se je s tem formalno začela nova pot našega športa, ki je v nasprotju s tako imenovano uradno potjo. Zavedati se namreč moramo, da je bilo doslej edino športno področje tisto, kjer smo z naijveojo lahkoto prišli do sporazumnosti, neglede na strankarsko pripadnost posameznikov ali društev. Ko pa se je porajal problem vključitve v SKGZ. so se zače'a mnenja društev deliti. (Dalje na 5. strani) Marici Tončičevi v spomin Še o športnem udejstvovanju »Consortium musicum« v Gorici Pred kratkim je v Katoliškem domu v Gorici na povabilo goriškega prosvetnega društva »Mirko Filej« nastopil mešani zbor »Consortium musicum« iz Ljubljane. Ta priznani ansambel, ki ga vedi dirigent dr. Mirko Cuderman, je tokrat drugič v lanskem letu gostoval v Gorici, saj se je goriškm ljubite jem g’asbe pred',lavi 1 že v maju s koncertom na gorskem gradu, ko je izvedel Mozartov »Requiem K. 626« in »Litaniae Laurentanae K. 195« istega skladatelja. Na zadnjem koncertu je imel »Ccnsor-tium musicum« na sporedu štiri kantate avtor jev Stanka Premrla, Matije Tomca in Bohus’a va Martinuja. Zbor je najprej podal »Sončno pe sem sv. Frančiška«, delo skladate'ja Stanka Premrla, nakar je imel v prvem delu na pro gramu še Tomčevo kantato za soliste, zbor in klavir »Ravbar«. Drugi del koncerta je bil posvečen češkemu skladatelju Bohuslavu Marti-nuju (1890-1959). Consortium musicum je izvedel njegovi kantati »Oč;ščevanje studencev« in »Legendo iz krom Pirjevčevega dima«. V veliko zadovoljstvo občinstva je zbor na koncu dedal še skladbo dr. Antona Schwaba »Dobro jutro« (besedi'o Oton Župančič). Ljub’janski ansambel je na minu’em kon certu potrdil svoje visoke kvalitete in je spet pripravil poslušalcem izjemno umetniško doživetje. Inventivni zborovodja dr. Mirko Cuderman zna ne le odlično pripraviti svoj ansambe', ga zliti v homogeno celoto, temveč ima tudi čut ŠPORT Še o športnem udejstvovanju (Nadaljevanje s 4. strani) Po našem mnenju bi bilo treba na politič nem področju (in to je dolžnost političnih strank , ki zbirajo slovenske glasove) osvetlit, to vprašanje, zavedajoč se, da nam neenotnost na športnem področju lahko zada smrtni udarec. Prepričani smo, da je bilo kljub izredno dolgi in včasih mučni diskusiji preuranjeno sprejeti dokončno cd'očitev. Zato bo naloga novega odbora ZSŠDI prav ta, da skuša predvsem doseči ponovno enotnost vseh športnikov in da istočasno razč:sti še vso nesporazume med društvi, upoštevajoč mnenje vseh. Poudarjamo, da bi mora'e stranke, ki jim je pri srcu slovenstvo, sesti za mizo predvsem s SKGZ in priti do u strežne rešitve. O trenutni krizi Zavedajmo se, da naš šport trenutno preživ lja krizo, ki je kriza rasti, zato je zelo nevarno, da se še tistih par nesebičnih športnih delavcev naveliča in vrže puško v koruzo. Sami si lahko predstavljamo, kakšne bi bile posledice. Vsi moramo računati s trenutnim položajem in z neoporečnimi dejstvi tako na političnem kot na organizac jsko-šporincm področju. Če bomo upoštevali g’edanja vseh in zlasti to, da si vsi pravi športniki želijo skupnosti, bomo lahko Premagali marsikatero težavo in dosegli spet listo skupnost, ki smo si jo trenutno zapravili. Naše novoletno voščilo je, da bi se naš prav: slovenski šport še nadalje razvijal in krepil in da bi naši slovenski politiki končno razumeli pravi pomen športnega delovanja ter da bi ga Vsi podpirali, ne da bi ga skušal Kdo izkoriščati v svoje strankarske namene. Antck Terčon za izbiro programa, saj naštudira s svojim zborom vedno nekaj takega, kar bo redno pritegnilo veliko pozornost poslušalcev. Kot solisti so na nedeljskem koncertu sodelovali sopranistka Z.ata Ognjanovič, altistka Milka Evtimova in basist Jože Stabej. Končno zajsluži »Consorlium musicum« še posebno priznanje zaradi velike intenzivnosti in ustvarjalnosti svojega dela. Zbor je v petih letih izdal v zbirki »Musiča sacra slovenica« že deset p’ošč. Prvi plošči »Stare božične pesmi«, izdani v d cembru 1938, so sledile še »Velikonočne pesmi«, »Sveta noč«, »Majmške pesmi«, »Božične pesmi«, »Marijina božja nota«, »Božična zgodba«, Marijine p:smi 1«, »Litanije« in pred kratkim še »S’ovenski božič«. Že za prihodnji post pa bo zbor razveselil slovenske ljubitelje glasbe še z nadaljnjo novo ploščo, na ka teri bodo posnete postne pesmi. Od mnogošte-vilinh koncertov, ki jih je zbor pripravil, naj omenimo samostojne koncerte v dvorani Slo venske filharmonije in večkratna gostovanja v Gorici. Posebno obeležje zadnjemu koncertu v Katoliškem demu je da'a tudi prisotnost komponista ene od izvajanih kantat, priljub’jenega in ze'o p’odovitega s’ovenskega skladatelja Matije Tomca. Njegov obisk so navzoči prisrčno pozdravili. Med pcs'ušalci je bil tudi glavni u-rednik slovenskega verskega tednika Družine dr. Drago Klemenčič. KONCERT OB 20-LETNICI PEVSKEGA ZBORA -VINKO VODOPIVEC« V soboto, 19. ,t.m., bo v Ajdovščini pomemben praznik. Ob 20. uri se bo v Kulturnem domu začel jubilejni koncert Primorskega akademskega pevskega zbora »Vinko Vodopivec«, ki praznuje letos 20. obletnico ustanovitve. Dirigiral bo prof. Brane Demšar, koncertni spored pa se bo delil na tri dele: nekaj pesmi bodo peli »Vodopivci« v sestavu iz lanske sezone, druge pa okrepljeni s pevci, ki so pristoplU k zboru v letošnjem akademskem letu. Na koncu pa bo pevski zbor »Vinko Vodopivec« skupaj z nekdanjimi člani, ki se bodo tega dne zbrali v Ajdovščini, zapeli še tri pesmi. Računamo lahko, da se bo na odru zbralo skupno okrog 100 - J50 pevcev. Sedanji predsednik Primorskega akademskega pevskega zbora »Vinko Vodopivec« je Boris Pangerc iz Doline, študent s’avistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Goriška pokrajinska ustanova za turizem ie pripravila načrt za spored kulturnih, športnih, folklornih, gospodarskih in drugih prireditev za leto 1974. Program je seveda le okviren in se bo lahko v odgovorih z raznimi organizacijami tudi spreminjal. V januarju bodo odprte različne razstave v Gradiški, Tržiču in v Gorici. Za februar je napovedana prireditev prosvetnega društva F.B. Sedej v števerjanu. Od 27. do 30. aprila bo v Gorici razstava ESPOMEGO. V števerjanu bedo zadnje dni aprila razstavili briški vinogradniki svoja vina. V »Dvoru« pa bo običajna prvomajska proslava. Za mesec junij pripravlja športna orga- IZREDEN KONCERT V nedeljo zvečer je izredno velika množica poslušalcev napolnila dvorano Attemsove muzejske palače na goriškem Kornu. Na pobudo pevskega društva »M. Filej« je nastopil tržaški umetniški duo Pahor -Slama, ki je izvajal na klavicembal in lesena pihala skladbe beneških avtorjev iz osemnaj-najstega stoletja. Ob mistični razsvetljavi sveč in v okviru baročnih umetnin na stenah je dovršeno izvajanje obeh mojstrov doseglo nepričakovan višek. Stotine gostov so s pritajenim dihom sledile skoro dveur-nemu sporedu koncerta, ki je vredno in e-notno zaključil slikarsko razstavo beneških mojstrov iz osemnajstega stoletja. ZAKLJUČEK RAZSTAVE V nedeljo se je zaključila razstava beneških mojstrov, ki jo je priredila deželna u-stanova za slikarsko umetnost v Attemsovi palači. Razstava je dosegla nenavaden uspeh. V dveh mesecih jo je obiskalo nad trideset tisoč oseb, tudi iz sosednih držav. Umetnine so že prepeljali v Ljubljano, kjer bo slična razstava odprta dne 25. januarja v Narodni galeriji. Razstava bo trajala dva meseca. Potem pa jo bedo najbrže prenesli v razna avstrijska mesta. Pravilno je ob zaključku razstave ob koncu koncerta rekel pokrajinski predsednik, da bo ta umetniška razstava okrepila kulturne vezi med sesednimi deželami. DRAGE BOLNIŠNICE Vso javnost so v zadnjih dneh preplašile novice o velikih poviških cen v naših bolnišnicah. V goriški glavni bolnišnici je upravni svet povišal dnevno oskrbo od lanskih 1*8.500 lir na 23.300 lir, torej kar za 4*800 lir. V zvezi s temi poviški je predsednik u-pravnega sveta odvetnik Sanzin poslal nekaterim italijanskim listom utemeljitev in opravičilo za ta sklep. Navaja v prvi vrsti podražitev vseh življenjskih potrebščin, potem višje dajatve vsemu uslužbenemu osebju. Velikanske stroške je imela bolniška u-prava tudi z novimi dozidavami in izboljšavami zdravstvenih objektov. Najtežje breme pa predstavljajo dolgovi različnih bolniških zavarovalnic, ki so dolgovale dne 31. decembra 1973 nič manj kot pet milijard lir. Zato se bolnišnica nahaja v resnih finančnih težavah iz katerih bo prav težko priti. nizacija »01ympia« mladinsko tekmovanje v odbojki. V juliju in avgustu bodo po raznih vaseh obhajali že ustaljene poletne zabavne »ša-gre« in veliki ptičji sejem v Gorici. Za »goriški september« so pa na sporedu mednarodna folklorna revija, mednarodno zborovanje o petju in mednarodno pevsko tekmovanje. V štandrežu pa bodo pripravili »Jesenski praznik« z bogatim folklornim sporedom. V septembru bo v Gorici mednarodno kulturno srečanje in športno tekmovanje za memorial M. Filej. Višek prireditev pa bo goriško andrejevanje z novim im bolj živahnih zabavnim sporedom: Načrt za goriške prireditve Solženicin molči Pisatelj Solženicin še ni odgovoril na napade v sovjetskem tisku, ki so se začeli takoj po izidu njegove nove knjige »Otočje Gulag« pred nekaj tedni. V edini izjavi, ki je bila doslej objavljena, se je samo zavzel za staro, bolno in skoraj slepo pisateljioo Lidijo Cu-kovskajo, ki so jo pretekli teden izključili iz Zveve sovjetskih pisateljev. Rekel je, da so jo hoteli s tem kaznovati, ker mu je dala zavetje v svoji dači, in hkrati prestrašiti druge, da ne bi tako storili. Solženicin namreč nima dovoljenja za stalno bivanje v Moskvi im je moral biti zato več let gost pri prijateljih, nazadnje pa pri UMRL JE PROF. KAREL OŠTIR V Ljubjani je ob koncu decembra umrl znani slovenski jezikoslovec dr. Karel Oštir, redni profesor za primerjalno indoevropsko jezdtslov-je na ljubljanski univerzi. Pokopali so ga v soboto 29. decembra. Na njegovo lastno predsmrtno že'jo so se pogreba udeležili samo najožji svojci. PREDAVANJE O SLOVENSKI UMETNOSTI Narodna in studi jeka knjižnica v Trstu je pri-pravTa serijo predavanj o s'ovenski umeinosii V sredo zvečer je predaval dr. Marjan Zadnikar o romaniki na S'ovenskcm, 30. jan, pa bo predaval dr. Emilijan Cevc o gotiki. Sledila bc do predavanja o baroku, slikarstvu 19. stoletja itd. Predavanja so v Kulturnem domu ODPRTJE RAZSTAVE V soboto, 19 januarja ob 17.30 bedo odprli v galeriji Rettori v Trsiu, Piazza vecchva 6, raz stavo tržaškega kiparja Tristana Albirtija Objava teh Besednjakovih dopisov (prvič je bil omenjen njih obstoj v opombah k objavi: Osem dopisov Marija Kogoja Francetu Bevku v brošuri Ob stoletnici kanalske čitaln ce... Kanal 1967. 45, 52) je bila zamiš jena kmalu po pišče-vi smrti (decembra 1968), vendar je potem stopila v ozadje, ko je čez kako leto umrl tudi drugi korespondent, pisatelj Bevk, kateremu so bila pisma poslana, posebej še ker se je medlem raztegnila na daljši čas obširna Resova .korespondenca z Bevkom v Zalivu. Tudi pričujočo objavo je Bevk sam zaupal spodaj podpisanemu uredniku, ki mu je nekaj let pred njegovo smrtjo izrecno dovolil objavo v primorskem tisku S tem samo izpolnjujem pisateljevo že’jo. Dopisovanje pošiljam v svet ob peti obletnici Besednjakove smrti v 0008131116«/ njegovega spomina. Teksti pisem i. Na Dunaju, 15. aprila —15 Ljubi Bevk! Oprosti, da prihajam tako pozno na plan. Zato Te pa motrim in zasledujem že ves čas, kar se pojavljaš tako gospodujoče v Dom in Svetu.(l) Ker si me pa zadnjič s svojo Anu-ško (2) naravnost izjemno razjasnil, se ml je zdelo prikladno, da naj ne ostane moje do-padenje molčeče v srcu. Ko sem čital Tvoje- starših svoje druge žene Natalije Svijetlove, odkoder pa se je zdaj baje odselil drugam, d?, bi se znebil strogega nadzorstva policije OSEMDESETLETNICA PEVKE ŠTEFKE POLIČ F*red nedavnim je obhajala v Ljubljani osemdesetletnico nekdanja operna in operetna pevka Štefka Polič. Dolga leta je nastopa'a v ljubljanskih in posebno operetnih predstavah ter ustvarjala nepozabne, temperamentne like, kot npr. gostilničarko Polonco v opereti »Pri belem konjičku«, skupaj z Dragom Zupanom, Bojanom Pečkom, Vekoslavom Jankom, Lojzetom Drenovcem, Josipom Povhnetom, Modestom Sancinom. Va'i Smerkol, Elzo Barbič, Belizar-iem Sancinom in drugimi. Njene operne In operetne vloge so mnogo pripomogle, da so ostale tiste predstave v nepozabnem spominu tistih, ki so imeli srečo, da so jih videli. To je bila morda najlepša doba ljubljanske Opere in spomin nanjo je neločljivo povezan s Štefko Polič in z njenim možem dirigentom in skladateljem Mirkom Poličem. Naši jubilantki, ki je bila rojena v Trstu, želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. GLASBENA MATICA — TRST Abonmajska sezona 1973—74 V petek 25. januarja 1974 ob 20 uri v Kullumem domu v Trstu SLOVENSKI TRIO Aci Bertonce'j — klavir Dejan Bravničar — violina C trii Škerjanec — violončelo Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (ul. R. Manna 29 - tel. 413 605) in eno uro pred pr'če‘kom koncerta pri b'agai ni Kulturnega d^rna. ga »črnega piščanca«, (3) sc je večkrat .oglasil glas, ki je motil celotnost in ubranost občutja; tenke in skoro nevidne linije, ki vendar tako motijo natančno in občutljivo paž-njo. Najteže opravilo naprtiš onemu, ki ga vprašaš po vzrokih tega neravnovesja. Kdor bi prišel stvari do dna in obsežno spoznal zadnje vzroke vseh le občutenih, nerazrešenih nedostatkov, bi moral stati visoko nad Tabo in bi moral znati in vedeti, kako se vse to pove in spravi v besede. To j e'izrecno psiholo-gična in miselna naloga, ki zahteva umetnika in filozofa v eni besedi. Zato se omejujem na najprimitivnejše dejanje, ki obstaja v teh stvareh, na opisovanje utiša brez kritike. Anuška me je skozi in skozi prešinila, razširila je mojo notranjost s svojim rastočim življenjem. Ono organično višanje pa, ki leži v stvari sami in je zato zelo naravno, se je za 15 vrstic pred svojim najvišjim izrazom, nenadoma prekinilo. Čakal sem, da trešči svečnik in gnjev brez vsakega pridržka na ubogega mladiča, pa sledi preludij »katastrofe«. Nekaj je, kar loči Tebe od vseh: Lovrenčiča, Majcena in najbolj od Velikonje (ter Resa); (4) iz Tebe bovori narava, iz njih nekaj zolj težkega; TI SI in se razgledavaš po svojih dušnih pokrajinah z veliko radovednostjo, oni imajo le eno pred sabo, da bi POSTALI in se zgradili. Oni se bojujejo in delajo. Ti ne poznaš teh stvari in si enosta- STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOTO VAN JE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA Wiio’d Gcmbrow'cz IVONA, PRINCESA BURGUNDIJE komed;ja V petek, 18. t m. ob 16. unri - Abonma rrd G in H v petek, 18. tm. ob 20 uri - Abonma red A -premierski v soboto, 19. t.m. ob 20. uri - Abonma red B -prva ponovitev v nedeljo, 20. t.m. ob 16. uri - Abonma red C -nedeljski in red F -okoliški v ponedeljek, 21. t.m. ob 20. uri - Abonma red I v terek, 22. t.m. cb 16 uri - Abonma red J v sredo, 23. t m. ob 16. uri - Abcnma red K v sredo, 23. tm. ob 20. uri - Abonma red D - m'ad:nski in red E ndadlnski v četrtek STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Ljudski odT Jaka Štoka MUTASTI MUZIKANT in NE KLIČI VRAGA (enodejanki) V petek, 18. t m ob 20. uri v Prosvelni dvorani »I Gruden« v NABREŽINI v soboto, 19. t m ob 20. uri v Ljudskem domu v SV. KRIŽU STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU GOSTOVANJE LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Hanna Ja,nuszewska TIGRČEK PETER V poneda'jek, 21. t m. ob is in 17 uri v Kul turnem domu v Trstu |V torek, 22. t m. ob 1130 v Prosvetni dvorani na Proseku v torek, 22.t.m. ob 16. uri v Prosvetni dvorani • I Gruden« v Na'brež:ni ven v vsem. Oni se držijo z obema rokama kulture in ji vzamejo vse, kar jim le more dati. Bližajo se pri tem — koncem vseh koncev — nezavedno naravi, stremijo po Tebi v premnogih ozirih in razodevajo, da mora biti kultura vendar le sredstvo. Ker je najvišja kultura spoznana narava, bi Tebi kulturna sredstva naše dobe neizmerno koristila, tako se je zgodilo Župančiču, Prešernu in Danteju. Spoznanje je namreč poleg moči vir vsega velikega in perfektnega ... Amen! Pozdravljam naj prijazneje Tvojo ženo (5) in Tebe. Konstanco (6) bi rad videl in pobožal Bevka v njej. Vem, da bo pod senco Tvojih peruti mirno in vedro cvetela. Besednjak Engelbert Wien XVII. Geblergasse 18/11 Tur 15 Opombe (1) Bevk je začel sodelovati v Domu in svetu (DS) 1911, ker pa je tu poudarek na besedo »gospodujoče«, velja to za letnike DS od 1914 dalje, ko je revijo začel urejevati dr. Izidor Cankar, ki je postal vodja mlade generacije domin-svetovcev. (2) DS 1915, št. 4, str. 123 7; Faraon 72-87; M'ada njiva 74-82; Izbrani spisi, 1, 1951, 138-47. Primerjaj še Rcsova pisma Bevku, Zaliv 1068. str. 132-3. (3) Prav tam, št. 3, 89-92; Faraon 61-71; Mlada njiva 67-75; Izbrani spisi 1, 1961, 89-92. (4) Vsi štirje Bevkovi prijatelji in literarni tovar ši; Joža Lovrenčič (1890-1945), Stanko Majcen (1888 1970), Narte Velikonja (1801-1945), Lni-Z3 Res (1893-1936). (5) Prva Bevkova žena. (6) Pisateljeva prvorojenka. (dalje) b Besednjakovi dopisi Bevku 991 Ifoi id noliol hnat g°rbič ±£\ nd| |g iulici uidi ,zi°kšd“ cvu oioS S M O (S *. d čEJ Eli ® S 'f 'U US (5 JU-J &t > k .2,1« S « > ° &N g ~|1 ® 1 g’-§| s > N X o ■ f« — as o 73 £ Vh • j i * ** ■a .2 “ nJ ož » I > -o >8 +3 £ c ^ u m ® aj « rf O m 'P »1 S S*8‘” S Srt M •s- rt ‘rr\ o rt b £ %I §■§ «: * i-a11 . ^ O P 'r* +? > © O > S _T .gzi| „ s«-!!! § " «i d o ~ > S a a « &*8S .H 6 > oiflo g fa 8, t *-• o ^ i: 17. januarja 1974