Štev. !93. V Trstu, v torek. 11. avgusta 1914. Letnik XXXIX. tud! r»b nedeljah praznikih,-*—b ponedeljkih ob 8 dopoldne. ; ; Sv. Frančiška A?:Btega st. JO, L nadstr. — '■ uredništvu i ista Nefrankirana pisma se * «e;err.a)o in rt«krjpisi se ne vračajo. £ *-r-mi nrKinik Stef« Godina. Lastnik konsord) — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge * or ?.r- -r. pc:oitvojn v Trstu, uiica Sv. FrančiSka A sipkega St. 20. Tetef-n uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znala: Za celo leto.......K 24'— v prj leta ................. I*— za tri ......................» 6"-— 7-» nedeljsko Izdajo za cdo kto........5"20 -a pol leta.................2"®° Posamezne Številke .Edinosti" sc prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K 5'— vsaka nadaljna vrsta............. 2"— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje m izključno le upravi .Edinosti". — Plača In tofl m v Trate. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiSkega St 20. — PoJtnohramhrtčnl raCm 9L 641.852. I ob nemško-ruski men. I južnega bojišča nobenih poročil. Ha južnim Mit*. . , v J, 10. ( Kor.) Na južnem Ocjjsčii jO Drini in Savi v splošnem mir. i ii včeraj so poizkušali črnogorski od-i u '-eti preko hercegovinske meje. i oJcelku Tivat (Teodoi v Kotoru so i p^toldne Crnogorci močno stre-hrez vepeha. Ho rrcko nvstnftH meji. NAJ, 10. (Kor.) Na avstrljsko-ruskl r«i prišlo do nobenega bistvenega do- 513 ntffipf-nft! rreJI. BERLIN. 10. (Kor.) Tri pri Eydtb::»: .-nu se nahspj >če obmeine nemške st tnije. so s pomočjo dospele roljske artiljerije, prisilile tre*?o rusko konjeniško divizijo, -J je pro.'"rala od Romeikena proti Scheu-be-ia, na/aj tez mejo. VbcS v Htomi mrl Rusi razmetali mesto Hango. 'N. O. -Kor.) »*>oltfov urad« po-r " ««ih2j;iia z dne 8. t- m.: »Nati- - ; poroča o razdejanju mesta ?n pondeljek so potopili Rusi u v pristanišče neki velik parn:k ti-ianiška dvigala. Pognali so v i v«e železniške delavnice in pri-tMinoie, zažgali trideset skla-:fis železniško zvezo in Z3prl* rV-.r-graid z ornacil. Vbod preci •j iiadzoruie tfirpedpa brodovje. it najskrajnejše rusko rnesto na Nadejam se, da velika Rusija to vojoo, ki jej jo pošilja Gospod, dovede do srečnega konca. Iz tega enodušnega viharja ljubezni In vneme vseh, da žrtvujejo celo svoje življenje. Črpam svojo moč, da gledam mirno in s samozavestjo v bodočnost Ne branimo samo dostojanstva in časti svoje dežele, ampak borimo se tudi za svoje slovanske brate, za svoje sovernike in krvne sorodnike. V tem t r enot k u opažam tudi z veseljem, kako se ujedinjenje Slovanov z Rusijo izvršuje močno in neprestano. Prepričan sem, da bo vsakdo izmed vas na svojem me? tu, da mi pomorete prenašati izkušnjo in da vsi, začenši pri meni samemu, store svojo dolžnost. Bog ruske dežele jc velik. Govor carja je bil sprejet s hura-klici. Ruski dreadnought »Sv. Andrej-« do polovice v pesku. BERLIN JO. (Kor.) Kakor ;v>ročajo listi. se na':aja glasom vesti iz Ivj-fcega se vra-čajočiti Nemcev, ruski dreadnought »Sv. Andrej* na pol dolgosti v pei^u. Neki ruski remorker ga je vlekel za s^boj. Od teg:1 ireuotka se smatrajo Kusi v tem vodovju precej nesigurne. \re tiran ruski polk ovni V. DUNAJ 10. (Kor.) »Neue Freie Fr .-se* javlja iz Monakovega: ' euchtenberški. ni s V j ? U3Ji > V tJfcfii arji htHu iz Bait J: v.) f.-j'KC j v ur S*Z»£L?v;= »rtor- 10. (KorJ * :e poročilo i ime. * svoj' ii pripomba.« o ie zunar.ii *'a k Rusi rkacijo «!). odkr*o držanje posreći st za set Nikako; roža evr de P:j a Vv - bio v l rad s p ri -* Pet rog rad a o seji mi. v oklepajih sc ni: i »mni^tr Saza».. v i >a vzi-Ja r.a vr -ie ju prl^oisui'1. *"2 e| srčnih prizadevanjih Rusije za' miru, sovražnikom nikakor nt lo, odvaliti od ebe odgovor-Janji svetov ti! naskok na Rusi-r ni ruska diplomacija ona, ki ouski mir. 'n kljub temu je mi-:r*otoženje Rusije ogorčilo niene e (!), jHJsebno pa Avstro-Ogr-Avstnjo, ki si neprestan priza-bi omajala zgodovinsko stališCe Balkanu. Avstrija je ona. ki -e >'.ranji boj Slovanov, gibanje — — kljub temu ne bo zamo-rrtr»rečiti združenja Slovanov. Po-rr- vezo (!) za sedanjo voj-Tnko rovGri carski minister o umoru Sara je vem-) Razcrana od notranjih it ij?v (!) je Avstrija sklenila, da se iz-: ?je iz teh z udarcem, ki naj bi ponižal ijo. Srbi?o pa napravil za avstrijskega zala. Rusija Srbije ni mogla pustiti na !u Niti Rusija, niti Francija niti An-?a niso mogle pripustiti uničenja Srbije, iub temu pa so se Rsuija in njeni zavez-močno trudili, da ohranijo mir in so-airiki Rusije so se jako zmotili, če so aT.ra!i to mirovno delo kot zuamenje « osti. Tudi po provokaciji (ki je prjvja ru^ke strani), je Rusija še vedno delo-la za ohranitev miru in to do konca. Ko Rusija z ozirom na mobilizacijo v Av-:i f-dredila podobne odredbe, je car s .jo carsko besedo zagotovil cesarju Vi-mu, da Rusija ne bo izrabila svoje moči. ler bo obstojala še kaka nada na pnja-?sko razrešitev konflikta. Toda njenega su niso pslušali. Nemčija je na po v e-a Ra-:ji vojno. (Sazanov pozablja pri r^ celokupno rusko mobilizacijo, ki bila vojna grožnja Nemčiji, kakor *e Nemčija tadi razumeti.) Ne r -:;ela nato vojno s kršitvijo nev rr i-ii: - godb, ki jih je podpisala e-ii \ t ni se bojuje Rusija za svojo deželo • i» pozicijo kot velesila. (Brav o-klic i.) i- jijeni zavezniki nikakor ne mo-rrubtlt!. ia bi vladala v Evropi rKiia ^ svojimi zaveznicami. :rv ni 8N ftPt !a tritfrm '^TRCKjRAD, 9. (došlo preko Berli-i. "majska brzojavna agentura jav-;r Nikolaj ie danes predpoldne v ki -čš v navzočnosti velikega kne-i N'fkoiajevtća in vseh ministrov --e državne dume in državnega »sni a v ti i jen Car je imel na- i'iii T.ovfjr: V f ; p mieiofoiiosti pi>lrih dueh raz- 'hv ) ■■ nemira, ki jih preživlja Rusija. >%.jin >voj po/Jrav. iu/.he, »eni p ;a Z-. vira-., ^ov o s r-te i i v r{»ča: 5 "orta v ajbr :> !crij BOR: - v. olno Belgiji '■tai.je. 't bil. •Jkovnik • Vakor javlj.i'.: liS'i. n t r :d • jt'ZtTtl v uvnr^lcr.i poh:!}* s ". ■ rakovo iijera. - »e i. ; rinces',. Re: .. Med zvoki godbe je korakal nemški de-tašma, spremljan od tisočere množice, skozi mesto. Nemške čete so bile povsod predmet viharnega odobravanja. Dame so jih obsipale s cvetkami. Po defiliranju pred deželnim šefom fzm. Potiorekom, je odšel ^etašma v Franc-Jožef ovo vojašnico, kj€j se je nastanil. Francoski podmorski čoln pred Spezio. RiM 10. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča: Vest, da je dospel pred par dnevi nenadoma neki francoski podmorski čoln v pristanišče $pezia, in da so ga tam zadržale vojaške oblasti in razorožile, je brez vsake podlage. Francoska nasilstva proti tujcem. DUNAJ 10. (Kor.) Imeresanten prispevek k načinu, kako postopa kulturni francoski narod celo proti -pripadnikom onih Jržav, ki so napovedale svojo nevtralnost, prinaša italijanski južnotirolski list »II Trentino«, ki priobčuje sledeči dopis iz Brescie. Dne 5. t. m. je prispelo v Brescio veC •taliianski"! delavcev, ki so bili. kakor vsi fi..:i italijanski delavci, izgnani iz Fran-Naii^iali so se v obžalov anja vrednem lo/aju in so pripovedo\ ali. da so izvrše-li uad njimi francoski agenti in vojaki ravnost zverinska ras istva. Peljali so kolodvore v spremstvu sulic in na-j sam Vre>nv T, e iMano i lko bri -i , fski • t * o v r ar: "v!i / 'fK'. ■ n o 3, iN, 4 • •i vega ur ie ?r v sera ■ i • 1 7-: ■z O. i/oi^ -i 'i-ec?m • • je včeraj zaušazaU-. Be^jio Cu.i zapuste. Tega, k a r se je v* zadnjih - godi'o v Druselju, si re more zmisliri ti r.aflhujne.i*— a: taziin. Zt od tort a ven«, ko se je >. »>i. a . »lap^da poulič- na dnihal v e Trgovine, ki so !ast Nemcev, pa tu-ii :i'~c. ki prodaje jc nemško blago. >korai • -Hr.o moć zapusti noJ varstvom amcnkaiiskega generalnega konzula ito-ko HoIa> dske tisočero Nemcev Belgijo. Za vnetje LirUtcha. BERI.*N 10. -Kor.) »Kreuzzeitun?, piše: Kcigija je upala, da bo pri Liitiicfn? vsaj edne zadrževala nemšVo armado. Tem večji bo radi tega po svet'.: hitrega uspeha, ki so ga izvolevale ne-rnrtne :iase čete pri tem prvem večjcj-i činu v vojni. Po poročilih iz Alzacije-Lotaringije so i/ • ra:ic:je došli Alzaćani silno razburjeni radi siai>ega postopanja z vračajočimi e tujci iz i ranc.je. Poskušalo se jih je pripraviti do tega, da ostanejo doma in so jdhajajoče potnike nadlegovali na bruhne načine. BERLiN 10. (Kor.) »Berliner Tagblatt < priobčuje z dovoljenjem vojaške oblasti bedeče poročilo »Kolnische Vclkszeitu.i-ge«: Nemški zrakoplov 7 VI. je uspešuo ♦odelovai pri boiu pred I iittichom. Z >.ra-koplova je bila najprej vržena z višine 6O1J metrov bomba, ki pa ni eksplodirala. S:3to se je spustil zrakoplov na 3—4<)0 me-;rr»\ in vrgel 12 bomb. ki so vse takoj eksplodirale in mesto na več straneh vihale. Sac8u!W! rrivSaft nrcSie mtev?. G ELSEN KIR CHflN, < Kor.) »\Voffov urad« poroča: V tukajšnjem industrijskem okraju je odštl danes izprevod socijahiili demokratov z bakljami v desnici in rdečimi zastavami v levici pred Bismarckov spomenik. Tu so vrgli socijalisti baklje in rdeče zastave na grmado, razvili nato narodno zastavo in se nato z velikim navdušenjem vrnili. Nemški ^kadrski detašmi v Sarajevom. SARAJEVO 10, (Kor.) Danes popoldne je dospel semkaj nemški detašmi iz Skadra in je bil na kolodvoru slavnostno sprejet. Po pozdravu poveljnika detašmaja, majorja Sehmidta, po trdnjavskem poveljniku gci.eralu Haahnu in generalnemu konzulu cir. LiswakUu. je sarajevski župan po-aBi s. ^ruvJin >voj po/tirav. zdravil v imenu mesta drage goste kot do- ."Sc-msk: država m zatem Avstro-Ojjr-: brouo&le in nazdravil zavezniški armadi, s k a m*: Rusiji napovedali vojno. Vzios j '»\aj «r ^ciimiJt se je zahvalil za prijazni i urijjiiciiih čustev, Ijtihezni (ti zve tobe sprejem hi nazdravil cesarju \'iljemu in ce-du presto'a, ki jv *el kakor vibar preko sarju 1 a:i:u Jožcfj kot najboljšima prija-Ježele, je « jamstvu meni kakor tadi vam. I reljima n 4 r>fcičr»i- ianski naroc.' i .'ci r> morati p<'>žiral . d drugimi tiu-;uaivaroni« in mo-,'a so ^c rešili mor" .s v v . h .i časnikarskega j štabrt, jt- razkril v j ;ik! rotraiijeiia časo-J si«e ^eiuške armaJo.j -c vojno vodstvo ne j z inozemskimi luži; { c ie skušalo neko a?" • z peoati s (>opačeit> I i a bi bih' verjelo, di I čicijssi ?.h<>r i vkrcal j v-aiiv^iiti. c!a se je j (»i kot tuko spoznal j a-..i-M irskega oddelki j ruske konjenice nuj :te -rHibit ter tudi | :>e posledica bitk n.' i >e jc kupilo varst^ sko-turške komiteje, da bi ustvarili prijateljske odnošaje z državami tripleenten-te. »Tasviri Efkar« piše: Če se Nemčiji posreči uničiti angleško brodovje, bodo zadovoljni s tem vsi Turki. CARIORAD, 10. (Kor.) Uradni list priobčuje irade, ki dovoljuje vojnemu ministrstvu naknadno kredit treh milijonov funtov. TnrtU časopis „Tanhr proti trajnemu sporazumu CARIGRAD 10. (Kor.) wTanina povdarja protislovje v politiki Anglije in Francije, ki, dasi je tekla zibelka liberalnih idej ravno v teh dveh državah, podpirata Rusijo, katera se že leta in leta trudi, da bi vdušila liberalne pojave na Turškem in Kim. Ako bo sr ča v sedanji vojni na str -ni trojnega sporazuma, je gotovo, da narodi na vzhodu ne bodejo napredovali Grške tolpe v Solunu. SOFIJA, 10. (Kor.) »Agence telegra-phique Bulgare« poroča: Bolgarska vlada ie dobila obvestilo, da so koncentrirane v Solunu močne grške vstaške tolpe, ki se pod pretvezo, da hočejo zasledovati dozdevne bolgarske komitaše v Macedoniji. polaščajo srbskega ozemlja. Macedonsko prebivalstvo živi radi tega v velikem stra-iu in razburjenju. Sbstfno stanje v vsej BoigoriiL ! rvJFiJA 0. (K r. Ministrski predsednik a uvl*vow je izjavil v sobranju, da je B I-»ca odločena o-tati nevtralna. V očigied t m dnnrodnega stanja pa zahteva vlada, da j - prog:asi obsedno stanje v vsej dižavi. j ^ko bi se ne glede na proglašeno nevtra-tteto vendar kršile državne meje, je vlada pripravljena, tla se postavi po robu vsaki evt ntualiieti; Rumunlja. . I3UKAREST 9. (Kor.) List »Seara« piše: Je bo Rumunija smatrala po lastnem pre-• Jarku aii pod pritiskom razmer za posebno. da izstopi iz nevtralnosti, potem ' koro nedvomno, da stopi iia stran ceu- Inih oblasti. Razne o prve \7 icji, s če5"! ••ruskih provinc. O k i: c danske kc'onije v Berlinu. 15ERL1N, 10. (Kor.) iukajšoja danska Kolonija objavlja oklic na i'a :ce v Berlinu v katerem pravi: Mi, ki živimo tukaj žc •c ta, p.;Ztvijaiiio vse svoje rojake, naj stoj, v teh tczkfh urah na strani nemških pri iatcijev in jim dokažejo svoje prijateljst iii simpatije. _ Sol med finglefi !n SssKi v tfrlib■:» BERLIN 10. (Kor.) Vhod Angležev v Mre, glavno mesto nemške kolonije Tc go, re?'.istrira časopisje j:;ko hladno. »Lo *! zcigerc piše: Značilno za razliko me<-*kiro postopanjem je, dr annie? aeiiisKuii m .e prvi čin Angležev zavzetje nezavaro-\ antv;a mesta \ kolonijah, dočim so naš; rnorn ?rji na malem kopališkem parniku o-irfi -Koro naravnost pred London. BERLIN, 9. (Kor.) »Wolifov urad« po-•Ca: Od mnogoštevilnih ruskih konjeniš-cet, ki naj bi za časa mobilizacije pre-avile Nemčijo, so v padli močni oddelki naše ozemlje. Toda kjt so ostali uspehi | ^iia ofenzivnega nastopa, od katerega je i rancija toliko pričakovala? Sila ruske onjenice se je razbila! Nemške dorno-| ^anske kompanije so odbile celo napad ! nske infanterije, ki je bila oborožena s j trojnimi puškami. Dalje je bilo lanes o-j vojenih prvih osem ruskih topov. Niti en j v u s se ne nahaja več na nemškem ozem-I in. Mobilizacija nemške armade je potek-ha v najlepšem redu. Pohod čet proti Ru-! ;>m je v polnem teku. Dobiček, ki ga je ! toeia Rusija s svojim tajnim rovarjenjem, S je že izenačen. Razpoloženje nemških čet ic izvrstno. BERLIN, 10. (Kor.) »VVolffov urad« po-oča: Francoski časopisi in uradne oblasti azširjajo dementije o zavzetju Liitticha In zatrjujejo, da oskrba nemških čet v Belgiji nikakor ni zasigurana. Oboje je zlagalo in dokazuje, kako malo jc verjeti tudi rancoskim uradnim poročiiom. taci BF.RUN. 10. (Kor.) »Wo!ffov urad<, po roča iz Ba^ia: Milanski »Secolo« pi^e: volifev švicarskega vrhovnega poveljnika. ki je izradla p^oti zažeijenemu pričakovanju, ka$e nemški vpliv na bemsko v!adr. v?e stranke so bile za štabnega Še ia Srrecherja; toda nepričakovano je interveniral zvezni svet in je izsilil izvolitev W; lesa. List sklepa, da je za Willesa interveniral sam nemški cesar Viljem, ki je hotel imeti moža, na katerega se bo lahko zanesti proti Francozom. Švicarsko časopisje nasprotno zavrača »Secolove« vesti kot neistinite. Izvolitev Willesa je samo rezultat stvarnih vzrokov. ___ MUKOI N Tferflm CARIGRAD, 9. (Kor.) Da bi se posledice mobilizacije ublažile, je vlada izdala naredbo, vsled katere se lahko toliko mo-hamedanci kot oni, ki niso mohamedan-ske vere, odkupijo od vojne službe s tem, da vplačajo primerno takso. « ..mm—m--- ■MftSrftA Ia IMMMA Tntoi siapnzn 2 ifnnjf n man. CARIGRAD, 9. (Kor.) Turško časopisje odkrito simpatizira z Avstrijo in Nemčijo in napada Anglijo radi konfiskacije obeh turških dreadnoughtov. »Terdjumani Hakikat« naglaša, kako zelo so se motili Turki, ko so ustanavljali angleško-titrške, rusko-turške in franco- Grofica Ortstsliii!!! ostre'isso. CELOVEC 10. (Kor.) Grofica Lucija . ristalnigg, rojena grofica Bellegarde, »proga lastnika graščine v Ebersteinu, ;rofa Oskarja Christainigga, se je pelja-j včeraj zvečer iz Celovca v avtomobilu •reko Predila v Gorico, da izvrši tamkaj a)t članica odseka za Rdeči križ svojo *cižnost. Grofica, ki je imela pri sebi pot-;i list. potrjen od deželne vlade, je bila v Bovcu na Primorskem od neke straže 11-treljena. Natančnejše podrobnosti manjkajo. Grofica Lucija Christalnigg je jako u--pešno delovala za Rdeči križ in je bila 00 vsem Koroškem splošno priljubljena, "est o njeni tragični smrti je vzbudila povsod odkritosrčno sožalje. aranžma. DUNAJ, 10. (Kor.) Posebna izaaja ar-madnega naredbenega lista objavlja vojni avanzma. Imenovani so bili: Za generale pehote: nadvojvoda Jožef Ferdinand Salvator, grof Franc Marenzi in honvedski minister Hazay; za feldcajgmeistra: flml. Vaclav Wurm; za feldmaršalleutnante: generalni majorji Wodnianski, Guschek pl. Glankir-ceh, Viktor pL Weber, Habermann, Testel, pl. Langer in Scotti; za generalne majorle 36 polkovnikov; za polkovnike generalnega štabnega zbora 13, artilerijskega štaba 5, ženijske-ga štaba 2, infanterije 32, kavalerije 8, poljske in trdnjavske artiljerije 2, trenskih čet I podpolkovniki; za podpolkovnike: 14 majorjev v generalnem štabu, 3 v artiljerijskem štabu. 3 v ženijskem štabu, 79 majorjev pehote, 8 kavalerije, 18 poljske artiljerije, 5 trdnjavske artiljerije in 3 trenskih čet; za majorje: 29 stotnikov generalnega, 2 artiljerijskega, 5 ženijskega štaba, 94 stotnikov pehote, 12 konjenice, 1 poljske artiljerije, 4 trenskih čet; za stotnike: 9 nadporočnikov generalnega, 3 artiljerijskega štaba in 571 nadporočnikov pehote; v pehoti za nadporočnike 1091 poročnikov, za poročnike 303 aktivnih in 46 rezervnih kadetov; v kavaleriji: za ritmojstre 19 nadporoč-i ikov, za nadporočnike 190 poročnikov, za poročnike 25 aktivnih in 18 rezervnih kadetov; v poljski artiljeriji: za stotnike 98 nadporočnikov, za nadporočnike 98 poročnikov, za poročnike 46 aktivnih in 22 rezervnih kadetov; v trdnjavski artiljeriji: za stotnike 98 m/Jporočnikov, za nadporočnike 81 poroč-i?:okv, za poročnike 24 aktivnih in 12 rezervnih kadetov; v trenskih Četah: za ritmojstre 53 nadporočnikov, za nadporočnike 22 poročnikov, za poročnike 15 aktivnih in 6 rezervnih kadetov; v sanitetski četi: za stotnike 4 nadpo-ročniki, za nadporočnike 5 poročnikov, za poročnike 2 kadeta; v provijantskem oficirskem zboru: za stotnike 5 nadporočnikov, za nadporočni-ko 40 poročnikov, za poročnike 30 oficirskih namestnikov; v avditorijatu: za polkovniške avditor-je 0 podpolkovniških avditorjev, za pod-polkovniške 4 majorski, za majorske 14 stotniških, za stotniške 20 nadporočniških, za nadporočniške 5 poročniških avditorjev ; v vojaškem zdravniškem oficirskem zboru: za višje štabne zdravnike 12 štabni:!, za štabne lo* poikovmh, za polkovne 20 višjih, za višje 25 asistentnih, za asi-stwi:tne 42 namestnikov asistentnih zdravnikov; Dalje vsebuje naredbeni list veliko število avanzmajev oficirjev v pokoju, teh-niških čet in računskega oficirskega zbora kakor tudi intendature. Aranžma pri domobranstvu. DUNAJ, 10. (Kor.) Deželnobrambni naredbeni list priobčuje sledeči avanzma: imenovani so bili: za flml: dva polkovnika; za polkovnike: 11 podpolkovnikov, za podpolkovnike 34 majorjev, za majorje 31 stotnikov in ritmojstrov, za stotnike 143 nadporočnikov, za nadporočnike 327 poročnikov, za poročnike 102 aktivna in rezervna kadeta. Pri kavaleriji za ritmojstre 9 nadporočnikov, za nadporočnike 43 poročnikov, za poročnike 7 kadetov; pri artiljeriji: za stotnike 11 nadporočnikov, za nadporočnike 13 poročnikov; v justični službi: za polkovne avditorje o podpolkovniški, za podpolkovniške en majorski, za majorske 5 stotniških, za stotniške 10 nadporočniških avditorjev; v deželnobrambnem zdravniškem zboru: za štabnega en polkovni, za polkovne 4 višji, za višje dva asistentska zdravnika. Za polkovne zdravnike v rezervi 53 višjih, za višje 28 asistentskih, za asistent-ske 54 asistentskih namestnih zdravnikov. Dalje vsebuje deželnobrambni naredbeni list veliko število imenovanj v računskem oficirskem zboru in deželnobrambni intendaturi. Zalivala ogrskega fasopitla za cesarsko priznanje njegovega delovanja. BUDIMPEŠTA, 10. (Kor.) Budimpe--aansko časnikarsko društvo je odposlalo ;a ministrskega predsednika grofa Tiszo sledeče pisanje: Budimpeštansko časnikarsko društvo vašo ekscelenco vljudno prosi, da blagovolite Nj. Veličanstvu sporočiti njegovo naj-ponižnejšo zahvalo za knežji dar, ki obstoji v tem, da je Nj. Veličanstvo blagovolilo izreči svoje priznanje celokupnemu ogrskemu časopisju za njegovo patrijotično delovanje. Manifestacije v Aschu. ASCH 10. (Kor.) Včeraj zvečer so se vršile tu navdušene patrijotične manifestacije mladine. Predlog, da naj se ustanovi za mesto vojni pomožni fond, je bil sprejet s silnmi navdušenjem. Mladi ljudje so šli takoj po nabiralnike in pričeli zbirati. Dekleta so prinesla zlate prstane, broše in zapestnice in jih izročile na korist fonda. — Italijanska koion^v^Eerlian za nemški BERLIN, 9. (Kor.) »Wolffov urad« poroča, da je malenkostna italijanska kolonija v Berlinu podarila včeraj prvih 1500 mark za nemški Rdeči križ. Stran VI. »EDINOST« štev. 192. V Trstu, dne 11. avgusta 19H. Cesarjeva zahvala drl železniškemu svetu. DL'nAJ 10. (Kor) Državnemu železniškemu svetu se }e sporočil*», da se cesar za 6. junija t. I. došlo mu patrijotično pojavo ob priliki njegovega ozdravljenja najtopleje za hv^ijuje. Za Rdeči križ. DUNAJ, 10. (Kor.) Vedno še prihajajo darovi za Rdeči križ. Nadvojvodinja Marije Rainer je darovala 2000 K. prometna danka 45.000 K. borza za poljedelske pn-uelke 10.000 K i. t. d. Ukaz, da mera civilno prebivalstvo zapustiti Puio, preklican. Puljski »Giornaletto« z dne 8. t. m. piše: Snoči (torej dne 7. t m.) nam je bilo izročeno za objavo sledeče naznanilo, ki ^ bilo danes zjutraj tudi nalepljeno po zi-dovin n priobćeno v »Poiaer Tagblattu«: »S e|edečim naznanilom c. in kr. po-vetjuištva vojnega pristanišča se daje javnosti na znanje: ^Prebivalci Pule se s predstojećim naznanilom opominjajo, naj se do dne 10. av-gusta 1.1. preskrbijo z vsemi prenranjeval-*iimi sredstvi iu z gorivom, zase in za svoje družine, in sicer za dobo 90 dni. s-Oni, ki bi si ne mogli preskrbeti rečeno množino živil do dne II. avgusta t. L, bodo morali zapustiti Pulo. »Izjemo bodo tvorili le oni (prebivalci), ki so zaposleni v korist oboroževanja in o-brambe trdnjave in pa oni, ki so zaposleni v vojaških (mornaričnih) zavodih. - Posebna komisija bo šla od hiše do hiše, da se bo prepričala o izvršitvi tega nkaza.« Danes zjutraj — pravi nadalje »Gior-naletio« — je pa dala vojaška oblast sneti raz zidov gori navedena naznanila; policijski komisarijat nam pa javi, da je za sedaj ukaz prebivalstvu, da mora zapustiti mesto, suspendiran. Predsednik orcentiiske republike mrl. BUENOS AI RES, 9. (Kor.) Predsednik argentinske republike dr. Saenz Cena je umrl. Vojnu med Nemčijo no eni In Francijo in Anglijo na drugi strani. Težišče situacije po proglašenju vojne med Nemčijo na eni in Francijo in Anglijo na drugi strani, in po kršenju nevtralitete Belgije, leži z leve in desne danskega polotoka v Severnem morju in na ozemlju Belgije in Nizozemske. Predvsem je sosednja Nizozemska utrjena nasproti Nemčiji na način, kakoršnjega ne nahajamo sicer v Evropi Nizozemska kakor nevtralna država se omeja na samo defenzivo. Ta je zamišljena tako. da se obmejni kraji enostavno stavijo pod vodo! Ta obrambni sistem nundacije je upotrebila Nizozemska že v XVII. in XVIII. stoletju, pak je ta sistem deloina moderniziran. Sredi te o-brainbene linije se nahaja osrednja država .Amsterdam. Ta obrana se deli na tri Ironte. Prva je iztočna fronta z oporiščem M u ide n in Utrecht. Tu se nahajajo tudi rrale trdnjavice med Zuiderskim jezerom in \Vaalom. Južna fronta, ki obsega reko Waal. ustie reke Maase in Haringvliet ima trdnjavska oporišča: Brielle in Helle Voed sluis z več trdnjavic. Severna fronta zapira severni kraj polotoka Holandije. Amsterdam je trdnjava samih malih trdnjavic. Oskrbljena |e tudi z velikimi kanali. Minolega leta je nameravala nizozemska vlada postaviti velike utrdbe, da na ta način zabrani nemški vojski in mornarici kršenje nevtralitete nizozemske obali. Kar se tiče B e I g i j e. je nje obrambena moč glede utrdb tudi omejena in organizirana na defenzivnem načelu. Glavna trdnjava belgijska je tudi središče Ant-uerpen . To središče Ščitij o utrdbe v Naimu. Luttichu in Brestu. Vsled tega je obramba Belgije s!abeja, nego ona Nizozemske, pak je naravno, da je nemška vojska kršila nevtraiiteto samo radi tega, da more lagije obiti francosko mejo in od severa prodreti na francosko ozemlje. Vse to ozemlje se nahaja v neposredni bližini velikih francoskih utrdb Rhems in Lille in vojnega pomorskega oporišča Ca-lais. Od Anglije, torej najveće pomorske sile na svetu, ločuje to bojišče morska oddaljenost več nego 150 kilometrov, ako se vzame v obiir, da je velika pomorska in ogljeniška postaja v Upsvich. Nemški mornarici je vsled tega zaprta pot za operacije v Kanalu proti Angliji in Franciji, d očim je Angliji svobodna pot po vsem Severnem morju. Svetovno volna Iti narodno gospodarstvo. Svetovna vojna že deluje na narodno gospodarstvo. Zastalo je. Ta zastoj je z ene strani dober, ker se žnjim preprečajo deroute in panika, a s tem se doseza, da propadajo neštevilne ekzistence vsled strahu pred bodočimi negotovimi dogodki. Iz tega razloga so borze zaprte in proglaša se moratorij. Zausta v ljenje borznega poslovanja je bilo potrebno, pak so vse države sledile izgledu naše monarhije, ker je bolje, da kurzi nekoliko časa ne notirajo in da je obinstvo nekoliko časa v negotovosti glede vrednosti efektov, nego da bi bila mo-mentanna vrednost najgotovejth in najboljih papirjev reducirana na ničlo. Zapiranje borz samo ima seveda tudi važne posledice. Efekti se ne prodajajo in ne kupujejo, kreditni posli so večinoma reducirani na minimum, a tvrdke nosijo ves riziko za izpremembe, ki jim bo za časa vojne podvrženo imetje lastne klijentele. Vse to provzroča nemir in nervoznost Ali to še ni največe zlo. Veliko dalekosežne je posledice Ima moratorij. V balkanskih državah, kjer je kreditni promet še v razvoju, je bila stvar relativno enostavneja. Toda v Avstro-Ogrski je moratorij velikega pomena, ker more biti predhodnik svetovnemu moratoriju. Kraj vsega tega pa je bilo proglašenje moratorija potrebno, in to ne samo radi tega, ker prebivalstvo vsled splošne mobilizacije ni v stanu zadovoljevati svojim obvezam, ali tudi zato, da se prepreči naval na posojilnice, ampak tudi naše inozemske obveze popolnoma opravičujejo proglašenje moratorija. Resnost situacije, v kateri se nahajamo, nam potrja tudi dejstvo, da je Anglija v treh dneh obrestno mero povišala od tri na deset odstotkov, kar se ni dogodilo niti v največih krizah. V takih časih ne ostavlja povišanje obrestne mere za en odstotek nikakih posledic, a pri nas malo večja ali manja obrestna mera ne vpliva toliko, pa tudi za Anglijo samo ni gotovo, da bi to rapidno povišanje, ki je bržkone sprejmo tudi prekomorske banke, imelo kak večji vspeh. Nedogledne posledice na gospodarskem polju bi nam mogla prinesti svetovna vojna. Okoli petine našega eksporta izhaja iz naših pristanišč. K temu treba prišteti tudi tisto blago, ki gre preko Hamburga in Bremena. Pot po kopnem v Nemčijo in Italijo bo svoboden, in morda se odpre tudi na Balkan. Ali pri vsem tem ne smemo pozabiti, da bodo tako za Nemčijo kakor za Italijo neštevilni viri dobav popolnoma zaprti, a kakor poledica temu bi mogel nastati živahneji trgovski promet med državami trojne zveze, ki bi utegnil nekoliko nadomestiti ono, kar izgube na uvozu in dovozu. V težkih časih, v katerih se nahajamo sedaj, treba vso pozornost obračati na to, da bosta naša vojska in drugo prebivalstvo dovolj preskrbljena. PODLISTEK Rdeči mlin. „Nikomur, ki ga ne poznate, ne dovolite. cM bi se bližal otrokoma; če bi p* fc k pturec poizkušal, da bi proti vaši volji ali skoz vrata, ali skozi okno prftef v sobo streijajte mm usiljivca brez usmH enja t" .Prav dobro, gospa markiza, najstrožje se Hom pokoril vašim ukazom. Pojdem v •r« žarnico ic se povrnem tim prej mi»žno". In res je prišel po preteku p Mi minut s Tema puškama-dvocevksma in tucatom pi-Uol vsacega kalibra. XIII. Oporoka. — Neprava zapestnica. Zvesti sluga jt uredil svoj arzena!, vigvl jušk<» na ram ki začel i lahkim korakom jpreha^ti se po sobi sem in tja. Tako p« m me na p<> gotovosti, da ni m< ino zvesti nobenega proti njenima sinovoma naperjenega napada, je stopila Pavlina na sale st. pntice, ki so vodile do mak izbe, ci .e služila Jerici v stanovanje Dosp*rv&a blizu vrat te izbe, je čula gospa r Herouvi le ra^U»čno neki rjp<-t, ki ga }e >rv d.ug na drt-'rga. Gotovo je g.spice Jerica preštevala veiiso vo«o. Banke imajo pravico restrmgirati izplačila občinstvu, a to ni njihova dolžnost, marveč jim je, nasprotno v dolžnost, da moratorija ne izkoristijo v to, da se funkcije gospodarskega organizma ne omeje še bolj, nego so to storile že razmere same. Ako se podjetnikom, ki imajo v bankah naloženega denarja, ne bodo stavila na razpolago zadostna sredstva, da morejo plačevati svoje uradništvo in delavstvo, bodo prisiljeni popolnoma ustaviti svoi poslovni promet, a temu bi bila neizogibna posledica: popolno pomanjkanje in na j veča beda. Banke v Avstro - Ogrski so dokumentirale svoj patrijotizem napram državi s tem, da so se izjavile pripravljene prevzeti posojilo ene miljarde po dovolj visokem kurzu, ali z druge strani jih čaka dolžnost, da pripomorejo tudi razvoju gospodarstva, s čemer bo ustreženo tudi državi. Največ bo trpela v času vojne industri-jalna produkcija, ker so vsa transportna sredstva v službi vojske. Dovažanje surovin in odvažanje tabrikatov sta ustavljena. Najhuja posledica take stagnacije je pomanjkanje dela, ki je že sedaj po nekod reducirano na 30—40 odstotkov. Pavlina jenena<1ejano odprta vrata. Strežajka gotovo ni pnčakov la svoje gospodinje. S svojimi suhimi dolgimi prsti je skušata spraviti kup blestečib zlatnikov v pUtneno vrećo. Vskrikriila je od presenečenja in pol tu-cata zlatnikov jej je padlo iz rok in radrčalo po ti« h. .Kaj dete te tu, mamseH?" je vprašal* gospa d' HerouvUle ledenim tonom in pogledom, polnim zaničevanja. .Kakor vidi gospa markiza-, je jecljala lerca. .se bavim s preštevanjem svojih mal h prihrankov. .Ta denar ste torej nabrali od svojega plas ma", je vprašata Pavtiaa dalje. .Da, g< spa markiza*. .S^ota se mi zdi izdatna". .Že dolgo sera v službi in ket so biii g spoda vsikdar velikodušni napram meni, sem mogla nekoliko staviti na stran." Okolo Pavlieinih ustnic je zaigral grenak usmev. .Ali mi milostna gospa ne veruje je vprašala Jerica: Ali mi hoče gospa markiza napraviti sramoto z dvomom na moji pošte no^ti ?" Pavlina je zganila z rameni. .Nikdo se ne meni za vaše poštenje', je odgovorila.... .Tu imate petindvajset Louis-ć' orov, mamseil, ki jih morete priložiti k svojim prihrankom M Te zadnje besede je mlacU> žena posebno n glešala. brnenje -treža ke jt slo p:eko v?e!» tr.ej DomaČe vesti. Voiaške vidhnactfe za izvažanje in uvažanje živil. Brzojavne depeše glede blaga za aprovizacijo posadke in civilnega prebivalstva mesta, morajo biti opremljene z vidimacijo, za Ifatero se je zglasiti od 9 dopoldne do 12 in od 5 popoldne do 7 zvečer v uradu varstvene policije glede živil. Piazza del Rosario, kjer bosta za to na razpolago funkcijonar skladišča vojnih provijantov in občinski funkcijonar. — Za odpošiljanje aprovizacijskega blaga za vojno silo ali za zasebnike v notranjost države, bodo morali dotični dokumenti, kakor tudi tozadevne depeše, istotako o-premljeni z vidimacijo vojaških in občinskih funkcijonarjev, ki bodo ob rečenih urah na razpolago v uradu zdravstvene policije nad živili (Poiizia annonaria). Dokumenti za vsaktero drugo blago bodo morali biti opremljeni z vidimacijo stotnika brigadnega poveljstva Josipa Lo-neeka (Velika vojašnica, pritličje). Tržaškim jestvinčarjem 1 Tržaškim jest-vinčarjem se naznanja, da ima Zadruga na razpolago 5 vagonov bele moke, št. 0. — Kuor jo ieli kupiti, naj se nemudoma zglasi v društveni pisarni, ulica Sv. Frančiška št. 16. Pritegnitev šolske mladine k splošnoko-ristnemu delovanju. Naučni minister dr. vit. Hussarek je izdal to-le naredbo: Tisoči zvestih sodržavljanov stojijo na mejah naše monarhije pripravljeni, da žrtvujejo življenje za cesarja in domovino. Pa tudi oni, ki so ostali v domovini, si morajo biti v svesti neizogibnih učinkov krvave borbe in s to zvezanih gospodarskih posledic. Vsakomur je v tem resnem tre-notku dolžnost, da prispeva v prepreča-nje in lajšanje grozeče bede. Posamičnik pa more le malo, treba združenja vseh moči. V tem pogledu pripada vzvišena naloga tudi šolskim oblastim in njihovim organom. Tu omenja naredba dva načina, kako se more tudi šolska mladina pritegniti k splošnokoristnemu delu: sodelovanjem na poljskem delu in na polju huma-nitete. Stariši in njih namestniki naj privole, da se mladina, brez ozira na starost in spol, pač pa primerno nje fizični sposobnosti, stavi v službo hranitelja — poljedelstva. Tudi na polju človekoljublja bo v bližnjem Času tudi za mladino bogate prilike za sodelovanje. V to pa treba dela po načrtu, z mladeniško organizacijo. Šolska vodstva in učitelji naj snujejo ad hoc take organizacije in naj se kratkim potom stavijo v sporazumljenje s političnimi o-blastmi, občinskimi zastopstvi, korporaci-jami in raznimi humanitarnimi zavodi. Sploh naj ukrenejo vse, kar more povspe-Ševati stavljeni si cilj v smislu vzvišenega cesarjevega gesla: Viribus unitis. Važna vzgojna naloga ljudskega ucitelj-stva je tudi v tem, da zbira otroke, ki so ostali brez nadzorstva in jih primerno zaposluje. To se more goditi v zavodih, šolali, zavetiščih in drugih takih institucijah, ali pa tudi na planem. Naredba nalaga deželnim načelnikom, naj odrede, da deželni šolski svet izda oklic na skupno učiteljstvo in mladino ter navodila podrejenim šolskim oblastim, ravnateljstvom, oziroma šolskim vodstvom v svrho primernega sodelovanja. Na učiteljstvo, ki ni pod zastavo, a je iz drugega razloga odsotno od svojih službenih mest, naj se naslovi apel, da se takoj povrne in sodeluje v smislu te naredbe. Sploh naj se mladina vzgaja k vzajemni pomoči. Izjemne razmere in časopisi. V »Hrvatskem Pokretu« čitamo: V vseh voju-jočih deželah so najbolj občutili sedanje izjemne razmere — časopisi. Zahteva po časopisih je veča in sposobnost izdajateljev zadovoljevanja občinstva veliko manja, nego v normalnih Časih. Stroga cenzura, pošiljanje po pošti, pomanjkanje stavcev itd., vse to težko deluje na izdajanje časopisov. Zato je več časopisov ustavilo izdajanje, oni pa, ki izhajajo, so krčili svojo dosedanjo obliko na polovico. Tudi današnji * Obzor« javlja, da mora — kakor pravi — radi pomanjkanja papirja zmanjšati tako jutranje kakor popoldansko izdanje na polovico dosedanjega obsega. — Sedaj bodo menda tudi naši čitatelji uvaževali razloge, ki so tudi nas prisilili, da smo skrčili zjutranje izdanje. Tržaško ravnateljstvo c. kr. drž. železnic naznanja , da je treba imeti na poštnih vlakih na progah vojnega voznega reda, legitimacije. Pozor avtomobilisti, kolesaril in vozniki! Občinstvo se v njegovem lastnem interesu izrecno opzoarja na to, da se morajo vsi avtomobili, motorna kolesa in druga vozila na klic vojaške straže, orožnika ali kakih drugih varstvenih organov, takoj ustaviti, sicer se izpostavijo nevarnosti, da bodo obstreljeni. Aretiran pretepač. Predsnočnjim ob eni popolnoči je 26-letni železničar Ivan Kutet, doma iz Poviija, a stanujoči v Škorklji Št. 96, razgrajal v krčmi „Pri črnem psu" v Rojanu in se slednjič spri s železničarjem Ivanom Ipavcem, katerega je slednjič celo pozval na korajžo ven iz krčme. Ker pa Ipavec ni hotel iti, ga je Kutet kar tam v krčmi vdaril po čelu in po desnem očesu ter mu provzročil dve precejšnji rani. Na to je pa posegel vmes redar, ki je Kutetovega Janeza aretiral. Samomor. Včeraj zjutraj ob osmi uri se je neki mlad človek, sedeč na klopi v javnem vrtu, ustrelil z revolverjem v desno sence. Ljudje, ki so se sprehajali po vrtu, so prihiteli, eden čuvajev p3 je telefoniCnim potom pozval na pomoč zdravnika s zdravniške postaje, ali, ko je zdravnik prišel, je bil mladenič že mrtev. Preiskavši mu žepe, niso našli pri njem druzega, nego neki časnik, na katerem je bilo napisano s svinčnikom : „Fran Biundrič, 28 I t" in nič druzega. Sa-momoriičevo truplo so prenesli v mrtvašnico pri Sv. Justu. Grozno ga je vjezilo, ker ga je redar zbudil, namreč 24-tetnega voznika Atfreda Rusjana, ki j-icer stanuje v ulici Sv. Marka št. 14 a je bil predsnočnjim zaspal na cestnem tlaku pred kavarno „Moka" na Ribi škem obrežju. Neki redar, ki ie tam pairu-Ij ral, ga je pa stresel in ga zbrciit, češ, naj gre spat domov. Rusjan je pa pograbil stolico izpred kavarne ter je grozil redarju, da mu ž njo razbije butico Ker ga je na to redar proglasil aretovanim, se mu je ttusjan uprl z vso silo. Slednjič se je pa redarju vendarle posr* čilo, da je zbesnelega Rusjana ukrotil in ga odvedel na policijo in od tam v zapore. Ni hotel povedati, kdo da ga je. -28-letni težak Josip Paglierani, stanujoči v ulici dei Giuliani št. 29, je predsnočnjim prihitel na zdravniško postajo in prosil zdravnika, da mu izpere in obveže dve rani, katerih eno je imel na glavi, a drugo na levi rami Zdra nik mu je vstregel; ko pa ga je vprašal, zakaj in kdo da ga je ranil, mu je Paglierani odvrnil: To vas pa nič ne briga 1" Umrli so: Prijavljeni dne 9. t. m. na mestnem fizikatu: Fran Oktavijan, 21 let, v morju v stari prosti luki poleg pomola št. 4; Kolarič Marin, 23 dni, ul. Schiapparelli št. 4. — Prijavljeni dne 10. t. m. na mestnem fizikatu: Temporini Jurij, 48 let, ul. della Scalinata št. 1; Hrovatin Jordan, ul. del Salice št. 15; Benazzi Alojzij, 14 ur, Campo Marzio št. 10; Nitsche Josip, iet, ul. deli'Aquedotto št. 5*; DclfaMim Marija, ul. della Cattedrale ši. 13; Rudan Nikolaj, 60 let, ul. di Donota št. 0. - V mestni bolnišnici dne 6. t. m.: Dordej I\.. 05 let; Polonkova Marija, 31 let- Gulio A-lojzij, 64 let; Hribernik Mafcsimiljan, 3'.) let; Surina Ivan, pol ure. — V mestni bolnišnici dne 7. t. m.: Križmančič Anton, 29 let; Carnielo Angelo, 5 mesecev; Colla Virginija, 45 let; Gressan Roza, 2b let; Brandolin Ivan, 49 let; Prlež Angela, 51 let; Horvat Josip, 76 let. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 6. t. m.: Radiu Aleksander, 4 leta in pol; Pasjan Marijn, 14 let. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 7. t. in.: Doplicher Ana. 3i !et. — V bolnišnici pri Sv. Mari«: Mngdaleni dne 9. t. m.: Pokaj Bruna. 20 let. „VEČERNA EDINOST" izide daues ob 5 in pol popoldne. Zdravje je življenje in življenje je zdravje. Ce je ta izrek resničen, tedaj bo gledal vsakdo v lastnem interesu na uravnavo najvažnejših telesnih potreb. Kot pravi prijatelj v vseh potrebah posebno pa pri zapeki, krvavnici itd. se izkazuje izborna odvajalna voda »liunyadi Janos«. Zapeka je protinaravno kupiCe-nje ostankov v črevesu, in to povzroča v organizmu neprijetne občutke. Dolgotrajna zapeka moti prebavni proces iu posledica temu je, da se človek počuti slabo. V povzdigo slasti in uravnave želodca naj rabi vsakdo edino-le kislo vodo »Hunyadi Jdnos«. :: HALI OGLASI se računajo po 4 stot. iM?j«edo-Mastno ti-k&ne besede se rafn-najo enkrat več. — NajmaojS« : pristojbina znaša 40 stotink. : Odda se Morasutti. malo atanovanjo v Rojanu Poju-nila v ulici Coroneo št, i*, lil. umlutropje »15 Tri gospodične prtmoženja .-e ž- lijo seznaniti s 3:"»— 4U let m ariini Japodi. — PoDii"9 išče se M; .ssevicb pri-lna služkinja za vsa dela. Via dt-1 .Luzzaretto vecchio štev. 14. I. nad.»tr r..o na-ta v ij o s stalno plačo srečk v Avstro-O^^ki. -Brno. Neu<^asse št. 20. zmožni nemščine, spiejinejo ali pa' za prodajanje dovoljenih -Ponudbe pod ,Merkur-t»14 šče službo kot vine na deželi, oddelek Edinosti pod št1? h se .«ii tr;',o-- Na do v pove Inseratai 19i»9, ItfOi) „Jama Dimnice v Siiuji". Obiskovalcem -e priporoča s skrbno ostrežbo |>ren<-l išči iti i-eučnateta vztoiii t*r z dobrim jedili gostilna linbnič v Slivji. L-' a pokrajina, primeri.* ta vsako Lidtrt«. / ostreibu točna. G1'8 Prenočišče - žostilna - buffel liinko UAcfn Trst ul. Ca nado r i 15. Wdii" n.t azpolago RUMl gorke >n mrzle jedi, kakur tudi pristno don ače sveto rižko vino, teran iu drugo vrst« ina, kakor tudi Ureherjevo pivo Za obilen obis< se priporoča H. Kosič. postelji vzuaeti, uove žimnicc K t>6.— Popolna bpalua soba z zimnicain K 29 . V. Fouderia 12, I. 2316 Dve Krasno posestvo ležeče v ravnini tik kolodvora Podrav.je na Ko-roukem ob-toj-če 1 z več manjših :n večjih poses-ev v obsegu 125 oralov zemljišča, gostiln«', koračn eo, dravskim mostom itd se z vsem ži un in mrtvim in ven arjem vred pod zt-io ug Jniml plačduiuii pogoji za ceno 21»M>00 K se takoj pro:la. Nada jna ojaSn la daje samo revnim kupcem eJino le na licu mesta u sedanji j o^esm.k 1. Vorpern k, Po-dravije Koroško TIH Dr. PECN1K Dr. PETSCHNIGG TRST, VIA S. CfiTERIHfl ŠTEV. 1. Zdravnik za notranje (sološnej bolezni S — 9 in 2 — 3 »n špecijalisi za kožne in vodno (spolne) '-'•— I in 7 7: _ „Milostna gospa mi daja petindvajset luis-d' orov____je jecljala. „Jaz vam ne dajam nič ; plačam vam-le... Vzemite, to je vaše enoletno plačilo." „Ali leto je še-'e začelo in gospod intendant mi je še-le koncem februvarja plačal račun". „Za vas je leto končano, ker niste več v moji službije odgovorila Pavlina. „Gospa markiza me ne obdrži več l- je zaklicala Jerica. „Recite, da sem vas pognala.... to bo zvenelo resničneje.* „Kaj pa sem storila?" Markiza ni odg vorila na to vprašanje, toda v njenih očeh je tako zaplamtelo, da je Jerica nehote morala povesiti oci. Vendar se je kmalo zavedla iz omamice, nastale vsi'd gotovosti, da je razkrinkana. Kakor kača je hotela Še ugrizniti nogo, ki jo je strla. „Gospa markiza me pošilja proč", je rekla, privzdign vši glavo, „in madame gotovo ima pravico v to, ker jej moa služba ne ugaja več. In vendar milostna gospa ne postopa prav, to jej morem zagotoviti... Sem sicer revna slnžkinja, ali če služkinja pozna čudne in uevarne tajnosti, kakor jib pomam jaz, potem se jej je dolžno ozirov, če ne radi druzega, nego, da se jej pop'aća nje molk."... Na bledi lici gospe 'd' Herouville je stopila goreča rdečica ogorčenja. (Dalje.) I m ■■ • - • . KiŠffe"-'. •*' « S * V - - ZAHVALA. Ob nenadomestni izgubi našega nr-poz.ibnega. pvc.!r»gegs s na, jkre-nejšo zah alo. Po--'»qo zahvalo izražamo še blagim y.ro atfJjeui krasnih vene v iu ?i>6ui onim, ki ^o čutili v teh turobnih časih z i>anu Povrni !>•- ^ ' KOBARID, tf avgusta 1!#14. JULIJA KUftAR, - Rucclf, Vr.:'or, crnest, otroci m Josiplna Mlinar, mati. iil naznanjata preselitev pisarne štev. 10, i. nad - t-J v Dunajsko ulico (Via Vienna) v bližini „Narodnega onn J m i r r f r -e (-a) 12 ctllkcccnt tr^Mlnt drož, so tfesesie tfcsetfisl »epovsod najUoUši £lowt - mmi* m !;i Učni pcstrčže pc KonKtirenžnfluer.sft. Priporočat« se. Vam udana Apcllonio & Clnni, Trst. VlH Tr . . as ar« Sm 0 n ,y % r-r n J.-: ■}*2 I POiilffUjlS lil il 11 i':' U Bldfnižl