GLAS NARODA O^isloTensIdhiddave^TAmenki. Največji sWriaid dnevnik"^ v Združenih drŽavah i Ve^ja za yse leto • . . $6.00 U Za pol leta.....$3.00 rj Za New York celo leto - $7.00 9 Za inozemstvo celo leto $7.00 J flVUnetf Slovenian I the Uoked States. 1 i Issued every day except Sundays 8 H and legal Holidays. | I' 75,000 Readers. Jjj TELEFOW: CORTLAKDT 2876_Entered as Second Clis« Matter, September 21,1903, at the Post Office at Mew York, N. Y„ under Act of Congrtw of »arch 8,1879.-TRLKTAlg• nn^TT Ayyvf ftf-fr" ŠTEV' 155' YORK, MONDAY, JULY 5, 1927. - POlTOELJgK, 5. JULIJA 1927. VOLUME TOV - LETNIK XXXV. Sovjetom napovedujejo skorajšnji konec. MARXOV KABINET JE BIL V SOBOTO ZOPET PORAŽEN Nemški državni zbor je zavrnil živilsko tarifno predlogo Marxovega kabineta. — Nov poraz kancelarja je napotil nacijonalistično časopisje, da govori o krizi. BERLIN, Nemčija, 4. julija. — Nemška politika bila zmedena koncem preteklega tedna vsled novega poraza kabineta, ko je nemški državni svet porazil z 37 glasovi proti 31 tarifno predlogo. ZDRUŽENIM DRŽAVAM PRETI NEVARNOST DIKTATURI Lowden opozarja na nevarnost tukajšnje dilcta ture. — Vznemirjajo ga ameriški slavospevi m naslov zunanjih diktatorjev Mussolinija, Pri mo de Rivere in drugih. — Od slavospevov d< posnemanja je le kratek korak. BIVŠI DIKTATOR KERENSKI 0 BODOČNOSTI RUSIJE Kerenski, ki je v soboto odpotoval iz Združenih držav v Evropo, je napovedoval skorajšnji konec boljševiške vlade. — Rekel je, da vzdržujejo sovjetski voditelji v sedanjem času le še iluzijo revolucije med svojimi masami. Predno se je vkrcal v soboto na parnik Homeric, je izdal Aleksander Kerenski po štiri mesec traja-joceiji obisku v tej deželi poslovilno ugotovilo, v katerem je smešil boljševiško propagando v Združenih državah. Na domu svojega newyorskega gostitelja je izjavil: — Komunizem bo prej uveljavljen na planetu Marsu kot pa v Združenih državah.- Tukajšnja boljševiška propaganda je smešna. Bil sem v raznih delih dežele ter govoril s raznim ljudmi iz vseh razredov, posebno z delavci, ter rečem, da trošijo boljševiki tukaj svoj denar. Mehika? Ista stvar. Najboljši znak slabosti komunistične propagande v Mehiki je ta, da se je mehiška delavska konfederacija, ki je zelo močna in važna, odločno izjavila proti komunizmu. Južna Amerika in panamsko ozemlje? Neumnost. V prvih dveh ali treh letih ruske revolucije so se udajali sovjetski voditelji iluziji, da je svetovna revolucja dejanski na poti, a danes spoznavajo, da se je njih bajka žalostno izjalovila. Vedo, da je igra v inozemstvu končana in njih nadaljna ; inozemska propaganda nima namena vplivati na zunanje dogodke. Ta propaganda je namenjena za domačo porabo, ad se vzdrži med demoralizira-nimi masami iluzijo, da je svetovna revolucija na poti. 1 Korenski je rekel, da sta glavni "rdeči" točki v tej deželi Chicago .in nato New York, da pa sta število in vpliv komunistov neznatno. Z veseljem je opazil, da se zavzema, z izjemo par neznatnih elementov, ki podpirajo ali boljše-vike ali pa monarhiste, ameriški narod za prosto in demokratično Rusijo in da zna ceniti boj ruskega naroda, ki se skuša oprostiti spon boljševiškega despotizma. Kerenski je tudi obžaloval, da je angleška politika napram Rusiji sedaj v rokah angleških skrajnih konservativcev. —- Z rožljanjem s sabljo, z nepotrebnimi ofenzivnimi izjavami in s poskusi, da organizirajo skupno evropsko fronto proti boljševizmu, ustvarjajo med ruskim narodov vtis, da so sovražni vsej Rusiji, ne pa le sovjetski vladi. S tem pa vzbujajo pa-triotično in nacijonalistično čustvovanje med ruskimi masami, ki je zelo koristno sovjetski vladi. — Razprava s komunistično stranko v Rusiji, — je nadaljeval, — se vrti krog izjalovljenja ruskega pustolovstva na Kitajskem, ki je ojačilo vpliv ' ruskih zmernih, tako v notranjosti komunistične stranke kot izven nje. Korenski je trdil, da kažejo dogodki na Ruskem v teku zadnjih par tednov, da se sovjetski vladi bliža konec. — Danes, v desetem letu njih obstoja, — je rekel, — stoje natančno na točki, kjer so pričeli, — pri terorizmu. Ni si mogoče misliti bolj prepričljivega dokaza kot je ta, da je njih režim obsojen na smrt. Dosti preje kot domnevajo, bo postala Rusija zopet velika in prosta republika. Nenadna izprememba v temperaturi. OIICAGO, 111., 4. julija. — Na tisoče ljudi, ki so hoteli ujiti ve-lliki vročini potom izletov v okolico, je moralo v pretekli noči trpeti vsled nenadne izpremembe v temperaturi, ker je. padel toplomer od 93 na 57 v Cbieagu, dočim je bilo v nekaterih drugih krapi še boli mrzlo. . . Is ...- - . J Trije mrtvi, devet ranjenih pri koliziji. KN0XVILE, Tenn., 4. julija. — Tri osebe so bile včeraj zjutraj na . mestu ubite in devet jih je bilo moč no poškodovanih, ko je kolidiral neki motorni bus petdeset milj severno od tukaj s potniškim vlakom Southern železnice. Vsi ponesrečeni pripadajo dvema družina-j ma, ki sta-«« nahajali na izletu. V splošnem je bila to skrajno i primerna prilika za evropsko stran' mesta, ki si hoče pridobiti naklonjenost vojaškega in političnega junaka. Kolone šolskih otrok ter vsakovrstnih organizacij so korakale ob zvokih grodb ter z bande-ri iif zastavami k bregu Marmar-skejra morja in Bosporu, kjer so opazovale mornariško parado, z "Gazijem" kot centralno postavo. Ko 9e je izkrcal, so zaklali tradicionalnega ovna na pomolu palače in drugih delih mesta kot daritev Alahu. Vse obrti si bile zastopane v velikanski procesiji s plamenicami. Navzoči so bili brivci, peki, nosilci, trgovci v bazarjih in slikoviti, belooblečeni pastirji. Mestna zaloga cilindrov je bila vsa razprodana in bilo je tudi dovolj trdih, o-krogih klobukov za one, ki se niso mogli .prstavljati s cilindri. Mustafa Kemal paša je mož, ki je odravil fes ter odredil, da mo* j rajo vsi nositi evropsko pokrivalo. Zastopniki številnih obrti so' nosili čepice z vizirji, obrnjenimi nazaj. Kdor ni dobro poznal uspehov "Gazija", je dobil avtoritativne informacije iz tisočev pamfletov, katere so sestavili vseučiliški profe-1 sorji in katere so delili med ljud-i ske množice. Muštafa Kemal je takorekoč na ' počitnicah, na katere ga je poslal ' neki nemški špecijalist. ki je rekel, ' da je nekoliko bolan na ledicali, da ima slabotno srce in da je po- ■ popolnoma izčrpan od prenapor-• nega dela. Špecijalist je tudi re-- kel, da mora izpremeniti podneb-. je, kajti podnebje novega turske- ■ ga glavnega mesta Angore je po- ■ leti skrajno vroče in pozimi zelo ' mrzlo. Njegovo zdrastveno stanje ■ pa ne povzroča nobenega vznemirjenja in vsled tega so določili za [ njegovo tukajšnje bivanje obširen KEMAL PAŠA V CARIGRADU Mesto Carigrad je prvikrat pozdravilo Kemal pašo kot predsednika turške republike. — Tudi evropska stran mesta je bila praznično opravljena. — 50,000 električnih žarnic je svetilo ob poti parade. CARIGRAD, Turčija, 4. julija. -- Muštafa Kemal paša, predsednik Turčije, je prišel v Stam-bul, mohamedanski okraj Carigrada ter stopil na evropsko stran Turčije prvikrat, odkar je bila dežela izpremenjena v republiko ter je bil on proglašen njenim predsednikom leta 1923. Sel je skozi petdeset milj dolgo črto nazdravljajo-v;ih tisočev, zbranih ob obali Bospora, medtem ko so turške bojne ladje grmele svoje pozdrave. Višile so ie parade na čast "Gazija" ali "Zavojevalca" skoži šestnajst velikih slavolokov in sredi ljudskih raz vesel je van j, ki so trajala pozno v noč. Stam-bul je izgledal kot mesto iz pravljic, kajti petdeset tisoč električnih žarnic je svetilo z minaretov. NOVE POSTAVE V NEW JERSEY Z včerajšnjim dnem so bile uveljavljene v državi New Jersey razne nove postave. — Doživ-ljenska ječa za zločince iz navade. •Razne novo postave, kiitcrc je sprejela zakonodaja države New! Jersey tekom preteklega leta. so', postale včeraj, jia dan 4. julija J pravom of-ne. Postave se tičejo lo-' va in ribolova in določb za povišanje plač občinskih, sodnijskili in. okrajnih uradnikov. I Ainendmeti k postavi glede kazenskega postopanja predstavlja-J jo najbolj važne izpremembe. \ V .Tones postavi je določenn do- : smrtna ječa za zločince iz navad*.'j kadar bodo že četrtič spoznani kri-j vim kakega večjega zločina. Vsak • zločinec, katerega bodo že četrtič( zasačili pri roparskem napadu, bo j obsojen na dosmrtno ječo. Ta postava je bila sprejeta, da ustavijo zločinski val, ki se je lan- i sko leto pojavil v državi Xew i Jersey. Oblikovana je bila po u- ; zoren Baumes postave v New Yorku. Ista postava prepoveduje ] lastnikom zastavnic prodajanje revolverjev in drugih priprav, s ' katerimi se lahko povzroči smrt. Prodajalci orožja na debelo in < drobno morajo dobiti posebno do- 1 voljenja od državnega tajnika. Ji DES MOINES, Iowa. 4. julija.[ Frank O. Lowden, republikanski 'kandidat za predsedniško mesto.j 'je prestrašen vzpričo diklatorstva.l IXa nekem banketu, prirejenem' I' njemu na čast. je izjavil: — Ali spoznavate, da je vlada • potom naroda, v defenzivi kot ni bila še nikdar poprej, ne le tukaj j v Združenih državah, temveč vse-| :povsod? Druga za drugo so padle ljudske vlade v Evropi in na njih mesto so stopila diktatorstva v tej 'ali oni obliki. j — Domnevali bi lahko, da ho ameriški narod nekoliko vznemirjen vspričo te- 1 , Njiš prijatelj Mr. John Pirnat ^ je zopet povabil 'Slovana" na svoj dom v South "Norwaolk, Conn., če-: i, l mur se je društvo radevolje od- I 9 zvalo, ter bo priredilo izlet v ne-' e . . deljo 24. julija. | I Pozdrav sem zavednim sloven- skim pevcem ter piijateljem slo- ( venske pesmi. ( | Frank Padar, !"j tajnik "Slovana". 1 i o f Girard, O. a' V upanju, da mi dovolite nekoliko prostora, v vašem listu, se ,j z^pet nekoliko oglasim iz naše na-1 t. selbine. Z delom gre še dosti do-' (bro. Dela ima še vsak preveč, sa-1 j mo plače sa na vseh kotieih in. i_ krajih tako pristrižene, da nam komaj zadostuje za vsakdanje pogrebe. j n Zato pa tem bolj napredujemo ,1 v društvenih zadevah, kajti usta-' novilo se je poleg štirih podpornih' (društev še peto in to je društvo "Slovenska Bistrica", št. 42. pri-' t padajoče k S. D. Z. v Cleveland. O.i .. Sedaj ima vsak priložnost zavaro- 0 vati se za slučaj bolezni ali nesre- 1 če pri enem ali drugem društvu. T?motom tudi naznanjam, daj •bo imelo novo društvo Slovenska l_ Bistrica svojo prvo prireditev in [. sieer piknik v navadnih prostorih i.'pod Avon Parkom, kjer bo dosti I zabave in okrepčil za vsakega. Vsem Slovencem iz Girard in bližnje in daljne okolice, posebno I pa članstvu S. D. Z. kličemo: Na svidenje pod Avon Parkom v ne-» deljo 10. julija 1027. , Za dr. Slovenska Bistrica, št. 42 S. D. Z.: t Frank Gantar, pred. i Sovražnik šole. j j Da bi mu ne bilo treba vrniti se p pn zavrženih počitnicah v šolo, Nje skušal dvanajstletni Amerigo i- Rinaco v Red Rank. N. .T., zažgati " šolsko poslopje. HIWH M.LL1K. UM O. C t ki jih je dobil letalec Lindbefgh, je tudi Lan g! eye va kolajna, ki jo vidite na sliki. Na kolajni je napis "Za veličasten polet iz New Yorka v Pariz". Bcraška kraljevska slava ji je še vedno ljubša kot pa plebejska bogatija. No, tudi to bolezen bodo kralji in resa rji enkrat preboleli. Dopisi ENO IZMED MNOGIH ODLIKOVANJ ZaDimhrostiiz Jugoslavije; Samomor na V:čn. j Neki čevljar jo nasproti Grad-j nove hiše zapazil na eni izmed gosto nasajenih jelš viseti clove-' ško truplo. V obešenem je spo-1 znal 26-letnega livarja Franceta Sešeka. stanujočega na Viču št. 45. 0 dogodku je takoj obvestil viško stražnico. Truplo samomorilca so, po komisij, ogledu prepeljali v viško mrtvašnico. Kaj je Šeeka gna|o v smrt. še ni točno ugotovljeno. Nadebudni naraščaj. Mariborska kaznilnica je dobila nekaj naraščaja, kakršnega ima na enkrat skupaj le redko. Nastopili so namreč dosmrtno težko ječo štirje kaznjenci, ki so bili vsi prvotno obsojeni na smrt na veša-lih in nato pomiloščeni na dosmrtno težko ječo. So to obsojenci brata Josip in Ivan Markuei ter Mihael Žemljic j iz znane kazenske zadeve radi u-| mora neznanega trgovca meseca ! septembra 1920 v Drvanji v Slov. 'goricah. Četrti pa je Karel Šešerko iz Vurberga, ki je vrgel svojo j ženo v Dravo. | Istočasno je eeljskp sodišč*; .pre-! stavilo v mariborsko kaznilnico dva brata Kuneja, komaj 17 in 18 leta stara vlomilca, ki sta že par-,krat pobegnila iz sodnih raporov. Krvav pretep med kosci. V 'pujski okolici sta te dni na nekem travniku poleg drugih kosila tudi 70-letni Prevžitkar Pivko iz Zabovc in posestnik Simen-ko iz istega kraja, star 40 let. Med (košnjo so povžili precej omamlji-(Vega alkohola, posebno žganja in ,so postali zidane volje ter zbijali med seboj razne šale. j Pri t« h šalah je stari Pivko vrgel mlajšega Nimenka v bližnji 1 jarek, nakar se je hotel fiimenko J maščevati in je potegnil koso ter j skušal udariti Pivka. Le-ta pa je (star in hudokrven kavelj. Prijel je za koso z obema rokama ter se na rokah porezal. Kljub poreza-jniin rokam pa je še izvlekel iz žepa nož ter ga zasadil nasprotniku v hrbet do prsnega koša. Po obilni izgubi krvi sta padla (oba nasprotnika v nezavest ter so , ju pripeljali zvečer v Ptuj k zdravniku, ki je obema obvezal rane, ki pa niso pri nobenem smrtne, j Pretepača sta se menda pri zdravniku pobotala ter se že nahajata v domači oskrbi. Smrtn kosa. Po daljšem bolehanju je umrla I v Ljubljani Marija Juvanova. i — Podlegla je nenadni notranji komplikaciji Ljudmila Kranjčeva, soproga uslužbenca dež. sodišča Frana Kranjca. Dopolnila je jedva 30 let in zapušča štiri hčerke. " i —Nadalje je v cvetu mladosti umrl v državni bolnici dijak Radovan Ne gro. i.; bs ' i Samomor i elektriko. ! , Te dni je neki uslužbenec papirnice v Vevčah v bližini umobolnice na Studencu pod električnim daljnovodom, ki je v visoki napetosti, našel truplo neznanega človeka. Obvestil je takoj orožni-sko postajo v Vevčah, ki ,ie po takojšnji preiskavi ugotovila samomor. Mrtvec je namreč imel o-,koli desne roke ob zapestju v o-bliki zanke navezano tanko žico, katere drugi konec je s pomočjo privezanega kamna obtežil in vrgel na daljnovod ter dobil električni udarec, ki ga je gotovo hipno usmrtil. j Samomorilec je bil v obraz vesj z»črnel; na desni roki, kjer ga je prešinil električni tok, je imel o-tekline, prsni koš po popolnoma dvignjen. Komandir orožniške Staniče narednik Susnik, ki je vodil, [preiskavo, je preiskal obleko, ven-' da ni našel nobenega dokumenta,1 po katerem bi lahko ngotovil identiteto pokojnega. Šele po vsestranskem poizvedovanju je dognal, da je samomori-le Josip Gern, rodom iz Trsta, star blizu 40 let. Poneverba na magistrata t Ptuju. Kakor je dosedanja preiskava dognala, je poneverjenih v celem' ■ • 1260.000 Din. Vso poneverbo je iz-Ivršil magistratni blagajnik Mino-ni na ta način, da je jemal iz bla-'gajne v"gotovini manjše zneske, in 1 sicer po 1000 do največ 2000 Din. To manipulacijo je vršil že od svoje namestitve v mestni blagajni in je največ poneveril v letih 1922. j 1923; 1924. med tem ko je jemal v zadnjem času le še manjše zneske. J Manipuliral je .izredno spretno, saj je sedanji mestni župan dal vsako leto pregledati računske zaključke po strokovnjakih in so bili v Mej najdeni v redu in seveda tudi odobreni. Sedaj se vrši ponovna revizija vsega knjigovodstva. ki je poverjena znanemu j strokovnjaku Kasperju iz Mestne |hranilnice, istočasno pa teče sod-jiia preiskava. Minoni je pod ključem. Otrok utonil v jami za apno. V Kresniških Poljanah v srezu i Litija stanuje v svoji nedavno jzgrajeni hišici železniški delsivec j Frane Mikuš s svojo ženo Pavlo ,ter 4 otroki, ki pa so še vsi izpod 6 let. Blizu hiše se nahaja še od ;zidanja hiše jama, v katero so i spravljali apno. Jama ni ograjena nt i drugače zavarovana. Tn tako je postala prizorišče tragične smrti malega dekletca. I Franc Mikuš je imel ravno o-."pravka v hlevu, njegova žena pa i je kuhala večerjo. Ker je še nekaj rabila, je poslala svojo sorodnieo Tilko k sosedu. THki so se pridružili še ostali otroci, doma je ostala le poldrugoletna Frančiška. Nihče je ni pogrešal niti nadzoroval. Tilka je mislila-, da pojde Francka k materi v kuhinjo, mati pa je bila uverjena, da so odšli vsi otroci s Francko vred k hosedu. I Strašno je bilo njihovo presenečenje. ko so sedli k večerji, male Francke pa ni bilo nikjer. V slut-, nji nesreče je mati stekla vsa obupana k jami, kjer je takoj ugledala. da je iz apnene mlake štrlilo samo krčevito stisnjene ročice njene male Francke ... Dekletce je seve-* 'da že bilo mrtvo in ni zaleg1« nobena pomoč. I Nesrečni oče je obvestil o trage-! ... v ... „ diji orožniško postajo in je orož- i nik Zlile mogel ugotoviti edino to, da je voda v jami bila samo , 33 cm visoka. i ' ! t NAZNANILO IN ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznanjam sorodnikom in prijateljem, da nam je nemila smrt vzela po dveh tež-i kili operacijah ljubljeno soprogo, oziroma mater MARIJO VALES (roj. Samec) v Gabriju pri Ajdovščni. na Pri-| morskem. Rila je dobra žena in skrbna mati. 29. septembra t. 1. .bi bila stara 39 let. P.ila je toraj [V najlepši dobi. \ Bila je članica S. N. P. J., št. 'i 991, Durant City in Moseluart 'Legion. J Prisrčno se zahvaljujem drn štvu Ojstri Vrh, št. 39, katero je pripomoglo do krasnega pogreba, kakoršnega ni bil še noben Slo-' venec deležen v ti naselbini. Društvu Ojstri Vrh, št. 391 se najlep-'še zahvalim za štiri krasne vence, 'zahvaljujem se tudi društvu Obmejni Bratje, J. S. K. J. v Durant I City za krasni venec. Isto tako se. zahvalim sosedom in prijateljem za krasne in drage vence. J Prisrčno se zahvalim vsem, ki ste jo obiskali ob mrtvaškem odru. lin nas tolažili v žalostnih urah.! j Zahvalim se tudi predsedniku} društva S. X. P. J. Avgustu Krt za lep gdvor ob odprtem grobu. Fmrla je 25. junija v bolnišnici v Ridgeway, potem je bila pripeli jana na dom, ter 2T. junija poko-jpana v Kane, Pa., po katoliškem j obredu. V Ameriki zapušča tudi sestro Leopoldo Avsec in brata Jo-hana Samec. Tebi draga in nepozabljena so-t proga, oziroma mati, želim da po-J eivaš v miru. Žalujoči ostali: £rank Wales, soprog. I Frank, Viktor, John, Louis, sinovi. Kur, Frances, Rorie;' hčere. |5£ • i 1 . : l : fi JESE55g55£^ Peter Zgaga! 0^-7. T. -L ....:■--■ - Neki florid.ski časopis poziva predsednika Cool id ga, naj bo pre-I viden in naj nikdar preveč ne govori. ..Ta nasvet je ."isto brez potrebe. Predsed uiku dajati take nasvete se pravi nositi vodo v morje. * Zvezni državni pravdnik Sargent je kot vesten uradnik tudi navdušen prohibieijonist. Te dni se mu je zdelo potrebno opozoriti ameriški narod, naj preneha smešiti prohibicijo in uga-, njati šale ž njo. Prohibiciji se res ne izplača sme-jati. Stvar je preveč žalostna, da . bi se ji človek smejal. Ob spominu nanjo bi bilo treba naglas zajokati. * , Evropske države so proti pro- > hibiciji, zavzemajo se pa za zmer-. n ost. , Zavzemanje za zmernost je v so-I glas ju z zdravim človeškim razu-[ mom in v nasprotju z nazori zagri , ženili suhačev. * , General Wood, ki je bil dolgo > časa glavar Filipinskega otočja, je rekel, da so bili pod njegovo . upravo Filipine! najbolj srečen in { zadovoljen narod na svetu, j Isto pravi tudi Mussolini o La- > hih. 1 J • Toda če hi Lahi in Filipinci sme-, Ji govoriti, bi govorili drugače kot govorita Wood in Mussolini. * > Sokrat je bil velik grški modri-i jan. i Iver sin se hoteli oblastniki iz-nebiti. so ga prisilili, da je izpil . strup ter se zavedno poslovil od * tega sveta. V Ameriki je na stotisoč mož, . ki niso baš modrijani, pa se kljub - temu smatrajo za jako pametne, - ki pijejo strup povsem prosto- * voljno. Dosti lažje je pripovedovati a | svopih križih in težavah kot pa poslušati sosede, ki ti pripoveduje-jo o svojih križih in težavah. y Včeraj je bil 4. julij, praznit neodvisnosti. % Amerika je praznovala ta praz-1 r nik s pokom in raketami. || Če je kdo kaj mislil pri tem, jel seveda drugo vprašanje. * 1 — Kam greš? — je vprašal pri- ' 1 jatelj prijatelja. — K dohtarju grem. > —Ali si bolan? — Ne, jaz nisem bolan, ampak moja stara se mi ni kaj ne dopade. Oa bom vprašal za svet. — Počakaj malo, grem tudi /Jaz • i ■ s teboj, — mu je odvrnil prijatelj. — Imam isti trnbel l^ot ti. i _ Možak je hodil zamišljen okoli. , Bil je star, imel je pa mlado ženo, t ki mu je vzela avtomobil, se odpe^-ljala ž njim ter je ni bilo več na-i zaj. Ljudem se je smilil ubogi zako-, nee. Na vse magoče način so ga to- - lazili. Kadarkoli je slišal avtomobil- - sk« piščal, se je zdrznil in preble- , del: Prijatelji so mislili, da ga je t ženin beg tako preplašil. Pa se je 1 možak le bal, da bi se nazaj ne i pripeljala. I * i — Zakaj si danes tako žalost-i'na? — je vprašala prijateljica pri-.! jateljico. i} — Veš, z možem sem seprepi-. rala, pa mi je rekel* da sem stara kavka, • - s • • — Ea je rts ^sramebi Saj ven- ■ dar nisi še tako stara ... * ( O nekem bankirju poročajo, da 1 je potoval s svojim zdravnikom po Ameriki. Ko sta dospela v prvi hotel, je j zapisal bankir v knjigo za tujce: i "John P. Mitchell s svojim zdravnikom". Ko sta dospela v drug hotel, je bil pa zdravnik hitrejši in je zapisal v knjigo za tujce: "I>r, so^svojijB. bankirjem", . ..... ; ^ j KRATKA DNEVNA ZGODBA Jg ALICE WniGHT: PI, PI, PI, PI! : Ko sem oni ve»*er prišel d oni o v,' sepi našel Angeliko sklonjeno nad malim ,Isenim zabojem, kateri je bi na vrhu prepleten z železno mrežo. "Ali ni srčkan. John? Le poglej, kako ljubka živalica je to." Ko sem stopil bližje, sem šele opazil predmet njenega občudovanja. Bi! je to najhen, rumen, .skoraj gol pisek. "Od kod pa ga imaš in čemu ti bo?" .setn poizvedoval. Angelika pa me je pograbila pod pazduho ter pričela razlagati. [ "Pri trgoveu sem bii,- in videla sem jih tam par sto. Tako ljubki so bili, da nisem mogla drugače kot da sem enega kupila? Saj ni bil drag, le dva šilinga. Pojili k večerji in povedala ti bom vse." Ko sem se vsedel, je nadaljevala. "Trgovec mi je zagotavljal, tla bo KrLstabela— tako ime sem dalo pi«ki — že v novembru pričela jajca valiti.,Pa recimo, da prične L novembra. Dobro. V, dvanajstih dneh bom že imela dvanajst jajc." I "Oho, Angelika," sem ustavil ženko, "take kokoši pa do danes še ni, katera bi kar v.^-ik dan jaj ee znesla." Pa se ni dala ugnati, nadaljevala je. "Ne vem, toda recimo, da bo tako. Torej dvanajstega novembra i-mam dvanajst jaje. Trinajsti dan pa se bo nanje usedla in v treh tednih se bo izvalilo dvanajst lepili piškov, KrLstabela pa bo zopel vsak dan znesla po eno jajce. Po pMeku šestih mesecev bom že i-mela trinajst kokoši. Tn ko bodo vse zlegle |>o dvanajst piščet, jih l»o že J56. Ko bodo te zrastle, bodo New York Edison Ura v 8:00 do 9:00 Nocoj na WRNY 300.1 metrov 070 klloeiklov The Edison Ensemble Josef lionlme, vodja. III. program v seriji "Godhenikova pa!etu". Oboe in angleški rog. Izvlečki iz H M S Pinafore........Sullivan , Oboe solo YU'juieila . . . Ilois Philip Kirrhner Valse Bluette . .... Drigo Balet ski prizor iz Pavilion d'Armlde . Tsoherepnlnp Fantazije Akotskili narodnih pesmi Pesem Indije . . . Kimskv-Korsakow Naša nova knjižica "fiodlientkom I>uleta" se pošlje na zahtevo. Stalna radio-Izložba za udobnost na. iih odjemalcev in Javnosti Je na _ 124 West 42nd Stree% The New York Edison i Company _Vam na razpolago._ STISNJEN 00 SMRTI Ko začne postajati ilelo okorelo, ko postane gibanje bolestno, je to ponavadi znamenje, da ledice niso v reda. Ohranite te organe zdrave. Pijte dosti vode in poskušajte d$2>MEH|£ Stalno pomirjajoče odvajalno sredstvo, Klavno izza leta 160C. V treh velikostih v vseh lekarnah. Garantirano ki« ofctasarfci. j OUjte, 4* bo I** OoMMlerffcin* vtfakl • Sp, iktlUl. Nt kuRuJU na0«mMtkfiv. v { "Frankfurter Zeitung" je objavila zanimiv članek svojega dopisnika v Tirani o razmerju med Jugoslavijo in Albanijo, ki je v marsičem zelo točen in kaže precej dobro poznavanje razmer na Balkanu, dasi se z vsemn njegovimi izvajanji ne moremo strinjati. Uvodoma povdarja pisec, da polaga izveni vseh balkanskih držav na zahtevo "Balkan Balkaneem" največ važnosti Jugoslavija. Ako bi imela ta država tako ugoden zunanji položaj, kakor je ogrožena, ako bi bila na znotranj konsolidi-rana, če bi bila jugQsloy.enska polit ka tako .pametna kakor naivna, potem bi imela Jugoslavija že danes večji obseg, potem bi se ji bilo treba Bolgarske mnogo manj bati in Italija bi ne mogla računati z uspehi svoje osvajalne politike. Otročja poteza je bila leta 1025 postavitev Ahmeda Zoga za predsednika Albanije. Jugoslavije ni uiti opazila, da se je Ahmed Zogu že za svojega bivanja v Beogradu, kjer je prejemal jngoslovenske denarne darove in vsa mogoče odlikovanja, pogajal z Italijo. Podpisal je samo začasno pogodbo in n:-ti jie pobotnice za prejeti denar. Pričakovati bi bilo, da Srbi bolje ,toda Jugoslavija se ni zasignrala, I poznajo psihologijo orijentaicevj na kar je pjjišla Italija, nevarnost vojne, ki je samo odložena. j V Jugoslaviji je mnogo ljudi, ki. se eventualne vojne z Italijo ne. boje. Nekaj jih je, ki jo celo z go-J tovim zadoščenjem pričakujejo.'! Beograd se še vedno zaveda dete-' ma zasluženega, vsekakor pa presoj netljivega čuda, ki ga je doživel ob1 koncu svetovne vojne z razpadom svojih dveh največjih nasi|irotnikov Avstro-Ogrske in Turčije, in zato meni, da bo zmogel tudi slabotnej-; šega sovražnika. Hrvati, Slovenci in Bošnjaki* ki so se borili v av-j atrijski vojski proti Italiji, pa se zasmehljivo spominjajo na "ju-, naštvo" čet Cadorne. Jugosloven-' ska vojska razpolaga z izborninJ človeškim materijalom. Med vojske I in civilnim prebivalstvom obstojajo zelo dobri odnošaji, oficirji ne' tvorijo nobene posebne kaste, voja-jaška ustava je do gotovo mere demokratična. Pisec so bavi nato z manjšinj-skinj problemom v Jugoslaviji v okviru znanih nemških zahtev. — Najslabše se godi Albancem, ki žive ob meji do Grške in .vzhodno do Vardarja. Nimajo nobenih šol, nobenih- listov in nobenega mandata v skupščini! Večinoma so ubogi delavci, ki prihajajo pozimi v me*, sta ter zaslužijo največ po 20 Dia j dnevno. Socijalne odredbe jugoslo-j venske vlade pa obstojajo, pred vsem I v prepovedi komunistične stranke' in majskih proslay. (Albanci in! komunizem!).. §tranke se onjenti-1 gram je volja posameznikov, vse -mogoči so predsedniki političnih klubov. Kljub vsem napakam, ki jih uaj-de pisec v Jugoslaviji, pa koastati. ra, da skuša novi zunanji minister dr. Marinkovič previdno popraviti napake svojih prednikov. Upanje na obnovitev vpliva v Albaniji je z upravičenjem poživijeno, kajti proti Italiji je vse albansko ljudstvo, proti Jugoslaviji pa le majhen del. Kdor naivno smatra, da velja v Albaniji pogodba kakor drugod, da hoče lalija Albanijo samo gospodarsko izkoriščati ne glede na o-stali Balkan, se pač lahko pridruži angleškemu optimizmu. Zastopniki evropske diplomacije v Albaniji opuščajo misel na možnost resnično samostojne Albanije. Zastopniki sosednjih balkanskih držav mislijo drugače in tudi italijanska diiplomacija ni tako opiimi-' stična, akor se kaže. ! Kaj hoče Italija v Albaniji? —' Bajni petrolej, legendarno živo srebro, ali izmišljene neizčrpane zemeljske zaklade? Kdor pezna' Mussolinija, sen fašizma o obu-jvi, rimskega imperija, ve, da je na vi-1 j dez čisto gospodarska okupacija J Albanije začeteke vojaške osvojitve Balkana. Ali niso ceste, ki jih Ita-j lija v Albaniji gradi, strateg'ena j pota, ki vodijo (proti Jugoslaviji? I Ali s c i ve, da izdelava katastra v( .severni Albaniji, sploh ni potreb-!na za gospodarske namene, da se, i bo za ta kataster, ki ga izdeluje.i-f j talijan$ki vojaško-geografski inštitut, izdalo več milijonov zlatih frankov? V kakšne namene? Ali se Albanija more čutiti varno? Nikakor ne. V Albaniji ni nc-j bene stranke, nobenega sloja, ki bi i zaupal Italijanom. Jugoslavija pri-t Čenja zopet pridobivati izgubljene \simpatije, zlasti pri inteligenci. —1 (Največje nezaupanje napram Ita-i jlijanom goji sedanja pod italijanskim protektoratom poslujoča vla-( da. In gotovo največje predsednik j Ahmed Zogu. ki dobro ve, da se^ I Italija že pričenja (pogajati z nje-1 govimi nasportniki v inozemstvu, in sicer z onimi, ki so pred Italijo. pobegnili v Jugoslavijo. Ahmed j Zogu pričakuje novega zbližan j a. z Jugoslavijo,, ki se medtem poga-, ja z njegovimi nasprotniki, ki so pobegnili pred njim. Toda isti nasprotniki se po Ahmedovemu zgledu pogajajo tudi že z Italijo. Prijatelji predsednika upajo, da bo jugoslovenski zunanji minister še enkrat poizkusil z Ah medom Zo-jg«. I O bel nja pa vprašanje, v katerem , co urugače nesložne balkanske J države enotne, to je v protiitalijan-ski propagandi v Albaniji, ki je ! vneto služijo Grki, Jugosloveni in | Bolgari: K tema se pridružuje lu-I di makedQDsiu> .revolucijonarno gi-t , ! Vloga Italije na Balkanu. zlegle po dvanjst jaje in zvalile po toliko piščaneev, tako da jili bo v1 kratkem času že 1872, poleg teh pa' še odrasle kokoši. In potem--"i Obrisal sem si pot raz čelo. "Po-1 trpi nekoliko, Angelika," sem za-klical. "Malo prehitra se mi zdi vsa stvar. Pa recimo, da bi bila v.se tako, kakor si si zamislila, kje pa hočeš imeti tolikšno število perutnine?'* "O, to pa ni tako hudo," je odvrnila veselo, "radi tega naj te nič ne skrbi. Sem že pogledala celo vrsto inseratov in tam našla, da je dosti malih farm dobiti v najem. Že za 200 funtov na leto se dobi." 1 "Hm, 200 funtov?" sem zinil. "Kako pa si predstavljaš s plačevanjem najemnine? Od kod pa na vzamem tolikšno vsoto?" "Saj ti ne bo potreba," je od-" vrnila ponosno. "To bodo plačala' piščrta sama. ('akaj, kje sem že bi- la? Že vem. Vsi* oni piščanci bodo | po šestih mesecih zavalili pa dvanajst piskov", kar bo dalo vsega ! skupaj 22,464 piščet in okoli 2000 1 kokoši. To bo doseženo v malo več kot dveh letih. Le j>Omlsli! In takrat bo farma že lahko naša. Kdo more tajiti, da perutninarstvo ni dobičkanosno?" Nisem ji maral kratiti veselja v njeni statistiki, zatem sem raje zlezel v posteljo er zaspal. Ko je prišla čez eno uro za menoj, rae je prebudila: "John, v desetih letih bova imela več kot milijon glav kokoši. Kako dobro se bo izplačalo, kar sem dala za piščanca! Zares .»ijajno, kaj ne?" Ivristabela, mati tolikšne družine. pre videna v sanjah Angelike. je dobila prostor v drvarnici. Toda 'Itojitti'fce, da Aiigetiki sree počilo, kin^bo'zVedela, da je Krlstabela — pete,linč^k. ' ''' -i-rs—i-1-n--- GLAS NARODA, S; MJL 18» PREDSEDNIKOV VODNIK .....- •• I ,mfmn, , ____:....... »«*»» aula. wum. c_; ' ( Na izletih, ki jih prireja predsednik Coolidge v Black Hills, ga spremlja cowboy Jones, ki ga vidite na-sliki. . Jones je bil pred leti ujel dva buffala ter ju udomačil. Sedaj mu služita za vprego. Starokrajska porota. Maribor, J 5. junija. | Za vraten roparski umor 86-letne starke. j V nedeljo, dne 16. januarja 1927 je razburil pozno zvečer pre-! bivalce Prevalj nenavadno grd-umor. V personalni hiši stanujoča Uršula Sverc. je okrog 21. ure o-pazila. da'prihaja iz okna tam1 stanujoče 86 let stare Katarine Gradišarjeve dim. Poklicala je sosedo Julijano Hebernik. s katero sta odprli najprej kuhinjska vrata' in potem šli v sobo. Klicali sta Gradišarjevo, ki pa se ni oglasila.! Vsa soba je bila v dimu. Ženski sta alarmirali sosede. Iz dima so že začeli švigati plameni. Končno je pritekel neki moški in vlil v sobo 2 škofa vode tako, da je mogel ležeč priplezati do postelje, v kateri bi morala ležatidradišarjeva.j Na postelji je res otipal človeško telo, toda. ko sc prinesli luč, so videli, da je Gradišarjeva že mrtva. Ob zglavju pri zidu je gorelo in je že zgorel pljuvalnik, pa tudi kovčeg je bil že nažgan. Gradišar-' jevo so prinesli v drugo bo in ogenj pogasili. Med slamo so še našli bankovec za 100 Din. Culiee, ki jo je imela pokojna vedno skri-| to v slamnjači in v njej zavitih najmanj 400 Din. pa ni bilo nikjer najti. J Pokojna je bila še 18. zdrava' pri Mariji Krepsovi in nihče ni ničesar opazil, da bi imela kake samomorilne namene." Ugibali so torej le dvoje možnosti. Bodisi, da si je starka po neprevidnosti sa-J ma zanetila ogenj in se nato. v spanju zadušila, ali pa, da je po-i stala žrtev zločinca, ki je zanetil v' sobi ogenj, da zakrije sledove potem ko je starko zadušil. Ranjko so obducirali in sodni zdravnik je dognal, da je bila Gra-' dišarjeva res cd tuje roke zadu-' šen«. V bližini grla je imela pra-| ske in podplutbe, razen tega je zdravnik našel poškodbe na vratu' in licu ' ustanoviti zračno službo. | HAMBURG. Nemčija, 1. julija i Dr. Hugo Eckener. znani gradil j lec Zeppelinov se je odpeljal včei raj na krovu parnika Kap'PoIo-nio v Buenos Aires, kjer bo imel I pogajanja glede uveljavljenja red-»nega prometa z zračnimi ladjami med Sevillo na Španskem ter Buenos Airesom. 40 ljudi ubitih vsled eksplozije. SANGHAJ. Kitajska, 4. jnli^j. j Štirideset ljudi je bilo ubitih in T5 jnadaljnih kritično poškodovanih, I ko sta bila dva kitajska čolna, lf-| žeča ob železniškem doku, v sobq-tp uničena vsled eksplozije. ČoIm sta bila naložena k smodnikom t£* zasidrana sredi pristaniškega g-j zemlja, kjer je ležalo.vee drurfh ladij. .Eksplozija, koje vzrok mt znan, je povzročila veliko mate^-jalno škodo. Domneva se. da povzročila, nesrečo malomarnost kitajskega kulija. -- INTERNATIONA!.: PAPER GO. New York. X. T.. 25. maja 192?-Svet ravnateljev je določil redno ^triletno dividendo enega tn tri Četrtine odstotka na kumulativni 7% pred- j naatni sklad te drutbe ter redno četrtletno dividendo enega, in pol oditoUh na kumulativni prednostni sklad te družbe, za tekoče četrtletje, plafljl'- vo 15. julija 1S25- imtjiteliein re'iordov ob zakljuekn trvoTine 1. julija. 13 *T, Čeki bodo pddaM oo poŠti, fmran« Owen Shepherd, podpreda. lit btagaf Dasi je umno gozdarstvo v Združenih Državah prišlo do veljave še1 le v teh zadnjih tridesetih lotih,1 imamo dandanes v tej deželi približno 1500 mladeničev. ki .se učijo' gozdarstvo Gozdarski poklic se1 danes priznava kot ugledna pro-fesija. kajti od nje je odvisna rešitev enega izeriid najvažnejših gospodarskih vprašanj te zemlje — »i lira ve 470 miljonov akrov gozdnate zemlje. Federalna vlada, velik delodajalec gozdarjev, skuša zopet vzbuditi zanimanje mladih mož za go-darski poklic in je v to svrho izdala brošurieo, vsebujočo mnogo zanimivih in pod učnih podatkov. Dober gozdar mora biti telesno sposoben za naporno življenje v gozdovih, kajti preživeti znaten' del .svojega življenja v gozdovih brez mnogih udobnosti in ob pogostih težkočah, je nekoliko drugačno kot biti v njih le |>ar tednov tekom počitnic. Gozdarski poklic mika mnogo ljudi, ki ljubijo živ-tj m na'prostem, ali treba tudi •zavedati*ise napornega življenja, ki ga zahteva. Gozdarstvo se bavi z upravo, rabo in preobnavljanjem gozdov in z vporabljanjem gozdnih produktov. Bavi se torej z naravnim bogastvom. ki je največje važnosti za mnogo industrij in za narodno blagostanje. Gozdarstvo je v ozki zvezi z živIjeiLskimi gospodarskimi vprašanji sedanjosti in bodočnosti. Dotika se interesov lesne industrije in vseh industrij, ki rabijo les, torej industrij, ki zaposlujejo nitma nj od nrljona ljudi. Pridelki gozdov v eni ali drugi obliki segajo v vsakdanje življenje vsakogar, morda bolj kot druge surovine, in zato je njihova stalna zaloga ob zmernih cenah največje važnosti za vsakogar. Kvr se tiče dela gozdarjev, je to jako raznovrstno. Največji poeti ini delodajalec je federalna vlada. Drugi gozdarji so v službi dr žav, drevesosečnih tvrdk in žag, lesnih industrij ali pa so privatni strokovnjaški posvetovalci, učitelji ali znanstvena raziskovalci. Kar se tiče gozdarjev v javnih službah, gozdarska uprava federal, ne vlade obsega čez 1.35 miljonov akrov zemlje. Uprava take ogromne posesti zahteva veliko število st rokovnjaških namreščencev. Tz I federalnih gozdov prihaja v.sako leto čez biljon čevljev lesa. V narodnih gozdovih se pase z dovoljenjem uprave približno deset tisoč nilijonov živine in gozdarji morajo nadzirati, da ne nastane nikaka škoda. Vodna sile v federalnih gozdovih se razvijajo. Plodna zemlja se obdeluje. Premog in druge iudo.se Vkopavajo. _ (J^min^yajset držav skrbi za goz^rsVo v svojih mejah. Neka-fčre'1 'rzirfed teh držav posedujejo svoje gozdove. Državni gozdarji se zlasti bavijo z obvarovanjem gozdov ,pred ognjem, s pogozdovanjem in nadziranjem privatnih gozdov. Privatne tvnlke se čim bolj poslužujejo strokovnih gozdarjev v vprašanjih, ki se tičejo gozdov in gozdndi pridelkov. To ne velja le, kar se tiče zaščite in stalnega vzdrževanja gozdov, marveč tudi za lesno industrijo. Gozdarji se vporaMjajo kot cenilci o količini in vrednosti rastočega lesa in kot izvedenci o vseh lesnih vprašanjih. Gozdarstvo je kot znanstvena stroka nekoliko zaotftafo v tej deželi, in to radi pomanjkljivega poznavanja naših- dreves iri -gozdov, gozdnih dreves trgovinske vred-Imamo v -tej deželi več |u)t sto yrst nosti in vrh tega kakih 200 vrst važnih dreves. Z znanstveno raziskavo v gozdarstva se sedaj pečajo federalna 'na uprava (Forest Service) in gozdarske sole, deloma tudi državne gozdne uprave. Ni dvoma ,da se bo delo federalne uprave še ne-razmerno povečalo. V splošnem se vidi tendenca, za čim širšo rabo I strokovno izobraženih gozdarjev. , Imamoi sedaj več kot dvajset gozdarskih šol vseueiliaene stopi- [zanimivi in KORISTNI podatki ■■■ TOMIH LAWQUAOK INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU GOZDARSTVO KOT POKLIC I nje. Kakor v drugih poklicih, je tudi v gozdarskem poklicu mogoče 1 napredovati iz najnižjih služb do najvišjih mest. Nekateri izmed lju-ai v vodilnih mestih v gozdarstvu I so -bili samouki. Bržkone pa jih malo. ki ne obžalujejo, da niso v mladosti imeli prilik, ki jih nudijo sedanje gozdarske šole. Zato se onim. ki se hočejo posvetiti gozdarstvu. priporoča, naj pridobijo, dokler morejo potrebno izobrazbo 'v prvoklasni gozdarski šoli. Vsak mladenič, ki se hoče posvetiti gozdarstvu, mora seveda tudi p reiul a rja t i vprašanje zaslužka v tem poklicu. Kar se tiče vprašanja zaslužka, so najboljše prilike nudijo v lesni industrijah. Mnogi mladi možje se učijo gozdarstvo ker so 1 pripravljajo za delo v lesni, papirni ali drugi industriji. Federalna vlada plačuje svojim glavnim gozdarjem (head forester) $5000 na leto in višjim na-stavljencem^pod njimi od $3000 do $4500. Nova preuredba federalnega nradništva utegne povišati najvišjo plačo na $7500 in druge primerno. Državni gozdarji dobivajo približno $3000 do $6000. Oni, ki se pečajo z učite!jevanjem in znanstvenim delom, dobivajo plače, ki so po navadi v teh strokah. Gozdarske šole ne nahajajo v mnogih državah, večinoma kot oddelek kake univerze. Kdor se zase ali svojega sina zanima za podrobne informacije v tem pogledu, naj piše na Forest Service, U. S. Department of Agriculture, Washington, D. C., ki ima brezplačno pošlje bulletin "Forestry As a Profession". IZ PRAZNOVERNE ITALIJE "Corriere di Napoli" beleži senzacionalno vest iz Altina v Ab-rtizzih. Na cesti sredi grička v tem kraju stoji hrast, na katerem se baje pojavlja lik Device Marije. Na mestu, kjer raste drevo, je prej stala cerkev. Sedaj stoje od zgradbe le še razvaline. K tem razvalinam romajo ljudje, da bi si izprosili milosti od Matere božje. Romarji, ki prihajajo v Altiuo, ostanejo poti hrastom po cele dneve ne glede na vročino, ki jih mori in na lakoto, ki jih pritiska. Prvič se je Devica Marija prikazala letos baje 24 maja. Pol hrastom sta počivali dve sestri, Firmina in Filomela Braceia. Dekleti t.sa se zelo začudili prikazni in sta iztegnili roki. da bi pobožali Mater božjo. Prikazen pa je v tistem hipu izginila. Kmet Antonio, sicer nevernik, je pred kratkim šel po poti, ki drži mimo hrasta in je skušal v velik« vročini odlomiti vejo, da bi mu služila za senco proti solnčni pripa-lici. Roka. s katero je segel po veji, mu je naenkrat omahnila in o-trpnila. Sedaj leži v postelji m je težbo bolan. Drugi slučaj le vrste navaja. tla je neki Piferano skušal odtrgati samo listič s hrasta, toda menkrat je zagledal na hrastu pošast. ki ga je tako oplašila, da je zbežal. Neka neverna kmetica iz Pretore se je hotela na vsak način prepričati, kaj je resničnega na pr»-kaznovanju Matere božje. Sest ali sedemkrat je šla mimo drevesi in je vedno gledala vanj ne da bi kaj opazila. osmič se je do dobra zazrla v deblo, kriknila in se lost in usmiljenje. Opazila je nam-zgrudila lia* tla, moledujoč za mireč na drevesu naenkrat podobo Matere božje s: sijočo glorijolo o-krog glave. In da bo čudež še bolj čudovit, pripovelujejo ljudje še to-le: Neko dekletce, ki je romalo s svojo materjo v Altino, je bilo od rojstva nemo. Mati je prišla s hčerko pod hrast, kjer se je qtro-ku nenadoma razvezal jezik. Nedavno je pada l v Alt i ni dež. Ko je po nevihti zasijalo solnce in so bila vse drevesa mokra, je bil hrast popolnoma suh. Baje ni o-stala niti kapljiea vode na njegovi fcroni. ADVERTISE in GLAS NARODA i Jfc". - —... ■ . ■ .--_■_■_ ._______^ - »pgj : ■■ - ■ - g ': .. : - r »■ ■. : r = SPOHi Y0LOVI Za "Glas Naroda" priredil G. P. 39 (Nadaljevanje.) — Moj stric je bil strasten lovec, — je nadaljevala. — Pogosto sem jahala ž njim tekom marca mesceca. Ah, to je bilo krasno. In midva sva sedaj tudi na lovu v zgodnji spomladi. Ena stvar pa mi je padla v oči.- — Vi ste vendar pristen Rus ter se hočete poročiti z Italijanko. Xo. konečno briga stvar izkjučno le vas. Kaj je to? Zopet jarek! Hoj)! Konja sta skočilo preko jarka, a Marja Xikolajevna je izgubila klobuk in lasje so se ji vsul i po ramenih. Sanin je hotel stopiti s konja, ter pobrati klobuk, a ona mu je zaklicala; — Pustite, ga bom že sama dobila! Sklonila se je globoko s sedla, zataknila ročaj palice v pajčo-ia in res se ji je posrečilo pobrati klobuk. Posadila ga je na glavo,I a ni več spletla skupaj las etr oddirjala naprej, pri čemur je četo iz-j ustila divji klik. ' Sanin je jahal poleg nje. skočil poleg nje preko jarka, plotov, potokov, padel ter se zbopet dvignil, dirjal vkreber ter navzdol ter zrl neprestano v njen obraz. Kakšen obraz! Bil je popolnoma odkrit: te požljive, svetle, divje oči; te nosnice; ta pogled, nepremično zroč v daljavo, kot da si hoče priboriti le ene stvari: da je namreč premalo nevarnosti. — da vse lahko premaga. — Sanin. — je zakričala, — ali ni vse to kot v Buerger je vi Le-nori? Samo vi niste mrtvec, kaj ne? Vi niste mrtvi! V.saj jaz živim!1 Mlade divje sile so se morale izčrpati. To ni bila nikaka ama-zonka, ki je. pustila galopirati svojega konja, to je bila mlada cen-tavrinja, — napol žival in napol božanstvo, in presenečena je zrla nanjo resna, dobrovzgojena zemlja, koje tla je teptala njena divjost. Marja Xikolajevna je konečno ustavila svojega penečega se, blatnega konja. Opotekel se je pod jahalko in mogočni, a nekoliko1 nerodni Sani nov žrebee je težko dihal. i — Xo ? Ali je lepo? — je vprašala Marja Xikolajevna s čudnim,' šepetajočim glasom. — Krasno! — je vzkliknil Sanin, ves navdušen. Tudi njegova' kri je pričela valovati. • ! — Počakajte, prišlo bo še boljše! Prožila mu je roko. Rokavica je bila raztrgana. j — Rekla sem. da vas povedem v gozd in gore... Tukaj so gore!j Kriti od visokega gozda so se dvigali obronki gore kakih dvesto' korakov od mesta, do katerega je dospela drzna jahalka. — Vidite, tukaj vodi tudi steza! Naprej! Vendar pa v koraku. Konja se morata odpočiti. Odjahala sta naprej. S krepko kretnjo roke je vrgla Marja Xikolajevna nazaj svoje kodre. Xato pa je pogledala rokavice ter jih slekla. j — Roki bosta dišali pc usnju, — je rekla, — a to vas vendar ne' ženira. Kaj ne? j Marja Xikolajevna se nasmehnila in tudi Sanin se je nasmeh-' nil. j Divja ježa je konečno spravila oba skupaj ter ju napravila pri-' jateljem. — Koliko ste star? — je vprašala naenkrat. — Dva in dvajset. — Nemogoče! Tudi jaz sem dva in dvajset. Če seštejemo obe številki, je še vedno dosti do starosti. Vroče je. Ali sem zelo rdeča? — Kot makov cvet. Marja Nikolajavna si je obrisala obraz z žepnim robcem. — Ko bova prišla v gozd. bo že hladnejše. Tak star.gozd je kot star prijatelj. Ali imate prijatelje? Sanin je razmišljal. — Da ... malo. Resničnih pa skoraj nič. — Jaz pa imam resnične, samo nikakih starih. Tako konj je tudi prijatelj. Kako previdno nosi človeka! Ah, tukaj je krasno! Ali se moram zares že jutri odpeljati v Pariz? — Da ... zares? — je padlo Saninu v glavo. — Tn vi v Frankfurt? — No, torej v božjem imenu! Zato pa je današnji dan najin ... najin .,. najin! * Konja sta dospela do roba gozda in od tam sta odšla oba v gozd. Senca ju je pokrivala mehko in globoko od vseh strani. — Ah, to je pravcat paradiž, — je vzkliknila Marja Xikolajevna, — globlje, globlje v to senco, noter, Sanin! Konja sta počasi premikala "globlje v to senco noter" ter prhala. Pot, po kateri sta šla. je napravila naenkrat ovinek ter vodila v precej ozek jarek. Vonj po gozdnih cvetlicah, smoli, razpadajočih iglah in listih iz preteklega leta je bil tukaj naravnost zgoščen, o-mamljiv in opojen. Iz razj>ok velikih, rjavih skal je pihljalo sveže i.a hladno. Ob obeh straneh poti so se dvigali okrogli, z mahom porasli griči. — Stoj! — je vzkliknila Marja Xikolajevna. — Jaz bom sedla ter počivala na tem baržunu. Pomagajte mi s konja. Sanin je skočil s konja ter pohitel proti njej. Oprla se je ntf njegovo ramo, skočila v hipu na tla ter sedla na griček, obrastel z mahom. On pa je stal pred njo, z uzdami obeh konj v roki. Dvignila je oči k njemu. — Sanin, ali znate pozabiti? Sanin je mislil na prejšnji dan... na vožnjo v vozu... — Ali je to vprašanje... ali pa očitek! — Še nikdar nisem v svojem življenju nikomur ničesar očitala. Marja Nikolajema je umolknila ter se pričela ozirati naokrog. — Pavzaprav bi morala poznati ta okraj, — je rekla. — Poglejte, Sanin, ali ne stoji za onim debelim hrastom rdeč leseni križ* DaT Sanin je napravil par korakov v dotieno smer ter rekel: — Gotovo. Marja Nikolajevna se je namuznila. — To je dobro, edaj vem, kje se nahajava. Torej vendar nisva zgrešila poti. Kdo udarja tamka? Drvar? Sanin se je ozrl. — Tam stoji mož, ki odbija suhe veje. — Spraviti moram v red svoje lase, — je rekla Marja Nikolajevna- ~ Drugače jih bo videl ter delal svoje opazke. Vzela je z glave klobuk ter pričela spletati svoje lase, molče in dostojanstveno. Sanin je stal pred njo. Njeni vitki udi so se razločno prikazovali izjod temnih gub njene obleke^ katere so se sempatam držali kosi mahu. Konj za Saninom je naenkrat sunkovito dvignil glavo in nehote •e je »tresel tudi on od glavetio nog. I atWr nuu waih p. e. t Na sliki vidite Franka S. Hagneva, ki je preveslal razdaljo med j celino in Catalino otokom v jietih urah in 41 minutah. Tekme se je udeležilo 68 veslačev, toda on je bil prvi. Dobil je tisoč do-larjev nagrade. j Vse v njem je postalo zmedeno in njegovi živci so bili napeti kot strune Ni rekel zaman, da ne spozna več samega sebe. Bil je kot očaran. Vse njegovo bistvo je bilo napolnjeno z eno samo mislijo, eno samo željo. Marja Nikolajevna ga je motrila s presunljivim pogledom. — Tako. — sedaj je vse v redu, — je rekla ter zopet posadila svoj klobuček na glavo. — Ali hočete sesti? Tukaj, prosim. Ne., čakajte... ne sedite! Kaj je to.* Skozi vršiče dreves, skozi gozd je zadonelo zamolklo grmenje. — Ali je to grmenje? s — Da, mislim da grmi. — je odvrnil Sanin. | — Ah, to je resničen praznik, pravcat praznik! Še tega nama je manjkalo! j Zamolklo grmenje se je drugič pojavilo, postalo glasnejše ter polagoma izzvenelo. j — Bravot Da capo! Ali so še spominjate, pripovedovala sem Ivam včeraj o Eneidi? Tudi onadva sta bila presenečena v gozdu od nevihte! Sedaj pa morava oditi, j Hitro je vstala. i — Privedite mi konja semkaj... Držite mi roko kot oporo! Tako je prav. Jaz nisem težka. Kot ptiček se je dvignila v sedlo. Sanin je istotako zasedel svojega konja. — Ali hočete domov? — je vprašal z negotovim glasom. j ~ Domov? — je odvrnila s povdarkom ter potegnila za uzdo. j— Sledite mi! — je ukazala skoro osorno. i Odjahala je na pot, mimo rdečega križa, skozi jarek, zavila na J desno ter zopet v hrib. Očvidno je vedela, kam je hotela. Pot je vo-jtiila vedno globje in globje v gozd. Nebene besede ni izgovorila in j se tudi ni ozrla. Jahala je zapovedovalno naprej in on ji je sledil ponižno in pokorno, brez iskrice volje v svojem odrevenelem srcu. Pričelo je polagoma deževati. Nagnala je konja k večji naglici in oni zaostal za njo. Konečno se je prikazala skozi zelenje smrek pod navzdol visečo, sivo skalo, borna lovska koča z nizkimi vrati v pletenem zidu. Marja Nikolajevna se je prerinila skozi goščavo.-skočila s konja, se obrnila pred vhodom v kočo proti Saninu ter zaše-petala: — Za menoj! Štiri ure pozneje sta se vrnila Marja Nikolajevna in Sanin v "Wiesbaden in v hotel. Polosov je sprejel svojo ženo s pismom na upravitelja posestva v roki. Ko si jo je natančnejše ogledal, je bilo opaziti na njegovem obrazu neke vrste nezadovoljstvo in zamrmral je celo: — Ali sem torej res izgubil stavo? Marja Nikolajevna pa je le skomignila z ramama: Še istega dne, je stal Sanin v svoji sobi pred njo, kot izgubljen, kot uničen. — Kam hočeš torej ? — ga je vprašala, — v Pariz ali Frankfurt k nevesti? — Jaz grem tja, kjer boš ti, — ter ostanem pri tebi, dokler me ne spodiš, — je odvrnil obupano ter se sklonil k rokam svoje zapo-1 vedovalke. Ona je oprostila roki iz njegovega oprijema, mu jih položila na glavo in posegla v njegove lase z vsemi desetimi prsti. Počasi je pričela nato božati te lase, ki se niso mogli braniti. Visoko vzravnana je stala tam in krog njenih ustnic se je pojavil zmagoslavni usmev. Njene oči, velike in svetle pa so izražale neusmiljeno otopelost in nasičenost zmage. Kragulj, ki trga ujeto ptico, ima take oči... Jugoslavia irredenta^ DOBER VESLAČ Tržaški promet stalno pada. Pretekli mesec je bilo pristaniškega prometa skupno 4,351,319 kvintalov, lani v maju 4,395.925. Prvih pet letošnjih mesecev zna-l ša promet 20,578,319 kvintalov, za 757.203 kvintala manj kakor lani v isti dobi. Če pojde tako dal je,J bo letošnji prometni zaključek katastrofalen. Na Krnii je bila italijanska slavnost, ki jo je priredila tolminska gimnazija. Navzoči so bili z dijaki Številni višji častniki in zastopniki civilne te- eerkvene oblasti. Na Krnu je prišel tudi alpinski bataljon z Tolmina. Sledili so govori, polni poveličevanja svetih mej in napove^ dovanja nalog, ki se imajo Se izvršiti za veličino Italije po fašističnih načrtih. Slovenski dijaki se morajo še izvršiti za veličino Italije po fa&titaih načrtih. Slo- venski dijaki se morajo dobro * pripraviti za zvesto službo svoji novi italijanski domovin. Tolminska gimnazija nosi sedaj ime po . Vincencu Artarello, ki je zasnoval "epieno" zavzetje Krna v juliju 1915. , / ' Umrl j« v Gorici Anton Škodnik, trgovec, izpred vojne dobro znan sokolski borec. Tz ruskega. ujetniStva se je vrnil bolan in* sedaj je preminul po dolgem trpljenju. V Tolminu i so aretirali Ivano Jan, ker je baje , razžalila orožniikega brigadirja. Kakor kako razbojnico eo jo pri-. pejaii v goriške zapore. V ieopetru i na Krasa so popravili milično 79- < - jaŠnico, ki je bila lani na pol podrta z menim atentatom. Iaarsru- POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATEUEM ^ PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" iBlgHfflSBL 8 stre**co u dovenski OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lakko vsak piše. Hitrost pisanja dobite i vajo. SLOVENK PUBLISHING COMPANY *2 fortlindtStr«*, ; ; j^y^jry. racija obnovljene vojaaniee je bila zelo slovesna. ■ V dolgih govo-.rih so proslavljali rihenberškega Kerdevana kot šempeterskega mu- čenika. Slovenski napisi izginjajo in kmalti ne bo v Julijski Krajini nobenega več. Na fašistovskem zborovanju v Sežani je podal Kraševec Josip Grbec predlog, da se imajo odpraviti vsi slovenski napisi. Ten. Grazioli sra je pohvalil in predlog je bi! seveda soglasno sprejet. Obrtniki in trj?ovci v Si-žani imajo že skoro Tsi samo italijanske napise. (Jiuseppe Glier-bezzi pričakuje od fašizma zase še veliko korist! Za štiri milijone premoga je bila dobila Reka od italijanske vlade v času. ko se je borila za aneksijo. To je bil dolg. glede katerega so v Rimu dolgo časa razmišljali. ali naj ga izterjajo ali odpišejo. Sedaj se je zgodilo slednje. kakor poročajo iz Reke. Lesna trgovina okoli Kneze v Baski dolini je bila preteki, leta ze>.i razvita. Ogromne množine lesa so se izvažale s postaje v Podmeleu in marsikateri gozd v dolini je skoro izginil-Brez pomisleka t til-" boiicčnost. je sekalo vse vprek. Zadnje. pa so se eene pri lesni trgovin! znatno znižale in ustavilo se je sekanje gozdov.- Ako se cene dvignejo. se bo nadaljevalo "pokra-še\anje" Baške doline. TTsode polna je v goriški deželi škoda, ki jo je povzročilo dosedanje gozdno iztrebljanje! Izseljenci. Z vseh strani Julijske Krajine se izseljujejo čez morje v dalnje kraje. Polni bolestnih občutkov s«1 v Napoljn obrnejo še enkrat gor proti svojim ljubljenim krajem pa napišejo prisrčne pozdrave prijateljem in znancem. Tržaška "Edinost" priobčuje take odhodne dopisnice, na katerih so imena izseljencev navadno iz raznih krajev na primer pri zadnjem takem sevsu: Kostanjevica. Kaj. Avce, Ravnica. Podsabotin. Kojsko, Renče. Gabrovica, Ivanjigrad. Umor profesorja. V Podgorki je umoril osmošo-lec Postavat* profesorja realne gimnazije Skeroviča. Poštavac je prosil, naj ga pusti k maturi, ker pa ni imel izpričevala o dovršenem osmem razredu, je Skerovič to odklonil. Ko je prof. Sekerovič opoldne zapuščal šolo in stopil na ulico, ga je Poštavac od zadaj napadel ter mu zabodel dolg noč v hrbet. Zadel ga je naravnost v srce. Skerovič se je na mestu zgrudil mrtev. Morilca so zaprli. Prav vsakdo- kdor kaj iice; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; pray vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI ▼ "Glas Naroda". ■ • I «r«ta*ie parmko* Stopping N** 4 "" S. Julija: " 6? avgust*: Mauretaaia. Cherboura: Columbua Paris, Havre; Majestic. Cherbo»:tjr; Cherbourg, Bremen; Albert Rillln. Republic, Cherbourg, Bremen; Rotter« Cherboura. Ham burr. dam. Boulogne in Kotlerdam. 7. julija: 9. avgusta: Martha Washington. Trst. Columbus, Cherbourg. Bremen. S. julija: Aquitania, Cherbourg; France. Havre; Olympic, Cherbourg. 10. avgusta: Herengaria, Cherbourg; PreB. ing, Cherbourg, Bremen Hard- 11. avgusta: „ 12. julija: Westphalia, Hamburg. Berlin, Cherboura, Bremen; Thu- 16. avgusta: Reliance, Cherbourg, Han ringla. Hamburg. nburg; 13. julija: B«-riin, Cherbourg. Bremen. George Washington, Cherbourg 17. avgusta: Bremen. Mauritania, Cherbourg; Geo. Wayi|-ington. Cherbourg, Hremen. 14. julija: New York. Cherbourg, Hamburz. 18. avgusta: 1«. julija: Albert Bailin, Cherliourg, jlamburg Pres. Harding. Cherbourg. Bremen: 20. avgusta: Paris, Havre; Majestic. Cherboura. lie resden. Bremen. 21. Julils: 23. avgusta: Muenchen, Cherbourg, Bremen: Thuringla. Hamburg. Deutachland, Cherbourg. Hamburg. 24. avgusta: 23. Julija: Muenehm, Cherbourit, Hremen. Homeric. Cherboura. 25. avgusta : 27. julija: New \ork, Cherbou-c Hamburg. Mauretania, Cherbourg; Tres. Roo- a. avgusta: Olympic, Chf-rboi;rg. 27. avgusta: sevelt. Cherbourg. Bremen. zs. junija: Frani-e. Havre: Vermin m Tlnn. Cleveland, Cherbourg. Hamburg. logne. UotUrdain: I'res. Roosevelt 1. avgusta: Ciierbourg, Bremen. Aquitania, Cherbourg: Leviathan, 30. avgusta: Cherbourg: He de France. Havre: Martha Washington Trst: Resolute Olympic, Cherbourg. Cherbi urg, Hamburg. 1. avgusta: 31. avgusta: lie de France, Havre: I-evuiihrn, Rerengaria, Cherbourg. Cherbourg; Olympic, Cherlxiuig; — 1. septembra: Deutsc hlan<3, Cherbourg, Ha! Aquitania, Cherbourg. nburg 4. avgusta: Hamburg, Cherbours in Hamburg 3. septembra: i'aris, Havre; Majestic, Cherbourg a. avgusta: Xew Amsterdam, Boulogne. Rotter- Pres. \\ llBon, Trst, flam; Sierra Ventona. Bremen. Afreneh. JflAfi A SEST DNI PREKO OCEANA * Najkrajia in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: FRANCE — 9. julija; 27. avgusta P A B I S — 16. julija; 6. avgusta najkrajša POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. PlJaCa in alavna francoska kuhinja. Izredno nizke cena. Zajamčite al prostor za prvo vožnjo novega velikana ILE DE FRANCE — 1. avgusta VpraSaJte kateregakoli pooblaščenega agenta ali: FRENCH LINE _____ 19 State Street, New York Zakasnjena poroka. I V občinskem uradu za poroke sta se včeraj poročila Luigi Lucel-li in Camila Zieini, ki sta živela že osemnajst let skupaj kot mož in /ena. Kmalu potem, ko sta dospela v deželo, sta si preskrbela' poročno dovoljenje ter ga smatrala za poročni list. dokler nista bila pred par dnevi opozorjena od prijateljev na to zmoto. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "QLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki« pri kater® kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 5 tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda'. DIREKTNA POT v i. JUGOSLAVIJO 'T Sjhp2 COSULICH Hitro in ceno želez. potovanje v domaČe - mesto. Vozni listki za drugI, medrazredni drugi In tretji razred se dobe do Sušaka preko Trata brez nadaljnih stroškov, do Slovenije pa $1 60 več. Prevoz preko morja, vedno cenen. MARTHA WASHINGTON 7. Julija — 30. avgusta PRESIDENTE WILSON 5. avgusta — 20. septembra Znižane cene za tja in nazaj. Splo-Snl podatki v vseh lokalnih potniških uradih ali pri: PHELPS BROS. & Co. 2 WEST STREET. NEW YORK Kako se potuje ? stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potoTutl t* / •Url kraj, Je potrebno, da Je poo- J •en o potnih listih, prtljagi Jn dru- ' flh Rtrareh. Viled naSe dolgoletne lskufinje Vam ml umoremo dati najboljšs pojasnila in priporočamo. ! vedno le prvoTrutne brsoparnlk«. Tudi nedrža*ljaai same/Ho po* toratl r atari kraj, toda preskrbeti •1 morajo dovoljenji all permit ja Washington«, bodisi sa eno leto ali 6 mesecev ln se mora delati pro-•njo rsaj en mesec pred .odpotova-njem in to naravnost t Washington, D. O. na jeseralega naselnt ftega komisarja. Glasom odredba. Id je stopila t veljavo ti. Julija, 192« se nlkoanr i Trt ne pošlje permit po poŠti, aa* pak ga mora iti iskati Tsak poeUet osebno, bodisi t nnjblifnji naselnt-BU urad ali pa ga dobi r New Toka pred odpotoranjem, kakor kedo ▼ proinjl zaprosi. Kdor potuje jm bres dovoljenja, potnje sa stoJ* lastno odgovornost Kako dobiti svojce b starega kraja. Kdor leH dobiti sorodnik« aH svojce ta starega kraja, naj nam prtj pBe sa pojasnila. Is Jugoslavije bo pripuSPenlh v tem letu STO priseljencev, toda polovica te kvote Je določena sa amerl&e dritev-Ijane, ki iele dobiti sem ladle U otroka od 18. do 31. leta in pa m poljedelske delavce. Ameriftl diavljanl pa samozfje dobiti sem iene ln otroke do 18. teta brep da M bHi šteti v kvoto, po. tretab pa J» delati proflajo v Washington. Pn*M podvsaartt* kali KotaK. jfPft mmwi FRAME SAKSEE STATE BAJIIJ n CO*IUND* n. M Mii —————