Kupujmo vojne BONDE in ZNAMKE ISKH AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY D©M©VINft AMERICAN HOME SLOVENIAN MOttNINu DAILY NEWSPAPEK 131 CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, JUNE 5, 1944 LETO XLVII — VOL. XLV1I Him se je podal zaveznikom ečno mesto je vzela 5. ameriška armada, ki goni zdaj Nemce proti severu; boj|je trajat štiri ure NEMCI TRDIJO, DA INVAZIJA NE BO TAKO KMALU ^ 3e padel zaveznikom v roke v zvečer. Hitler trdi, da so se 'i svojevoljno umaknili iz mesta, °bvarjejo pred razdejanjem. Pete ameriške armade in pehota :eraj preganjali Nemce skozi ^stja in v sredino mesta v bitki, Viala samo štiri ure. ki, bil končan ob 9:15 £ ;r (ob 3:15 clevelandski vojni [p 6 J Za Rim, j( H jj Takrat je bila pobita zadnja ; j ja edinica, ki se je še upirala. To i Pred poslopjem glavne italijanske I« so se umaknili severno iz rae-za njimi pa so udarili zavez-,^avezniški bombniki so se vsuli in jim razbijajo umikajoče ki vozijo potrebščine. Avijati-, Poškodovali Nemcem najmanj Nil. iz Hitlerjevega glavnega S K« Je včeraj naznanjalo, da je nem-Njstvo v Italiji umaknilo liniji l^o od Rima in da je "Fuehrer" JJ uzal izprazniti Rim, da "se ga It |jJe Pred razdejanjem." Feldmar-s®elring je svetoval, naj se Rim kot "odprto mesto." i, | >lj „3« Poročevalec Daniel De Luce, ki je pri 5. ameriški armadi, točasno poroča, da so se morale ameriške čete boriti štiri ure z Nemci, predno so mogle prodreti v mesto. Večina*boji so bili v rimskih predmestjih, kar pomeni, da mesto samo ni trpelo nobenega ali prav malo razdejanja. Ob 3:30 popoldne se je pokazal nad Rimom gost dim, iz česar so zavezniki sklepali, da so Nemci samo začeli rušiti mesto. Najbrže so porušili nekaj mostov čez Tibero. Nemške čete, ki so se nahajale pod Rimom ob Sredozemskem morju, so se umaknile čez Tibero ,da bi se rešile pred zajetjem. -Ukaz za umik je prišel iz Berlina. Nemci so nagrmadili na Via Casili-na, po kateri so se bližali Rimu ameriški tanki s pehoto, vse polno razne navlake, da bi zadržali Amerkiance. Dan je bil sila vroč. Amerikanci so mastili pred seboj vse zapreke in potiskali na-cije v rimska predmestja in proti osrčju Rima. General Clark, ki poveljuje 5. ameriški armadi, je kmalu popoldne prišel prav do bojne linije. Bil je brez vsakih znakov svoje vojaške časti in krogle iz sovražnih pozicij so brenčale okrog njegove glave. Toda general se ni zmenil za to, ampak je hladnokrvno vodil napad na Rim. Italijansko prebivalstvo je skoro ponorelo, ko, so se prikazale prve ameriške čete v rimskih predmestjih po Via Casilina. Nemški radio je takoj po padcu Rima začel s propragom, da zmanjša pomen izgube večnega mesta. Govorniki so poudarjali, da je izguba Rima prav za prav ogromnega dobička za Nemce, ker jim ni treba več prehranjevati lačnih Italijanov. Za prehrano Rima bodo morali zdaj skrbeti zavezniki. Padec Rima je prišel 24 dni potem, ko so začeli zavezniki s splošno ofenzivo v južni Italiji. Samo ameriška armada je zajela dozdaj 15,000 Nemcev. Zavezniški glavni stan, Neapelj, 3. junija—Zavezniško Vrhovno poveljstvo je sporočilo prebivalstvu Rima, da je zavzetje mesta samo še vprašanje dni ali ur, ter je opozorilo Rimljane, naj preprečijo nacijem, da bi slednji porušili in požgali mesto. Vrhovno poveljstvo zaveznikov je obvestilo Rimljane, naj preprečijo nemškim saperjem, da bi podminirali mesto, dalje naj obvestijo prve zavez-nšike čete, ki bodo dospele v mesto, kje so posejane nemške mine, nakar naj izpraznijo ulice, da se bodo zavezniške čete lahko naglo razlile preko mesta ali slednjega pasirale. "Rim je vaš. Vaša dolžnost je, da rešite mesto, naša pa, da uničimo sovražnika," je bilo rečeno v poslanico zavezniške komande. S približevanjem zavezniških armad mestu Rimu, je zavezniško poveljstvo danes zavrnilo na Nemce krivdo, če bo mesto obstreljevano in bombardirano, dočim je nemško poveljstvo naglo odgovorilo, da je smatrati Rim "za odprto mesto, v katerem ni vojaških čet." Zavezniško poveljstvo v Italiji je ponovno izjavilo, da bo storilo vse, kar je v njegovi moči, da obvaruje Rim pred porušenjem, ker se zaveda, da je Rim eden največjih in najbolj zgodovinskih kulturnih in verskih središč sveta, ki vsebuje poleg tega v svojih mejah tudi svobodno vatikansko državo. Usoda Rima je odvisna popolnoma od Nemcev, pravi vrhovno poveljstvo zaveznikov. Če bodo Nemci mesto branili, tedaj bo zavezniško poveljstvo prisiljeno podvzeti korake za njegovo zavzetje s Čim manjšini žrtvami zavezniških vojakov. London, 3. junija.—Berlinski radio je pričel nocoj razglašati, da "ni nikjer bližnjega izgleda na invazijo." Medtem pa prihajajo s kontinenta poročila, da so pričeli nacisti z mrzlično naglico utrjevati svoje črte ob španski meji ter da pošiljajo tisoče inženirjev in saperjev v južno Francijo, kjer slednji popravljajo železniške proge, vodeče da zapadne invazijske fronte. Zavezniki smatrajo, da so pričeli Nemci zato razglašati, da ni na vidiku invazije, ker se boje, da nemško ljudstvo ne bo moglo več vzdržati silne nervozne napetosti, ki jo povzroča neprestano bombardiranje in strah pred invazijo. Nemška propaganda, ki je doslej vedno napovedovala invazijo, je nenadoma izpremenila svojo taktiko ter sedaj trdi, da invazije ne bo še tako kmalu. Berlinski radio pravi, da je bil invazij ski čas že določen za pretekli teden, toda nato ga je nenadoma preklical predsednik Roosevelt. Med pa so bile med ekspedi-cijske čete v Angliji razdeljene posebne zaloge potrebščin v posebnih prenosljivih zavojih, katerih vsak vsebuje dovolj potrebščin za 30 mož za 21 dni. Zavoji, ki tehtajo po 60 funtov vsak, vsebujejo cigarete, tobak, vžigalice, pisemski papir in karte, čistila za zobe, milo za britje in umivanje ter brivne britvice. Zavezniki imajo pripravljen načrt za administracijo Rima Ko bodo zavezniki v Rim, imajo priprav-ančen načrt, po katerem Motovili nevtralnost Va-e£a mesta ter da se pri-vsern zgodovinskim na- načrtih je določeno, da ttiti civilne niti vojaške sS? 2asedle nobene cerkvene 0 Na vso tako lastnino U J^bili letake za opozorilo ta* ia 11 zavezniški vojak ne bo 1 >Piti i vatikansko ali r if.. bili škofje in župniki po vaseh v največjo pomoč. V vsakem novem okupiranem kraju se je ameriško poveljstvo najprej obrnilo do domačega duhovnika, ta je pa potem s prižnice razlagal ljudem nove odredbe ter pripor ročal ljudem, naj zaupajo Ame-rikancem. Dočim imajo ameriške vojaške oblasti polno hvale o sodelovanju italijanske duhovščine, pa istočasno zatrjuje, da ne gre italijansko časopisje zaveznikom prav nič na roke. Graduacija Nocoj bo graduiral iz Benediktinske višje šole James W. Nousek, sin Mr. in Mrs. James Nousek, 5705 Bonna Ave. in vnuk Mr. in Mrs. John Prostor iz Babbitt Road, Euclid, O. Nadarjeni mladenič bo graduiral z najvišjimi častmi, ki jih da ob takih prilikah ta šola. Podeljena mu je bila velika čast, da bo imel nocoj pri graduaciji slavnostni govor. Pri graduaciji bo navzoč tudi škof Hoban. Nižje razrede je izdelal pri sv. ^iki upajofda bodo našli Vidu, štiri leta je bil v gori U ini.n oA^oimronie imenovani šoli, kjer je bil vsa štiri leta odličnjak. Prestal je že tudi zdravniško preiskavo za mornarico in zdaj čaka na klic Strica Sama. Pridnemu mladeniču čestitamo in mu želimo ^iška vojaška oblast v [mnogo uspehov v njegovem na-Italiji pravi, da so ji I daljnem življenju._ (>', u8o cerkveno posest. Za-^ bodo tudi priznali vse i ate raznih držav, ki so da- * Vatikanski državi. kM vojaštva bo moralo iti v , * Pomoč administraciji, to- * J^niki nameravajo posla-l mesto kolikor mogoče [k ^iško vrhovno povelj-°bvestilo papeža Pija, da tavili okrog vsega Va-;e£a mesta straže, ali pa 0r bo to papeževa želja. h Prav tako sodelovanje 1 ! kot so to našli na Siciliji Italiji, kjer je sode-strani škofov in du-tonogo pomagalo dopri- Srditi boji divjajo na Burmi Poročila iz Daljnega vzhoda naznanjajo, da so bili v bitki za Burma cvesto Japonci prisiljeni k umiku proti jugu, in sicer po ameriških letalcih, ki izstre-jujejo raketne izstrelke, in po nezaslišanem pogumu kitajskih čet. To je sedaj prvič, da so začeli zavezniški letalci vporab-ljati raketno strelno orožje, s katerim so prisilili Japonce k umiku na severni Burmi. Ameriško vojaštvo, ki počasi prodira proti Mitkyini, je zaplenilo mnogo japonskega streliva in vojne opreme. Ameriški general Joseph W. Stilwell, ki poveljuje zavezniškim četam na Burmi, daje ves credit za pridobitve v južni Kitajski pogumu in odločnosti dtajskih čet. Poročilo iz glavnega stana generala Stilwella naznanja da se vrše v bližini železniške postaje v Mytktini srditi boji na nož. Nov grob Po dolgi in mučni bolezni je umrl v mestni bolnišnici Joseph Mersnik, star 52 let, stanujoč na 1393 E. 43. St. Tukaj .zapušča soprogo Jennie roj. Barba in šti ri otroke: Jean omož. Lellis Josephine, Joseph pri mornarici in Mary omož. Avsec, sestro ROOSEVELT BO NOCOJ GOVORIL O RIMU Washington. — Predsednik Roosevelt bo v pondeljek (nocoj) govoril po radiu. Razpravljal bo o zavzetju Rima in pom^n tega za zaveznike. Govoril bo od 8:30 do 8:45 in govor bodo raz-našale vse glavne radijske postaje. -o- Padalec obvisel v zraku Neresnične vesfi o invaziji Evrope ; Washinetoni3.junlja._Nad New York, 3. julija. — Danes York ob 4:39 popoldne, nakar je'Fort Benningom v Georgiji je so se raznesle po Ameriki vesti, bilo oddano naprej po vseh Zedi-' imel oddelek padalcev ali parašu- da je zavezniška armada vdrla v Francijo, katere vesti pa so se izkazale za neresnične in brez podlage. Tozadevno vest je spravila v svet neka mlada Angležinja v Londonu, operatorica teletype aparata, ki je prakticirala na aparatu, kateri začasno ni bil v rabi. Usodno naključje je hotelo, da se je dotični stavek izmuznil skozi strogo cenzuro ter dosegel Ameriko. Usodni stavek, ki ga je operatorica tekom svojih vaj na aparatu spravila v svet, se je glasil: "Glavni stan generala Eisen-howerja naznanja, da so se zavezniške čete izkrcale v Franciji." Poročilo je' prispelo v New njenih državah in v Južno Ame- terjev svoje vaje. Med ostalimi riko. Komaj dve minuti zatem padalci, ki so odskočili iz velike-pa je že prispel preklic te vesti/ga transportnega letala, je bil toda bilo je že prepozno, ker je tudi mlad vojak, ki pa je takoj šla vest že preko vse Amerike. Silno bombardiranje "trdnjave Evrope" London, 4. junija. — Včeraj je bombardiralo približno 4,000 zavezniških bombnikov razne vojaške naprave v Franciji in Belgiji. Roji bombnikov so bombardirali železnice, ceste, mostove, ra-dio-postaje, skladišča za olje in strelivo, letališča in vojaške konvoje. Težki ameriški bombniki so bombardirali francosko obalo, kjer se utegnejo izkrcati zavezniške čete, na katero so vrgli v 36 urah 8,000 ton bomb. Zavezniški bombniki so naredili velike vrzeli v obrambnih črtah maršala von Rundstedta, kateremu je Hitler poveril obrambo "trdnjave Evrope." po odskoku dobesedno obvisel v V tistih dveh minutah med pre- zraku z razpetim padalom. Kaj jemom in preklicem vesti je bila se je zgodilo? Vojaka in njego-slednja že sporočena po zvočni-( vo padalo je zajel zračni tok, na kih v vseh veikih parkih in igri-, katerem je vojak lepo "jahal," ščih v New Yorku,kjer je bil med ali bolje rečeno," vozil se je na množicami nemudoma odrejen1 oblaku," kakor sv. Elija v nebo. eno minuto trajajoči molk. V Letalo, iz katerega je odskočil, nekaterih republikah Južne] je že davno izginilo na obzorju, Amerike so pričele tuliti sirene vojak pa se je kar naprej lepo ter oznanjati ljudstvu veliko no- "bal v zraku, kjer je plaval pol- „ v • , j ne pol ure. dočim se je globoko v co. Sreča ,le bila, da vest se m / .. • ... ,, f. . , x I pod njim na zemlji oddelek nje-pnšla v tisk, ker bi v tem sluča-j gQvih t0variševj ki sož njim vred ju povzročila še večjo zmedo in odskočili iz letal, že davno srdi- razburjenje. Štiri osebe so bile ustreljene na farmi Louisburg, Kan., 3. junija. — Na neki farmi v bilžini Louis-burga so bile danes ustreljene in ubite štiri osebe. Mrtvi so: Zakonca Ellis De-Faulkner, njuna hči Mrs. Geo. Kettler, ki je živela na farmi v bližini Paole, in Max Kettler, mož zadnje imenovane. Oblasti pravijo, da vsi znaki kažejo, da je Kettler ustrelil svojo ženo in njene starše, nato pa še sebe Ano Zadel v Bellaire, O. in več sorodnikov. Družina živi na 659 Osvoboditev 'Mirne peci E. 160. St. Rojen je bil v vasi to "boril." Hull poziva Albance na vstajo Washington, 3. junija. — Državni tajnik Hull je danes, in sicer že drugič v dveh mesecih, pozval albansko ljudstvo, naj se združi v boju proti Nemcem in naj "pospeši dan osvoboditve." Svoj drugi apel na Albance je naslovil Hull sinoči, ob peti obletnici fašistične ustave, ki jo je vsilil Mussolini Albancem. -o- Kupujte vojne bonde! rTYTTT^yyTTyrTfTTTTTTTTtTTTTTtatXXXTllXIIIlIIIIIIXXm: KRALJ EMANUEL SE BO ZDAJ ODREKEL PRESTOLU Washington. — Dve važni stvari sta zdaj v mislih zaveznikov, ko so zavzeli Rim in sicer: prehrana mesta in pa odpoved I ^ ye~ ~gta naro"giia sobotno kralja Emanuela. Kar se tiče Ameriško Domovino za svoja prehrane imajo zavezniki že od K sinova-vojaka in sicer za prej popolen načrt. Kralj je pa! pvt Laddieje }n Pvt. Franka, ki ^ služita Strica Sama nekje on- stran Atlantika. k Tedenski koledar za racioniranje I ^ZERVE — Plave znamke od A-8 do V-8 iz knjige 4, &10 točk, so veljavne jzdaj. ■i^ S0, sir, sirovo maslo itd. — Rdeče znamke od A-8 do \ njige 4, vsaka za 10 točk, so veljavne zdaj. V ^KOR — Znamki 31 in 32 iz knjige 4, so veljavne za Čas. Znamka 40 je veljavna za 5 funtov sladkorja za do 28. februarja 1945. ~ Znamki 1 in 2 iz knjige 3 sta veljavni do preklica. •j^OLIN — Kuponi 11 iz knjige A so veljavni do 21. ju-, sta neveljavni; veljavni pa sta B-3 in C-3, vsak za 5 J^olina. Prošnjo za B ali C karto je treba napraviti 10 dni pred-I Ce Prejšnja. ____ ___if ., ,_______ Podbeže, fara Hrušica na Primorskem, kjer zapušča mater, brate in sestre ter več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 34 let. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8:45 iz želetovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebo vzete in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje Seja nocoj Društvo sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ bo imelo nocoj ob osmih sejo v stari šoli sv. Vida. Tajnica bo pobirala asesment od šestih naprej. Naii fantje - vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Mr. in Mrs. Mezgec iz 10409 že prej obljubil, da se bo odpovedal prestolu, čim bo Rim osvobojen. Zavezniki so to vzeli na znanje in odpoved kralja bo prišla kmalu. Prestolonaslednik Mrs. Jennie Trampus, 15628 Holmes Ave. je naročila sobotno v Sloveniji London, 3. junija. — čete maršala Tita so pognale nacijsko posadko iz Mirne peči na Dolenjskem, nato pa so uničile dvoje nemških kolon, ki sta bili poslani na pomoč posadki, kakor naznanja današnje poročilo iz glavnega stana maršala Tita. Seja in zabava Jutri večer bo seja podružnice št. 14 SŽZ v navadnih prostorih. Po seji bo nekoliko prijetne domače zabave. Članice naj se udeleže v velikem številu, ker bo seja zelo važna. Umberto bo potem sestavil novo Ameriško Domovino za svoja vlado, v kateri bodo vse stranke. | (jva sinova in sicer za korporala Franka, ki se nahaja nekje v Angliji in Pvt. Stana, ki je prav zdaj na potu "čez." Ako bo ostal Badoglio premier, se še ne ve. -o- Nevihta v Clevelandu Včeraj popoldne je divjala nad Clevelandom nevihta. Stre la je udarila v več poslopij. V, Q Ameri predmestju Brooklyn je strela ---^ nM ubila neko žensko, ko je delala Pfc. Albin Pike, sin družine Pike iz 6602 Bonna Ave. in zet ' Mrs. Ivane Hlad iz 64. ceste, ki na domačem vrtu. Mnogo hiš je bilo brez elektrike in mnogo telefonske žice je bilo v nevihti poškodovane. ško Domovino, piše, da je prestavljen iz Norman, Okla. in pošilja novi naslov. Piše, naj mu uprava lista takoj pošlje Ameriško Domovino na novi naslov, ker ne mara niti enega tedna ce iz Clevelanda, zlasti pa vesti od svojih tovarišev-vojakov. Njegov sedanji naslov je: Pfc. Albin Pike, M. W. S. S., 9-9 M. A. W., F. M. F. U. S. M., C. A. S., Cherry Point, N. C. Po 20 dnevnem dopustu se je danes vrnil v Fort Bliss, Texas, Pfc. John W. Vovko. Bil je doma pri soprogi in sinčku na 1148 E. 66. St. n h M Sgt. Joseph Mišic, sin Ferdinand Mišiča iz 1031 E. 76. St. je prišel v soboto domov po dveh letih bojev v Afriki in Italiji. Meseca februarja je bil ranjen in je prejel za to red višnjevega srca. n *a » Pfc. Larry Globokar, sin Mrs. Mary Globokar iz 3612 E. 82. St. je prišel domov na dopust iz Fort Sill, Oklahoma. Prijatelji ga lahko obiščejo. Nazaj v svojo N Kupujte Vpjn§ bonde! zgrešiti, tako ga zanimajo novi- gar nizi j o se bo vrnil v soboto. tit1 t r AMERIŠKA DOMOVINA" JKMSKICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 61X7 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po poŠti. celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti Četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznažalcih: celo leto $6.50. pol leta $3.50. Četrt leta $2.00 _Posameena Številka 3 cente_ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 for 6 mcmthi . Cleveland, by mail, $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year: $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Kngle copies 3 cents___ Entered as second-class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878._______ No. 131 Mon., June 5, 1944 Kar se Janezek uči, to Janez zna! Zdaj, ko se je pričela Nemčija zvijati in tresti v pričakovanju sodbe, se že slišijo glasni klici, da so samo nacisti vsega krivi. Med nemškimi krivci se vrši sedaj že prava tekma, da si zagotove izpričevala, da so bili dobri in usmiljeni napram Židom ter da niso sodelovali pri neusmiljenih pogromih. Druga poročila pa zopet naznanjajo, da bodo mnogi krivci skušali izbegniti kazni s tem, da se bodo v zadnjem trenutku zatekli v koncentracijska taborišča, kjer si bodo poiskali, nastopajoč kot antinacisti, varnega pribežališča. Dalje bodo skušali prepričati svet, da vojne krutosti niso bile v naprej zasnovane, temveč da so spontano nastale po nacijskem sadizmu. Na take in slične izgovore gradijo junkerski generali svoja zadnja upanja. Toda nič ni dlje od resnice kot to. Nemčija je že dolgo snovala totalno vojno, in s "totalno vojno" je imela v mislih prav to, kar je pozneje uresničila. Ako pogledamo nazaj v nemške rekorde, vidimo, da so od vsega početka pro-povedovali vojno totalskega uničenja in nemško zmago za vsako ceno. Leta 1896 je bil objavljen v časopisu "Grenzboten" uvodnik, v katerem je bilo rečeno: "Mi moramo učiti in naglašati, če blagor domovine zahteva zavojevanja, pod-jarmljenja ali izkoreninjenja drugih narodov, da se ne smemo ozirati na krščanske ali človečanske pomisleke." Cesar Viljem II. pa je leta 1915 izjavil: "Sovražnik mora biti totalno uničen, nakar bom diktiral mir na osteh bajonetov mojega vojaštva." Matija Erzberger, vodja stranke katoliškega centra, je podal sledečo izjavo: "Največja brezobzirnost v vojni, ako je pravilno izvajana, se v resnici izkaže za največji huma-nitarizem. Ako je Nemčija v položaju, da lahko uniči ves London, tedaj je to bolj humanitarno, kakor če bi se dovolilo, da bi en sam Nemiec na bpji^ču prelil svojo kri, ker radikalno postopanje je najbližja pot do miru. Oklevanje, milosrčnost in obzirnost so neodpustljive slabosti. Odločen in brezobziren napad pomeni moč in najkrajšo pot do zmage." _ • c-, tf Že leta 1903s, torej davno pred časom, ko se je komu sanjalo o kakem papiraju Hitlerju, je Nemčija že odobrila prisilno delo vojnih sužnjev. "Nemško pleme je po usodi določeno, da vsili svojo voljo vsemu svetu in da si podvrže inferiorna plemena kot sužnje nemški kulturi," je zapisal dr. Ludwig Waltman v reviji "Politische Anthropologic." Dve leti pozneje pa je profesor Ernest Hasse, ravnatelj departmenta za statistiko v Leipzigu, profesor na on-dotni univerzi, predsednik Pan-Germanske lige ter član Reichstaga, izdal knjigo "Nemški rajh kot narodna država," v kateri je navedel sledeče ugotovitve: "Kdo naj v bodočnosti opravlja težka in umazana dela, po katerih bo vedno potreba v vsakem narodnem občestvu? Ali naj se pusti, da se bo naše nemško ljudstvo ukvarjalo s temi 'suženjskimi' deli? Rešitev tega vprašanja leži v tem, da se za to določi Poljake, Čehe, Žide, Italijane itd., ki žive pod nami ali bodo našli svojo pot k nam. Oni bodo morali opravljati vsa suženjska dela." Ob čitanju teh besed se mora človek čudoma čuditi, če je Mussolini bral vse to, ko je še sedel na svojem visokem prestolu. In če je vse to bral, kaj si misli o vsem tem danes, ako so njegovi možgani sploh še zmožni misliti? In končno je nemški mesečnik "Die Deutsche War Wehr" (Nemška vojaška moč) objavil leta 1933 sledeče: - "Samo po sebi je razumljivo, da bo posledica odločilnega konflikta popolna katastrofa premaganca. Zmagovalec se bo enkrat za vselej iznebil svojega tekmeca. Edina cena zmage bo v popolni eliminaciji premaganca od vsake bodoče kompeticije, in popolna destrukcija njegove ekonomske moči. Poraženemu sovražniku bomo zabranili vsako nadaljno produkcijo, prav tako ne bo imel nobenih produktivnih industrij, ki bi mu omogočile vojevati nadaljno uspešno vojno proti nam. Sovražnika je treba popolnoma uničiti in pokončati." »♦ I i 1 Angleška politika BESEDA IZ NARODA Letina na Hubbardu Kako zviti so Angleži in vselej najprej samo zase, kaže njih sedanja politika na Balkanu. V Grčiji podpira Churchill kralja Jurija, v Jugoslaviji pa komunista Tita, največjega sovražnika kraljev in cesarjev (česar mu pač nihče ne šteje v zlo). Da gre angleška politika tako daleč vsaksebi, je treba pomniti to, da morajo imeti Angleži nekoga v Grčiji, ki bo na njih strani radi interesov na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Za Jugoslavijo pa Angliji nič ni, ker enostavno ne| morejo ničesar dobiti zase, zato podpirajo Tita, ker tako želi Rusija. Kar človek upa in želi, je to, da bi angleška kramarska | politika enkrat dobila proti sebi pravega mojstra. Kb, vse! kaže na to, da ga je že in sicer v osebi Jožeta Stalina. Ka- j kur se mi z njegovo (Stalinovo) politiko ne strinjamo, pa j bi vseeno iz dna srca ploskali, Če bi pošteno navil uro an-! gleškim fajfam. Po sedanji vojni bo marsikaj drugače in upamo, da je odzvonilo tudi mogočnemu angleškemu impe- f riju, ki je stoletja ovijal svet okrog svojega palca. Tak "jamer" je bil, posebno še v Hubbardskih novicah, da je dež na dež. No, saj en čas ga je res bilo preveč, ampak potonili pa le nismo in pridelku tudi ni škodoval tisti dež ali ga preveč zakasnil. Sicer bo malo kasno, ponekod, vendar pa v splošnem kaže kar najlepše. Pšenica in rž, katero so mi prinesli z njive in sem jo posadil na mojem vrtu, kaj bujno raste in se poganja v zrak. Rž sem zmeril in sem pronašel, da jo maha že v šesti čevelj v višino; pšenica se pa tudi na vso moč poganja zanjo. Krompir tudi lepo kaže, se reče tisti, ki je prišel ven in dokler ga ne bodo opazile tiste male živalice, bo vse O.K., potem bo pa križ božji otepat se jih. S fižolom je precej boljše, ker jaz navadno potrgam fižol, gosenice in črvički pa pojedo listje. Tako smo gotovi ž njim nekako vsi kmalu. Izgleda, da bo vsega dovolj, samo če bo denarja, da bo s čim kupovat. Tisti, ki vse to pridelujemo, si moramo že vnaprej vse plačat, da je potem kaj jest. Mestni ljudje pa plačajo šele potem, ko jim je vse pod nos prinešeno in brez vsega napora. Vrt sem si uredil tako, da ga je en del pod košato senco in en del pa na soncu. Kadar le preveč sonce pripeka obdelujem tisti del v senci in kadar je pa oblačno, pa delam na prostem. Oni dan so me obiskali Mi-laučevi iz 61. ceste s svojo hčerko in njenim soprogom ter Filip, bankir iz Clevelanda. Pogledat so bili prišli kaj prav za prav delam. Najbolj jih je zanimala tista solata, ki že v glavce poganja in so hoteli vedeti, če je res kaj resnice v vsem kar pišem. Da sem jih dodobra prepričal, sem jih obdaril s solatnimi glavcami. Ampak nikar ne mislite, da sem jih res obdaril kar tako, kaj še. Ko sem povedal moji ženi za koliko sem oceganil Mi-laučevega Toheta za tisto solato, sem jih dobil pošteno pod nos, češ, da me le sram ni, da svoje najboljše prijatelje tako grdo ociganim. Izgovarjal sem se, da nisem vedel prave cene in jo tudi ne morem izvedetf ker nihče take solate nima. Sam pri sebi sem si mislil, da če bom premalo računal, bodo mislili, da solata ni dosti prida. Mrs. Milauc je rekla, da naj dosti solate narežem, da se bodo vsaj enkrat Leskovče-ve solate najedli in tako sem tudi storil. Prav lepa hvala Milauče-vim za prijazen obisk in še se kaj kmalu oglasite, kajti prihodnjič bodo glavce še debelejše in bomo napravili boljšo kupčijo. Seveda solata bo lepo uspevala le če bo kaj dežja, sedaj je že precej suho, kajti dežja že od zadnjič ni bilo in bi bil sedaj prav potreben. Ivaj hočemo, poletje je tu in sedaj bomo pa kar jezike kazali od same vročine. Da je res nastopilo toplo vreme je znamenje tudi to, ker so ljudje že pričeli prihajati v te lepe kraje iz raznih krajev. Pravijo, da jih bo letos toliko teh letoviščarjev, da še stanovanj ne bo za vse. Pri nas je biloj na oddihu kar šest prijaznih deklet iz Clevelanda in sicer Helen Ger-bec iz 143. ceste, JCay Adamac iz 149. ceste, Marian Skoff iz Clarkstone Rd., Diane Milako-vič iz Prosser Ave., Shirley Kurlander iz N. Blvd., in Florence Balicki iz Cherokee Ave. To so vam res prijazna dekleta in same uradnice, ki so zaposlene v raznih uradih. Kljub silni zaposlenosti so si privoščile tudi nekaj časa za oddih in so prišle v mojo ta novo hišo in pa v lepo senco. Tako nekako se bomo imeli v tem poletnem času in doli pri jezeru je pa že tako prijetno, kot kje v Floridi ali Kaliforniji. Ta kraj se precej loči od drugih in tudi v Clevelandu ni tako lepo tam pri jezeru, če greste tu pri nas doli k jezeru, pa vidite čisto drugačne noše in obnašanje. Moški so navadno v beli obleki, kolikor jo sploh imajo, ženske pa sko-ro nič nimajo; ponekod vsaj hlače nosijo, tukaj pa še tistih nimajo. Kaj se hoče, vročina je in ti kraji so letovišče, kot nalašč za to. Kar se mene tiče, se takih ugodnosti ne morem posluževati, ker sem doma prezaposlen. Dosti časa pa presedim tudi v mojem uradu, da se kaj z vami pogovorim in vam povem marsikaj, kar bi drugače ne izvedeli nikdar. Vrt sem že ves uredil, kot se to spodobi in rožce tudi lepo poganjajo pod sinje nebo in željno pričakujejo dežja, da bi jim omogočil boljšo rast. Sadike za rožce dobim tudi od drugod. Tako mi jih je poslala nekaj Mrs. Joe Satkovič, da sem jih uvrstil v moj vrt. Rečem vam, da bo res nebeško lep pogled, kadar bo vse to v cvetju. To je moje največje veselje, da sem med rožicami in da mi jih ljudje pošiljajo sedaj, ko sem še živ in zdrav na tem lepem svetu in da jih lahko ogledujem. Kaj bi mi cvetlice potem koristile, pa čeprav bi mi vso rakev obsuli z njimi. Hvala lepa za rožce Jeanie, pa jih kdaj pridi pogledat. Ker me čaka zunaj veliko dela, zato bom končal in vas pozdravljam, Frank Leskovic. Lokalni odbor št. 35 JPO-SS V mesecu maju je imela naša podružnica sledeče prispevke za reveže v domovini. Najprej naj omenim, da mi je v aprilskem poročilu izostalo dvoje imen prijateljev, katerih prispevki so bili v skupnem poročilu, le imena so bila izostala. Darovala sta Geo. Pan-chur $3 in Patricia Person pa en dolar; napako naj mi prizadeta oprostita. Na nabiralno knjižico tajnika podružnice so darovali sledeči: St. Clair Rifle Club (slovenski lovci) $15; Mr. in Mrs. Geo. Marolt $5; članarina dr. V boj št. 53 SNPJ $12.50; po dva dolarja Frank Petrič, John Zaje, Mrs. Gert. Zupane, članarina društva št. 71 ABZ, Mary Pinjaski. Frank Suštaršič $3; družina Fjfank Bučajr $3.j21; Progresivne Slovenke št. 7 (angleško poslujoče) $10; po en dolar: Anton Skapin, Joseph Okar, John Starman in Jack Matko. Jos. Terbižan izročil: Leo Kapelj $2; Anton Ogrin $5 (E. 146 St.) ; društvo Vipavski raj št. 312 SNPJ $3 (članarina) ; ter neimenovan 50 centov, izročil Krist Lokar. Torej skupni prispevki v mesecu maju $73.21. Za ta mesec smo poškili v glavni urad $1,000, to je bil preostanek naše zadnje prireditve 30. aprila ter razni prispevki med tem časom. Bratje in sestre, rojaki Slovenci, prispevajte VSak po svojih močeh še nadalje, kajti vsak prispevek je dobrodošel. Imejmo v vidiku trpljenje našega trpečega naroda tam preko oceana. Poskušajmo jim s svojimi prispevki vsaj delno olajšati njih bedno stanje. Upamo vsi, da čas ni več daleč, ko jim bomo zamogli direktno pomagati. Za podružnico št. 35 JPO-SS: J. F. Durn, tajnik. Domovina starih pevcev Karelija, domovina starih finskih pevcev in Kalevale, je ozemlje, ki moli iz Finske najbolj proti ruskemu vzhodu. To je gorata, divja dežela z rekami in širnimi močvirami ter pada strmo in razčlenjeno proti največjemu evropskemu jezeru Ladogi. Tu je na evropskem severu prehodni pas med civilizacijskimi oblikami zapada in vzhoda, še danes se bojujeta tu protestantska in grško-pravoslavna cerkev ter obe svetovni naziranji za nadvlado in čeprav se je finsko-karelsko pleme, ki prebiva tu že stoletja, vedno odločno borilo za svojo samostojnost, čutiš povsod v pokrajini, človeku in v življenju bližnje, tipično ruske oblike. Vzhodno od Ladoškega jezera, ki gre preko njegove površine politična meja, se Karelija v Rusiji nadaljuje preko širokih step. V malih mestih iz svetlih enonadstropnih hišic se dvigajo značilno ruski cerkveni zvoniki in na trgih vidš prave tipe mužikov. "Rusija" — čutiš in misliš povsod. Na finski strani Karelije je seveda malo drugače. Že pred vojno si čutil povsod zaskrbljeno čuječnost pred bližnjim sovražnikom. Toda ta sovražnik ni bil toliko Rusija, kakor boljševiki, ki so jih imeli nekoč v deželi in ki so jih le po krvavih bojih mogli spraviti iz nje. Celo na Valamu, romantičnem samostanskem otoku na Ladogi, kjer je bilo v carskih časih razen asketskih menihov videti le še pobožne romarje, je bila postavljena baterija finskih obalnih topov. Ta čuječnost' pa ni bila odveč. Prepogosto je prihajalo do aretacij, kajti v deželi — in ne samo v finski Kareliji — je mrgolelo boljševiških agentov. Sovjetska vlada jih je dobro plačevala in so tvegali vse. Toda Rusija ni samo boljševizem. Kdor bi jo tako gledal, bi jo gledal napačno. To je neizmerna dežela z odročnimi, malo znanimi ozemlji, kjer kmetje še danes molijo za carja in imenujejo cerkev svojo "matjuško.*" Drugi so pač že nekaj slišali o mnogih dogodkih v zadnjih desetletjih, pa ne verjamejo, tretji pa verjamejo in sprejemajo. To je še vedno stara Rusija. Tudi to čutiš povsod v finski Kareliji, največ morda na Valamu. Krog štirideset kilometrov od obale leži ta z otočki obdani otok s svojim pravoslavnim samostanom. To je svet zase, ki spominja skoraj na srednji vek. Tu molijo v nebo svetle, modre in zelene čebulaste kupole glavnega samostana, okrog njega je na otočkih 28 kapelic z majhnimi samostanskimi skupinami ter mnogo votlin, kjer prebivajo fanatični samotarji. Pred "sveto steno" vihtijo menihi kadilnice, igumen stopa z bleščečim se oblačilom in s krono patriarhov, ki je posuta z dragulji, na glavi skozi kraljevska vrata ter podeljuje svoj blagoslov. Bradati in dolgolasi, z visokimi, črnimi popovskimi čepicami in dolgimi pajčolani so menihi na Valamu prav taki, kakršne si moremo edino predstavljati pred zlato bleščečimi se ikonami ter bizantinsko kričečimi in pobožno grotesknimi slikami na stenah podzemeljske cerkve. Med njimi so taki, ki se vsaki dan bičajo in takšni, ki se opijajo. Svetniki, ki spijo v krstah in zavrženci. V malih, tesnih, večinotha umazanih celicah so nalepljene še vedno podobe carja in velikih knezov, ki so nekoč I. iimuiiitiiiitit* če verjamete al' pa ne Mlllllllllllllllill Tisto nedeljo popoldne s«m bil tak kot otročnica, ki pričakuje vesele ofenzive na Rim in samo vsako leto romali do Valama in še danes se vsak menih ponižno prikloni, ko stopa mimo celice, v kateri se je nekoč bičal car Aleksander II. Na Valamu živi še spovednik carja Aleksandra III. V poletnih mesecih pa je tukaj večkrat videti bivšo grofico Tanejevo, ki je bila uvedla meniha Razputina na carski dvor. Pripada sicer pravoslavnemu nunskemu samostanu v vzhodni Kareliji, a je dobila dovoljenje, da je smela živeti s svojo staro materjo zunaj samostana. Meni'hi jo častijo kot svetnico. Ti ljudje verujejo v novgorodskega mitropo-lita, ki se je rešil kakor po čudežu iz rok svojih rdečih sovražnikov in v staro Rusijo ter dobe skrivnosten in vzvišen izraz, kadar jim hočeš govoriti o moderni politiki. Kdo ve, kako še bo — govori njihov izraz . . . Flandrija, dežela bitk Flandrija je staro, tako rekoč klasično bojno ozemlje med nemškimi in francoskimi armadami. Ista imena se tu v vojni zgodovini neprestano ponavljajo. Današnjemu pokole-nju zvenijo v ušesih še iz svetovne vojne, imena mest in krajev, ki imajo v nekoliko desetletjih komaj čas, da se ob novijo in se potem znova zrušijo v razvaline. Ludovik XIV. je gledal pra vilno, ko je te predele, Flan-drijo, Artois in Pikardijo, označil za vpadna vrata v osrčje Francije. Isti položaji se stalno ponavljajo. Spomniti se je treba na slovito vojno 1. 1712., ko se je stari vladar stoično branil zapustiti Pariz, čeprav so se cesarske armade bližale Sommi. Cesarske vojske so vdrle v severni del Francije, Lille in Tournai sta kapitulirala. Maršal Villars, v katerega je "država polagala zadnje upanje," se je postavil cesarskim po robu v krvavi bitki pri Mal plaquetu, v kateri je bil sam ranjen. Mons je padel. 6. julija je princ Evgen Savojski za sedel mesto Quesnoy in je za čel oblegati Landrecies, potem ko je predmestje Arrasa za-žgal. Vsepovsod so se pojavljali njegovi konjeniški oddelki, ki so opustošili del šampa-nije in prodrli do Reimsa. Kralj je Villrasu zapovedal, naj zbere svoje čete za reko Sommo, kajti vedel je, da bi se mogle tu dobro braniti. "V primeru novega neuspeha," je izjavil Ludovik XIV. maršalu, "grem sam do Peronna ali St. Quentina, se postavim na čelo čet, da napravim zadnji napor in padem ali državo rešim." Cesarska vojska je med tem prodrla do Denaina, Bou-chaina in Valenciennesa, vsepovsod je postavljala deske z napisom: "Pot v Pariz." 24. julija se je Villars na nasvet nekega qvojega podrejenega vodje odločil za napad na De-nain, potem ko je s konjeniško finto proti Guisu odvrnil pozornost princa Evgena. Polastil se je znova Marchiennesa z zalogami cesarske vojake. Sledili so Denain, Quesnoy in Bouchain. Maršal je rešil francoske severne meje in mirovna pogodba v Utrechtu je Franciji zagotovila integriteto. "Goldfish Club" je organizacija ponesrečenih zavezniških letalcev, ki so bili rešeni iz gumijastih čolnov z mprskih valov. dvakrat prej v vsem sV0Je® ljenju sem bil tako neS Prvič je bilo takrat, ko 9e® i kal, kaj mi bo birmah* kupil, drugič pa takrat, j® bil na malenski hruški i® nestrpno čakal, kdaj se b® ti malnar Jurij odstranil varne bližine s svojiw psom. , To nedeljo sem hodil od ; ir do okna in špegal, kdaj - l>oE prikazala sem od Chardo" ^ lepa Drenikova limuzi"8' ^ H šel čakat ven na cesto, Pa je zdelo, da bi se to ne sP >ot lo. Izgledalo bi, kot 'da* V žko pričakujem vezivi f ^ korna duša rešitve iz,vlC,< sem čakal v hiši, hodil®fl »be do okna in posedal P0 ;.. % Pa bom že na kako viž° P i ?ra\ samo da bi gotovo ve. 'e j ?Vi ne bosta skesala. Da b1 ^ 1 z spotoma vsaj kaj ne P1^ % da bi se jima kolo ne sn1 »p: bi jima ne odpovedal žl^J fe bi se jima kaj druge^ol %o ne primerilo, ki se stra .Jž, < v takih slučajih, če i"1® si t tako smolo, kot jo ima«1^ iiaa nisem tako srečen, kot s ^ ljudje. Nekaterim Sre c«tr po žnori, da če kamen lea] zrak, pa jim nazaj pr"e & v va potica. Pa naj bi j, I nf zrak gnilo tepko, ki je-^g 5iCo mehka, pa mi bo Pacl 1 \ najmanj sleč hamer. ^ «i }_ Vsake stvani mora r |ir0s krat konec, so rekli Pr ^ »v0 štarjev oče, ki so Fra"c jeJ li in ga prevrnili. OT^i Ja kel tudi jaz, ko sern * 0 f jelJfiB pričakal tako zaze ie P Po v Gori po naši cesti se i ^ f Drenikov zlato PobarV'jat, aš b°rj klo me je, da bi plani' ViOl le, ki je zavil na naš » ta in padel prijatelje vratu (z eno roko) ^tčpf-držal odprto, kot P1'1 zn nju. Ampak, ker sem* Mi pol.'« vel*0' dij lo kan človek, sem se V1'1'^ garje pri vratih, da magalo in da bi lep0 ^ bosta potrkala. Potf/fs 2 malo počakal, da bo^ drugič, nato bom jjg si k vratom. Tako ne " lo, kot bi obisk na^ da mi je prišel P°P pričakovano in v nje. Ko sta res Drenik 1,1 t i i p k\ rlO1 dvakrat potrkala, se^ ^ v sel svojih par fuIlto\,;lto' jih zelo počasi zijal in široko odprl o^ W žavo spravil iz ust: ^ ^ "Joj, kakijfno Pre Kako vendar lepo od ^ pi enkrat obiščeta! pi,»c lo v hišo, da ne bosta^j nesla. Prej bi pricaK Ji kot vaju." (Lažnivec "Se ne bova PraV' jo la," je vzel v roke » ^ nik. "Kar tukajle « ji i\ neko malekost, ki neljala za spomin- "Kaj sta pripeli delal povsem iieVe nisem nič naročil- "Pepe ti bo dal ^ C alfi' dobreba, kakršnega po* če <0 r^J i go pil, jaz ti bom Pa bakso budvajzerja fržmaga." "Oh, to je pa P„ bosta toliko oškodoV'1 ^ likega vezila pa reS sprejeti." (Seveda, ^ kel bolj polahko, da prijela za besedo)- „ je tiat°\,je, "Ej, (kaj bi Drenik, "kar si P samo znak, da kaj ne, Pepe?" K "Kakopak, kakoP trjeval Kunčič In smehljal. ""fM v 'Kaj hočem dru^ sp tas h % P ža in »on ti ' t 'e( Pr H ■»i \ in k; *V] fo 4Ci ftte Ulij N». in 0.t o ifil ie ; S Se i>jt n; ^lo Mr til; go Ok blf^l na zdravje in hv ^ rekel, ko smo spf h'1 dobra dela na varn° ,?.v; idva 1,1 „# "Pa adijo, n sef naprej," sta rekla w si v roke, kot bi se 1 pr* videli na tem sve^n, "Vi V *(!, »b vetu- jar°> y zapodil koleselj n ^o v hukinjo in še P1 >'( prijazna fanta tn ■ se je v moji desni ena izmed mrzlm . Vidite, to so ste» našo hišo! v Žrtev spovedne molčečnosti Josip Spilman S. J. Služil je Najbrž za bolniško kuhi-'toel je malo ognjišče, ki "o t0Polnoma zadostovalo za 5lnne župnikove kuhinjske s, tebe.. Velika star|a samo-jji ^a kuhinja se je nahaja-°bokani dvorani pritličja. 0 tnalo kuhinjo župnika je Loser po obisku pri žup-Temni prostor z izhodi ^e strani samostana in z ttn okencem v kotu se mu } ?rav dobro dopadal. Dobro ®vse ogledal in ko je po-zvezek ključev na ku-*o mizo, kot mu je naročnik, je potegnil ven tu-^znico i pregledal njeno l0- Dobro si je ogledal °stro brušeni nož. Pobega ostrino ter vidi, a vžgane črke F. M. Za-ral je pred se "Ostro, ja-°stl'o"; tudi ga je zgrabil ^ko bodalo in sunil v v zrak. Potem ga je po-tla lahko nazaj in zaprl 'ieo jž, 'ž bo potreba," je dejal, . '' bilo morebiti najbolj afi iir°sto. Toda "jaz nisem za 4v° delo." S * e Če ga bode pogrešil, Mislil, da ga je v naglici kam na stran in ga izgu- l^j je bil potisnil ključ >ikov žep in še enkrat Pogledal v župnikovo 'Co> ko jo tiho in naglo J' Po hodniku in niti ne ;e.k prekmalu. Kajti ma-J'^ je že hitela po stop-je hipoma Zmuzal se tatica v krilo samosta-Pohitel po vijugastih J'cah v spodnje nadstrop-°tem pa se je zaprl v svo- stara teta — ki je bila zelo bogata! No, seveda, večji del so farji pograbili; kajti dobra stara dušica je bila precej pobožna, tercijalka seveda. Toda tako nekakih 40- 50,000 frankov je vendar še ostalo za brezbožnega nečaka. Toda, da mi te čedne svotice ne odnesejo moji stari prijatelji Prusaki, ki me imajo seveda še v dobrem spominu, moram si najeti dobrega pravnika do prihodnje nedelje, in lahko se torej zgodi, da se he vrnem do prihodnje nedelje." Kot bomba seveda je padla ta novica v krčmarsko družbo. Častitali so Loserju na njegovi sreči kričali so, da naj se takoj obrne na marziljskega pre-fekta, na predsednika Francoske, na parlament. Prusakom morajo napovedati vojsko, če v 24 urah ne poplačajo zadnjega vinarja. Loser se je začel pa bati, da je bil predaleč meril s svojim načrtom in rotil je dobre svoje zaveznike, da naj rajši mirno pričakujejo daljših novic; v Berolinu se bodo že zbali, ko hitro jih malo poprime kak francoski advokat. Potem je pa vzel iz žepa ključ samostana in- ga je dal krčmarju s prošnjo, da naj ga ohrani do njegove vrnitve. Nato pa se je hotel cer-kvenik posloviti. Ali Carillon ga ni še pustil. "Dosti je še časa za ponočni vlak v Marziljo," pravi krč-mar. "G Loser, preje mi morate skazati čast, da na vaše zdravje in za srečen izid te zadeve pijete z menoj in z mojimi gosti. Vedno sem vas imel za domoljuba, gospod Loser, za junaka, ki mu je v veliko čast in slavo njegova brazgotina na licu. Vedno sem vas imel za poštenjaka, gospod Loser, ki je sicer prisiljen navna-nje služiti klerikalizmu in fanatizmu, dočim pa njegov pro-svitljen duh zmaguje nad te-sreča je nazadnje le prinesla mo nevere. G. Loser, slepa na dan vašo vrednost. Gotovb, kot premožen mož ne bodete več osrečevali naše vasi s svojo navzočnostjo; dobili boste službo drugje '.in tam razvijali svoje talente na čast in korist svojih someščanov in svoje domovine, g. Loser, ne pozabite v svoji sreči ,ali da se boljše iz-razmi, na solnčnih višavah svojega življenja, ne pozabite svojih stari'h prijateljev v Ste-Victoire. G. Loser dovolite, da spijem ta-vrček na vaše zdrav- Očetova krivda Povest. Spisal F. (Nadaljevanje) "E, kdo pa je vedel za to?" se tolaži obenem, "saj sem takoj doma." Svetel blisk mu razjasni okolico. Pol streljaja pi'ed seboj vidi "francosko bukev," ki mu kaže, da je bil prehodil polovico kolovozne poti. Bilo je to orjaško drevo. Ime ji je ostalo še od francoskih časov. Tedaj so bili menda obesili nanjo francoskega vojaka, ki je v Javorju pri Bo-lantinu pokradel nekaj tolarjev. Stari ljudje zatrjujejo, da se je v onih časih, ko so našim pokrajinam za nekaj let gospodovali Francozje, tatvina najstrožje kaznovala. Pravijo, da bi bil tedaj brez skr- ži zmečkan slamnik. Pobere ga, pa kot bi bila prejela gada, ga spusti na tla. Znotraj se ga drži strjena kri. Na poti se poznajo temne lise krvi, katerih dež ni bil spral docela. "O sveta pomagalka,!" krikne po-tovka, se prestrašena prekriža in sopiha nazaj proti Javorju. Tako je hitela, kot da je stara dvajset let, nei pa domalega petdeset; strah ima pač hitre noge. * * * V strahu je bdela sinoči Mlinarica in čakala moža do čez polnoči — ni ga bilo. Kje neki hodi? Kar sta skupaj, še ni prišel tako pozno domov. Morda je obolel v mestu morda se je zbal nevihte? Bolj ko premišlja, tesneje se je oprijem-lje zla slutnja, da ga je zadela nesreča. "Saj vem, jutri na vse zgo- bi nesel o polnoči pehar ceki nov, — če bi jih bil kdo imel; daj bode že potrkal na vrata, Francozje so namreč z vojni-j potem bode povedal, kaj ga je mi davki deželo docela izmol-! zadržalo; čemu naj si belim zli. ! glavno jn visim pokoncu," se "Jezila se bode, saj vem; pa I potolaži naposled žena in leže prav ima, čemu pa posedam v posteljo toliko časa v mestu. E kaj, lepi stotaki jo bodo že potolažili." Govorilo se je, da Mlinar ni bil sam in gospodar, in mno Po bliskovo se je rasnesla po Javorju novica o krvavih sledih pri bukvi in o krvavem slamniku. Tudi k Mlinarjevim gi so celo trdili, da Mlinarica'je dospela, hlače nosi. Bodi si že tako ali j Čez pol ure stoji okoli ubi-tako, pri Mlinarjevih se je do-j tega Mlinarja cela gruča Ja-bro gospodarilo, naj je gospo- vorčanov. Sled se je le predo-daril 0n ali ona, ali oba. jbro poznala in ni ga bilo težko Zabliska se. Vštric "fran- najti; ropar je zavlekel mrtve-coske bukve" je. Kar zašumi|ca kakih trideset metrov s po-nekaj za njim, da se nehote!ti v goščavo. Tudi grčat, te-zgane. Trenutek zatem bo-jžek jesenov kol je ležal ne-lelstno zakriči in omahne na; daleč v praproti. Mlinarica koleno. Od zadaj ga je bil za-1bolestno ihti, otroci jokajo na del težek udarec po glavi. Z glas in sosedje in znanci s obema rokama se prime za'strahom in solznimi očmi zma-njo, a takoj ga zadene drugijjujejo z glavami. Listnice ni, mogel prizadeti tako strašne rane čilemu možu. To je storila močnejša roka. Pred nekaj dnevi se je blizo Javorja v 'hosti mudila tolpa ciganov. Kurili in kuhali so celi dan in tudi nočili ondi, drugo jutro pa odšli. Kam, tega ni vedel nihče; kdo se pač meni za cigane, glavna stvar je, da gredo naprej in daleč proč, čim prej, tem bolje. Javorčanom in tudi sodniji se je takoj vcepila misel in vobče so govorili cigani so ga. Tolpo ciganov so čez nekaj dni res zasačili, a dokazalo se je, da so bili ob času umora v devet ur oddaljeni vasi, in izpustili so jih. Vsa vas je žalovala za Mlinarjem. Domači so hodili potrti in žalost se je naselila v njihov dom. Gospodarilo se je sicer tiru naprej, a njega, ki je poprej vse vodil, ni bilo. Prav občutno je zadelo mater in vso hišo, ko je moral jeseni Janez v vojake. Dobili so hlapca in delali in gospodarili naprej, kakor so pač vedeli in znali. (Dalje prihodnjič.) DELO DOBIJO DELO DOBIJO PRODUCIRAJTE ZA NAPADALCE' Pomagajte nam izdelati kritične vojne produkte Mi potrebujemo Metal Stampings Inšpektorje Spot welderje Dobra plača od komada Punch Press operatorji za pomočnike Die Repairmen in Die Makers Pometače Pomožne Shear Operatorje Punch Press Operatorje Moške in ženske Dobra plača od komada The Geometric Stamping Co. VOJNA TOVARNA 111 East 200th Street IVanhoe 3800 DELO DOBIJO Za v kuhinjo Takoj vzamemo v službo žensko, ki bi pomagala v kuhinji poln'čas, ali pa del časa. V službo se vzame tudi strežkinjo za restavracijo. Zglasite se v Sorn's Restaurant 6036 St. Clair Ave. (133) še hujši udarec, da se zgrudi na tla in omedli. Kaj je bilo? Po blisku je hipno planila izza bukve temna dvignjenim kolom, ca je še čutil nesrečni mož. Braniti se mu pa takoj po prvem ni bilo mogoče, ker je bil omamljen; d^ugi udarec je bil smrten. Jera, javorška potovka, gre naslednjega dne v mesto. Vsak teden je hodila tja, včasih enkrat, včasih dvakrat, kakor so pač nanesla naročila, nosila pisma na pošto in s pošte, nakupovala naročnikom razne malenkosti in se tako od pri-služenih krajcarjev živila. Bilo je izredno lepo jutro. Solnce zre tako veličastno in veselo z neba kot zmagalec, ko se ozira po bojnem polju, s katerega je pregnal svojega mošnje, v kateri je imel včeraj precej drobiža, kot je pravil sosed, s katerim sta bila sku-postava z paj v prodajalni, tudi ne, ure Dva udar- ni, še noža niso dobili pri njem —. Molek leži poleg njega v mokrem vresju. Glava je stra- se Ja- sno razbita. "Kdo ga je? povprašujejo prestrašeni vorčani. Sodnijski ogled je izrekel, da je umrl Mlinar vsled ran, prizadetih s topim orodjem po lobanji, katera je bila zdrobljena. Orožniki so poizveda-vali tuintam, nad polovico Javorja so zaslišali. Ti\di Jurija so za slišali, ker se je izvedelo, da sta v mestu skupaj pila, a izkazalo se je, da je šel Jurij sam domu in bil doma že okoli petih. Mati je izpovedala, da je prišel precej vinjen domu ter šel takoj spat v mr- ženske dobe delo kot KUHINJSKE POMOČNICE Spreminjajoči šihti 9:30 A. M. do 4 P. M. 6:30 P. M. do 8:30 P. M. Bus boy 7:30 A. M. do 4 P. M. Redna plača Hrana in uniforme zastonj. Osborn Mfg. Co. 5401 Hamilton Ave. (132) MALI OGLASI Boljša družina Bi rada dobila za več let stanovanje 6 sob z garažo, vse spodaj, najraje hišo zase, fur-nez na plin ali olje; blizu poulične železnice ali busa; na vsoto najemnine se ne gleda; garantirani dobri plačniki v slabih in dobrih časih. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči naslov v uradu tega lista. (x) Moške in ženske splošna tovarniška ilela se potrebuje e« 6 dni v tedna 48 ur del« na teden Plača za ZAČETEK Moški 771/20 na uro 2enske 62-^c na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se nt Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (x) protivnika. škrjanček pluje vo pod streho nad poljem in žebri veselo ju- Trdo so prijemali tudi Ka-tranjo pesem. V grmu se ogla- dilnika, onega soseda, s kate-ša kos in nebroj krilatih pev je. Nikdo ni v tem človeku preje videl talentov, ampak znan je bil kot malovredni in po- ^ °> staro vrataričino sobo zabljen bogokletnež; sedaj pa tar>a, da bi tu dobro pre- mu vsj kričavo vpijejo slavo in svoj načrt. Uro pozneje £astitajo njemu in pa krčmar- iO« 5« lH H pripravljen na pot s °m in palico, malo tor-^vojo sobo je zaklenil in ^gboj težki, stari ključ. v znano |Jprej jo potegne l^ico "pri zlati roži," kjer ° v tem času v nedeljo ». zbranih dokaj -,.|H Tudi danes je bila r!™ 11 ^polnjena. Oče Caril- 5,0stilničar, se je urno su-°kr, go-go- Sh '°g gostov in dobro mu Va na njegovi pleši črna asta čepica, tudi beli llj.^nik ga je delal nekam Vega. Gosti so seveda it)0 Pili in kadili, in še bolj Politizirali. , :'te tu, naš cerkvenik je. vh8 ju, ki se mu je tako dobro posrečil mali govor. Krčmar sam pa je bil tudi vrlo zadovoljen s svojim govorniškim uspehom in je segal gostom v roke. Potem pa se je usedel k Loserju in mrak se je storil, predno se je cerkvenik poslovil od krčme. Do Quatre Bras so ga spremili nekateri tovariši. Krenil je na najkrajšo pot, ki vodi v Aix. (Dalje prihodnjič) cev. Vsa rast, gozd in log, polje in pašnik, vse diha novo, sveže življenje. Studenci skakljajo s podvojeno močjo proti Suhi. Naliv je izpral pot, le po kolovozih stoje tuintam še neznatne mlake. črni polž leze počasi čez cesto. "Lej ga, le j, polža, pot mi je prekrižal, sreča bode," mrmra ženica in živahno drobi proti mestu. Poleg "francoske bukve" le- rim sta bila skupaj v prodajal ni v mestu. Bil je to pošten kmet in od sramu so mu stopile solze v oči, ko je videl, da ga doliže roparskega umora. Po pričah se je dokazalo, da je bil Kadilnik o mraku doma; na kolovozni poti ga je pred "francosko bukvo" srečal kro-šnjar, in tedaj še ni bilo sledov umora na cesti. Tudi krošnja-rja, dvainsedemdesetletnega starčeka, so zaslišavali; pa kako bi neki slaboten starček Hiša naprodaj Proda se hiša na Reno Ave Je za 2 družini, 5 sob spodaj in 5 zgorej. Zgorej je prazno, da se lahko takoj vselite Za podrobnosti vprašajte na 3599 E 81. St. (132) Kupimo bicikelj Radi bi kupili dobro o'hra-njeno kolo (bicikelj) za 10 let staro dekletce. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči svoj naslov uradu tega lista (x) Kupujte vojne znamke! Moški za poln ali delni čas Visoka plača od ure Joseph T. Ryerson & Son, Inc. 5414 Hamilton Ave. (133) Oskrbnice Stanovanje se odda Odda se 3 čedne sobe s ko pališčem in vroča voda na raz polago; odda se zakonskemu paru brez ortok. Poizve se na 1106 E. 64. St. (Jun. 2, 5, 7) tudi danes ni svojo pridigo o vfV* zupnik vnil ^ Toda kaj vidim tu? ^ palico in thorbico? danes vendar?" zakli-\ J^ar novo došlemu gostu. ;V,^arzi]jo s ponočnim vla-§1 °dgovori glasno Loser, h % vsi mogli slišati. "Ma .šcino imam ondi v Lota-kjer mi je umrla moja Gornja slika je bila posneta na obrežju pri Anzio, ko je ameriška ladja pripeljala vojni material in vojaštvo. Videti je odprto ladjo, iz katere hite novi bojni tanki na bojišče. t ZA 8 UR DNEVNO DELO. ZELO LAHKO DELO DOBRA PLAČA OD URE IN POVRH BONUS. Snažne so takoj vzete The Geometric Stamping Co. 1111 E. 200. St. (133) LATHE OPERATORJI in učenci INŠPEKTORJI Plača od kosa 52 ur na teden MAŠINSKI OPERATORJI in učenci PREVAŽALCI S TRUKI Plača od kosa •in visoka plača od ure Ohio Piston (o. 5340 Hamilton Ave. _(136) PUNCH PRESS operatorji; dnevni ali nočni Slht, 65 ur na teden; fini delavski pogoji; važno vojno delo; plača od ure. National Formetal 6539 Metta Ave. blizu Addison in St. Clair. (132) Pomagajte skrajšati vojno Mi potrebujemo IZDELOVALCE ORODJA BRUSILCE ORODJA OPERATORJE STROJEV POPRAVLJALCE STROJEV INŠPEKTORJE POMAGAČE ZA SPLOŠNA TOVARNIŠKA DELA Podnevi ali ponoči Visoka plača od ure in overtime 10 ur na dan, 6 dni na teden Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49. St. (blizu St. Clair) Se lahko doseže od vsakega dela mesta. __(131) Oskrbnice Poln čas 5:30 zvečer do 1:40 zjutraj Šest noči na teden V mestu 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. Zahteva se dokaz o državljanstvu Urad za najemanje odprt: 8 zjutraj do 5 zvečer dnevno razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. 700 Prospect, soba 901 . Dekleta in žene 1 Pomagajte dobiti to vojno Mi potrebujemo STROJNE OPERATORICE INŠPEKTORICE ZA POMOČ PRI ORODJU TIME KEEPERS ZA SPLOŠNO POMOČ Visoka plača od ure in overtime Podnevi ali ponoči 10 ur na dan, 6 dni v tednu Centralni lokal. Se ga lahko doseže od katerega koli dela mesta. Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49. St. blizu St. Clair (131) Striped areas indi '-catc likely linesof.- German "last stands" along Arria-Rubicon Riversand on north side of Po River, strongest natural defense line . iputhofAlps SWITZ. MILES AUSTRIA FRANCE SPAIN Jfjtf00*0* YUGOSLAVIA Spalato CORSICA' Cassino! pi ISARDINIA Iff Brindisi Tyrrhenian Sea mm tZ^Z^MT lonianSea gicfiw^ PANTELIER1A amalta Mediterranean Sea limn unlink kakor bolnik na vstopi^šega zdravnika, kateri pričakuje od njega pomoči, da ozdravi. "Jaz sem vas že včeraj pričakoval, Mr. Braddock," reče on. "Jaz sem si mislil, Mylord, stara vdova Road tam v vasi, katera je moža zgubila, je bolj potrebna mojega tolažila," odgovori duhovnik, "danes smo pokppali starega Roada." "No, in sedaj sem prišel na Wilson-Castle. Jaz imam neko svarilo na srcu, Mylord" — "Govorite Mr. Braddock!" "Ljudje govore, da v delavnih sobah Sir Noe Wilsona gori vedno luč pozno v noč. Jaz sem že dvakrat ponoči mimo Wilson-Castle šel, in se prepričal, da. govore ljudje pravo resnico. Pazite se Mylord, vi ste jako bledi. Jaz nisem sa mo pastir, Wilson'-Castla, jaz sem tudi obenem zdravnik, kateri skrbi za dušo in telo svoje črede, brez izjeme, pazite se! Ne vzemite mojih besed za slabo ! Privoščite si počitka. Ven dar ne sme naš <^ilj biti; samo bogastvo kupičiti!" "Jaz vam hočem eno vprašanje staviti, Mr., Braddock, eno izvanredno vprašanje, bo-dete slišali, pred kratkem mi pade v glavo, ih jaz sklenem obrniti ise -\na vas," reče Sir Noe nekako nevzmirljivo in . ponesrečila in se povsod pri tem se mu obraz nakremži, "zamore kdo veliko krivico, ali kako drugo težko zločin-stvo, tu na ti zemlji poravnati?" Duhovnik z Wilson-Castle pogleda s svojimi s skrbjo napolnjenimi očmi vprašujočega. "Zločin, Mylord? Mislite greh, potem vam hočem odgovoriti, da smo vsi grešni ljudje, kateri potrebujemo molitve in tolažila," odgovori on, "gospod je potrpežljiv in pravičen, ter usliši vsako našo prošnjo." "In vi mislite, da je tudi mo litev grešnika uslišana?" Kako pride posestnik, neiz-črpljivih srebrnih rudnikov do takega vpraašnja? "Molitev je naše govorjenje k Bogu, Mylord," odgovori stari Braddock, in on nas usliši, ker on vidi v naša srca." "In zadobi odpuščanje?" "Tudi največjemu zločincu je odpuščeno. "Recite mi to še enkrat, Braddock," se obrne Sir Noe s hripavim, napol slišnem glasom proti duhovniku in videlo se mu je, da ložje diha. Stari, revno oblečeni mož ustreže želji srebrnega kralja. "Hvala vam, Braddock!" reče nato Sir Noe. Jaz,sem pripravil denar za nje. Pri blagajni se vam bo izplačalo. Koliko zahtevate? Vendar pa predvsem skrbite za svojo osebo! Jaz nečem, da vi živite v revščini!" "Hvala vam v imenu siro- mašnih za vašo dobrotljivost, Mylord. Kar se mene tiče, sem vam že dostikrat zagotovil, da jaz za sebe že imam, in pa tudi dosti ne potrebujem,! Toda revnih je zadosti, med delavci v vasi, in jaz hočem vaše darilo po moji najboljši moči razdeliti med najrevnejše. Dosti jih pride, ne po svoji krivdi v revščino, mylord in kako vzradoščenje nastane, ako se mu pomoč podeli!" 'Tu je nakaznica Braddock, vzdignite denar iz blagajne in ravnajte z njim po vašem najboljšem prepričanju!" "Jaz bodem molil; za vas, Mylord!" "Storite to Braddock, storite to!" reče Sir Noe nekako žalostno. V tem trenutku obstoji neki jezdec pred Wilson-Castle in takoj nato vstopi v prostore kjer se je nahajal Sir Noe in duhovnik. Bil je stari služabnik Willy. Imel je nekaj važnega na srcu. On se prikloni obema gospodoma in obstoji v v bližini vrat. Stari Abraham Braddock se vzdigne. "Ostanite še," reče Sir Noe "jaz sem Willyja z nekim naročilom poslal v gorovje. "Prigodila se je nesreča, Mylord," naznani služabnik. "Elizabeta Graham je v gorov- o ti nesreči govori. Toda njene- ga otroka je Sir Jozua rešil, kakor sem rzaumel. Sir Jozua I co na dan. Patrick vendar po-ga prinese na Wilson-Castle, i ve, da so videli neko postavo Drugih podrobnosti še ne vem novi Sir Noe, "jaz še o tej stvari nikoli nise mdobro razmišljal. Vendar pa, kar vi optimistično zmotljivost imenujete, Mr. Abraham, je ena stvar,en neizrekljiv fakt." "Vi mislite ono malo postavo, katera se tam gori od časa do časa prikaže in tako izgleda kakor kip iz srebra, Mylord, mi jo vsi poznamo, mi vsi smo jo že videli, toda jaz obstojim pri tem, (da se gre tu za kaki zemeljski plin, ali kaj podobnega," odgovori stari duhovnik z Wilson-City, "kaj drugega pa hoče biti, Mylord? Vaš ponesrečeni brat je že davno mrtev, njegovo truplo pokopano — čudeži se pa ne gode več dandanašnji! Mrtveci ne ustajejo .duhovi in strašila pa spadajo v vrsto fantazije. Vidite Mylord, jaz sem imel prijatelja, zvestega in resničnega. Postarala sva se skupaj in nekega dne, ko sva se pričela pogovarjati o življenju in smrti, sva si pod prisego zagotovila, da dotični, kateri bode prvi odpoklican v večnost, ali bolje rečeno pod zemljo, sporoči ostalemu, kako je v večnosti. To ni bil nikak pregre-šek. In, Mylord, moj prijatelj umrje pred nekaj leti, — in jaz sedaj pričakujem na kako znamenje mojega prijatelja— zastonj! Nobenega sporočila, ali znamenja ni!" "Ko ne bi bilo v gorovju vse tako divje, vse tako poraščeno, Mylord," pripoveduje Willy, "jaz bi zlezel na Plattberg in preiskal vse kote in luknje, toda ne posreči se mi gori priti! "In nisi nič odkril, kaj je s tisto prikaznijo, vsaj si bil v bližini Plattberga," vpraša Sir Noe poizvedovalno. "Naletel sem na Jima, Fok-sa in Patricka, ljudi mirovnega sodnika, Mylord, oni so povedali, da so nekaj videli v gorovju, toda niso hoteli z resni- "Prav tako, Willy, prav tako," meni stari duhovnik, "vendar pa mislite, da se dobri ljudje doli v vasi pustijo poučiti? Ne rečejo nič, če jim jaz na dolgo in široko pripovedujem, da živijo v nevedi, vendar pa za mojem hrbtom lahko verujejo, kar hočejo! Vendar, Mylord, jaz sem zadovoljen, da bi se nobena krivica, al izločin ne dogodila. "Torej ne prineseš nobenega drugega poročila, kot samo o nesreči v gorovju?" vpraša Sir Noe. "Drugega nič Mylord." . "Poslušajte Mr. Abraham," se obrne Sir Noe na odhajajočega duhovnika, "pridite zopet kmalu na Wilson-Castle, kaj ne? Prav kmalu, Mr. Abraham, jutri." "Ako želite Mylord rad!" zagotovi stari Braddock. "Jutri!" ponovi Sir Noe, "slišite," na to odpusti dušnega pastirja z Wilson-City. Humbold Kolonija "Stoj! Kdo je tukaj?" zagrmi globokodoneči glas izza neke soteske gorovja, kjer je v ozadju plarritel velik ogenj. V bližini ognja ležita dva moža po dolgem, in nekoliko korakov proč na vozu so udobno ležale tri ženske. Ko zadoni en glasni klic v tiho noč, vzravna se ena ženska pokonci ki drži otroka v naročju,, ter posluša — Elizabeta je bila. Ona je spoznala Cesta v Rim in kažipot Courtesy THE STANDARD OIL CO. (OHIO) 20 < Trebušne podpore Pri nas dobite vse velikosti trebušne podpore 1 (Abdominal Supports) Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C, SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Stari Braddock je sklenil roki. "Žalostno poročilo," reče on, "to je težki udarec za starega Grahama!" 'Ona je ponesrečila, katero imenuješ?" vpraša Sir Noe starega služabnika živahno, "kako se je to dogodilo?" "Tega jaz ne morem povedati, Mylord," odgovori Willy, "vendar pa mislim, da bo vedel povedati Sir Jozua, kateri bode ponoči z otrokom sem prišel." 'Sir Jozua?" vpraša stari Wilson, in videlo se mu je, da je postal nekako nervozen, toda samo za trenutek—nato se obrne k duhovniku. "Dobro je, da ste še tukaj, Braddock," reče on, "vi hočete slišati in vedeti, kako naročilo sem dal jaz mojemu služabniku. On se je na moje povelje podal v gorovje. Povejte mi vendar Mr. Abraham, kaj mislite vi o govorjenju prikazni med rudarji, katero se vedno bolj razširja — jaz mislim govorjenje, da se moj brat Sam, 6emtertje prikaže na Platt-bergu. "Ali ne daje že sama beseda vraževerstvo odgovor na vprašanje, Mylord?" ponovi stari Braddock. Tako vraževerstvo, ali fantazijo ne sme nobeden dober kristjan v* srcu nositi. Delavci govorijo, da se vaš rajnki brat večkrat prikaže, Mylord, jaz to vem, jaz tudi vem katero prikazen vi mislite — no ja, utajiti se ne da, ker včeraj se je zopet videla "Tudi včeraj zvečer?" vpraša Sir Noe. "čudno! No sedaj bodo delavci za trdno prepričani, da je ta prikazen povzročila smrt Elizabete Graham." "Prav imate, Mylord," potrdi Abraham Braddock, kateri je bil sam presenečen radi te stvari. "Delavci so vraževerci," po- reddytov glas. Spomni se pri (licu na Jozuata, kateri je prejšnjo noč bil v Pyramid-gostilni in od odločnega Nemca pregnan. "Pustite svojo puško pri miru," zagrmi neki močan moški glas nazaj, "takoj izveste, kdo da smo, dva sva, namreč Feld-messer Timm in jaz Anderson imenom, pooblaščenec New-yorške tvrdke Murray in Van-derbroock! In kdo ste vi?" "Trije možje, kateri hočemo Californijo," odgovori Freddy, medtem ko oba popotnika bližje prideta, "jaz se imenujem Becker in tam pri ognju ežita moja dva tovariša, v ozadju se pa nahajajo ženske." Ko se de Freddy k ognju dvema, katera sta s vzdignila. (Dalje prihodnjič) -o—■ dc! Kupujte vojne bon« Prijatel's Phari« SLOVENSKA Prescription Vogal St. Clair Ave. ENdicott 42" WIDGOY'S 485 East 152nd J Se priporočamo za vrst slik po zmerni ob nedeljah Zaprta ves dan ob* Kitajski ambasador dr. Wei Tao-ming in poW pod'fei nik Zed. držav Wallace v prijateljskem pogovoru v ni restavraciji v Washingtonu. Pogovor se je su predsednikovem potovanju na Kitajsko Gornji zemljevid kaže, kje se vrši zavezniška ofenziva na v sivem ogrinjalu, in ta posta-'30 milj široki fronti od Cassino proti Rimu, kjer je bil sovražni' va mora biti v zvezi s Platt- ponovno in" ponovno vržen iz svojih utrjenih postojank. Računa bergom, meni pa se ni nič pri- se, da je tukaj 25 nemških divizij, ki so silno zaposlene in katere kazalo, poroča stari služabnik, zavezniške armade silno tepejo. Računa se, da bodo zavezniki častiti Mr. Braddock ima udarili iz Alžira, Tunizije ali iz sredozemskih otokov v južno prav Mylord, vraževerstvo ni Francijo ali preko Jadranskega morja v Jugoslavijo. Spodnja nič drugega, kot fantazija, slika pa nam predstavlja stotonski in 128 čevljev visoki stolp, v ker Sir Sam ne pride več, on katerem izdelujejo "100 octane" gazolin, katerega rabijo zavezni-se nam več ne prikaže, ko bi ški bombniki za svoje polete. Stolp leži na dveh trukih, ki imajo ga tudi srčno želeli." 52 avtomobilskih obročev (tajerjev). Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini iox=aoc Dočim na Glaucesterju zadovoljno opazuje bu striže poročnika Henryja Maffero. ŽENINI IN NEVESTE! NaSa slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnd«**0"