Naročnina mesečno 25 Dm, za iuozein-stvo +0 Din — ne-deliska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo l2oDin Uredništvo je v Kopitarievi ul. <»/111 SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.У4Ч za inséra te; Sara levo šiv 7563, Zagreb št v 39.0И, Prana-Dnini j 24.797 Uprava: Kopitarjeva t>. telelon 2992 Teleloni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec« Izhaja vsak dan ziuiruj. razen pouaeljka in duevu po prazniku Dr. Ante Bauer 20 let zagrebški nadškof Xj.Vet.hr al j odlikovat dr. Bauerja s Karadjordevo zvezdo 1, reda - „Prevzvišeni, najvišje odlikovanje, hi ga imam, Vam ga dam!" - Dr. Bauer častni meščan mesta Zagreba Zagreb, 28. jan. Dr. Ante Bauer, nadškof zagrebški in inetropolit hrvatski slavi 20 letnico svojega nadpastirskega delovanja. Na proslavo nadškofovega jubileja je prihitelo več škofov. Včeraj so se pripeljali nadškof dr. Anton Jeglič, ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman, dalje dr. Bonefačič, splitski škof in dr. Akšainovič, škof v Djakovem. Pričakujejo še drugih visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Zagreb, 28. jan. AA. V toku današnjega dopoldneva se je zbrala na Markovem trgu velika množica ljudstva v pričakovanju, da vidi Nj. Vel. kralja in kraljico. Za časa spremembe dvorne stražo je koncertirala pred dvorom vojaška godba. Nj. Vel. kralj je šel iz dvora ob 11 v spremstvu pravosodnega ministra Srskića, prvega adjutanta generala Stoja-noviča in maršala dvora gen. A. Dimitrijeviča. Nj. Vel. kralj se je napotil v nadškofijski dvor, da obišče nadškofa dr. Antona Bauerja. V nadškofijskem dvoru je Nj. Vel. kralja spre- jel nadškof Bauer, s katerim se je Nj. Vel. kralj prisrčno pozdravil. Ob tej priliki je Nj. j Vel. kralj predal zagrebškemu nadškofu naj-; višje odlikovanje red Karadjordjeva zvezda i I. reda s sledečimi besedami: Prevzvišeni. Najvišje odlikovanje, ki ga J imam, vain ga dani, Karadjordjevo zvezdo i I. reda. Nadškof je bil globoko ganjen ter se z radostjo in srečen zahvalil Nj. Vel. kralju za izkazano čast. Nato je nadškof razkazal Nj. Vel. kralju nadškofijski dvorec. Nj. Vel. kralj se je divil notranji ureditvi dvorca. Ves čas se je zelo prisrčno razgovarjal z nadškofom. Kakor pred dvorom na Markovem trgu, tako je tudi pred nadškofijskim dvorcem, ko se je pojavil, pozdravila kralja množica s prisrčnimi in navdušenimi klici. Kralj je nato odšel na kratek izprehod v okolico. Ob 12 se je Nj. Vel. kralj vrnil v svoj dvor. Zagreb, 28. jan. ž. V zvezi s proslavo nnd- škofovoga jubileja se vrši v nadškofovskem dvom Rout. Povabljeni so vsi ministri, ki se nahajajo v Zagrebu. Med njimi minister dvora Jevtić, maršal dvora gen. Diniitrijevič, upravnik dvora general Buković, ban dr. Perović, urmadni general Marié, divizijski poveljnik Ječmenić, župan dr. Srkulj in številne druge vojaške osebnosti ter ugledni meščani, v skupnem številu okrog 40. Ob tej priliki ho župan dr. Srkulj izročil nadškofu dr. lJiinerju diplomo častnega meščanstva zagrebškega. Nadškof jo bil za častnega meščana izvoljen že lansko leto ob priliki njegovega juhileja. Diploma mu do danes še ni bila izročena. Izdelana je umetniško. Montirana je nu koži in obšita г zlatimi vezmi. Izdelal jo je akademski slikar Ljubo Babić. Zagreb. 28. jan. ž. Z ozirom na jutrajšnj« proslavo nadškofovega jubileja so vsi zagrebški listi priobčili nndškofovo sliko in prinašajo obširne članke. Dr. Ante Bauer se je rodil 11. februarja 1856 v Breznici na Hrvatskem. Ljudsko šolo je obiskoval v Jastrebarskem in Varaždinu. Gimnazijo v Varaž-dinu in Zagrebu, bogoslovje v Zagrebu, Budimpešti in na Dunaju, kjer je položil doktorat. Duhovnik je poslal 1879, Kaplanoval je v Zagrebu, kjer je bil dvakrat, v Samoboru in Ivanjcu. Nato je bil predstojnik v plemiškem konviktu. Verouk je poučeval na moškem učiteljišču in na višji mestni gimnaziji v Zagrebu. Leta 1887. je bil imenovan za suplenta, 1888 za izrednega, 1904 za rednega profesorja apologe-tike in filozofije na zagrebškem vseučilišču. Leta 1910. je postal stolni kanonik Dne 6. jan. 1911 ga je Papež Pij X. kot kanonika zagrebške stolnice imenoval za pomožnega škofa s pravom nasledstva. Obenem ga je nunciatura povabila, da čimpreje pride ua Dunaj radi predpisanega kanouičnega postopka. Še istega dne je odpotoval na Dunaj, kjer se je po kanonskih predpisih vršil informativen postopek v poslopju nunciature. Dr. Suk in dr. Bo-janovič sta pod prisego odgovorila na 26 postavljenih vprašanj. Avditor in namestnik nuncija Rossi-Stock Albert je priredil novoitnenovanemu nad-škofu-koadjutorju svečano večerjo v salonih nunciature. Njegovo imenovanje je bilo v vseh tedanjih cerkvenih in posvetnih krogih sprejelo z največjim zadovoljstvom. Nadškof-koadjutor se je vrnil v Zagreb 13. jan., 14. jan. je sprejel prof. zbor bogoslovne fakultete, ki se je poklonil novemu nad-škofu-koudjutorju, ki je bil že 22 let profesor na vseučilišču. 19. jan. je odpotoval v Rim v spremstvu vse-učiliškega prof. dr. Ruspinija, kamor je prispel 20. jan. Tam se je nastanil v zavodu sv. Jeronima, kjer je ostal do 22. jan., ko se je preselil v Colle-gium Germanicum. 24. jan. je bil sprejet v posebno avdienco pri sv. očetu. 25. jan. je položil v konzistorialni kongregaciji predpisno prisego. Posvetitev v škofa se je izvršila v cerkvi sv. Janeza Berchmansa v Germanicu. Opravil jo je državni tajnik Merry del Val 29. jan. Nato se je prečital In podpisal dokument o posvetitvi. Po posvetitvi se je nadškof vrnil v Zagreb, ker mu je umrl 28. jan. njegov oče. 4. febr. je bila slovesna insta-licija. Jutri slavi nadškof 20-letnico nadškofovanja. V teku svojega življenja se je nadškof živahno udeleževal političnega življenja, zlasti bojev hrvatskega naroda proti Madjarom in Madjaronom, posebej proti Khuen-Hedervary-ju. Za narodnegu poslanca je bil izvoljen leta 1886. Skozi dolgo dobo let je bil na braniku političnih pravic hrvatskega naroda. Vrhunec svoje karijere v političnih borbah je dosegel s tem, da je uspel s svojim predlogom, da posebni odbor 9 oseb prouči kršitve službenega hrvatskega jezika. Khuen-lledervary je bi1 naravnost besen radi tega odpora proti madjanzacijskim prizadevanjem budimpeštanske vlade. Leta 1901. je Khuen-Hedervnry izvedel nasilne volitve, pri katerih dr. Bauer ni bil izvoljen. Dne 27. junija 1903 je Khuen moral zapustiti Hrvatsko. Ban je postal Teodor Pejačevič. 3. okt. 1905 so se na Reki sestali opozicionalui zastopniki in podpisali takozvano reško resolucijo, na podlagi katere se je ustanovila srbskohrvatskn koalicija. Pri volitvah od 3. do 5. maja je zmagala koalicija v 34 okrajih, pravaši pa v 19. Dr. Bauer je bil ponovno izvoljen za poslanca. V saborskem zasedanju od 1906—1908 je bil izvoljen v odbor za volivno reformo, kjer se je neustrašeno boril proti Ravku. Pri volitvah dne 28. okt. 1910 ni bil več izvoljen. Naslednje leto pa je postal nadškof velike zagrebške nadškofije in metropolit hrvatski. Slovensko ljudstvo želi visokemu zaslužnemu nadpastirju k njegovemu jubileju še mnogo let škofova n j a v blagor katoliške Cerkve iu jugoslovanske domoviue. Dunajska vremenska napoved. Postalo bo oblačno. Pozneje je pričakovati snega, ki bo prešel potem v dež. Višja temperatura. Zapadni vetrovi. Južne Alpe: Večinoma jasno. Deloma jutranja megla. Pozneje višja temperatura. Švicarski katoliški tisk za pravice slovanske manjšine v Italiji Ženeva, 28. јал. Ženevski list »Courrier de Genève«, eno glavnih glasil švicarskih katoličanov francoskega jezika, ki sicer ne kaže jx>-sebne prijaznosti za Jugoslavijo, je priobčil topel in pravičen članek v obrambo verske svobode naše manjšine v Italiji, kjer mod drugim izvaja : »Narodne manjšine predstavljajo resen problem za ravnovesje Evrope. Rešiti bi se dal saitno, ako bi države, kjer manjšine žive, brez-jKigojno sjjoštovule njih pravice in običaje. Toda staro plemensko sovraštvo in teman ter neroden nacionalizem se marsikje upira taiki rešitvi. »Slovenska narodna manjšina, bivajoča v krajih, ki so pripadli jx> vojni Italiji, je za skrajno nezaupen fašistovski režim od nekdaj predmet preganjanja. Vladna obiastva so hotela naložiti s silo prebivalstvu italijanski jezik, kar je bilo le zanesljivo sredstvo, da se je jxî-rodil v istem ljudstvu srdit odpor. Ni namreč brezplodnejše in neumnejše stvari, nego zabra-niti jezik, ki se običajno govori v deželi. Sa- mo j>ronaj>eti nacionalist zagreši lahko take nerodnosti, ki ženejo prebivalstvo v obup in ga dražijo na večji odpor. Prepoved slovenskega jezika je bila najumestnejši ukrep, da se je preprečilo poitalijančenje (»okrajine. Slovenski jezik, ki so ga od vsepovsod pregnali, je našel zatočišče na prižnici. Italijanski časniki so se dvignili proti slovenskim prepovedim, ki jih smatrajo za »narodno nevarnost«. Goriški nadškof, mož slovenske na rodnosti, sc je pa odločno uprl zahtevam fašistovskih oblastev in odredil, da se mora pridigati slovenski v Jezuitski cerkvi, ki se nahaja v sredini mesta.« List poroča nato, kako se je glasilo Vatikana zavzelo za slovensko manjšino, ter dostavlja: »Ta slučaj dokazuje, da sc je cerkveno oblastvo znalo upreti krivičnemu pritisku države, in kaže, kako Cerkev skrbi za dobrobit ljudstev, ki so ji poverjena v pouk in si jemlje k srcu obrambo njih prirojenih pravic. Ona noče podpirati zatiranja in se uipa dvigniti svoj glas tudi v korist manjšin, ki naletajo sicer na molk in brezbrižnost vsega sveta.« Kako rešiti manjšinsko vprašanje Zanimivi predlogi prol. dr. Hugetmanna Dunaj, 25. jan. »Reichspiosi«, glavno glasilo krščansko socialne stranke, je prineslo v eni izmeri zadnjih številk izpod peresa univ. prof. dr. Hugelmanna članek, ki se bavi z manjšinskim vprašanjem. Zanimivo je ojwzovati stališče, iz katerega motri pisec manjšinsko vprašanje. V glavnem poudarja naslednje: Po vojni se je število narodnih manjšin v Evropi neprimerno jiovcčalo. Znaša zdaj namreč 40 miljonov ljudi. Te ljudi so, ne dn bi jih vprašali, kam se odločijo, enostavno velesile prisodile državam, h katerim v narodnem oziru nikakor ne pripadajo. Pri mirovni konferenci se ni izvedlo niti geslo antante, s katerim je vstopila v vojno, še manj pa štirinajst Wilso-novih točk. Narodom Evrope se ni dalo prilike, da sami odločajo o svoji usodi, temveč se je z njimi postopalo kot s trgovskim blagom. S tem se je zarezala v trup Evrope še večja rana. Vprašanje manjšin predstavlja danes v Evropi problem, na katerega dobri rešitvi je interesi-ran ves svet. Na mirovni konferenci so velesile sicer stavile predlog zavarovanja narodnih manjšin, ki pa je žalibog, kakor večina sličnih stvari, ostal samo nu jwpirju. V nekaterih državah, v katerih obstoja zavarovanje narodnih manjšin, imajo manjšine pravico vlagati svoje pritožbe kot narodi, v drugih [>u, kjer sc pravice narodnih manjšin negirajo, tega ne smejo napraviti. Z vprašanjem narodnih manjšin in njihovimi temeljnimi pravicami bi se mogla baviti trudi znanost. Napačen je že namen in pomen takozva-noga zavarovanja narodnih pravic, ki se je stvorilo na mirovni konferenci. Namen seda-njegu zavarovanja narodnih pravic manjšinam je ta, da napravi prosto pot asimilaciji h gn>s|>o-dujočemu narodu. To si prizadeva |)rcdvseni Društvo narodov, V tem je pa ravno zgrešena politika napram narodnim manjšinam. Zavarovanje narodnih manjšin se mora postaviti na popolnoma drugo podlago. Mora se uveljaviti stališče, da se tudi za naprej ohrani individualne lastnosti narodni manjšini in du se ji zavarujejo narodne pravico v tistem obsegu, ki jili uživa njen narod v lastni državi. S tem bi bil odpravljen vzrok za vsako vznemirjanje in pritoževanje. Ta predlog se jc stavil pri Društvu narodov že jionovno nn dnevni red. (oda vselej brez us|>ehn. Nemški profesor /.a državo/nanstvo, Gerber, vidi rešitev manjšinskega vprašanja v tem, da more večinski nurod sam jamčiti za razvoj manjšega v skupni za jedli ici živečega naroda. Krasen vzgled za to itnumo v Švici. Tam živijo trije različni narodi skupaj in imajo vsak svoje narodne pravice. Imamo pa tudi več nasprotnih primerov, kjer so se ravno tako združili narodi v eno državno celoto in kjer se manjši jxxl različnimi krinkami izigravajo od strani večinskega narode. V takem slučaju se ovira številčno slabšemu narodu razvoj in se vceplja v narod nezadovoljstvo. To pa ima — kakor to vidimo skoraj na vsaki strani zgodovine — navadno slabe jx»sledice. Ozrimo se samo na raz-pad Avstro-Ogrske. Ko so Nemci mislili, da bodo doživeli veliko zmago nad vsemi drugimi narodi, so jih ravno od njih zatirani narodi spravili do največjega ponižanja. Posledice tega še danes lahko ofKizimo v Avstriji. Iz naziranj Gerberja je razvidno, da ima sedaj najbolj idealno državno obliko Švica. Dr. Ilugelmann še mula I je trdi, da moro lastna država s posebnimi pogodbami poskrbeti za to, du njen narod, ki živi izven lastne države, tudi tam uživa iste pravice, kakor jih uživa doma. S tem bi bila kulturna avtonomija po njegovem mnenju dosežena. Sicer so take teorije lepe, loda želeti bi bilo, da bi jih vsaj deloma tudi Avstrija izvedla napram koroškim Slovencem. Gandi med narodom London, 28. jan. kk. Gandi je izjavil v intervjuju, da se pasivni odpor zaenkrat ne sme ustaviti, posebno ne brez pristanka delovnega odbora vseindijskega kongresa. Predvsem morata javnost in vlada priznati položaj kongresa ter pravico do pridobivanja soli in do bojkotiranja alkohola in inozemskega blaga. Ce vlada prizna te pravice, mora tudi umakniti največji del svojih odredb. Samo s tem bo dokazala odkritosrčno voljo po miru. v Bombayu bi se imelo včeraj vršiti veliko zborovanje na čast Oandiju. Ker je pritisnilo 200.00Ô ljudi, je moral Oandi zbežati z govorniškega odra, da ga ne bi zmečkali. V goječi je bila pohojena ena ženska, 35 oseb pa je bilo težko ranjenih. V Kalkuti je bil župan Subliar Bose obsojen na šest mesecev zapora radi ponede'iskih nemirov. • Bivanje kraljeve dvojice v Zagrebu Zagreb, 28. jan. AA. Medtem ko je bil Nj. Vel. kralj v nadškofijskem dvorcu, je Nj. Vel. kraljica sprejela v avdijenco predstavništvo Jugoslovanske narodne ženske zveze, go. Zlato Kovačcvič-Lopašič, Olgo Krnjič-Peleš. go. Danico Bedekovič in predstavnice vseh ženskih društev, včlanjene v Jugoslovanski narodni ženski zvezi. Zbranih je bilo predstavnic 27 ženskih društev, iu sicer za vsako društvo dve predstavnici. Nj. Vel. kraljico je pozdravila z lepimi besedami ga. Zlata Kovačevič-Lopašič, nato so bile predstavljene Nj. Vel. kraljici vse prisotne damo. Nj. Vel. kraljica se je zanimala v prisrčnem razgovoru z damami za delovanje in cilje društev, ki jih predstavljajo, posebno zanimanje pa je pokazala za delo društev, ki se brigajo za deco. Težave med CSR in Vatikanom Ljubljana. 28. jan. Z ozirom na današnjo notico v »Slov. Narodu« o »Slovenčevem« članku pod gornjim naslovom, smatramo za svojo dolžnost, da ugotovimo, da nismo pisali o sporu, ampak samo o težavah, ki so nastale med češkoslovaško vlado in med Vatikanom glede na razlago Modusa vivendi iz leta 1928. Podatke, ki smo jih navedli, smo povzeli po »Lidove Listy« št. 13 z dne 17. jan. 1931. Imenovani list je glasilo češkoslovaške ljudske stranke ter je obravnaval vprašanje Modusn viviendi s sv. Stolico na široko tudi v svoji novoletni izdaji. Toliko v pojasnilo našega članka, ki je bil napisan, kar je samo ob sebi razumljivo, brez vsake animoznosti proti naši zaveznici in pri jateljici. Izselievanie v Argentino Belgrad, 28. jan. AA. Po obvestilu argentinske vlade se prepoved priseljevanja v Argentino ne tiče tehle kategorij ljudi: 1 najožjih sorodnikov (moža, žene, mladoletne dece, ki gre k staršem, in staršev, ki gredo k sinovom in hčeram); 2. oseb, ki jim je dovolila priseljevanje argentinska vlada; 3. osebam, ki imajo vizum za povratek, ali pa se po kratkem bivanju v domovini vračajo v Argentino. Novi Î000 Din bankovci Belgrad, 28. jan. ž. Klišeji za nove 1000-dinar-ske bankovce s sliko Nj. Vel. kraljice, napisom kraljevine Jugoslavije in pod|>isom Bajlonija in Radoviča, ki so bili izdelani v Franciji, so gotovi in so bili odposlani Narodni banki. V kratkem se bo pričelo s tiskanjem novih bankovcev. Nedetishi počitek v Angliji London, 28. jan. AA. Najvišje sodišče je prepovedalo nedeljske kinematografske jiredstave. Sodišče je v razsodbi izrecno naglasilo, da je v Angliji že tisoč let v veljavi popolni nedeljski počitek. Podjetniki kinogledališč bodo poskušali doseči naj parlament zakon glede nedeljskega počitka izpre-meni. Nova stranka v ČSR Dunaj, 28. jan. d. Današnja »Reichspostc poroča iz Prage, da nameravajo ustanoviti novo politično stranko, v katero bi vstopili predvsem meščanski gospodarski krogi. Slranka bi naj imela izrazito desničarsko usmeritev. List pristavlja, da je možnost nove politične stranke vzbudila vznemirjenje ined nacionalnimi demokrati, ki bi v tem slučaju morali računati z možnostjo, da izgubijo velik del svojih volivcev. Vest dunajskega lista še od nobene druge slrani ni potrjena. Ahmed Zogu Benetke, 28. jan. AA. Semkaj je prispela ita-Iijanska izvidnica Quarto«. Albanskega kralja Ahmeda Zoga so jiozdravile oblasti in velika množica. Kralj se je odpeljal z motornim čolnom do postaje, nakar je odpotoval s posebnim vlakom na Dunaj. Dunaj, 28. jan AA. \lbnnski kralj Zogu j< dospel danes ob 7.34 na Dunaj, kjer biva v uaiveč-jeni iukognitu. cïtran 2. >tiLOVfc;.Nt;Oc, dne Ж januarja 1031. Slov. 25». Nj. Vel. kralj vlada iz Zagreli, 28. jan. AA. Prvi kraljevski ukazi v kraljevskem mestu Zagrebu Včeraj ln danes je podpisal Nj. Vel. kralj prve ukaze v Zagrebu, med drugim nekaj ukazov osebnega značaja In en ukaz mednarodnega značaja. To je ukaz, s katerim se naSemu poslaniku v Haagu BoSku Hrističu daje pooblastilo, da podpiše protokol o naSeni priznanju kompelence stalnega mednarodnega razsodišča za tolmačenje hnaSke konvencije za mednarodno pravo. Ukazi so podpisani s temi besedami: »Dano v kraljevskem ineetu Zagrebu 27. januarja 1931«. Zagreb, 28. jan. AA. Danes popoldne ob 0 je Nj. Vel. kralj sprejel v avdienco zagrebško mestno zastopstvo pod vodstvom mestnega načelnika dr. Srkulja. V imenu mestnega zastopstva je pozdravil Nj. Vel. kralja dr. Srkulj s lomile besedami: »Veličanslvo! Vaš sklep, da prebijete nekaj časa v evojem Zagrebu sredi hrvatskega dela našega naroda, je ualelel na burno navdušenje v vseh slojih meščanstva, zlasti pa na njegovem mestnem zastopstvu. Vsi zastopniki so srečni in presrečni nad lem sklepom Vašega Veličanstva iu so imeli edino željo, da se Vam esebuo zahvalijo. Zahvaljujoč se Vašemu Veličanstvu za ta sklep, vzklik- nemo iz dna duše: Živel Vaše Veličanstvo naš vladar Aleksander 1.1 Živela kraljice Marija! Živel visoki kraljevski dom!: Val zastopniki so vzkliknili za mestnim načelnikom. NJ. Vel. kralj se je za ta govor zahvalil s te- mile besedami: »Želim tudi pri tej priliki, gospod mestni načelnik in gospoda, izraziti vam v imenu kraljice in v (tvojem imenu radost, da se tako ugodno in prijetno počutiva med vami, med vašimi dragimi Zugrebčani. To je bila naša 6rčna želja, da se v vaši sredi češče mudimo. Zahvaljujemo se vam, ker je zdaj omogočeno, da moremo v bodoče češče prihajali iu delj časa ostajati in iz tega našega zgodovinskega iu slavnega mesta voditi tudi tekoče posle. Razvoj in napredek "Zagreba v teh nekaj lelih sta izzvala občudovanje in naš ponos. Mestni zastopniki morajo Se dalje z vso silo delati v tej smeri s prepričanjem, da jih bo pri lem delu spremljala in jim pomagala inoja največja pažnja.« Nato je Nj. Vel. kralj imel cercle z mestnimi zastopniki in se razgovarjal z njimi. Zagreb, 28. jan. AA. Nj. Vel. kraljica se je danes okoli 2 v spremstvu dvorne dame Eleonore Zagreba Svrljuge in adjutanta odpeljala /. avtomobilom nu Islel v zagrebftko okolico, peljala se je skozi 1'od-sused, Samobor do Mokrie. Tu si je Nj. Vel kraljica ogledala dvorec. Ob 4.Б0 se je Nj. Vol. kraljica vrnila v dvor. Belgrad, 28. jan. AA. V doke», svoje kraljevske naklonjenosti je odlikoval Nj. Vel. kralj z redom Knragjorgjeve zvezde I. stopnje njegovo cesarsko visočanstvo japonskega princa Takainatsuja, z redom sv Save 1 stopnje pa njeno cesarsko visočanstvo princeso Atamatsu; z redom ev. Save I stopnje Eisuke-Fuittija, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra Nj. Vel. japonskega cesarja; z redom sv. Save II. stopnje majorja Tukeo Jamagutijtt, šefa protokola Nj Vel. japonskega cesarja, in IvakiMja Ičiknvu, maršala dvora Nj. Vel. princa Takainatsuja; z redom sv. Save III. stopnje gospo Takako Orijaj, dvorno damo Nj. Vis. princa Takamateuja, dr. Cunaja Sokamotuja, osebnega zdravnika princa Takamatsuja, majorja Kijozuka Miztiva, adjutanta Nj. Vie. princa Takamatsuje, Tošlhara Harlma, svetnika japonskega poslaništva? z redom sv. Save V. stopnje Junza Jamašito, uradnika v ministrstvu cesarskega doma, in Minoro Kuroduhe iz ministrstva cesarskega doma. Tardieu o Ousiricu Pariz, 28. jan. kk. Novo imenovani kmetijski minister Tardieu je prišel danes pred preiskovalne sodišče, da izpove o Oustricoveru škandalu. Tardieu je v interpelacijski debati, v kateri sta desnica in sredina izrekli zaupnico pravosodnemu ministru Peretu, zagotovil kot ministrski predsednik, da je pripustitev delnic »Snia Viscosa« na pariško borzo pregledal in našel vse v redu. Pred preiskovalno komisijo je izjavil, da akti, ki so mu bili predloženi, v resnici niso vzbujali nobenega suma in da zato ni imel nobenega povoda, da bi dvomil o pojasnilih, ki so mu jih dali pravosodni minister Peret, oba sodelavca Falcoz in Lautier ter senator Besnard. Ko je potem socialistični poslanec Re-naudel ugotavljal, da so mu tedaj morali minister Peret in oba podtajnika lagati, je odgovoril Tardieu, da ni čutil nobenega povoda, dvomiti o zaupanju do svojih sodelavcev. Dalje je izjavil Tardieu, da se je vlada šele potem začela baviti z Oustricovim škandalom, ko je propadla banka Adam. Končno je Tardieu zanikal vprašanje, ali je vedel kaj o odnošajih svojega parlamentarnega atašeja Millota z Oustricom. Dr. Kramar v Pragi Praga, 28. jan. kk. Novi jugoslovanski po« slanik dr. Kramar je danes dospel v Prago. Na kolodvoru so ga sprejeli člani jugoslovanskega poslaništva, zastopniki češkoslovaškega zunanjega ministrstva in Ceškoslovaške-jugoslovanske lige Svoja poverilna pisma bo izročil predsedniku Ma-saryku v petek. Potresi Belgrad, 28. jan. AA. Snoči ob 21.19,55 so zabeležili potresni aparati na Tašmajdanu začetek katastrofalnega potresa v daljavi 6200 km od Belgrada. Največje nihanje je bilo ob 21.51 z 254 mikroni. Konec potresa je bil ob 13.15. Davi ob 6.55,15 so zabeležili sezmografski aparati na Tašmajdanu začetek potresa v daljavi 510 km od Belgrada. Maksimalno gibanje tal je bilo ob 6.57.37 s 66 mikroni. Konec potresa je bil ob 7.40. Bo? za rushe kronshe juvele Newyork, 28. jan. kk. Veliki kneginji Kse. mja in Olga, sestri bivšega ruskega carja, sta vložili na sodišču protest proti prodaji ruskih kronskih j uvelo v, slik in umetnin, katere jc dala v Newyorku na dražbo podružnica ruske družbe Amtorg. Krize v pot čeških iegijjonarjev Iz predavanja Čsl. konzula ing. Ševčika. Ljubljana, 28. januarja. Danee zvečer ob četrt na 7 je predaval v dvorani Delavske zbornice pod okriljem Češkoslova-sko-jugoslovanske lige češkoslovaški konzul ing. Sevčik o operacijah češkoslovaških legionarjev. Zanimivi večer je v imenu Češkoslovaško-jugo-slovauske lige otvoril dr. Egon Stare in je po. zdravil vse navzoče, zlasti mladino. V Kratkem pregledu je očrta 1 naš razvoj, kako smo pri težavnih bojih proti vsiljivemu germanslvu že od nekdaj imeli najlepši zgled pri bratih Cehoelovakih. Danes pa so se razmere nekoliko spremenile, tla moremo zreti mimo ozkih domaČih meja in stremeti po uresničitvi jugoslovanske ideje ter slovanske vzajemnosti sploh. In pri tem delu v prvi vrsti pomaga Českoslovaško-jugoslovnnska liga, prvobo-riteljica vseslovanske vzajemnosti. Zato izrečno pozdravlja še enkrat mladino, ki bo s prida'm učenjem češčine pripomogla do ožjih medsebojnih stikov in nujnega poznavanja obeh narodov. Če bc-mo delali v tem zmislu tudi v bodoče, bodo novi uspehi prav tako lepi, kakor prejšnji, ki so nam vsem prinesli svobodo. Posebej pa še pozdravlja konzula češkoslovaške republike inž. SevČika, ki nam bo v uadvse intereeantnem predavanju popisal slavno anabazo čeških legijonarjev. Navdušeno pozdravljen je odgovoril g. konzul in se zahvalil za izjaze bralske ljubezni v imenu vsega češkoslovaškega naroda, nakar je preSel k predavanju v češkem jeziku, katerega je spremljalo 60 nadvse poučljivih in originalnih skioptič-nih slik. Pred izbruhom svetovne vojne se je mudil g. konzul v Moskvi in je po naključju prišel malo pred izbruhom svetovne vojne v Avstrijo, kjer je moral prijeti za puško. Z mnogimi češkoslovaškimi brati se je kmalu znašel za bojno črto v Rusiji. Po krajëem tavanju v ujetniških taborih mu je uspelo izkazati se kot v Rusiji bivajočega Čelu, s čimer se mu je posrečilo s tovariši organizirati I. češko brigado, ki se je na ruski strani borila že 1. 1914 za svobodo ožje domovine in pri Zborovu priborila tako zmago, da je ruski general iz spoštovanja pred češkimi legijonarji čestital junakom >. odkriti glavo. Kmalu zalem je prva brigada narasla v divizijo in nato celo v dve. Na najrazličnejših frontah eo se borili junaki za svoje velike vzore, dokler ni po miru v Litovskem Brestu vzplamiela v Rusiji revolucija. Češki legijonarji eo se v tem vsoobčpin kaosu skušali prebili v ljubljeno domovino. Dasi so jih boljSeviki pozivali, naj polože jrožje. so raje iz previdnosti kot potujoča armada potovali na ' svojo pest domov po vsej Sibiriji, izpostavljeni stalnim napadom In inlrigam boljševiške révolu»-!;«. Po silnem trpljenju in premnogih Žrtvah, ki spe v skupnih gomilah v nedojmljivi Sibiriji so se prebili po transsibirski železnici do Vladivoetoka. Otl tu pa so se odpravili deloma naprej na Kamčnlko ali pa naravnost odpluli mimo Japana. Sundsltih ololtov, skozi Indijski ocean Rdeče morje, Sueški prekop v Trst. Doma je čakal junake slovesen sprejem na svobodnih tleh. kajti prispela je po Sestili lelih nazaj armada 50.000 junakov. Izpolnila se jim jo želja, za katero je pad'o toliko najboljših tovarišev. Slike, ki so spremljale predavanje, so bili originalni posnetki resničnih dogodkov. Vsa dvorana je sledila očarana odkritjem g. konzula in ee mu je zahvalila z odkritosrčnim aplavzom. Po predavanju so odborniki pogostili vse navzoče na čajanki z najrazličnejšimi delikatesami, Z i veliko požrtvovalnostjo so pogostile navzoče >spj Ševčik, soproga g. konzula, gospa Krainnrjeva, soproga našega poslanika v Pragi, gospa Slarelova, soproga g. dr. E. Slareta, bansltega načelnika, gospa Cihelkova, soproga g. vicekonzula ČSR v Ljubljani, nadalje gospe Steletova. Slokarjeva, Eurja-nova, Govekarjeva, Jeranova. Krivičeva, Krof lova, Borkovn, Engelmanova, Moborčičeva in mnoge druge odlične dame. Ta večer bo ostal vsem v najboljšem spominu ter bo doprinesel k medsebojnemu spoznavanju it» 4ljut)ean. K nadškolovsklm proslavam v Zagrebu Zasrreb. 28. jan. kk. Ob 8 zvečer so se zbrale t nadškofijski palači številne povabljene osebnosti, med drugimi tudi ministra Srskič in dr. Drin-ković, bivša ministra dr. A. Korcšec in Mažuranič, maršal dvora Dimitrijević, ban Perović, bivši ban dr Šilovič in mnogi drugi. Ko je vstopil v dvorano nadškof dr. Bauer. so ga vsi pozdravili z »Živijok klici. Zupan dr. Srkulj je pristopil k njemu in imel nanj nagovor, v katerem je navajal vse zasluge nadškofa za meslo Zagreb, radi česar ga je občina imenovala za svojega častnega meščana ter mu je iupan ob tej priliki izročil umetniško izdelano diplomo. Nadškof dr. Bauer se mu je nato toplo zahvalil in omenil, kako se rad spominja mnogih momentov iz zadnjih let. Ker je mesto Zagreb vedno podpiralo prizadevanja Cerkve, je tudi on pri ev. očetu deloval na to, da se izkaže mestu Zagrebu nekako priznanje, nakar je sv. Stolica imenovala župana dr. Srkulja in podžupana Arturia Mahnika sa komanderja reda sv. Gregorja. Nato so gostje ostali v dvorcu v dobrem razpoloženju, ki traja Se v poznih večernih urah. Zapleten položaivŠpaniji Madrid, 28. jan. kk. Voditelji tako imenovanih konstilucionalistov M. Alvarez, B. Mazo, Bergamin in Vilanueva so sklenili, priporočati svojim pristašem, da se ne udeležijo volitev 1. marca. Cenzura je prepovedala objavo tega sklepa v listih. V tem sklepu zahtevajo imenovani ludi, da se skliče ustavodajni parlament. S takim sklepom teh najvplivnejših, pa iikakor radikalnih mož, so volitve postalp najbrže nemogoče. Republikanci nikakor ne bodo volili, tudi socialisti najbrž ne, pa tudi mnogi drugi ne. Če pa bodo kljub temu volitve, bi tak parlament ne imel nobene avtoritete. Kralj je sedaj ua lovu v Andaluziji in se hoče prve dni februarja vrniti v Madrid. Da bi kralj sklical ustavodajni parlament, je mogoče brez nadaljnjega, ker veljavne ustavne določbe o tem nimajo nobenih določil. Ker pa bi bilo odločati o vprašanju: republika ali monarhija, se iz tega razloga kralj ne bi mogel zavzemati za to. Kralj bi moral ostati popolnoma nevtralen in ne bi smel intervenirati, kar bi mu bilo zelo težko. Položaj je zelo zapleten. Izhoda iz tega položaja zaenkrat ni videti. Madrid, 28. jan. AA. Dijaška stavka se je razširila na pokrajinske univerze. Univerzi v Sa-ragossi n v Valladilidu sta zaprti. V Granadi in v Sevilli je prišlo do krvavih nemirov, v katerih je morala nastopiti civilna garda, ki je v stalni pripravljenosti. Nemčija zadovoVna z Ženevo Berlin, 28. jan. AA. Nemški zunanji minister dr. Curtius je poročal državnemu predsedniku Hindenburgu o rezultatih zasedanja Sveta Društva narodov. Hindenburg se je Curliusu zahvalil za uspeh, ki ga je dosegel v interesu Nemčije v Ženevi. Nemško časopisje se skoraj izključno bavi z ženevskim zasedanjem in izreka zadovoljstvo, da ee je zunanji minister vrnil s pozitivnim uspehom v domovino V lorek bo razpravljal o zasedanju Sveta Društva narodov zunanjepolitični odbor nemške zbornice. General Berthelot f Pariz, 28. jan. kk. Tu je danes umrl v starosti 70 let general Berthelot. ki je v svetovni vojni poveljeval peti armadi zaveznikov. Kakor znano, so tudi njemu pred tedni amputirali nogo, ravno tako kakor maršalu Joffreu. Začasno se je stanje bolnika zboljšalo, dane« opoldne pa je umrl za za-»trupljenjem. CSR dobi oosoiilo Praga, 28. jan. kk. Kakor poročajo listi, se posvetuje vlada o najetju velikega inozemskega posojila 1 milijarde ali poldruge milijarde Kč, ki naj bi služilo samo za investicijska dela v svrho ublažitve brezposelnosti. Tako posojilo zahtevajo predvsem socialistične stranke. Z drugih strani pa se zopet poroča, da se misli na notranje investicijsko posojilo, za katero se vrše pogajanja s socialnimi in pokojninskimi zavarovalnimi zavodi. Turčiia in Panevrooa Angora, 28. jan. AA. Kakor poročajo, je tur-5ka vlada sprejela povabilo, naj sodeluje v vseev-ropski komisiji. Turški politični krogi menijo, da bo Rusija sledila turškemu vzgledu. Turčijo bo zastopal zunanji minister Tevfik Rtiždi-bej. Belgrad - posredovalec „Vossische Zeî'ung" o posredovalni vlogi Jugoslavije med Nemčijo in Francijo Berlin, 28. jan kk. »Vossische Zeitung« objavlja pod naslovom iBelgrad kol posredovalec«; izvajanja nekega belgrajskega politika, ki ga ne imenuje, pač pa označuje kol dobro informiranega Članek se nanaša na vesli, ki eo se pred par dnevi širile iz Budimpešte o bodoči spremembi ofici-clne jugoslovanske zunanje politike, posebno nasproti Nemčiji. Jedro članka je nastopni stavet-" »Čo bi se Jugoslaviji posrečilo, pripomoči k akciji sporazuma med Francijo in Nemčijo, bi Jugoslavija to z odkritosrčnim zadovoljstvom storila, Če ne bi pri tem prišla na glas trgovskega potnika.«. ' So znaki za to, da hi se taka posredovalna akcija zdela koris na tudi vod:teljcm jugoslovanske zunanje politike, ker nobena osebnost belgrajske vlade ne goji resne želje, da bi trajno enostransko optirall za eno izmed evropskih državnih skupin. Jugoslovanske zveze so samo časovno pogojne in v Jugoslaviji je zelo mnogo ljudi, ki bi 9i lahko prav dobro predstavljali, da bi za Jugoslavijo utegnila biti r kakem drugem časti zelo koristna kaka druga konstclacija v Evropi. Glede vprašanja »An-schlussac se izjavlja ta članek: »V jugoslovanskem tiarodn skoraj ni najti nasprotstva proti Anschlns-sit.« Nasprotno je v interesu Jugoslavije želeti, dn bi se. dosegla skupna meja z Nemčijo, kar bi bilo polem eventuelnemu nasprotniku, ki bi hotel zlorabljati avstrijsko nevtralnost, to preveč riskant-no in severozapadni del jugoslovanske meje bi bil potem znatno krajši, kakor je danes. Snseparabiliter - mdivisibilHer Izjave grofa Bethlena o skupni fronti in skupnih ciljih Dunaj, 28. jan. d. Grof Bethlen je danes sprejel domače in inozemske časnikarje, pred katerimi je držal široko zasnovani politični govor namenjen i osobito za inozemska ušesa. Prijateljstvo med obema državama, je začel grol Belhlen, izvira iz davnih časov. Svoj najplemenitejši izraz je našlo v svetovni vojski, ko sta oba naroda skupno prenašala težave boja za obstanek. »Po vojni so se pojavile težkoče, ki so oba naroda drug od druzega oddaljile. Toda spomirti na dolgo skupaj preživelo prošlost so vse te težave premostili. Toda diktati mirovne konference, za obe državi težki in poniževalni, so ju še bolj zbližali. Zato smo na mednarodnem polju nastopali skupaj proti krivicam, ki so jih nam naložili. Mi smo bili prisiljeni do tega sodelovanja, sicer j bi bili padli med vrste proletarskih narodov. Po-j leg vsega, kar nas veže v prošlosti, pa nam nudi ; bodočnost vzrokov zadosti, da se strnemo. Mi se j moramo boriti skupno, da se storjene krivice popravijo. To so daši skupni cilji. Nova pogodba, katera se je slovesno podpisala, pomeni prijateljski pakt med obema narodoma, katerega naj ničesar več ne razveljavi. Vršilo se bo kullurno izmenjavanje vsega, kar genij obeh narodov ustvarja in kar bo še ustvaril. Jaz sem prepričan, da bodo v najbližji bodočnosti zastopniki obeh držav imeli priliko, da tudi na zunaj pokažejo skupno, strnjeno fronto. Mednarodna politika bo Avstrijo in Madjarsko našla vedno v istem taboru.« Orof Bethlen je namigaval na gospodarska pogajanja, ki se bodo kmalu odprla in ki naj bi rešila obstoječo gospodarsko krizo. Vzhodne države bodo morale torej računati s tem, da bodo stale pred regionalno zvezo, nekoliko politično pobarvano, ki bo njihove predloge solidarno spre-mala ali solidarno odbijala. Tukaj vlada vtis, da se je sinajska ideja prepočasi razvijala in da je njen razvoj še bolj otežkočila ravno ustanovljena gospodarska skupnost med Avstrijo in Madjarsko. Praški tisk o dunajskem sestanku Praga, 28. jan. kk. »Lidove Noviny< smatrajo obisk grofa Bethlena na Dunaju za demonstracijo proti mali antanti, posebno proti Češkoslovaški. To je razvidno že iz tega, da zastopniki tiska male antante niso bili povabljeni k sprejemu časnikarjev. Včerajšnji nastop grofa Bethlena pri sprejemu časnikarjev v madjarskem poslaništvu je jasno pokazal to, mali antanti sovražno tendenco. Pri tem je grof Bethlen takorekoč napovedoval ustanovitev Avstro-Ogrske, in sicer z vednostjo in pristankom dr. Enderja in dr. Schobra. Dejstvo pa ostane, da bi bila gospodarska skupnost med Madjarsko in Avstrijo mogoča samo pod vodstvom Češkoslovaške. Tudi politična zveza Madjarske in Avstrije mora ostati platonična in brez učinka, dokler ne bodo države male antante primerno uredile svoje odnošaje do take državne zveze. Razkol v Heimwehru Dunaj. 28. jan. kk. Danee je prišlo do razkola v Heinivvehrti, ki so ga tako dolgo zavla-! čevali. Voditelji vorarlberškega, tirolskega in ' gradiščanskega Heimwehra ter zastopniki železniške obrambe so s protesti zapustili zborovanje, ki ga je vodil Starheniberg, iu sklenili, da ; mu IkkIo pisali pismo, v katerem ga bodo opomnili. da se nočejo več udeležiti posvetovanj vodstva zveze, tlokler se ne prizna njihovo pravno stališče. Starhemuerg je izdelal poslovni red, s katerim se vodstvu zveze podeljuje diktatorska moč in pravica, odslavljati deželne voditelje. Obenem je Sturliemberg odredil, da se odpusti znani major Fey, voditelj dunajske heitnweh-rovske zveze in da se razpusti državna komanda železniške obrambe. Opozicionalni voditelji Heimwehra, ki stojijo večinoma blizu krščanskih socialcev, so izjavili, da je tak poslovni red indiseutabel ter so sklenili, da bodo ustanovili lastno zvezo, dokler ne odstopi sedanje zvezno vodstvo. Kal bo v Romuniji? London, 28. jan. AA. Davi je prispelo semkaj h Grnvesenda truplo znamenite ru«ke plesalke Ane Pavlove. Položeno je hiln na nare v ruski cerkvi, kier nutnne do jutri. Dunaj, 28. jan. d. »Germania« poroča po svojem dunajskem dopisniku, ki ee je ravnokar vrnil j iz Romunije, da se Sirijo vesli o radikalnih spremembah, katere ima v vidiku kralj Karel Ц, Slišalo se je celo, da namerava kralj uvesti diktaturo, vendar bo pa bolj odgovarjalo resnici, da se do sedaj še redno pogaja z voditelji političnih strank, amptjk da je odločen državni zbor razpustiti, postaviti močno vlado In razpisati nove volitve, če bi p'ogajanja potekla brez uspeba. Vsi krogi so edini v tem, da bo kralj izbral Tiluleeca za predsednika volivne vlade in da bo bivši notra-I nji minister Argetoianu postavljen za izvršitelja novih volitev. Romunska kriza jc predvsem gospodarska in le zelo tehtno zunanje posojilo bi bilo v elanu odvrniti katastrofo. Toda v tem oziru bo morala vla da premagali odpor liberalne stranke, ki kontrolira večino velikih bank in denarnih zavodov in ki na noben način noče dovoliti, da bi so razžopl-lil inozemski kapital v Romuniji. Liberalci imajo zelo dobre zveze z inozemskimi finančniki, z^ito jim tudi prav nič ni bilo težko preprečiti vse dosedanje poizkuse vlade, najeli v inorz-mstvu posojilo. Izbruhnila so nesoglasja celo v notranjosti kn-( bineta, tako da vsi z veliko nestrpnoetjo pričakujejo povratek predsednika vlade Mironceca. V Romuniji, kakor tudi v drugih državah, ki morajo preboleli gospodarsko krizo, sc opaža, da se radikalizem polaščuje desnice iu levice. Vlada se hoče temu z vso silo upreti, vendar pa hoče tudi preprečiti, da bi postala potrebna diktatura, ker bi v sedanjem gospodarskem in zunanjepolitičnem položaju vsako nasilje lahko povzročilo usodepolne zmešnjave v državi. Politični krogi so prepričani, da so sedanja prizadevanja zadnji poizkus, rešiti položaj parlamentarnim polom. Vznemirjenje pri sovjetih Moskva, 28. jnn. kk. V Moskvi povzročajo veliko liojazen inozemske odredbe za otežko-čenje sovjetskega izvoza, tako posebno vznemir-ju Moskvo obisk predsedniku gospodarskega odlioru Društva narodov Serruysa v Bukarešti), ki je predlagal sistem izenačenja, po katerem naj bi nobena država tie kupila več sovjetskega blagu, kakor Sovjetska unija kupi od dotične države. Dalje vznemirja Moskvo tudi nova napovedana agrarna konferenca v Bukareštu in pu unketa mednarodne trgovske zbornice, ki je razposlala okrožnico z vprašanjem: koliko se udeležuje vaša država evropske obrambe proti sovjetskemu dtiuipingu. Gualino - središče zanimanja Gualino, eden naweèjih Mussoliniievih prijateljev, interniran — G ua ino opeharil ne samo ItaVane, ampak ludi Francoze — V umazanije Oustric Gualino zap etem sami levičarski politiki — Tajna dokumenta 33 odkrita — Zakaj je Gual no bil od fašističnega režima -ntemiran? Pariz, 28. jan. Vest o internaciji ustanovitelja slovite družbe »Snia Viscosa«, bivšega Mussoliniicvcga prijatelja Gualina, za 5 let na liparskih otokih, je tu zbudila tem večjo senzacijo, ker se ravno sedaj parlamentarna komisija, ki preiskuje Oustricovo afero, bavi s »Snio Viscoso«. koje papirje se je Gualiuu s pomočjo Oustrica, oziroma njegovih visokih protektorjev in prijateljev v vladi in parlamentu, posrečilo uvesti na pariški borzi. »Snia Viscosa* ni bila samo največje podjetje za izdelavo umetne svile v Italiji, ampak na evetu sploh. Od začetka, dokler Gualino še ni začel s svojimi blaznimi špekulacijami, je sijajno uspevala in je imela v času viška 1 milijardo Klavnice! Leta 1925 se je začel preokret radi konkurence podobnih podjetij, ki so se osnovala v drugih državah, Leta 1928 je podjetje zašlo v nepopravljivo krizo, Gualino ga je pa začel na naj-dvomljivejše načine >sanirati«, tako da so tudi druge države, kjer so po Gualinovih zvijačah kotirali njene papirje, utrpel« miliiardne škode! Največ pa je Gualino izvlekel na ta način s pomočjo Oustrica denarja iz francoskih žepov. Seveda je ogorčenje v Franciji ogromno in ве obrača v prvi vrsti zoper tiste, ki so zavzemali ali še zavzemajo važne politične položaje v Franciji, pa so pomagali lastne državljane ociganiti. V tem oziru je bila nad vse interesantua in burna seja parlamentarne preiskovalne komisije, ki se je vršila 26. in 27. t. m. Kakor znano, predseduje komisiji desničarski poslanec Marin, preiskovalni sodnik pa je Mandel, istotako član desnice. Ker so dosedaa v Oustricovi, oziroma Gualinovi aferi kompromitirani sami levičarski politiki, je seveda levica zelo nejevoljna in kolikor ne more škandala zakriti, sKuša z drugimi nameni preprečiti, da bi vsaj vsa resnic« ne orišla na dan. Ker pa tudi to ne gre, skušajo zdaj levičarji in socialisti, Ki so tudi v tej aferi KomDro-mitirani, zaplesti v afero, če bi se dalo, îudi kakšnega desničarja. Najresneiši poizkus v tem oziru je storil socialistični poslanec H e n a u d e 1, ki je hotel dokazati, da je bivši kabinetni šef odstopivšega pre-mijera Tardieu-a, g. Moyset, imel v Oustricovi banki odprt račun. Razprava pa je dokazala, da je Oustric Moysetu sicer denar ponudil, oziroma mu kar sam račun odprl, da se ga pa Mo.vset baje ni hotel nikoli poslužiti. Tako je namreč'pred komisijo izpovedal direktor Oustricove banke Berger, ki je pa tudi odkril, da sta dva Tardieujeva višja uradnika Millet in Guyard, dobivala od Oustrica 5000 frankov mesečne »plače», za svoje usluge, katere da sta izkazovala Oustricu le na svojo roko. Reuaudel seveda se s tem rezultatom ui zadovoljil in je Bergerja vprašal, ali mu je znano, da gospod Tardieu zahaja v znani salon vdove po bivšem državnem podtajniku Abelu F e r r y - j u , kjer da se je vedno shajal z Oustrieoni. Toda ta okolnost ni Reuaudelu veliko pomagala, ker je poslanec Mandel izjavil, da tudi — Reuaudel sam često tja zahaja, z njim pa tudi veliki socialist, g. poslanec Blum. Da li se je pa tam g. minister Tardieu razgovarjal z Oustricom o poslih ali pa o izvrstnih ostrigah gospe Ferry, to se zaenkrat no i da ugotoviti Tukaj torej ni bilo nobene senzacije, pač pa je komisija prinesla drugo senzacijo, in sicer se je zopet hudo kompromitirala levica. Predsednik Marin je namreč prebral tajnostni dokument št 33, o katerem se že dolgo veliko šepeta in ugiba, kojega avtentično vsebino pa je Pariz zaznal šele sedaj. Dokument št. 33 pa ne kompromituje Tardieu-a, kakor so dozdaj mnogi domnevali, ampak najintimnejšega prijatelja in sotrudnika g. Brianda, g. Peycelona, ki je bil Briandov kabinetni šef, zdaj pa je direktor uradnega lista francoske vlade, »Le Journal officiel«. Dokument št 33 vsebuje namieč pismo od 30. maja 1926. ki ga je Oustric pisal Gualinu in v katerem mu sporoča, da je ministrstvo za zunanje zadeve izdalo povoljno mnenje za kotiranje papirjev »Snije Viscose« na pariški borzi, za kar gre zasluga g. Pey-celonu, da pa dela sitnosti generalni ravnatelj javnih dolgov, katerega pa že bodo s pomočjo g. Peycelona ugnali. Peycelon je seveda dobival od Oustrica bogate nagrade V dokumentu št. 33 pa se nahaja tudi korespondenca Oustrica z ministrstvom financ, ki je dovolilo kotiranje papirjev »Snije Viscose«. Iz teh pisem izhaja, da g. C a i 11 e a u x , ki je takrat bil finančni minister iu njegov takratni šef kabineta C o g g i a , ko sta bila zaslišana pred komisijo in tajila, da bi bila imela kakršnokoli zvezo z Oustricom, nista govorila resnice. Coggia bo zaradi tega obtožen krivega pričevanju. Znano pa je, da je g. Caillaux steber levičarstva. Juridično je stvar v toliko interesantua, ker smatra francoska parlamentarna komisija zu potrebno, da zasliši Gualina, ki se pa odpravlja v vurnetn spremstvu karabinerjev na Lipari. Komisija bi najrajši videla, če bi so Gualino zaslišal osebno v Parizu, kar pa bo skoraj da nemogoče, ker bi moral priti v spremstvu italijanske straže. Zato se domneva, da ga bo treba zaslišali v Italiji sami po posebni komisiji, ne ve se pa, ali naj bi bila francoska ali italijanska ali mešana. Stvar predstavlja namreč unikum. Rešila se bo diplomatičnim potoni. Gualinova internacija pa je že sama na sebi velika senzacija, ker je bil Gualino eden največjih Mussoliniievih prijateljev, ki je s svojo finančno genijalnostjo nabral denar, s katerim je Mussolini napravil svoj sloviti »pohod na Rim«, s katerim je prišel fašizem na oblast. Gualino pa je tudi pozneje financiral fašizem s stotinami milijonov. Radi tega je Gualino tudi lahko brez skrbi špekuliral, kolikor se mu je zlju-bilo, ker se ga je režim bal. Baje je Gualino tudi hranil neko za Mussolinija zelo kompromitujoče pismo, ki ga je bil sicer Mussoliniju vrnil, si je pa pridržal overovljeno kopijo. Gualino je do zadnjega mislil, da se sme norčevati tako iz italijanskih kakor francoskih oblasti. Kakor se vidi, pa se je uračunal in ga je Mussolini čisto iznenada zagrabil za vrat v Turinu, kjer se je Gualino te dni mirno sprehajal, in ga dal spraviti za 5 let na varno na liparske otoke. So pa mnogi v Parizu, ki so navadno dobro poučeni in pravijo, da je italijanska vlada Gualina zato konfinirala, da ga ne bi bilo treba dati zaslišati, ker bi Gualino lahko fašistični režim strahovito kompromitiral. Največja senzacija obstoji torej v tem — ta-I ko se po Parizu splošno govori — da bi se uteg-I nilo med drugim odkriti, da je fašizem v Italiji I prišel do oblasti ne s pomočjo pušk in bomb etc., ampak bolj s pomočjo — Gualinovih milijonov. Za Cas Vas varujejo anacotru Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka 8 Din. velikega 15 Din Varujte se ponaredb! Dogodki ob kronherškem misijo/m - pojasnjeni Gorica, 26. jan. Dogodki v Kronbergu med misijonom so zdaj pojasnjeni. Pred ljudsko šolo se je igral neki deček s fračo. Nesreča je hotela, da sta dva kamenčka zletela v okno na šoli in ubila dve šipi. Karabi-nerji in fašisti so takoj mislili, da gre za atentat. Vodstvo policijske akcije je prevzel sam tajnik Avenanti. Karabinerji so zaprli 40 fantov, ko so odhajali od misijona. Med aretiranci se je nahajal tudi grof Coron ini, akademik. Fante so orožniki vlekli tudi iz cerkve. Misijon je bil s tem razgnan. Po dveh dneh so fante izpustili. Aretiranci iz Tolmina. 28 po številu, so bili izpuščeni. Razen gospe Sorlijeve, trgovke, so bili vsi drugi moški. Policija je samo enega obdržala v zaporu. Neki slovenski dijak na gimnaziji v Gorici, bi je bil po pomoti dva dni v zaporu, ker je policija menila, da je v zvezi z onimi 17 dijaki, ki so obdolženi zarote proti državi, se je vrnil v šolo. Toda ravnatelj ga je takoj izključil. Zbor trboveljskih rudarjev Smrt pobira stare koren'ake Krško ob Savi, 26. jan. Včeraj je umrl daleč naokrog znani mizar fn izdelovatel j mrliških krst g. Maks Kos, v visoki starosti 83 let. Bil je obrtnik starega kova, ki ni delal le radi zaslužka, ampak mu je bilo delo stanovska dolžnost in dobri izdelek sta-»ovski ponos. V posebno čast si je štel. da je delal v splošno zadovoljnost petini okrajnimi glavarjem' pri mnogih javnih zgradbah. Tudi Pn bivši mestni gardi je zavzemal častno mesto, rav tako je bil iz srca vdan Cerkvi; z mlade-nsko živahnostjo je še v preteklem poletju po-b'ra! prispevke za nove zvonove in aranžiral niiih sprejem. Počivaj v miru mož-pravičnik in Bog Ti bodi plačnik za Tvoja dobra dela! Zadnja pot g. Kosa potem, ko io je tolikim oskrbel kot vodja pogrebnih konditktov, bo v torek popoldne ob pol 4. Mokronog, 27. jan. Umrl je v torek, 27. t. m. v Mokronogu Jožef Gorjiip v 92. letu. Vedno čil in zdrav je 8ele lani dal slovo ljubljeni puški, s katero je pogodil marsikaterega za jca ali raco. Bil je veliko let župan, predsednik kraj. šolskega sveta, načelnik cestnega odbora. N. v m. p.! Smola kolesarskih izletnikov M. Sobota, 27. jan. Trije tukajšnji fantje so doživeli v Mariboru precej neprijetno zgodbo. Dogovorili so sc, da bodo šli obiskat neke znanke, ki služijo v Mariboru. Vsedli so se na kolesa in so |o mahnili skozi Slovenske gorice. V začetku je bilo vse dobro, ker so bila tla nekoliko zamrznjena. Kmalu jm je zapihal jug, prikazalo se je solnce in fantje so imeli pred seboj samo blato. Do Maribora so vozili celih 8 ur. Seveda so bili popolnoma blatni in utrujeni. Na glavnem mostu so jih pričakovale pri- J'ateljice, katere so prej obvestili o svojem pri-lodu. Nato so se vsi skupaj podali v mesto. Hodili so po ulicah in postajali pred izložbami. Zvečer pa so se dekleta poslovila od njih. Ker fantje niso imeli denarja, so si poiskali brezplačno prenočišče. Šli so na kolodvor v čakalnico. Sreče pa niso imeli. Kmalu je prišel za njimi redar, ki jih je že pri ogleda vanju izložb opazoval. Pozval jih je, naj se legitimirajo. Legitimacij seveda niso imeli. Nu vso moč' so dopovedovali, kdo in odkod so, a brez uspeha. Iti so morali v policijski zapor. Izpustili so jih šele naslednjega dne zvečer. Pa samo jug je tega kriv, ker je naredil blato po cestah. Smola sniolenal Trbovlje, 28. jan. V ponedeljek je bilo veliko rudarsko zborovanje v Delavskem domu, ki ga je posetilo 1200 rudarjev. Dva referenta sta podala izčrpna poročila o samostojnosti rudarskega zavarovanja in o sedanji rudarski krizi. O delovanju za samostojnost rudarskega zavarovanja je kot zastopnik delavstva za bra-tovske skladnice jjoročal g. Šobar. Njegovo poročilo so navzoči vzeli z odobravanjem na znanje. O sedanji rudarski krizi in nje vzrokih je prav Izčrpno jioročal g. Arh, ki je utemeljeval potrebo, da država omeji uvoz tujega premogu v našo državo. Preteklo leto se je uvozilo 600 tisoč ton premoga k nam, dočim se je naš premog kvaril po raznih skladiščih. S tem se je brezposelnost med rudarskimi delavci še povečala. Radi tega propada tudi naša domača industrija. Pri sklepanju novih državnih nabav naj se uredi tako, da bodio imeli državljani zaslužek doma, da se jim ne bo treba izseljevati, ker tudi ni jKitrebuo, če država zaščiti domačo industrijo. Govorniku so vsi navzoči pritrjevali in sklenili, da se pošlje deiputacija k g. banu, ki naj intervenira pri vladi za omiljenje rudarske krize. Samostojnost zavarovanja rudarjev Resolucije belgrajske konference bratovskih skladnic Na konferenci bratovskih skladnic v Belgradu, dne 15. in 16. januarja, ki je bila v ministrstvu za gozdove in rudnike, so sprejeli sledečo resolucijo: Rudarske bratovske skladnice morajo ostati samostojne iu ločene od splošnega zavarovanja delavcev pod nadzorstvom ministrstva gozdov in rudnikov iz sledečih razlogov: 1. Skupne nevarnosti pri delu v rudnikih vsled neizbežnih nesreč kakor tudi trpi jem !e pri daljših obolenjih vsled težkega dela v rudnikih so že pred več stoletji prisilile rudarje, da se združijo in ustanovijo fonde, takozvane bratovske skladnice za vzajemno pomoč v slučaju bolezni, nesreče pri delu, onemoglosti, starosti in smrti. Tako so rudairji j>rvi in mnogo prej od delavcev drugih gospodarskih jxiiiog imeli svoje zavarovanje. Z razvojem rudarstva se je zavarovanje rudarjev postopno spopolnjevaJo in pri-lagojalo njihovim osebnim [>otreba,in. Velika važnost bratovskih skladnic in njih dobrodelno delovanje je bilo že zdavnaj nedvomno, zato so napredne države pri sprejemanju svojilh rudarskih zakonov tudi zanje odredile obvezno zavarovanje rudarjev v bratovskih skladnicah kot avtonomnih ustanovah zavarovanja za posamezna podjetja ali za več njih skupaj. Tako tudi naši rudarski zakoni določajo zavarovanje rudarjev v avtonomnih bratovskih skladnicah ter se sedaj to vrši na podlagi teh zakonov |к> glavni braitovski sklad-nici v Belgradu, Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Splitu in jk> pravilih bratovskih skladnic od 1. decembra 1924. Radi tega je potrebno, da se tu za rudarje preizkušena in dobrodelna ustanova obdrži tudi nadalje v svoji sedanji obliki. 2. Radi dobrih uspehov in uspešnosti zavarovanja rudarjev v bratovskih skladnicah so pustile tudi druge napredne države bratovske j skladnice za samostojne ustanove za zavarovanje rudarskih delavcev, ločeno od zavarovanja ostalih delavcev, kakor 11. pr. Anglija. Belgija, Francija, Nemčija, Češkoslovaška. Avstrija, Madžarska, Italijo itd. 3. Nameravana spojitev bratovskih skladnic s splošnim socialnim zavarovanjem pod nadzorstvom ministrstva socialne jiolitikc in narodnega zdravja nasprotuje našemu sedanjemu za-konodnjstvu. in sicer: zakonu o ureditvi vrhovne državne uprave od 29. marca 1929, čl. 3, tenka 12 in zakonu o banski upravi od 7. novembra 1929. § 42. II., točka 17, po katerih vrši nadzorovanje nad bratovskimi skladnicami ministrstvo gozdov in rudnikov. 4. Poslovanje bratovskih skladnic jc enostavno in vzorno organizirano, uprava je v nc-jiosrednem stiku z zavarovanci, tako da zavarovanci lahko h'tro in neposredno dobe pomoč, katero predpisujejo pravila, kar je zlasti važ-110 za slučaje liolezni in ponesrečene rudarje m za člane njihovih rodbin. 5. V mestnih in glavnih upravah braitovskih i skladnic so pri vsakem podjetju zastojKini tudi delavci in delodajalci, kateri skupno v tesnem sodelovanju na licu mesta luhko presodijo po- leg rednih podpor tudi izredne јки1јм>гс potreb-nim zavurovancem, ker poznajo krajevne razmere rudnika in osebni položaj zavarovancev. 6. Bratovske skladnice nudijo svojim članom večjo pomoč od splošnega socialnega zava-tovanja, katera je brezpogojno potrebna rudarjem, ker delajo pod težjimi in zdravju bolj škodljivimi |>ogoji kakor delavci vseh drugih gos|H>da rskih pauog. 7. Bratovske skladnice imajo zadostno število članov in lahko s svojimi dohodki popo!-noma zagotovilo člansko pomoč, katere predpisujejo pravila in katero so v dosedanjem dolgotrajnem delovanju tudi nudile. Poleg tega, du nudijo bratovske skladnice svojim članom večjo pomoč ko splošno zavarovanje, dokazujejo svojo moč in opravičenost svojega obstanka še s tem, da se jim je posrečilo poleg izvrševan ja svojih obvez v polni meri ustvariti še znatne fonde. Imovina vseh bratovskih skladnic je znašala koncem 1. 1929 114,062.764 Din. Ta vsota je med tem v I. 1930 na>raslla še za približno 10 odstotkov. 8. Uprava bratovskih skladnic je mnogo cenejša kakor 011« splošnega zavarovanja, kar omogoča, da te kljub manjšim prispevkom članov lahko porabijo več sredstev za dobrobit zavarovancev. Upravni stroški v 1. 1929 so pri vseh braitovskih skladnicah za vse tri panoge zavarovanja znašali 5.7% vseh izdatkov odnosno 4.7% vseh dohodkov. Pri splošnem zavarovanju kljub te-imi, da ima to samo dve panogi zavarovanja (bolezensko in invalidsko), so pa znašali upravni stroški 17% vseh izdatkov uli 16% vseli dohodkov. Razmerje stroškov je torej mnogo ugodnejše zu bratovske skladnice. 9. Delavstvo oziroma zavarovanci smatrajo bratovsiko skladnico za svojo najvažnejšo socialno ustanovo, katera se zanje v spVšnem briga in katera je v svoji dosedanji obliki in poslovanju nudila delavstvu velik« koristi, katerih rudarsko delavstvo nikakor 11c more pričakovati od splošnega zavarovanja. 10. V bratovskih skladnicah neprestano ozko sodelujejo delavci in podjetniki ter imajo eni kot drugi stalen vpogled iu pregled o njenem poslovanju. Rudarska podjetja, videč potrebo svojih delavcev in jim po možnosti želeč pomoči, podpirajo često bratovske skladnice in jim dajejo v različnem pogledu celo več. kakor so po obstoječih predpisih obvezna. Ne smemo pričakovati, da bi rudarska podjetja storila to tudi tedaj, če bi sc dobrovoljne podpore podietij tudi trošile za zavarovanje drugih gospodarskih panog. It. Ker zdravje in varnost rudarjev zavisi v veliki meri od dela v jami in topilnici, zahteva tudi njegovo zavarovanje strokovno nadzorstvo. To strokovno nadzorstvo lahko vršijo samo strokovni orgutii rudarskih oblasti, ki pozna jo osebne ra.zmere vsakega jiosaineiziiega rudarja. To [►osebno velja za varnost v rudarskih delavnicah in v zvezi s tem tudi za oceno ponesrečenih rudarjev pri delu. Rndi tega je neobhodno potrebno, da zavarovanje rudarskih delavcev v njihovih bratovskih skladnicah tudi na- Katoličani v Belgradu Belgrad, 2S. jan. Bel g rajske župnije so objavile statistike o porokah, krstih in umiranju belgrajskih katolikov na jwdlagi župnih matic za I. 1930. Že prvi jiogled nam pove, da je število porok in krstov naraslo, dočim so smrtni slučaji padli. Krstov je bilo vsega skupaj 708, dočim jih je bilo 1929. letu 631. Torej so krsti narasli za 77 slučajev. Porok je bilo 449, I. 1929 pu 365. Torej je bilo 90 porok v 1. 1930 več. Smrtnih slučajev je bilo 340, I. 1929 pa 381. Smrtnih slučajev je bilo tedaj 4t manj. Ta razlika je še večja, če pomislimo, da je bilo 1. 1929 samo 6 krstov več, porok pa 5. in smrtnih slučajev 6 manj kot I. 1928. Gotovo je. da je nova župnija sv. Cirila in ! Metoda na Cukarici že v prvem letu svojega ! obstoja mnogo doprinesla k narasti! krstov im j>orok. V oddaljenejših krajilh Belgruda, ki pri-, padajo tej župniji (n. pr. Obrenovac, Zabrežje, ! Rakovica, Ralja, Ripunj itd.), je precejšnje šte-1 vilo katoličanov, ki so ravno pri tem župniku ! uredili svoje zakonske odnošuje in dali krstiti i svoje otroke. Velik pidec smrtnih slučajev pomeni, da so sc zdravstvene razmere v Belgradu zelo izboljšale. Umrljivost otrok je vedno manjša. Ni bilo niti nesreč niti samoumorov, kakor so jih ' žal beležila precej prejšnja letu. Četudi je bilo I. 1930 v znamenju goepo-, darske krize, se število katolikov v Belgradu 1 ni zmanjšalo, temveč še jiovečalo. Ravno na-: robe, liajbrže so katoličani ravno radi krize, ki ! vlada jx> vsej državi, |)ri.šli v Belgrad iskat kruhu. Sicer se jih je mnogo vrnilo praznili rok, toda nekaj jih je pa le ostalo in so našli primeren zaslužek. Precejšnja kolonija katoliških delavcev, ki so zaposleni |>ri delih za pančev-ski most, je na Karnburini. Belgrajski katoličani gledajo z zaupanjem v bodočnost in pričakujejo od novega leta 1931 šc lepših uspehov. Ni ravno velika katoliška kolonija v Belgradu, toda trdna je in se <1 obrv drži, V tujino za kruhom M. Sobota, 28. jan. Dasi se delo zunaj v naravi še ne bo tako kmalu začelo, so nas že zapustili prvi delavci. Odpeljalo se jih je 100. Med temi jih je šlo 80 v Francijo, 20 pa v slovenska mesta na gradbeno delo. S tem se je začelo žalostno delavsko »romanje«, ki se bo nadaljevalo notri do jeseni.. Kar se tiče zaposlitve našega delavstva v tujini, nam je dul vod ju Borze dela sledeče podatke: V Nemčijo bo šlo krog 700 moških delavcev in do 2000 delavk. Iz. Francije smo dobili naročilo že za 600 delavcev, vseh sktrpu j pa jih bo šlo okrog 2000. Razen tujine je našemu delavstvu odprta Slavonija. Koliko ljudi bodo rabili tam, se za enkrat še ne ve. Odpotovalo je tja do 20 jKilirjev, da prevzamejo u klopi, katere pa so že v delu in bodo do |>oinladi v cerkvi. Izdelal jih bo domač obrtnik. Cerkev ima prav lično in moderno pročelje, le zvonik katerega je vojna oropala bakrene strehe, kazi celotno sliko. Kadar bo kuj več denarja nabranega, bo treba tudi na zvonik misliti. Zanimivo je, koliko se je porabilo pri gradnji raznega materi jata. koliko ur delalo itd. in siccr: Polir 2306 ur, zidarji 15.572 ur, praktikanti 1325 ur, težaki pa 24.316 ur. Kamnoseki so imeli z obdelovanjem kamna z Mirce 3787 ur dela, železokrovci pa samo 498. Raznega materijala se je porabilo: gramoza 424 kiib. metrov, kamna 58 kuib. metrov, peska 204 kub. metrov. Cementa je bilo treba celili I7S0 vreč, iieuigušenega apna pa 33.000 kg. Zidne opeke se je vzidalo 94.300 komadov. Železa sc je porabilo: 500 kg. traverz pa 1200 kg. Finega pesku, Ikzv. mivke se je na voz ilo iz Save 12 kub. metrov. Iz tega seznama lahko vsakdo sani presodi, kak.) veliko delo je bilo izvršeno v preteklem letu in kako velika je seda j jeseniška žimna cerkev. 1'rcd glavnini vhodom je nastal zdaj jako lep in obširen prostor tako, da bo. ko bo tam [»stavljen vodomet, ki jc v načrtu, cerkveni trg eden najlepših jeseniških trgov. Pomladi, načrtu o socialnem zavarovanju, izvzemši \ zajemno priznavanje pridobljenih pravic. * * h Ko smo dobili gorenjo resolucijo, smo žc prejeli poročilo, da je vlad« določila, d« ostanejo bratovske skladnice v dosedanjem obsegu samostojne tudi v bodoče. (Uredn.) Poet Slovenske Krajine Nekaj vrstic ob petnajstletnici smrti Miroslavu, ki bi se bil danes uveljavil kot pesnik Slovenske krajine! Jožef B a š u , r. 28. apr. 1804 v Beltincih, je bil ob svoji preruni smrti 25. januarja 1916 znanec in ljubljenec onega prekmurskega ljudstva, ki mu je bila vsa literarna hrana v tistih mračnih dneh v skromnem »Marijinem listu« in v »Novinah« ter v s Kalen dar ju«. Pod |»sev-donimom Miroslav je priobčeval zlasti prva vojna leta svoje pesmi in prozo, Pesniti je začel menda kot petnajstletni gimnazijec v Koszegu in sicer enako spretno v slovenščini kakor v madžarščini. Toda madžarščino je kmalu opustil in si o!) slovenskih pesnikih, zlasti Gregorčiču, brusil svoj lastni izraz. Obeležje vojne dobe označuje njegove refleksivne pesmi, v katerih je spremljal usodo slovenskega vojaka iin doma. Prav Gregorčičevo tnelodi joz.nost je dosegel v oni »V spomin« (Slovenci, prineste mi rože — prijazno, liiblćno cvetoče, — ar venec ščem splesti — pti ta ga odnesti — na grobe, gomile — neznanim krajov — gde žrtve počivlo — krvavih bojov!) Najpopularnejša je poslal« »Pesem od Kar-patovc (Tam dnleč. tam daleč — v karpatskih gora j — je s krvjov poljani — že vsaki sto-péj. - itd.) Goreča slovenska zavest mu ni nezaveden pesniški izraz., marveč živo doživljanje. Skoro v sleherni ppsmi poudarja slovenstvo rodne krajine (»gde krasna mi Miira teče«), imenuje se slovenskega pesniku, brate Slovence pozdravlja. Njegova zavest in ljubezen segata čez Muro in sedemnajstletnik je v tujini pesnil »Pozdrav«: »Zdravo tebi, Štajerski brat — zdravo tiidi vam Hrvati — zdravo naj bo vsem Sloveneom, zdravo ino slava!« In drugje: »Llibi moj slovenski svet, — živi, živi dugo let!« Prevajal je iz madžarskih pesnikov lleine-jevo »Božo pot v Kevlaur« itd. Bil je mod tistimi, ki so se zbirali ob našem vztrajnem folklo-ristn Štefanu Kuharju — imenuje ga v pesmi »Slovencov najboljšega sina!« — in nabiral narodne pesmi ter jih širil. Njegovo delo je bilo za tisti čas pri nas nadpovprečno in danes bi imeli v njeni Prek-murci svojega pesnika, čc se ne bi bil moral posloviti Uiko zgodaj od nas... Umrl je kot tretjeletni Ixigoslovec v Szombathelvu. pokopan Pri zimskem športu in ostrih dneh NI VE A- CREME in sicer preje nadrgniti, predno greste na ostej zrak. Nivea Creme sc ulež« v kožo ne da bi zapustila kak blesk in |0 naredi odporno vetru id slabemu vremenu. Nivea Creme zebram da koža ne razpoka in da ni hrapava. Nadrgnite si vsak večer predno greste spat obraz in roke temeljito z Nivea Cretno. Z veseljem boste mogli potem ugotoviti, kako mehka in prožna se občuti Vaša koža. ter kako zdravi in mladostni izgledate. Nadomestiti Nivea Creme ne morete, kajti druge kožne kreme ki bi vsebovala Eucerit, sploh ni. Doze po 5. 10 in 22 Din; tube po 9 in 14 Din. Dobavitelj v Jugoslaviji: Jugoslov. P. Bcicrsdorf & CoM d. s. o. j., Maribor, Gregorčičeva ulica 24. Velika socialna naprava v Mostah Zavetišče za onemogle, otroško zavetišče, zdravstveni dom je doma v Beltincih. Večina njegovega de'a še v rokopisu. 'G it Pri tolščici, protinu in sladkosečnoeti izboljša naruvna »Franz-Josef«-grenčica delovanje želodca in črev in vztrajno pospešuje prebavo. Raziskovalci na polju zdravilstva o prebavilih zagotavljajo, da so dosegli s »Franz-JoseÎB-vodo sijajne uspehe. — »Franz-Josef*-grenčica sc dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Cehi med Slovenci Kranj, januarja. Vitalni, t. j. politično gospodarski interesi in paralelno uič manj važni kulturni odnosi Cehoslo-vakov in nas Jugoslovanov težijo za enotno linijo v izvedbi raznoterih vprašanj. Kranj, kateremu daje danes močna češka naselbina direktno svojstveno signaturo, je kol poklican, da stori vse, kar je v danih razmerah mogoče, da se učvrstijo prave, iskrene, na medsebojnem spoznanju temelječe skupne vezi. Intenzivno naraščajoča industrializacija mesta zlasti v tekstilni stroki, ki jo vodi predvsem češki kapital, naj ne bo mišljena kot samo neke vrste denarno in gospodarsko zasuž-njenje in podreditev ljudi kapitalu, marveč naj donaša tako gmotne kot kulturne dobrine prebivalstvu Kranja in obsežne okolice. ïSlovenec.: je obširno poročal o ustanovitvi »Jugoslovanske - češkoslovaške lige« v Kranju, ki se je vršila meseca novembra. Po uvodnih formalnosti je bil prvi koukretni dej lige, da ustanovi v Kranju učue tečaje za češcino. In res se je pretekli četrtek 22. t. in. že vršil pouk češčine, in sicer v dveh kurzih. Prvi kurz, ki bo vsak četrtek od pol 5 do pol 6, je namenjen dijakom, katerih se je že priglasilo 32. Drugi splošni kurz bo vsak četrtek od četrt na 7 do četrt na 8. Poleg drugih obiskovalcev se je priglasila vsa tekstilna šola iu posetniki večernih tečajev. Poučuje gdč. Vedralo-va, po rodu Čehinja, profesorica pedagogike na ženskem učiteljišču v Ljubljani. Učiteljico bo ho-noriral in preskrbel knjige češkoslovaški konzulat v Ljubljani. G. konzul ing. Ševčik in vicekonzul g. Cihelka, ki sta se 16 t. m. mudila v Kranju, bosta februarja zopet obiskala mesto. Liga bo pa priredila, ko se ponudi prilika, kako proslavo. V načrtu lige so tudi nadalje razna kulturna predavanja in filmi o Čehoslovnški. Idealna stremljenja lige pa merijo še bolj dnleč in so značilnega programatičnega značaja. Iz obsega okvira Jugosl.-češkosl. lige naj se razvije jedro in bodoča klica za splošno slovansko ligo (primerjaj živahno delovanje katoliške akademske slovanske omladine v enotni slovanski organizaciji), iz tečaja češčine naj se rezvije neke vrste institut za učenje in poznavanje vseh slovanskih jezikov. Ako ima liga v Kranju res toliko moči in moralne sile, da se ji to vsaj v mali meri posreči, potem naj žanje uspehe in rezultate, h katerim je treba čestitati. Sklepno besedo bi pa posvetili Čehoslova-kom, bivajočim v Kranju. Slovenci smo z navedenimi dejstvi stopili na pot zbližanja zlasti v kulturnem pogledu. Mi se bomo zanimali za Vašo zgodovino, književnost in umetnost. Zato bi želeli, da tudi Čehoslovaki v Kranju pokažejo večji odziv in zanimanje za slovenski jezik, za slovensko kulturo. Da se ne bodo priučili samo tistemu občevalnemu sredstvu našega jezika, ki se govori na cesti, ampak, da bodo prisluhnili vsem lepotam naše besede, naše kulture, naše prav nič zastajajoče stopnje izobrazbe, da bodo nekotfko bolj pokazali svojo nacionalno zavest in da ne bodo s priljubljenim govorjenjem nemščine daiali videz, da so tudi Nemci. — Mi se bomo učili češčine, Vi pn slovenščine, to bodi naša obojna parola. Največja izbira žalnih piašCev in oDleh za dame in gospode pri FR. LUKIĆ, LJUBLJANA Stritarjeva ulica 9 Moste pri Ljubljani, 28. jau. Takoj v zgodnji pomladi se bo začela graditi ob železnici »konca Korošceve ulice stavim, namenjena vsled starosti ali bolezni onemoglim osebam. Ti. ki so na starost zapuščeni in ki nimajo lastnih sredstev za preživljanje, liodo dobili udobno zavetišče, kjer bodo v uiiru preživeli še tiste dneve, ki so jim določeni od Previdnosti. Vrh tega Ivo notri dnevno zavetišče zu otroke in pa prostori za Zdravstveni dom in javno kopališče. Vse je zamišljeno tako-le: Dohod v zgradbo bo od severne strani v smeri iz koro:ecve ulice. V prizemlju bo desno otrebnimi stranskimi prostori. V pritličju Ik> takoj na desno kapela in prostori za Zdravstveni dom. Na levo bodo prostori za dnevno zavetišče — tri velike sobe — in obednioa za otroke. V nadstropju bo za enkrat pripravljen prostor za "2 oseb. Štiri sobe Ixido pripravljene za zakonce. Onadva, ki sta se v zakonu nava- dila drug na drugega, kii imata največ usmiljenja in |x)tr|)ljenju s slabostmi, ki stn voljna podpjrati drug drugega, naj preživita skupaj še zadnje dni življenja. Sobe bodo obrnjene na južno strun. Poleg tega bo v nadstropju šc obednica in stanovanje zu sestre i, dr. Stavba bo zidana tako močno, da bo kasneje mogoče dvigniti Se drugo nadstropje. Arhitekt g. Tomnžič, ki pripravlja načrte, bo naredil s sredstvi, ki so mu nu razpolago zu zgradilo, kar največ in kar najboljše. Za zgradbo brez opreme je določenih približno 1,700.000 Din. V ta namen jc občinska uprava najela v minulem letu 300.000 Din, od katerih je bilo П6.000 Din porabljenih za nakup stavbišča, letos je banska uprava dovolila najeti v Ui namen 500.000 Din, ako bo vsa naprava izvršena, bo občinska uprava najela še ostalo. Kajpada bo ludi Higijenski zavod prispeval k zgradbi. Ko bo zgradba izročena namenom, za katere se bo zgradila, bo s tem mnogo narejenega y korist onih, ki so najbolj potrebni socialne zaščite. Ta velika socialna naprava v Mostah bo v ponos občine in dokument njenega socialnega dela in njenih potreb. Slovenski misijonar med zamorci Pismo misijonarja Kolen ca Klaverievi dražbi Ljubi Bog nuj bo tisočkrat in tisočkrat plačnik za tako lep mi poslani dar! Tisti veliki zaboj, katerega ste poslati, je srečno priromal do nas, vse je bilo v najlepšem redu. Ne morem Vam popisati, kakšno veselje je bilo takrat. Od Vaše vrhovne voditeljice je prišlo pi-«mo iz Rima, notri je bilo vse popisano, kar je bilo v zaboju, kateri je dospel par dni za tem z Dunaja. Skoro prestrašil sem se: »Oh«, sem si mislil, »to je pa gotovo pomota, ker jaz ubogi bral gotovo ne zaslužim tega.« Potem pa gledam zdaj naslov, zdaj pismo ter ga obračam no vse strani — pa bilo je resnično! Kako naj se Vam torej zahvalim? V imenu nas vseh misijonarjev in znmorčkov Vam iskreno kličem: Presveto Srce Jezu sovo nuj Vam vse tisočero povrne ter vsem Vašim so!rudnikom in sotrudnicam nn tem in onem svetu I Vsi se Vas spominjamo v sveti molitvi, kar nam naše slabe moči pripuščajo! Zaboj so sicer na carini od orli. pa ker tukaj za cerkvene reči ni nič carine plačati, je bilo vse brez stroškov. Ne morem Vam popisati veselje našega g. župnika, bil je ponrej z vsemi rečmi že popolnoma na praznem. sOh«, je rekel, »sedaj bom pa zopet šel vesel v šolo, ker bom imel oblek ce, da oblečeni svoje revne ovčice«. — Pn toliko obleke za deklice in fantke! Da, veselje je bilo tooot še večje, ker smo sedaj enkrat tudi za naše fantke nekaj dobili. In pa koliko svetinjic. rožnih vencev, podobic iu drugih nabožnih reči! In sedaj sam ne vem, kdsj bpm zopet smel jiolrkati na Vaša usmiljena srca, ker \i sami veste, da stvari ne trajajo dolgo. Ako bi sc kuk dobrotnik našel, da bi nam pripomogel do mini-strnntovskih obleke. Tako okrog tO—12 let stare dečke imamo in oblek za strežn;ke pa tako malo. Ker veste, tukaj zamorci nimajo skoro nič svoje obleke, pri sv. maši pa morajo vendar le dostojno biti jx»krifi. Tudi rmišnih oblek imamo premalo, n. pr. zelene in vijoličaste nimamo nobene. Kake majhne lepe zas'avice bi tudi rndi imeli za procesijo na praiznik presv. Reš-njega Telesu. Če bi bile 1 ravni cesti nad 1500 m dolgi. Ob obeh straneh so nasajene clj>rese in neke vrste borovci, kar j>rav lepo raste. Kako lepo bi bilo, če bi mogli vmes na koleh zastavice obesiti. Sedaj imamo tri take zastave, eno belo-rmneno in dve rdeče-bele. Te obesimo pri treh oltarjih na visoke kole, d« sc daleč naokrog vidi, pri četrtem altarju p« žal, nimamo nič. Letos smo tudi dve kapelici zidali, pri procesiji sem jih lepo ozaljšal, seveda, ker sem vse iz naše hišne kapelice pobral, drugače so pa čisto prazne. I^etos bomo šc dve drugi zidali, ako nam bo ljubi Jezus kakega dobrotnika dai. Meni je dana skrb za opremo cerkvic in zato mi je tako težko, ker nimam nič notri dati. O, ko bi imel kakega bogategvi strica ali teto v Ameriki. Pa moram vso stvar ljubemu Jezuwu prepustiti in pa blaženi grof. Mariji Tereziji Ledochowski, ker ona se je vse posvetila za afriške misijone. ko je bil« še na tem svetu. Gotovo se bo tudi sedaj v nebesih na vso moč trudila za svoje započeto delo. Sporočam Vam še, da smo imeli v Marija Trost letos sv. m i« i j on zn naše zamorčke. Mi-sijon je bil prav lej>o obiskan, sadovi se dobro poznajo sedaj v cerkvi in šoli. Sklepna pridiga je bila zunaj pred misijonskim križem. Ze letošnji božič upam, da bomo imeli precejšnje število novokrščencev. Ljubemu Jezusu mora-tnomo biti hvaležni, da so naše šole prav lepo obiskane; zopet zidamo tri nove. Še enkrat se Vam najlepše zahvalim za vse poslano in se Vam še v liodoče priporočam, da nam bo delo lažje pri reševanju nesrečnih zamorčkov. Najlepše pozdrave Vam pošiljam. Vaš rojak br. Rafael Kolenc. Tu zopet vidimo zares materinsko skrb Družbe sv. Petra K la ve rja za pomoč ubogim misijonarjem. Potreba misijonarja Kolenca je bila nujna, pa ker Družba ravno ni imela zadosti stvari v Ljubljani, prosečega misijonarja pa tudi ni hotela pustiti čakati, mu je poslalo, kukor razvidno iz zgorajšnjega pisma, en zaboj potrebnih stvari iz dunajske postojanke. Milo-duri, katere pošiljejo dobrotniki Družbi sv. Petra Klaverju, pridejo sigurno ua pravo mesto. ■v Železniška nesreča pri Mostam Mostar, 25. januarja. Nocoj ob 11 se je dogodila nedaleč od Mosta ra železniška nesreča, pri kateri sta bila vlako-vod.ia težko in kurjač lahko ranjena. Do te nesreče je prišlo tako-le: V deževnih dneh, in lo največ jeseni, voda z gričev spodkopuje zemljo in kamenje, ki se tedaj krha in pada nizdol. V okolici Kame in Drež-nice (20-25 km od Mostara) je teren, koder vozi vlak, sploh takšen, da se rad krha. ker je gorat in krušljiv. Zato se vsako leto pripetijo slične nesreče, ki imajo večje ali manjše posledice. Teren je nemogoče zavarovati pred krhanjem, ker bi morali za to izdati precej milijonov. Tudi do te nesreče je prišlo iz istih razlogov. Osebni vlak. ki odpelje iz. Mostara ob 10.30, je naletel pri Drtžnici na kup kamenin in zemlje, katera je padla na tir ravno v trenotku, ko je f>il vlak oddaljen kakih 40 do 50 metrov, tako da ga ni bilo mogoče ustaviti. Lokomotiva je strahovito trčila ob maso, ki je bila na tračnicah, tako da je s še par vagoni skočila s tira in padla v Neretvo, ki teče ob progi in je na tem mestu globoka 10 do 12 metrov. Med potniki, ki so se vozili s tem vlakom, je nastala strahovita panika, ženske so Vreščale, otroci pa so so jim s strašnim krikom obešali okoli vratu in iskali zaščite pri svojih starših. V času, ko je lokomotiva trčila v kamenje in ko je bila katastrofa neizbežna, s»; je posrečilo kurjaču, da se reši, kar pa je bil lo gol slučaj, ker je bil kurjuč Hunjič vsled udarca lokomotive ob maso zemlje in kamenja prav za prav vržen iz notranjosti lokomotivo. Viakovodju Šimun Buhač pa je radi udarca padel skozi odprta vrata na zemljo, kjer mu je vagon pritisnil desno roko. V takem položaju je ostal štiri ure, dokler ga niso našli iu rešili ogromno teže vagona. Prepeljali so ga v bunovinsko bolnišnico v Moslar, kjer se na- haja v ležkem stanju. Kurjača Šunjiča so tudi prepeljali v bolnišnico, toda njegove poškodbe so lažje narave. Potnike, ki so se nahajali v vlaku, so odpeljali z avtomobili, ki so bili naročeni iz Mostara. Danes je šla na lice mesta komisija, dn ugotovi pravi vzrok te nesreče, ki je samo slučajno minila brez človeških žrtev. Razne nesreče Ljubljana, 28. januarja. V bolnišnico so danes privedli 3 jionesre-čencc. 48 letni delavec Anton Kovič iz Za-borsta 71 je dne 26. januarja, to jc v ponedeljek, dola na grajščini Krumperk pri Dobu. Sekal jo droge za hmelj. Pri toiu se je močno vsekal s sekiro jx> levom kolenu. Kljub težki rani pa je šele danes iskul pomoči v bolnišnici. 5 letni posestnikov sin Jože Hribar iz Spodnje Slivnice pri Crosupljetn jc danes dopoldne skakal z raznimi drugimi otroci okoli domače slamoreznice. Med igro je vtaknil levo roko v slamoreznico, ki mu jc zmečkala vso prste nu roki. V Planini sc je danes dopoldne pripetila manjša nesreča. 16 letni čevljarski vajenec Andrej Mlinar iz Lipclj pri Planini je sekal drva za svojega mojstru in se pri toni močno vsekal v levo zapestje. Kakor prvu d-\u ponesrečenca. so tudi njega pripeljali dunes v lx>I- kveni Kotertrrr Četrtek, 29. januarja: Frančišek Šaleški, cer-i učcuik; Valerij, škof. Osebne vesti = Z vseučilišča. G dr. Ivan Tomšič je imenovan za docenta na ljubljanskem vseučilišču za ustavno in mednarodno pravo. — Iz železniške službe. Premeščena sta: Uradnik II. 3. Bajuk Izidor, šef poslaje Šl. Jauž na Dol., v promeluo-komercijahio odeljenje direkcije; uradnik 111. 2. Hren Josip, administr. uradnik. Tezno v Kandijo. Stalnost je priznana zvaničui-kom I. 4.: Bari Rudolf, komore, zvan., Vrhnika; Belič Viktor, poslajni zvau., Ljubljuua gor. kol.; Čoluik Alojz, vozov pregledovulec, kurilnica Maribor; Bertoucelj Jožef, admin. zvau., kurilnica Ljubljana glav. kol.; Carin Franc, kurjač-obrluik, kurilnica Ljubljaua glav. kol.; Čarman Dominik, obrtnik, kurilnica Ljubljana gor. kol.; zvaničuikom II. 3.; Dimec Frančišek, sklad, zvan., Bislrica-Bob. jezero; Bahuii Andrej, desetar, Maribor glav. kol.; kurjačem; Čerin Janez, kurilnica Ljubljana, glav. kol.; Schunka Janez, kurilnica Maribor; Štrltol Jožef, kurilnica Ljubljana gor. kol.; Brodnjak Mihael, kurilnica Maribor; Baraga Janez, kurilnica Ljubljana glav. kol.; Cvahte Kurel, kurilnica Maribor; Schweinier Henrik, kurilnica Ljubljana gor. kol.; Ahačič Valentiu, kurilnica Ljubljana glavni kol.; Steh Franc, kurilnica LJubljana gor. kol.; služitelju 2. skupine: llabič Frančišek, nočni čuvaj, Ljubljana gor. kol. = Izpit so nupravili za čin rezervnega konjeniškega podporočnika med drugimi naslednji pod-naredniki-dijaki: Bogomir Imenšek, Bogomil Beljak, Viktor Mataušek, Vincenc Beranek, Andrej Hubert, Rudolf Lajhl, lvo-Branko Muhar, Edvard Tonšič, Vilim Šrajber, Ljudevit Kiselj, Ljubomtr Haluta in Ivan Žumer. Iz vojaške službe. V zrakoplovstvo so prevedeni topniška poročnika Ciril PeCe in Ljudevit Kos; pehotni poročniki Teofil Sprajc, Vladimir Kren in Ivan Suban; inženjerski podporočnik Božidar Rovšek; peh. podporočnik Boris Kel; inž. podporočnik Romeo Adum; peh. podporočnik Pa-! vel Goldner in nehotni podporočnik Anton Erci-goj, Vladimir llelman in Fran Krajina. — Po službeni potrebi so odrejeni na službo v občni odsek topniške inšpekcije topniški polkovnik Ferdinand Janež; za upravnika topniškega materijah dunavskega skladišča nižji voj. uradnik III. razr. topniško-tehniške stroke Franjo Žmaher; za vršilca dolžnosti blagajnika 39 pešpolka nižji voj. uradnik III. razr. ekonomske stroke Marko Kr-znarič; na službo pri referentu veterinarstva poveljstva moravske divizijske oblasti veterinarski pomočnik II. razr. Jakob Dimec; na službo v tehnični odsek oddelka zrakoplovstva vojske zrako-plovni podporočnik Pavle Dominko; za opazovalca I. zrakopïovnega polka zrakoplovni poročnik Pavel Sič; za šela strojne sekcije 3. odseka 2. oddelka zrakoplovno-tehničnega zavoda inženjer Ivan Ce-luska; za opazovalca 1. zrakopïovnega |x>lka pehotni podporočnik Vladimir lleiman; za poveljnika 10. čete 1. polka trdnjavskega topništva topn. kap. II. razr. Josip Simon in za vodnika veleškega voua vardarskega orožniškega polka orožniiki poročnik Danilo Dozet. j = Imenovan je Josip Cinauer za pogodbenega uradnika v oddelku za civilno zrakoplovstvo poveljstva zrakoplovstva vojske. Upokojen je narednik-godbenik 45. pešpolka Andrej Oman. Novi Grobovi •f Župnik Luka Kirac. Po kratki bolezni — pljučnici — je dne 3. t. m. izdihnil svojo plemenito j dušo župnik Luka Kirac v Bakotolah v Istri. Zvesto je opravljal svojo stanovsko dolžnost, a kot politik se je boril in delal noč in dan za svoje itižne Istrane. Služboval je v raznih krajih Istre in povsod je pustil sled svoje jake volje. Internran je bil za časa vojne v Avstriji, a po vojni spet v Italiji. Naj mu bo lahka tužna istrska zemlja, za katero se ie on vedno boril. ■+■ l/mrl je v torek 27. t. m. v Laškem pri Culju g. Josip Frctzc, 24 letni sin gostilničarja g. Josipa Fretze. Pogreb bo danes popoldne ob pol 5 na domačem farnem pokopališču. N. p. v m.! Mala krorriba -k Svetosavska proslava na univerzi. V odstavku o uagradah na filozofski fakulteti se pravilno glasi geslo naloge: Verum, beati illi sunt, rjuos elegit Magister in caritate sua nou fieta in ne fita, kakor je pokvaril tiskovni pogrešek v včerajšnjem »Slovencu«. -k Zveza služkinj v Belgradu sporoča, da jo Številka čeka za dom slovenskih služkinj v Belgradu 54.279. Vsakdo lahko zahteva na jKišti ček in naj nanj napiše to številko 1er pristavi: :>Savez služkinja, Beograd.': it Zahvala. Kakor druga leta je tudi letos . Skasa Franc iz Sele pri Velenju j>odaril občini elenje za občinske uboge več q drv brezplačno. Gospa dr. Žižkova je darovala za občinske uboge 100 Din na dan rojstva Nj. Vel. kralja Aleksandra. Srčna hvala. Županstvo Velenje, dne 27. jan. 1931. •fr Dva potresna sunka. Seizmograf zavoda za meteorologijo in geodlnamiko na univerzi v Ljubljani je beleži! v noči od torka na sredo dva potresa in sie^r: 27. jan ob 21.20,14 katastrofalen potres na 8540 km. 28. jan. ob(3.56,53 precej močan potres na 535 km. ir Vremensko poročilo JZSZ po stanju dne 27. januarja: Bateče-PIanica, temp. —6, oblačno, snega 30 cm, boli svež kol pršič, smuka ugodna. — K°ža v Planici, —4, jasno, sneg, smuka manj ugodna. — Kranjska gora, —5, pršlč 20 cm, smuka dobra. — Bohinj, —2, snega v dolini ni, v višinah nad 800 ni pršita 30—80 eni, smuka lamkaj dobra.— Krvavec, —2, prslča tiovegn 10 cm, smuka dobra. — Vel. Planina, sneg zmrznjen, ne preveč dobra smuka. Natečaj. Pehotna podčastniška šola »Kralja Aleksandra I.« v Belgradu bo sprejela 1. maja t. 1. večjo število gojenccv iz meščanstva. Rolleic-tanti morajo biti naši državljani, ne, smejo biti oženjeni ter ne mlajši od 17 in ne starejši od 21 lel. Pravico na sprejem imajo letniki 1910, 1911, 1912, 1913 iu 1914. Lastnoročno pisane in pravi no kolkovane prošnje je predložiti najkasneje do 20. aprila I. 1. poveljstvu pristojnega vojaškega okrožja, kjer dobijo refleklunti od danes naprej podrobnejše informacije glede ostalih pogojev in doku-j mentov, ki se morajo priložiti prošn;ani. it V Službenem lisfu kraljevske banske upr. dravske banovine št. 7 od 27. jan. t. 1. je objavljen 'Zakon o lekarnah iu nadzorstvu nad prometom z zdravili dalje Ukaz o otvoritvi poslaništva I kraljevine Jugoslavije v Tokiu«, »Pravilnik o po-koj>avaniu, izkopavanju in prenašanju nirličev-, Pravilnik o zatiranju nalezljivih bolezni v skupnih stanovanjih z večjim številom oseb», »Razgias o odmeri ljudskega dela, odnosno odkupnine na osnovi uslužbenskega davka'- in »Razglas o bolničnill pristojbinah za batiovinske bolnice . it 30 slovenskih narodnih nnpiluli; iti zdrn-vie. Za mešani zbor zbral Anton Grum. Cena 30 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Slovenci radi jiojeino lako na ohceti, novi maši in pri drugih svečanostih. Ta pesmarica bo odprla pot dostojni pesmi in zatrla neokusne in tics'avno ošlarijskc i>opevke. — Pesmarica volja 30 Di». *Ve Pojavljanje bripe po vsem svetu Kako grade moderne ceste Filmsko predavanje o ameriških cestah Obvarovanje pred hripo in zdravljenje hripe — prva stvar! Od najstarejših časov pa do moderne in sodobne sedanjosti so najširše plasti naroda tradicionelno in po življenjskih izkustvih uporabljale v slučajih pojavov revmatizma kakor tudi v slučajih, podobnih današnji hripi, dalje v slučajih oslabelosti, nezavesti, boleznih v členkih itd. sistem masaže (drgnenja). Preje, ko zdravniška in lekarniška znanost še nista našli uspešnih sredstev za obvarovanje pred omenjenim boleznim, je uporabljalo ljudstvo v takih slučajih domači kis (jesih). Z napredkom zdravniške in lekarniške vede pa je prišlo do uspešnih rezultatov v izdelovanju kemično-farmacevtskih preparatov, ki vsebujejo elemente ljudskega zdravljenja kakor jesih in ostale kemične zmesi, ki vsebujejo odlične sestavine za profilakso grla za masažo, ubla-ževanje temperature itd. Eden takih najmodernejših preparatov jc A 1 g a> za masažo, ki ac dobi povsod in izvrstno deluje v obvarovanje pred hripo ali, čc je že nastopila preprečuje z lahnim masiranjem telesa vse težje posledice. Preparat Alga- je sestavljen na povsem znanstveni podlagi iz sokov zdravilnih rastlin in kemičnih spojin. Po svojih sestavinah je zlasti v slučajih hripc izredno učinkovit, pa tudi postopek je popolnonu; enostaven. V slučaju pojava hripe si bolnik zvečer v postelji počasi masira prsa, ledja, roki in nogi. V najkrajšem času pade vročina in bolnik zaspi po lahnem masiranju sladko in zdravo spanje. Zjutraj ima bolnik že občutek sve-žoeti in prerojenja. Ta postopek se priporoča enako tudi kol preventivno sredstvo za obvarovanje pred obolenjem za hripo. •k Vremenski prerok. Iz Rimskih toplic: Pri nas imamo preroka, kateri nam vreme precej točno napove. Sedaj gleda, odkimujc z glavo ter trdi z vso gotovostjo, da bo letos o pustu še snega nad en meter. Mogoče bo to res, samo dn nam ou ne pove, kje. Upamo pa, da se letošnja zima bliža svojemu koncu in da se l>o nas prerok enkrat temeljito »ureza 1 . Prepovedan obisk gostiln. Okr. uačestvo v Ptuju razglašu: Glasom obsodbe z dne 2-1. nov. 1930 okrožnega sodišču v Mariboru ue sme zn dobo od 2. februarja 1931 do 2. felir. 1033 zahajati v krčmo Petek Blaž, rojeu 1. febr. 1908 v Cvetkov-cih. — S pruvouiočno razsodbo okrajnega sodišču v Ptuju je bilo prepovedano pusečanje gostiln za dobo 2 let Anlouu Maljašiču, roj. 1913 v Oblakih, pristojen v Sekužek. Doba prepovedi posečanja gostiln ae začne due 27. nov. 193U in traja do 27. jan. 1033. •k Viničarski tečaj v IVkrah. Uprava buuo-vinske trsnice iu drevesnice v Pekrub, pošta Lim-buš pri Mariboru, obvešča vse interesente, da se začne t dnem 1. marca t. 1. pri zgoraj imenovu-uem zavodu peti Omesečni viničarski tečaj, v katerega se sprejme 12 mladeuičev. Pouk je v prvi vrsti praktičen in le v toliko tudi teoretičen, v kolikor je to za boljše razumevanje vsakega posameznega opravila v posameznih kulturah neobhodno potrebno. V tečaj se sprejmejo viničarski in lunečki sinovi, ki so stari najmanj 10 let, dovolj razvili iu močni za opravljanje vseh del ua zavodovem posestvu. Gojenci dobe popolnoma prosto oskrbo in mesečno pu ,">0 Din za nabavo potrebnih učil. Lastnoročno pisanim z Diu 5 -f 20 kolkovanim prošnjam je priložiti: 1. krstni list. C. domovnico, 3. odpustnito osnovne šole, 4. zdravniško spričevalo, 5. nravstveno spričevalo, ti. obvezo staršev, da pustijo prosilca 9 mesecev nepre-tegoma v tečaju. Tako opremljene prošnje naj prosilci osebno izroče zgoraj navedenemu upravi-teljstvu najkasneje do 15. februarja t. 1. O sprejemu v tečaj bodo prosilci pismeno obveščeni. Tečajniki dobe ob zaključku tečaja izpričevala o doseženi sposbnosti za opravila v vinogradništvu, «adjarstvu in kletarstvu. Ljubljana. 28. januarja 1931. Suoči je jkk) okriljem sekcijo Kraljevskega avtomobilskega kluba predaval v mali dvorani Kazine s pomočjo filma John V. Lawrence, zastopnik ameriške zbornice avtomobilskih tovarn, podjetij za zgradbo cest in za to potrebnih strojev. Udeležence je v kratkem nagovoru pozdravil predavatelj v angleškem jeziku in je izvajal: Avtomobilske tovarue so poslale svoje predstavnike v 54 različnih držav s poučnimi filmi zalo, da se tudi lahko drugod prepričajo v kakšnem stanju je sedanja avtomobilska industrija v Ameriki in hkrati z njo združena moderna graditev cest, ki je radi silnega jtrometa v mnogih državah I »osla la skoro nerešljiv problem. Preden jc prišel v našo državo, je z velikim zanimanjem bral poročilo o naših cestah iu naših gradbenih sistemih, katerega je poslal Internacionalni trgovski zbornici g. M. M o h o r i č, tajnik Ljubljanske trgovske zboruice. Iz poročila je spoznal, kaj se je v uaši državi v zadnjih letih že storilo za izboljšavo cest in kaj bi so še dalo napraviti. Jasno je, da zahtevajo dobre ceste ogromne investicije, vzdrževanje pa, ako so zgrajeue po modernih principih, le mala Sicer pa tudi v Ameriki cestna mreža še ni dovršena, saj so znašali letni stroški za zgraditev uovih in vzdrževanje že obstoječih cest, čez 1 milijardo dolarjev. Prihodnje leto pa bodo ti stroški dosegli skoro 2 milijardi dolarjev. Ta velika dela so sevoda prinesla dokaj izkušenj in ustvarila najprimernejše stroje za nio-demo in najcenejšo graditev cest. To bo dokazal ri)m. Da so dobre ceste predpogoj naraščajočega iti ccneuega prometa, jo jasuo. Ker se avtomobilizem širi povsod, jo vprašanje dobrih cest tudi za Jugoslavijo nad vse važen problem, zlasti 5e zato, лег je izrazito tujskoproinetua država, ki bo z lepimi avtomobilskimi cestami in dobrimi prometnimi zvezami privabila nekajkrat več tujcev na obisk kot dosedaj. To se bo gotovo občutljivo poznalo pri narodnem gospodarstvu in dobro obrestovalo investicije za reste. Z željo, da Jugoslavija čimpreje doseže zaželjeni smoter, je govornik končal. .Nato se jc predvajal film, ki je bil izdelan po naročilu ministrstva za javne zgradbe v Z. D. A. Najprej je bila obdelana graditev najcenejših cest za manjši promet do 500 avtomobilov ua dan. Materija! za le ceste je v Ameriki ilovica in dro-han gramoz. Tega iiasujejo v višini 25 cm in ga potem sllačijo na višino 10 do 15 cm. Nato izrrôc cesto za par tednov prometu, uakar jo pouovuo povaljajo in potlačijo, s čemer je cesta gotova. Ta graditev je najcenejša, zlasti še zato, ker je zaposlenih pri tem razmeroma zelo malo delovuili moči. Vee delo namreč vršijo modemi, za gradbo cest kouštruiraui stroji. Гако kopljejo na zemljiščih ob cesti posebni mogočni stroji podobni žerjavom (na parui pogon). Z gibljivim krakom kopljejo iu zajemajo z ogromno lopato kamenje in ilovico ter lo hkrati nalagajo na tovorne avtomobile. '11 poteg-uejo uradbeui materijal ua proslor, kjer je jxitre-ben, ga avtomatično izsujejo iu se povrnejo po nov tovor. Takoj za tem vozi po novi bodoči testi po-sebeu stroj, ki izravnava nasute kupe in jih že tlači. Ti stroji se pomikajo ob dograjeni cesti naprej, tako da gre delo hitro izpod rok. — Kjer pa znaša dnevni promet več kot 500 voz in ne presega 2500 voz na dau, pa pridejo v pošte v že vezana cestišča. Te ceste gradijo ua podoben način, samo s to razliko, da po gladini ceste potein. ko je primerno stlačena iu že nekaj časa v prometu, s l>oecbniin avtomobilom, ki je podoben škropilnim avtomobilom, v tanki plasti ualijejo na čisto po-ineteiio cesto asfalt. To tanko plast asfalta pokrijejo z zdrobljenim peskom, uakar zopet polijejo z asfaltom, nato zopet s peskom itd., lako da našla-no na vrhu cesto prometu «idgovarjajoča plast, ki jc mnogo odpornejša in močuejša. Končno še cesto s težkim parnim valjarjem povaljajo, s čemer je bitumen asfaltna cesta gotova. Te vrsle ceste so zlasti ugodne zato, ker ob deževnem vremenu radi ostrega drobnega kamenju, ki pokriva asfultiio plast, avtomobili ne drvijo. Kjer je promet še večji, pa pridejo v poštev najdražje ceste, to so prav e betonske ali asfaltne. Filma, ki kaže izdelavo teh, . pa predavatelj ni prinesel s seboj, ker so mu v ; Ue Ig rada rekli, da teh pri nas ni treba. Pač ua je j obljubil, da bo predvajal te lilme prihodnjič, če nas zanimajo. Nato jc bil predvajan šu film, ki je • na kratko (»ukazal izdelavo avtomobila. Film je bil j snenian v 25 različnih tvoruieah avtomobilov v Z. I). A. in je nudil izredno zanimive tehnične slike. Naj dodamo k lilniu še to: Izdelava ee»t po prvem načinu pri ua& gotovo ne bi runo,;v» koristila, ker so pri uas kliniatične vaz.ner>- dokaj drugačne, kot pa tam, kjer je bil lilm au.-uiau. (Deloma Florida.) Take ceste zdrže v prometu le največ, če so suhe, ne prenesejo pa gotovo doigo-Irajuih jesenskih deževij, še manj pa mraza, ki razmehča pri nas celo solidno grajeno makadami-zirane ceste. Nadalje so ameriško ceste izrecno av- ; tomobilsko ceste, «ločim se vrši velik del »ro.ncta ua ceelab pri nas še vedno z vozovi, ki radi svojih ozkih koles ceslo v omehčanem stanju gotovo mnogo bolj razrijejo, kot avtomobili. Avtomobili v splošnem le nadaljujejo iu razkopljejo naprtj lo, j kar so razrili vozovi. Pač pa bi bilo koristno, če | bi posnemali Američane pri izbiri materijah in gradbenih strojev, kar bi gotovo |»ocenilo graditev cest, še bolj pa njih dosedaj zelo drugo vzdr- j ževanje. -s Pri tekmah se trudi vsak smučar da prehiti drugega. Naravno se s tem v znatno višji uieii porabi telesna energija. Tudi /ima zelo vpljiva na odpornost smučarja. Ako želimo ostati v formi, ie potrebno, da se pobrigamo za primerno brano, ki naj nadomesti uporabljeno moč. Taka popolnoma naravna krepilna hrana je OVOMAL ki v koncentrirani obliki in v pravom razmerju vsebuje vse redilne skupine, ki so potrebne telesu. 2—3 žličke v toplem mleku ali čaju naglo pomnoži odporoo moč in nadomesti izgubljeni» toploto pri zimskem sjiortii. Ena škatlja Ovomaltine je pri zimskem Izletu mnogo koristnejša kot katerikoli težki provient, ki so ga rabili doslej. Ovomaltine da smučarju moč in sve-vost. More se ohraniti tudi v termo* steklenici. Dobiva so v vseh lekarnah, drogerijah in boljših st»ecerijskih trgovinah: Mala škatlica lo Din, srednja škatlica 32 Din, velika škatlica So Din, ekonomični zavoj 100 Din. Ljubljona V šoli lastnega samoljubja Ciganska nadloga fîiganuv so boje vsa oblastva. Ne toliko zato. ker oblasti ue morejo ciganom do živega, temveč zaradi neskončno sitnosti, ki jih imajo z njimi. Kjerkoli se pojavljajo cigani, vedno prične kaj Izginjati, največkrat perutnina, pa tudi vlomi iu tatvine večje živine in poljedelskih pridelkov se mnoZe. Oblasti, zlasti orožniki in sodišča se pa trudijo, da izmed številnih ciganov, ki so si drug drugemu podobni kakor jajce jajcu iu imajo največkrat še celo enaka imena, dognali prave krivce. Pa tudi, ko že imajo pravo cigane, so prične neskončno moledovanje prijetih krivcev samih in neskončno izzivanje ter prebrisano izgovarjanje. Na drugi strani pa svojci cigana — vsak cigau ima približno vsaj sto svojcev — nadlegujejo oblasti, pričajo, da je cigan nedolžen, da ni ukradel ta, ki so ga prijeli, temveč oni, drugi, tretji itd. Neskončne potrpežljivosti je treba, preden pridejo oblasti do jîonca vsej ciganski lokuvosti. Po vsej Gorenjski se je lo zimo klatila neka ciganska tolpa, v kateri so bili skoraj sami Le-vakoviči in Brajdiči. Najbolj drzni iz. te tolpe so Izvršili ludi vet vlomov iu drugih drznih tatvin. Zato so jih preganjale orožniške postaje vsepovsod. Cigani pa su se znali preganjanju spretno umakniti in jih je šele v Ljubljani prijela policija, ki je aretirala tri že dolgo zasledovane cigane. Ti trije so bili izročeni sodišču. Tu pa se je zopet pojavila znana slika, ki nastane vedno, kadar je kdo ciganov zaprt. Po hodnikih justične palače, v kolikor jih ne preženejo pazniki, in okoli vse palače stikajo z žalostnimi obrazi cigani in riganke in iščejo priliko, da bi svojim ujetim tovarišem in svojcem na kakršenkoli način pomagali ali olajšali žalostno usodo. Ali zidovi ljubljanske jetnišnice so varili in nedostopni in se morajo cigani že sprijazni« s tem, da so morali trije od njih plačali svoje tatinske drznosti z najdragocenejšim, kar Imajo, namreč — s svobodo. Ljubljana. 28. januarja. Le ob najsloVesnejših prilikah in ob najsvetejših besedah umolkne, lastni jaz, da more duša v polni meri uživati bogastvo trenutka. V izbrani družbi sc to podvoji. Prillčno luko je bilo razpoloženje oa torkovem kurltativuem sestanku v Uni-ouu, ko se je zbralo v Izrednem številu prpko 200 odlično občinstvo. Z miselno bogato iu iskreno jasno besedo je predavatelj g. kointur P. Valerijau Učak klasično raztolmačil obsežni pojin, kaj je Ca-ritua. V antitezi pravičuost-ljubezen je zajej globo-čiuo te druge, ki gradi mostove, kateri je vse uaše, dočitn pravičnost ustvari distance in ji je vse moje in tvoje. Ljubezen je zlato, ki jo ima vsakdo na jeziku, a je večkrat potvorjona. Prava ljubezen je uujvočjc dobro, obsega nebo in zemljo, nosi v sebi večnost, ker je hotenu od Boga. Kristus je s svojo žrtvijo ua križu ustvaril vez med ljudmi in seboj, kar je ljubezen. Filanlropija je herezija prave Curitas. Prevara je namreč koga ljubiti samo zato, ker je človek. Dostojevski pravi, da v taki ljubezni vidimo samo samega sebe; sama humanitarnost je premalo. Treba jo višjih nagibov, ki izhajajo iz naše vere iu ljubezni do Boga. Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe! Ljubezen do bližnjega je odsvit lastnega egoizma. Ker je ljubezen do samega sebe pristna, mora bili ludi le-ta druga. Za ljubezen ni surogatov. Zato se prave ljubezni do bližnjega naučimo le v šoli lastnega samoljubja. Jaz in bližnji morata biti v eni liniji. Caritas je mišljenje, Caritas je dejanje. Ljubezen je nevidno notranje dušno doživetje. Zato je mišljenje zmožno spremeuiti vse. Žal, dn so dobrohotne misli v človeku bolj redke kol dejanja. Nekdo je Izpruševal, kje bi se nudila prilika za dobro delo. Vsak dan in vsepovsod je odgovor. Samega sebe uajbotj osrečuje tisti, ki osreči svoje-Zve«do;. Tam, kjer se zvečer prav dobro zabavajo oni, ki imajo nekaj pod palcem, namreč v kleli /Zvezden, so ee zbrali danes ti otroci. Seveda so bili razcapani in prav nič elegantni. Natakarji iu drugi uslužbenci Zvezden pa so liitro oskrbeli za boljšo loaleto teh otrok. Najprej eo jih poslali k mojstru Navinšku, ki jim je očedil gluvo vseh nepotrebnih las. Dečki eo ee nato hitro preoblekli iu dobili so vse, kar je potrebno gentlemaiistvu: lepo, novo obleko iz do brega blaga, nogavice, naramnice, čevlje. Trgovec ki je poleg g. Kunca za to otroke preskrbel obleke po skrajno nizki ceni. pa je poklonil vsakemu otroku tudi lep robec. Ko so bili otroci na Ia način sposobni za družbo, so med zvoki koračnice »Zvez-dine kapele odkorakali v restavracijo. Tam so bili j »ustreženi kot resnično imenitni gospodje s čajem, z dobrini prigrizkom in s tortami. Vse te slastne reči su v malih, a praznih želodčkih izginile kot bi mignil. Uiprlo se ni nobenemu in po imcuitni pojedini se je vseh 21 10—12letalih fantkov, prav nobcl napravljenih, z veliko slastjo ob-lizovalo prste, iu so bili soglasnega mnenja: >Mh, ali jo bilo dobro L: Enemu fantku pa so bili novi čevlji pretesni, pa je brž skočil pikoJo v trgovino i in prinesel druge z večjo številko. Gospoda pla- umrlegu se nas polašča toga misel, da nirino imeli več ljubezni do njega. Veliko himno ljubezni je napisal sv. Pavel v 13. listu Korinčunom. To je magna Curla Caritatis. Možna pa je tudi ljubezen brez ljubezni, ako je ljubezeu le plašč za sport. Potrebna je v današnjih dneh združena Caritas v krščanskem občestvu. 1. Zaradi potreb časa, 2. dobra dela se porazgube. 3. zaradi javnega socialnega skrbstva v državi iu humanitarnosti, I. samostojna Curitas z verskega stališča. Cerkev se nikdar ue more odpovedati dobrodelnosti. Kot krščanski karitativni delavci smo predvsem dolžni iskati in lečiti duhovne rane. To zmoremo le v kršč. občestvu in vzajemnem delu. V epilogu je predavatelj pozval navzoče gospe in gospodične, uaj se zavzamejo z,a kolodvorski misijon. ki ima namen reševati zbeganre. ki prihajajo v mesto in jim nuditi prvo pomoč. Kolodvorski misijon imajo vsa večja mesta. Poudarjal je dve pereči dobrodelni napravi, to je prenočevališce za moške v Ljubljani, ki ga še ni (za ženske je zavod sv. Marte in Marijin doni : dnevno prenočuje preko 50 oseb) in zavetišče za onemogle in neozdravljive. V vsaki župniji bi moralo bili dobrodelno društvo. G. kointur omenja Karitativno pisarno na Poljanski cesti 28 (Marijatiišče), s katero lahko vstopi vsakdo v stik. Je to centralna pisarna vseh katol. karitativnih ustanov, ki zasleduje veliki cilj, od-gojiti mladi rod v karilativnosti in pridobili vse dobro misleče za to socialno eminentno delo. Z navdušenim ploskanjem su nagradili navzoči prvovrstno izvajanje g. komturja p. V. Uča-ka, kateremu se je še posebej zuhvalii v imenu Karitativue zveze g. dr. Л. Lcvičnik, ki je resu-miral glavne misli, ki so osvetlile naše duše. Prihodnje predavanje bo 10. februarju o »Carilas in svetniki.: in še sklepno jjredavanje 21. februarja o Caritas v Angliji». čilnega pa ni bilo X''av nič sram, da je temu fantku napravil tisto, kar najbrže ne bi nobenemu gostu v »Zvezdi', namreč, da mu je pomagal obuti uove čevlje. Gosp. plačilni je tudi nagovoril fantke in jim povedal, kako dober gospod je g. Krapež, ki se je na svoj jubilej spomuil teh otrok. .Med malimi fantki pa ni bilo nobenega govornika in so imeli vsi precejšnjo tremo od same sreče, zalo se je v njihovem imenu zahvalil g. Krapežu šolski upravitelj grabenske šolo g. Janko Pollak, ki jc želel blagoslova nad podjetjem g. Krapeža. Nazadnje jo spregovoril Se sam g. Krapež in izrazil svojo ginjenost. da so njegovi uslužbenci ua tako lep in človekoljuben način proslavili njegov jubilej ter je vsem skupaj, obdarovanim otrokom, uslužbencem. in še nekaterim drugim prisotnim zaklical -Živeli.:. Da pa otrokom ni bilo dolgčas, je vmes igrala godbit saine prijetne melodije. Vee skupaj je bilo res zelo ginljivo in kadar bo še kak večji gospod, tak, ki nekaj premore, praznoval svoj jubilej, je 7.elo jj-riporočati, uaj ga praznuje tako. kakor gA je g. Krapež. Iz društvenega življenja Pevcem »Ljubljane«. Drevi ob osmih sestanek pevcev. Pridite prav vsi! — Odbor. Slov. zdravniško društvo vabi vse kolege na zdravniško predavanje: O psihoanalizi«, ki ga bo imel g. rektor prof. dr. Še r k o v petek dne 30. jati. ob 18 v predavalnici ženske bolnišnicc. Podporno društvo za služkinje vprizori na Svečnico 2. februarja ob pol 5 (»opoldne v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta, 3 dejansko igro Prisegam-. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. — Predprodaja vstopnic jc na Sv. Petra cesti 33. Kaj bo danes? Draiua: Zaprto. Opera: Mascotte. Red B. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli. Dunajska c. 0 in mr. Bakarčič, Sv. Jakob trg M. « 0 Pokojnega kapelana Jožeta Sircla so sklenili njegovi mnogoštevilni prijatelji, ki so bili v Jugoslovanskem polku v Sibiriji njegovi tovariši, počastili ua ta način, da odpošljejo to nedeljo v Mokronog, kjer počiva njegovo truplo, deputacijo /. vencem, lia kojega traku bo napis: Sibirski prostovoljci svojemu tovarišu 1918—20. Obenem /bero v počastitev njegovega spomina večji znesek za vojne slepce. 0 Kaj pravi inanost n «»kulturna? Na to vprašanje nam bo odgovoril nu XIV. prosvetnem večeru g. prof. Josip Šimenc. Predavanje bo v petek 30. t. ni. ob 8 zvečer v unionski dvorani. Sodobnega človeka silno zanimajo pojavi, ki se ue dajo razložiti po nam znanih prirodnih zakonih. Marsikatero nejutnosl je razjasnil lanski mednarodni kongres zu pnrapsihulogijo v Atenah. Gosp. predavatelj nam bo podal tudi kratko vsebino tamkajšnjih znanstvenih razprav. Zanimajo pa nas ludi pojavi podzuvesti, razcepljene zavesti, dvojnega j.tza, branje misli, preuušanje misli, telepatija in a^nuvidnosL Tudi o teb pojuvib bo g. predavatelj podal ona pojasnilu, katera so produkt sodobne znanosti na tem polju. Zato bo ta prosvetni večer zanimal ne samo radovednega preprostega človeka, temveč tudi dijaka, akademika in izobraženca. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 5. Sedeži 3 Din, stojišča 2 Din. 0 Loiilkarskv odbor Čr.-koslovenske Občo v Lublani h raju v nedHi I. unoru o 4. hod. odpol. v Narodnim dome pohudku vO zaklele labuti.. Večer o 8. hod. v restau raci .Zvezda-: debalui večirek s prednaškoo prof. dr. Burianu. 0 Skladatelj L. M. Skerjauc vodi ž c par zaporednih sezon Orkestralno društvo ljubljanske Glasbene Matice. Društvo jc izvedlo celo vrsto zelo pomembnih del domače in svetovne literature. L. M. Skerjauc je eden najplodovilejših slovenskih skladateljev mlajše generacije, /a svojo življenjsko nalogo pa si jc postavil tudi dirigiranje simfoničnih del. Tej nalogi služi ? vsem svojim globokim znanjem ter z veliko ljubeznijo in resnostjo. Lansko leto je obiskoval znameniti dirigentski tečaj v Švici, pod vodstvom ravnatelja Feliksa W'eingarl-nerja. Povrnil se jc v Ljubljano /. bogatimi skušnjami, katere vse hoče posvetiti našemu koncertnemu udejstvovanju. Za svoj prvi letošnji simfonični koncert, ki ga dirigira v petek, dne 0. febr. si je zbral program, ki obsega klasična, pa tudi novejša dela. Izmed klasikov bo dirigiral Mozarta in Liszla, novejših del pa Debuesyja in Ravela. — Opozarjamo na simfonični koncert o. februarja. — Vstopnice sc dobe v Matični knjigarni. 0 Blejska afera pojasnjena. Svoj čas jc vzbudila aretacija opernega pevca M. splošno senzacijo v Ljubljani in drugod. Te dni se jc zadeva popolnoma pojasnila. Državno to/.iteljstvo, ki je vodilo vsestransko preiskavo, ni našlo ničesar, da bi mogli dvigniti obložbo proti 'gospodu M., ki jc prejel s tem popolno zadoščenje za dolge mesece trpljenja, ki ga je prestal |xxl strašnim sumom. Istočasno upamo, da prejme zadoščenje ludi od onih, ki so z. nepreinišljenjetim širjenjem neresničnih vesti sc večali njegovo gorje. © Rentncinu davku /ave/anc osebe opozarjamo na razglas davčne uprave za mesto, ki jc nabit na mestni deski. Prijave jc vložiti do IS. te-bruarja 1031 pri davčni upravi ali pa pri mestnem načelstvu v mestnem odpravništvu, Mestni trg 27/111, soba 48. Tiskovine se dobijo istotain. Naše dtjaštvo J. K. A. društvo >Zarjs« iina danes, v četrtek 29. jan. svoj redni sestanek, na katerem govori zdravnik dr. A. Brecelj o temi Naše zdravje-, /a člane obvezno. Tovariši bratskih društev vabljeni. Odbor. Napredek v kupčiji s hožuhovino Naši l judje le niso lako od muh, kakor bi kilo mislil in imajo dosti |*nljHnogo duhu v sebi. Danes, ko hoče >.<■ vsaka ženska imeti lep kožuhoviuast ovratnik ali celo plašč in ko knznurjeni cvete imenitna kupčija, ni prav nič čudno, do so se tudi naši ljudje spomnili nato. kaj bi se dalo pri tej ku.jK'iji zaslužiti. Med krznom jo ena najbolj čislanih ko/.ujioviu krzno srebruodlaike lisice. Pri uas že imamo eno ali dve farmi zu gojitev teli kožuhov in. Nismo pa še imeli zmlriia. Prva zadruga za rejo živali plemenite, kožuhov i ih- se je osnov i la ta liicsec v Škofljici pri Ljubljani. Osnovali so jo sami domačini /. lastnim kapitalom. To podjetnost jo treba le, pozdravljati in želimo tej novoosnovani zadrupi na j se nu njej uresniči oregovor, da Bog Kranjca ne zapusti. Slovenske služkinje v Belgradu za svoj dom Belgrad, 26. jan. V uedeljo, 25. jau. se je vršil v dvorani poleg cerkve Kristusa Kralja v Krunski ulici izredni občni /.bor »Zveze služkinj« za tsluž-kinjski dom. Mala dvorana se je napolnila do zadnjega kotička z društvenimi članicami in z mnogoštevilnimi prijatelji društva. Občni zbor je vodila predsednica »Zveze služkinj« gdč. Minka Sagadinova, ki je uvodoma pozdravila g. župnika in kanonika dr. V. Wagnerja in društvenega dub. voditelja g. kaplana Tomaža Ulago ter vse ostale. Poudarjala je pomen današnjega občnega zbora, ki jc namenjen izključno razgovoru o služkiniskeiu domu. Kot prvemu predavatelju je podala besedo g. Vilkotu Bojcu. ki je v kratkih iu jedrnatih besedah naglasil pomen Ivodočega doma. Velemestno življenje jc poluo nevarnosti za mladega dekleta. Mnoga dekleta, ki pridejo v velemesto z lepimi nadejami na boljši zaslužek. klonejo ob prvih razočaranjih, ki jih mesto slejkoprej prinese. Nezaščitena dekleta od kakršnekoli socijalne uredbe sme danes helgrajska gospodinja vreči vsak hip na cesto, ne da bi ii pri tem izplačala kakršnokoli odpravnino. Tako dekle, ki stoji v trenutku brez dela, a tudi čestokrat skoraj brez vinarja na cesti, lahko zmoti lahkomiselno in toliko mameče, a docela propalo velemestno življenje in jo povleče v vrtinec nemoralnega življenja, v njeno dušno in telesno propast. Služkinjski dom mora biti tem dekletom varno pribežališče v teh težkih, nevarnih trenutkih. On jim mora nuditi zasilno bivališčo, a tudi ceneno prehrano. Zveza služkinj potrebuje za svoje delovanje, ki ga je usmerila v moralno in gmotno skrb za svoje članice, primerne prostore, če hoče ustrezati svojim namenom. »Zveza služ-kiuj« združuje sedaj okrog 200 slovenskih dc-Met v Belgradu. Lahko pa rečemo, da ie slovenskih deklet v prestolici še enkrat toliko. Za sedaj se poslužuje po zaslugi g. kanonika dr. Wagnerja župnijskih prostorov. Toda vse to je le majhno in prehodno. »Zveza služkinj« mora namreč gledati na to, «la čimbolj dvigne svoje uotranje društveno življenje, da prireja za svoje članice razne t>oučne gospodinjske in druge tečaje, da s tem usposablja svoje članice za njih dnevno delo, ki nalaga dan za dnem novih težkoč. Za vse to je potrebno brez vsakega ruzmišljanja večjih prostorov, ki si jih moremo misliti samo v svojem lastnem domu. V tem domu se l>odo zbirale slovenske ■•lu/kitijc. Zato bo to tudi čisto naš dom. Mi rabimo v naši prestolici tak dom. ker >c zavedamo. da moramo biti ravno mi tisti, ki bomo pokazali našim bratom svojo kulturo, da bodo po nas spoštovali našo prelepo zemljo in |x> šteno slovensko ljudstvo. Ta dom l>o tudi kulturno žarišče slovenskega živi ju v prestolici. Po' govoru g. Bojca je »ledilo predavanje kaplana Tomaža Ulage, ki je razvijal načrt, na kakšen način bomo postavili ta dom. Bodoči služkinjski dom Iki socijalna ustanova. Namenjen bo dekletom v te/kili urah brezposelnosti jotreben kapital /a ta doni. Obrnili smo sc /c nu vse slovenske denarne zavode in prepričani чпо. da bodo naši denarni zavodi tudi tudi uvideli našo nujno jx»trebo in žrtvovali nekaj zanjo. Na občnem zboru sc je izbral tudi krožek deklet, ki bo imel nalogo, du vodi različne nabiralne akcije v prid sltižkinjskeira domu. Temu krožku bo pomagal šc pododbor, ki se lio sestajal, da bo delal roko v roki s krožkom. Po podrobnem razpravljanju o načinu postavitve doma, je predsednico zaključila krasno uspeli občni zbor. Kočevje Poročilo delovanju Vinccucijcvc konlerencc. Pretekli teden se jc vršil občni abor konference. Iz poročil odbornikov jc razviden pregled dela za uboge v našem kraju. Podana je "lika, ki priča, oa jc bila I. 1929 ustanovitev Vinc. konferenco v Kočevju za omiljenjc bede v preteklem letu, naravnost veliko dobro delo. Posebno skrb jc posvetila konferenca ubogim rudarjem. Razdelila jc 38 družinam blizu 3000 «tinarjev, 58 družinam pa 1700 kg krompirja, nad 80 kg moke, fižola, masti itd. Za božičnico jc obdarila konferenca 80 otrok. Miklavž jc obdaroval 421 otrok. Veliko otrok jc bilo polog navadnega Miklavževega daru obdarovamih / obleko, blagom iu dr. Konferenca je kupila IS »t rokom obleke Zîi prvo sv. obhajilo, l/.dnhi je nad 30.000 Din jiodpore v preteklem letu. Nabiranje denarnih prispevkov ima v oskrbi »Ženski dobrodelni odsek«. Svota, ki sc je razdelila ined uboge in bedne, priča, «lu je Vin. konferenca z gorečnostjo delovala. Konferenca šteje 15 delavnih in 8 podpornih članov. Dobrotnikov je imela 1 tO. Nn zborovanju se jc precc.j razpravljalo o pridobivanju podpornih članov. Pristopilo je takoj blizu "0 navzočih k podpornikom. »Besede mičejo — zgledi vlečejo«. Prijatelji in vsi, ki imajo čuteče srce, ne bodo a sploh no priobčujejo. Tako se je zgodilo, da se celo govori g. poniočtiika bana konfiscirajo. Prosi g. bana, naj v tein oziru napravi red. G. ban dr. Marušič ju pojasnil, «la daje izročila. ki so v časopisih, o«Iiuo le Avala. Poročila Avale pa niso službena. Ta poročila časopisi lahko priobčijo ali pa tudi ne. Kavno tako ne more prisiliti časopisov, da bi [>oročila priobčevala celotno. Zdi se mu, da 1 likaj težko kaj ukrenil, mora pa reči, da je tu-, sam opazil, da se poročila, ki jih dajo Avala, v nekaterih listih ne priobčujejo celotno, s čimer so lahko omogoči, da se dobi o budo za napredek Za ! to predvidena postavka naj se jio možnosti zviša. I — Din 70.000 za obrtne in gospodarske razstave naj se črta. Iz jiostavke za pospeševanje umetnega obrta naj se dajo podporo raznim vajencem in pomočnikom. da se morejo dalje izobraziti. Vendar bi bilo potrebuo pri podelitvi teh podpor, in to v sporazumu z inozemskimi merodajuimi faktorji, da se tem štipendistom že vnaprej zasigura mesto v šoli iu uujde stanovanje pri pošteni družini. Pozdravlja postavko za vajeniške domove, v katerih naj bi dobili revni vajenci prenočišče in hrano. V bodočem proračunu naj se za lo postavko dobijo novi viri. Kot take predlaga: 1. banska uprava naj se obrne na večje občine, kjer je mnogo obrtnikov, za primerne prispevke; 2. uaj se obrne banska uprava na «Iržavo za kak večji prispevek; 3. enako naj se obrne tudi na Zbornico za TOI, in 4. naj se eventuelna posebna doklada na obrt in trgovino. Poslednje doklade so potrebno, če hočemo za naše obrtništvo nekaj žrtvovati in ga dvigniti. Končno govori še o šušniarstvu in krošnjarenju. ki se je v zadnjem času zlasti na severni meji zelo razpaslo. Prosi g. bana. da izda ponovno strogo okrožnico na vse |kk1 rejene organe, da se proti vsem lakim šuš-marjem najstrožje postopa. G. dr. Juvan Alojz je prosil, da bi se vprašanje meščanske gospodinjske šole v Mariboru definitivno rešilo, zlasti, da bi se ji priznala pravica javnosti. Ta šola naj se reformira v znr'slu novih šolskih zakonov. Tudi mestna občina bo storila vse potrebno, da sc šola dvigne na čim večjo višino. Dalje opozarja lia to, da bi bil vajeniški dom potreben zlasti v Mariboru, kjer bi bil tam nuiogo večje važnosti kot pa v Ljubljani. Potreba zgraditve takega doma je dana že iz nacionalnih ozirov. G. Litrop Štefan jc ugotovil, da je znesek za obrtno nadaljevalne šolo z ozirom ua število teh šol v naši banovini premajhen. Prosi, da bi se pri podelitvi teh podpor upoštevali predvsem siromašni obrtniki na deželi. Predlaga večjo p«xIporo za obrtno nadaljevalno šolo v Turnišču. Za obisk s*r> kovnih tečajev sc zahteva lakta v znesku 120 Din. Da sc omogoči ludi revnim slojem obisk teb e čajev, naj banska uprava iz svojih sredstev nosi stroške teh tečajev. G. čižek Alojzij prosi, da bi banska uprava podpirala tudi privatno gosjxidinjeke lečaje zlasti v krajih, kjer ljudje dosedaj niso imeli zmlela za lake tečaje. fi. dr. Sajovcu Ivanu so zrli proračun za obrl premajhen iu zato predlaga, naj se v bodočem proračunskem letu vnese za to primerno višja postavka, zlasti ako se upošteva, da živi 30 odstotkov našega prebivalstva o«l obrti in 60 odstotkov od kmetijstva, da slu pa obe stroki v ozki medsebojni zvezi. Naša obrt uživa po vsej državi jako dober glas. Ta glas je. lreba še povečati. G. dr. Koritnik Bogdan je slikal razmere v ča-barekem okraju. V tem okraju obrt, Irgovtna m industrija vobče ni razvita. V prvi vrsti pride tu v poštev domača industrija in industrija izdelovanja otroških igrač. Vsi jiogoji za lo so dani. Priporoča banski upravi, naj v čabarskeni okraju na primer-neni kraju otvori tečaj za li dve stroki. G. dr. Roš Kranjo ju predlagal, naj se skliče anketa, h kateri bodo pritegnjeni tudi zastopniki trgovine, obrti in industrije, da sc s primerno novo uredbo nanovo in kolikor mogoče enotno ure«li vprašanje odpiranja in zapiranja trgovinskih in obrtnih obratov. G. Babnik Valentin je prosil, naj so iz postavke za obrtne ln trgovske nadaljevalne šole v prvi vrsti upoštevajo obrtno-nadajevalne šole. Postavka za obrtne in obrtuo gospodarske razstave naj se ne ukine, ker se iz te postavke z uspehom podpirajo večinoma obrtniške razstavo in se s tem daje v prvi vrsti pobuda našim obrtnikom. G. Ramovš Jakob je predlagal, naj se izposlu-je, da bodo tuji trgovc.i, ki prihajajo v našo državo, plačevali iste davke, kakor naši. Krošnjarenjc z nemoralnimi predmeti naj se sploh prepove. Prepove naj se tudi, da bi se vršilo na deželi veselico v j»revelikem obsegu; naj se da dovoljenje kvečjemu do polnoči. Policijske ure naj so strogo kontrolirajo. G dr. Juvan Alojz je poudarjal, da je v proračun mariborske občine vnešeu znesek 200.000 Din za urad za pospeševanje obrti. G. Benko Josip je predlagal, naj bd se v Prek-inurju vršili tudi plet.irski tečaji, predvsem ob Muri. V Prckmurju jc razvito lončarstvo kot domača obrt. To pa ni praktično in strokovno izvedeno. Zalo prosi baltsko upravo, da bi dala na razpolago strokovnjaka, ki bi jiotom lončarske zadruge imel predavanja o tem, kako bi bilo treba izpopolniti in modernizirati to stroko. Dalje je govornik prosil, naj se v Murski Soboti po možnosti ustanovi vajeniški dom. Opozarjal je dalje na ugodnosti, ki jih imajo tujci pri izvozu, ker ne plačujejo nobenih davščin, dočim je naš izvozničar бИпо obdavčen. G. Mihelčič Aloj* je predlagal, naj se trgovski in obrtni domovi podpro s primernimi podporami. Pri raznih oddajah, dobavah in preureditvah naj obi-istva upoštevajo tudi srednjega in malega obrtnika. (i. dr. Ssnèar Matej je prosil, naj ee upoštevajo predlogi, ki jih je stavil glede pletarsko šole v I4uju njen upravitelj. Ta šola naj se iupopolni še z enoietno mojstrsko šolo. Tudi pletarna kot taka naj se pri podporah šlrokogrud-nosno industrija jc v svojem obstoju žc scda.i ogrožena zaradi hude zunanje konkurence. Omenja tvrdko Bata in prosi, naj bi banska uprava ukrenila vse potrebno, nuj so podprejo protesti, ki so jih vložili zastopniki čevljarskih zadrug proti tej inozemski tvrdki. G. ban dr. Marnšič je ugotovil razveseljivo «lejstvo, da so vsi gg. člani brez ozira nu svojo interesno zastopstvo, ki jim je sicer na srcu, poudarjali, da jim je predloženi proračun majhen. To dokazuje, da se vsi čutimo vezani s trgovino, obrtjo in industrijo in da vlada med vsemi gospodarskimi panogami interesna solidarnost. Ako govorimo o posameznih poglavjih proračuna, moramo vedno imeti pred očmi ves jiroračun kot celot«». Zaradi tega ni pravilno ocenjevati izdatke posameznih poglavij le jxi odstotkih celotnega proračuna ab pa ga primerjati z davčno močjo dotične panoge. Iz solidarnosti, ki jo je poprej poudarjal, ima kinetski slan ravno tako interes, da je proračun tega poglavja velik. V predloženem proračunu je ho-tela banska upruva vsaj nakazati, v kateri pro-gramatični smeri namerava udcjsjvovnti svojo skrb za jxnzdigo obrti, trgovine in industrije. Mogočo se bo ta ali druga jjostavka /. ozirom na izražene želje pojačik. Tako se bo uošla tudi možnost plačila najemnine za tekstilno šolo v Kranju. Prosi, naj vzamejo gg. člani na znanje, da lx> banska uprava nepristransko podpirala eno kot drugo gospodarsko jKinogo, ker tvori naša I>aiiovtnn eno skupno gospodar-sko enot«). Glede krošnjarjev pripominja. «In «kje naša banovina ureceiîen kontingent krošnjarjev, Uj bi bili s to prepovedjo težko oškodovani. S predlogom glede postavitve varuhov za gojence se strinja in ga toplo podpira, ker je nujno potrebno, da sc nekaj ukrene za vajeniški nar raščaj. Nato jo g. načelnik dr. Marn dal gotova pojasnila na stavljena vprašanja, in sicer glede ura«Ia za ženski domači obrt, glede podpore za obrtne iu druge gospodarske razstave, glede šn-marstva, glede podpiranja domače obrti, glede uredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih m u.irtnih !«>kalov, kakor tudi glede krošnjarstva. Nato se je jiričela razprava o proračunu za tujski promet G. načelnik dr. Marn je dal načelna pojasnila, po katerih vidikih jc zamišljeno od strani banske uprave pospeševanje tujskega prometa. G. ban dr. Marušič je i-oudarjul, «la je banska uprava vse, kar je g. predgovoruik označi) kot pogoj za razvoj tujskega prometa, že predvidela. Niso samo dobre ceste pogoj za tujski promet, ampak kraji morajo biti taki, da ljudi privabijo. Zato je treba gledati nato, da se nudi tujcem v teh krajih čimvečje ugodnosti. Voliko teh krajev pa je dostopnih tudi direktno ;>otom železnic. Za pnvzdigo vrtnarstva je preskrbljeno deloma že v proračunu za kmetijstvo, deloma pa vzorno gojijo vrtnarstvo tudi banovinska zdravilišča v Rogaški Sktini in Dobrni ter kriški vrtovi. Ne more se očitati banski upravi, da je pustila v nekomponente, ki prihajajo v poštev za povzdigo tujskega prometa. Mi moramo gledati nato, da privabimo zlaeti tujce iz inozemstva, ker se z njimi obogati noše narodno gospodarstvo. Zato je treba naše kraje, zlasti banovinska zdravilišča in naša letovišča adaptirati predvsem za inozemski tujski promet. G. dr. Roš Franjo pogreša nadzorstvo nad tujskim prometom. Ki bi moralo biti izvedeno do zadnje vasi. G. Krcgar Anton je predlagal, naj se čim- Ereie prične s poukom na gostilničarski šoli v iubljani. Bonska uprava naj nadzoruje ta pouk in naj šolo tudi primerno podpre. G. Pfeiter Jollto je naglasil, da je tujski pro-i met v Posavju v primeri e predvojno dobo padel i skoraj ca 60%. Temu je krivo onesnaženje Save. po Trboveljski premogokopni družbi, ki «pušča dnevno 20—30 vagonov premoga v Savo. Odpravi naj se to neracijoneno izkoriščanje premoga, ki naj se uporabi v kake druge splošne namene. Trboveljska premogokopna družba pa naj se končno prisili, da izvrši tozadevno razsodbo okrajnega sodišča in izvede mehanično čiščenje vode. G. Babnik Valentin je predlagal, naj se da društvu v Sv. Jurija pri Grosupljem, ki oskrbuje takozvano Županovo jamo, primerna podpora G. dr. Koritnik Bogdan je prediagal, naj se da čabarskemu okraju, ki je zaprt od vseh strani, primerna železniška zveza. G. ban dr. Marušič je povdarjal, da jc bil početkom skeptičen glede tega, ali se bodo stroški za predvideno investicije v teli zdraviliščih krili iz dohodkov zdravilišč samih. Po natančnem študiju in zaslišanju strokovnjakov se je uveril, da bosta stroške krili obe zdravilišči sami. Ker vidi potrebo takih investicij in preureditev teb naših zdravilišč in ker so take investicije tudi s stališču tujskega prometa velikega pomena, smatra te investicijo га umestne in potrebne. G. pomočnik bana dr. Pirkmajer računa s tem, da bo tujski promet v obeh zdraviliščih ostal vsaj na isti višini, kakor ga kaže sedanji razvoj. G. Mlbeltié Aloji je povdarjal, da zdravilišče Dobrna ne zadošča več dosedanjim potrebam. V seziji ima to zdravilišče toliko gostov, da Ee lahko samo dvakrat do trikrat na teden kopljejo. Tndi sob ima mnogo premalo. Pozdravlja, da se bodo nekatere zdraviliške naprave preuredile taka d« se bodo mogle uporabljati tudi v zimskem času. Končno predlaga, naj so uprava vrelcev v Rogaški Slatini loči od uprave hotelskega obrata. G. Lebinger Hinko se pridružuje predlogu predgovornika ter izjavlja, da je potrebna da se uporaba vrelcev postavi na čisto trgovsko stališče. Opozarja tudi na konkurenco mineralne vodo iz Slaline-Kadenci, ki se sedaj splošno smatra kot boljša od vode v Rogaški Slatini. G. referent Boiič je pojasnil, da je knjigo» vodstvo uprave vrolcev popolnoma ločeno od knjigovodstva hotelskega obrata in da se vodi razpečevanje mineralne vode čisto po trgovskih uače lih. Seja je bila nato zaključena. Št Jernej na Dolenjskem Opustitev trgovine. Te dni jo bila opuščena trgovina z mešanim blagoin Hvastja in Skrbeč. Sicer smo pa s trgovinami prav bogati. V vasi jih je nič manj ko 10, pa še v okoliških vaseh precej. Samo denarja ni. Te dni je zopet prav po judovsko vsiljeval agent protestantovsko sveto pismo. Ponekod se ga ljudje komaj odkrižajo. Opozarjamo na to, ker se bo gotovo pojavil tudi po drugih farah. Po cerkvenih določilih je katoličanom strogo prepovedane brati sveto pismo, ki ni od škofa potrjeno. 7000 Din podporo je izposlovul g. župan Vide za popravilo ceste na Prekopi in Pristavici, zu inosl na Selih in kanalizacijo od sejmišča proti vasi fct. Jernej. Železo je padlo na glav» Irg. pomočniku Ka-rolu Virantu, ko ga jc v skladišču prelagal. Dobil je precejšnjo rano, da je moral iskali zdravniško pomoč. Tudi pri nas je prcccj družin i 9 iu več otrori. Že prihajajo jio družinske pole, du bodo vložili jirošujo za oprostitev davkov. Tisti |ia. ki jih imajo samo osem, so vložili prošnjo, da bi jim štorklja še enega podarila. Trbovlje V nedeljo 1. februarja bo v Društvenem domu v Trbovljah lepa in vceela predpustna zabava. Poleg tega pa še spevoigra Kovačev študent« in šc za zabavo šaljivi nastopi, petje moškega zbora iu i godba. Vstopnina času primerno nizka za tak kup zabave. Gremo, da se skupno zabavamo kmetje in drugi, ne pozabimo, saj smo jiravo asno obve-I ščeni. Kaj bi zmironi tarnali, bodimo včasih ludi veseli! Delavci ne dobe električnih žarnic. Svojcčtisno jo družba po delavskih stanovanjih vpeljala posebno vrslo vijačno pritrditev žarnic k svetilkam. Teh vrst žarnic si no morejo delavci nabavljati drugje ko v rudniškem konzuinu in pri jiodjelju Klenov-šek. Rudniškemu konzumu je zaloga pošla že pred enim mesecem, pred par dnevi pa ludi podjetju Klenovšek, kateremu pa jih seveda ni treba naročali. Potrebno pa jc imeti imeti žarnice vedno v zalogi prodajalne rudnika, no pa čakati, da bo razprodan zadnji komad iu šele potem naročiti. Delavci imajo res tok. žarnic pa ne, zato si morajo kupovati petrolej, plačevali oa tudi tok. Sport Tekme za državno prvenstvo v smučanju JZSS razpisuj« za slučaj ,da bo treba mednarodno euiuške tekme povsem odpovedati, smučke tekme za državno prvenstvo v sledečih disciplinah: vztrajnostim tekma nu HO km dne 8. febr.; tmniški tek na 18 km in kombinirane tekme ter akoki v dneh 21. in 22. februarja. Tekmovanje se vrši v slučaju ugodnih snežnih prilik v Bohinju, sicer pa tekmovanje na daljavo v Kranjski gori, v skokih pa v Dovjem-Moj-strani. Ocenjuje se vsako tekmovanje posebej, naslov državnega prvaka si pribori tekmovalec, ki doeeže oJ veeii teh tekem največje skupno število točk. Državni prvak prejme zvezno plaketo in diplomo. Pravico do starta imajo samo verificirani tekmovalci z zvezno izkaznico. Prijave je petdati najkasneje do 6. febr. na zvezo; prijaviti se mora e tekmovalnimi prijavnicami, sicer se smatra prijava kot neizvršeua. Žrebanje za vse tekme je nn' predvečer vztrajnostne tekme v poslovnem lokalu razeodišča Sklenilo se je, da se od danes dalje no pri-puste nu start medklubokih tekem oui. ki nimajo zvezne izkaznice o verifikaciji. Kdor take izkuz-nice nima, je dolžnost njegovega kluba, da pravočasno zahteva izkaznico pri zvezi, odn. ]>odzvezi. Klub, ki se tega ne bo držal, naj pot eu i sam nosi posledice. Zvezni in podzvezni delegati so dolžni, Ïired startom oziroma pri žrebanju pregledati iz-;azuice in zabraniti start vsakomur, kdor se ne more pravilno legitimirati. Nedeljski zimskosportni program V Kranjski gori medklubski »inuški tek ua 18 km. Start ob S zjutraj. Udeleže se tekme tudi koroški klubi. Skakalna tekma za prvenstvo Dravske banovin« pod pokroviteljstvom g. bana dr. Mar uši ča ub 3 vojioldne. Povabljeni so tudi na to tekuio Korošci ш če se bodo odzvali, se bo vršila .zanje posebna skakalna tekma. V Bohinju je jug pobral ves sueg iu iiokvuril smuko. V zadnjih dneh je pa nastopil mraz. — V Kranjski gori je zapadlo nekaj cm snega ter je 2opet prav dobra smuka. V višinah nad 1200 m je zapadlo 10 cm novega snegu ter jo tudi tod чтика prav dobra. To velja pesebno za Krvavec, Veliko planino, Kofce, Zelenico in Pohorje, AŠK Primorje (nogometna sekrija), Itedui fibčni zbor sekcije se vrši v petek, dne 80. jan. v kleti restavracije Miklič z običajnim dnevnim redom. Prosimo člane sekcije, da vzamejo to objavo kot vabilo na znanje. — Načelnik. Smučarska sekcija SK Ilirije. Danes v četrtek 29. jan. ob 18 30 v klubovi sobi kavarne Evropa sestanek vseh tekmovalcev (seniorjev ln ju-niorjev), radi udeležbe na nedeljskih tekmah v Dovje-Mojstrani, Kranjski gori, odnosno na državnem prvenstvu. Obenem razdelitev legitimacij. — Točno in vsi! SK Ilirija (subljaska sekcija). V petek, dne 30. jau. se vrii ob priliki rednega treninga plenarni sestanek sabljaške sekcije. — Dnevni red: Izvolitev uačelstva za 1931 in uova ureditev treningov in načelstva. Vbled važnosti predmeta je udeležba strogo obvezna za vse svojefasno v sokoljo prijavljeno članstvo. Tr#. športni klub >Slovan«. Redili občui /.bor' klubu ee bo vriil v sobolo 21. februarjn v matični sobi gostilne Sokol. — Sklicujem sestanek vseli članov za v petek 6. febr. ob 30 v zgoraj omenjene prostore. Sestanek bo v glavnem imel namen sestaviti kandidatno listo za novi odbor, dalje sestava moštva, oprema itd. Opozarjajo se vsi člani, ki posedujejo klubovo opremo, da isto vrnejo do dne 0. febr. v roku g. Buciku, sicer se jim bo oprema s silo odvzela. Dalje se opozarjajo vsi, zlasti pa redni Člani, ki članarine za lansko leto niso poravnali, da nemudoma lo slore, ker sloer na občnem zboru ne bodo imeli glasovalne pruvice. — Tajnik. Nemih i „beli soort44 propada Pred voino se ie Nemčija ponašala z nai-boljšimi teniškimi igralci, kajti v 1. 1912—1914 «o bili Froitzbeim, Kreuzer, Kleinschroth, Kahe brez dvoma brezkonkurenčni teniški igralci Bili so večinoma to premožnejši ljud e, ki so imeli vedno čas in denar, da so se lahko udeleževali najrazličnejših teniških turn:rjev po vsem svetu in »i na ta način pridobili toliko spretnosti in rutine, da so bili kos vsakemu nasprotniku. Tedaj tudi si bilo klubskih bojev, v katerih bi skušala posamezna društva na.jboi še igralce drugih k'.ubov pridobili zase, bodisi na lep ali na umazan način. Takratni športniki so se uriti v tenisu dovolj resno, vendar pa so smatrali igranje tenisa za cvo'o zabavo in razvedrilo. Vsi so trenirali tudi pozimi in to največ na rivierah. Bili pa »o tudi pravi genllemani, ki so vedno dobro poznali pomen športne discipline in ki niso poznali raznih škandalov. — Današnja nemška generaoi;a pa teh svojih prednikov v nobenem pogledu ne do>ega. Eno stmio zmago v tenisu zaz lamuije statistika v meddrž. teniških turni jih tekom 1. 1930, v katerih je nastopila nemška reprezentanca. — Avstralija namreč je zgubila s 3:2 tcn:š'ki turnir napram Nemti;i 3. avg. 1930. V ostalem pa sami porazi ali neodločni izidi. Na bolj boli Nemce to, da so zgubili svoj prvi nastop v borbi za Davkov pokal, borbo napram Angležem in da so s tem upadli iz nadaljnega sodelovanja. Medtem ko dame niso toliko izgubile, pa so gospodje v nemškem tenisu mnogo zaostali in nazadovali. Športni krogi so v skrbeh in očitno priznavalo neuspeh nemškega teniškega športa. Zanimivo je, kaks ,e vzroke tega nazadovanja sami navajajo. Dr. Wal-ter Bing razlaga tako-le: »Naši igralci se vedno in po vsolkem porazu opravičujejo z neugodno klimo, s slabim terenom, nezadostnimi pripravami itd. Teh opra-vičb pa kot resni ljud e ne smemo akceptirati. Bodimo odkriti in priznamo, da trpi nemški teniški sport na polovičarstvu. Mi imamo res zavidanja vredno število organizi anih ljubiteljev »belega« športa, toda nimamo ki ub temu vsa.) nekaj odličnih igralcev, kot so bili nekateri n. pr. pred svetovno vojno, V teniškem športu nazadu emo iz leta v leto in to zelo očividno. Velik udarec jc bila tudi smrt morda našega največjega igra'ca Moldenhauenja, ki je zapustila ve'iko in skoraj nenadomestljivo vrzel. Vzroke nazadovanja tudi ne smemo iskati v poklicnih in gospodarskih težavah naših igralcev, čeprav more to v neki meri tudi vplivati na posameznike. Ne manjka nam tudi tehnične podlage in lalentiranosti, temveč manjka nam športnega duha, ki so ga poznali naši slavni predniki in s katerim so oni prepotovali kontinent in Ameriko. Poleg tega se je vtihotapila tudi v povoni dobi nervoznost v ta sport. Društva ne morejo pri svojih članih upeljati pravo disciplino, s katero bi potem lahko talentirane igralce pripravila za mednar, borbe. Za decentralizacijo socialnega zavarovanja Dne 27. t. o), se je vršila plenarna seja načelstva Zveze trgovskih gremijev v Ljub'jani. Na seji je predsednik Jos. J. Kavčič poročal o aktualnih zadevah in o položaju trgovi e v diavski banovini. Govoril je o predstoječi izp-errenibi davka na poslovni promet, nadale o gibanju za iz-premembo zakona o neposrednih davkih. Tajniško poročilo je podal tajnik 1. Kai.er. Predsedstvena seja je nato razp.avlala o proračunu za 1931, ki je bil sprejet in sestavila ključ za oceno čistega dohodka za 31 trgov. strok. Glede zakona o socialnem zavarovanju je zveza zavzela sledeče stališče: 1. V pogledu starostnega zavarovanima trgovstvo v načelu ne odgovarja njegovi izvedbi, Z ozirom na izredno težke gospodarske prilike, ki onemogočajo trgovini, da bi prenesla kakršnekoli nove obremenitve, pa postavlja trgovstvo predpogoj za takojšnjo izvedbo starostnega zavarovanja, da se zavarovalni prispevki v nobenem primeru ne smejo zvišati. 2. Trgovstvo stoji na stališču, da izvedena centralizacija ni v prid socialnemu zavarovanju in se je iz skušenj, ki jih je prineslo dosedan e izvajanje socialnega zavarovan-ia po centralističnem sistemu pokazalo, da je nujno potrtbno stremeti Mt decentralizacijo socialnega zevat ovanja v tem pravcu, da se osnujejo avtonomni baaovinski so-cialno-zavftrovalni zavodi, ki sc morejo prosto- Zakon o pobiran!« pravnih poslov izven honkurza Belgrad, 28. jan. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra pravde po zaslišan-u predsedn ka ministrskega sveta predpisal ia prog'asil zakon o pobijan'u pravnih poslov izven konkurza. Novi zakon je velike važnosti za vse naše gospodarstvo, posebno za naš kredit. V inte esu kredita je potrebno, dati upniku čim večjo zaščito pred škodo, ki mu grozi v primeru neveslnoeti dolžnika aH njegovih mahinacij. Zaščita upnika je cilj tega zakona. Dosedanja zaščita upnika izven »leča- a ie bila regulirana s slićnimi predpisi od katerih so nekateri bili v gotovih prilkah zelo nedo-statni. Radi tega je cilj tega zakona ien, zaščita upnika izven stečaja in unifika: njegove zaščite. Po novem zakonu dobi up iik, k, iz dolžnikove imovine na osnovi izvršene sodbe ne more priti do plačila, lahko vsak pravni posel (odplač-ljiv ali neodplačl,iv), ki se nina>a na dolfavkovo imovino ali kake njegove popuste, dasi bi za tak pravni posel man,kal pravni naslov, če se je začelo restav-iran e izvrševanja. Upnik more, da doseže plačilo zahtev, ter.ati vse on:>, kar se lahko doseže s tem pravnim poslom, brez ozira na to ali se je dolžnik poslužil vseh sredstev, ki vodijo do cilja. Upnik se takšnih pravnih pobi anj lahko posluži tudi tedai, če je spor končan, in izplačilo iz dolžnikove imovine se mora izvršiti v vsakem slučaju, če dokaže, da bi s kak'niin dejanjem ali nevršeirjein bila napravljena škoda njegovi Imovini. Za lako zahtevo je treba dokazati, da je dolžnik imel namen, onemrgo?iti upnikovo pravico ali da oškoduje upnika ali da je posel škodi) i v in da upnik radi tega trpi škodo. Ako se dokaže, da je škoda nastala in da je upnik oškodovan, tedaj ni treba dokazali, da je dotična stranka imela namero upnika oškodovati, temveč zadostuje dokaz, da bi mo-al po prilikah dol/.rik tu vedeti. Ce je dolžnik napravil posel s svojimi sorodniki mora toinik dokazali »mo to, da je s tem kot upnik oškodovan, medlem ko je tožencu treba samo dokazati, da ni vedel za take posledice. V takih Zadevali, ki se tičejo sorodnikov, se lahko pobija vsako opravilo, od katerega še nista minuli dve leti. Zakon dobi obvezno po raz-glaritvi v »Službenih novinah«. Konferenca gospodarskih zbornic o socialnem zavarovanju. Belgrad, 28. jan. AA. V prostorih belgrajske Industrijske zbornice bo 2. februarja širia konfereca zastopnkov gospodarskih organizacij. Razpravljalo se bo o vprašanju defini-tivne izdelave predloga zakona o delavskem zavarovan u. Tečaj za opekarnarje v Ljubljani. Zavod za pospeševanj« obrta Zbornice za TOI v Ljubi ani priredi v Ljubljani dvotedenski teća za samostojne opekarnarje, opekarnar.ke poslovodje in delovodje. Tečaj se prične v pocedcl.ek 23. februarja ter se konča v soboto 7. marca t. I. Predavalo se bo samo v popoldanskih in večernih urah skupno 60 do 70 ur in sicer: zrornični podpredsednik g. Ivan Ogrin o zgradbah, referent banske uprave za strojno gradbo g. inž. Štolfa o strojni opremi in mehanizacij opeka ne, ravnatelj Združenih opekarn g. Karo o praktičnem obratovanju v opekarni, strokovni profesor teh-naške srednje šole za keramiko g. Beran o tehnologiji surovin in kuriva in profesor tehniške srednje šole g. Kline o knjigovodstvu. — Pristojbini za samostojne podjetnike znaša 200 Din, za ostale 100 Din. 0 podrobne šem bodo dobili obvest lo prijavljene! pismenim potoni. Prijave je poslali Zavodu PO Zbornice TOI v Ljubi ani na'kasneje do 15. februarja. Ker se sprejme samo omejeno število udeležencev, je v interesu prijavljencev, da pošljejo prijavo čimprej, ker imaijo prednost pred kasnejšimi. Šesttedenski kmetijski tečaj v dravograjskem okraju. Kmetijski teča;, ki je bil slavn&tno otvorjen 20. jan. t. 1. v Vuhredu ob navzočnosti okr. načelnika dr. Dionizija Maraža, uspešno napreduje z ozirom na udeležbo. Ta tečaj je obiskal tudi g. podpolkovnik Vaupotič iz Maribora, kar je napravilo med udeleženci prav lep utis. Prostemu predavanju kmetijskega uradnika Zdolšeka iz Prevalj sledijo udeleženci z vsem zanimanjem, ker je vsako predavane imemvanega v resnici vzeto iz prakse. Okolica Vuhreda ie zelo obširna. Udeleženci mnogo žrtvujejo ker jih čaka po zaključku predavanja naporna pot do doma okrog _ Posameznikom pa Zopet primanjkuje borbenosti, kajti vse preveč oni smatrajo tenis kot neko d u-žabno igTO. Sport pa tudi zahteva železne volje v dosego uspeha: ❖časih mora človek tudi kaj potrpeti, V»e drugače je v lem oziru pri Francozih, Angležih in Itali *iih. Kadar nastopijo teniški igralci teh držav, vidimo temperament, nacionalno zavednost in voljo za dosego uspeha. Pravo športno delovanje izključuje neokusne zabave, razko-šnost, popivanje in druge moderne neslanosti. Le tedaj, ako se bo v tem oziru pri nas kaj naredilo, potem smemo upati, kajti imamo vse druge predpogoe, da bo nemški teniški sport v resnici zopet orno, kar je nekdaj bil.« — Napisali smo vse to V nadi ho kaj koristilo tudi našemu sinortu. _ voljno udružiti v Zvezi banovinskih socialno-za-varovalnih zavodov v svrho snovanja lezerv. Nosilci in izvršitelji socialnega zavarovanja so že sedaj dejansko okrožni uradi in ie Osrcdi* i urad za zavarovanje Jelavcev v Zagrebu draga, a socialnemu zavarovanju ne neobhodno potrebna nadzorstvena instanca. Zato naj se ob reorganizaciji socialnega zavarovanja Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu popolnoma ukine, nadzorstvo nad banovinskimi soc:a!no-zavaTovadnimi zavodi pa prenese na kr. bar.-ske uprave odnosno na ministrstvo za socialno politiko. 3. Trgovstvo odločno ugovarja določbam zakonskega osnutka o socia!nfm zavarovanju v pogledu delokroga društvenih blrgajn za socialno zavarovanje. Zakonski osnutek veže delokrog društvenih blagajn na take pogoje, da bi bilo po novem zakonu nadvse otcikoćeno n ih poslova:i e. Izpasti morajo radi lega iz zakonskega osnutka določbe glede omejitve včlanjenja in določbe glede števila članstva, ki opravičuje društvene blagajne do obstoja. Trgovstvo zahteva, da morajo postati zavarovanci društvene bolniške blaga/ne vsi, ki so za-^ posleni v trgovskih obratih in trgovskih pomožnih 1 i obratih in ne z ozirom na to, je li podjetje proto-j kolirano ali ne. Prav tako zahteva trgovstvo, da . J se izloči iz zakonskega osnutka določba, ki. veže obstoj društvene blagajne na najmanj 2500 članov. Ce otroci kašliaio ekrtie slaril zanje s tem, da |lm rihcdn,'c dni zabeležiti večjo ponudbo blaga. — 'šenica sc je trgovala danes po 145 Sombor okolica, in 156 Pašičevo. Za bar. blago se je zahtevalo 140. Koruza je ostala neizpremenjena in ee ie trgovala času primerno suha Ind ija po 75, z* staro pu se je zahtevalo 96. Umetno sušeno blago se ne trguje več, ker se ne izplača. V ostalem ш bilo izprememb. Nori Sad. Moka 6 170—180, 8 105—tIS. ostala neizpremenjena. Vse ostalo ncizprrmen eno. Promet: pšenica 51, ječmen 4, koruza 30, moka 9, otrobi 3 vagoni. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca prijazne ša. Promet majhen. Pšenica marec 14.42. zaklj. 14.42—14.43. mai 14.77—14.78. zaklj. 14.77—14.78; rt marec 10.39—10.44, zaklj. 10.39—10 41. maj 10.50—10 55; koruza miij 12.12—12.19, zaklj. 12.14—12.15, trans l maj 9.66—9.69, zaklj. 9.66—9,67. Radio Italijanska propaganda na Korziki. Italijanski fašizem vodi na Korziki žilavo protifruncosko propagando. Italijanski listi prinašajo korzijske strani, kjer agitirajo zn priključitev k mintcri domovini«. Tudi radio bo imel v tej kampanji važno vlogo. Nn Korziki ni slišati francoskih postaj in tamošnji amaterji slišijo le Rini. Tuko jih žo dejanske razmere silijo k Italiji in radio podpiru nu Korziki italijansko in fašisličuo propagando. Vatikanska postaja. Vatikanska postaja je že docela zgrajena. Gre le šo zn dogovor z lokalnimi oblastmi glede preskrb«- s |K>trebno električno silo Opozarjamo da more postaja oddajati na dveh valovnih dolžinah, R0.26 m in 19.R1 iti z energijo 12 Kw. Pa na Holtinilskem? Tudi nn Ilolandskem imajo fašiste. Obstoja pa tudi močna organizacija holandnkih poslušalcev, VARA, ki SU-jo 100 000 članov. Med zborovanjem fašistične skupino vMellnr(l) v Amsterdamu je šlo za sklep, da se posebna ekspedicija strahovaIcev odpelje v avtu razbit radio te zveze, brž ko bt, njen program intel zopet — antimilitarističeu zna čaj... Programi ftadio-Liabftana » t'etrtek, 2V. januarja: 12.15 PloSČe (slovenske pesmi, plesni šlagerji). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 f'as, plošče, borzu. — 17.H0 Otroška ura., radio tetka. — 18.00 Plošče. — 18.H0 Gimnastika (Drago Ulagu). - 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. — 19.30 Dr. Valter Bohinec: Potres v Ljubljani leta 1805. — 20 00 Pero Horn: Duševna vzgoja otroka. — 20.30 Koncert delavske godbe Zarja«-. — 21.30 Sentimentalni narodni nupevi. priredil L. M. Škerjnnec, poje Mirko Jelačin. — 22.00 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Radio orkester. Petek. 30. januarja: 12.15 Plošče (solistične pol ure, ouverture). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče, borza. — 17.30 Mladinska ura: klavirske točke izvaja Vojka Prelovec. Slovenske narodne pesmi poje Karmen Antič. — 18.30 P. dr. Roman Temine?: Naši nagrobni spomeniki io napisi. — 19.00 Dr. Lovro Suštiik: Francoščina. — 19.30 Tedenska razdelitev gospodinjskih del (Krekova gospodinjska šola). — 20.00 Vesela šahovska ura. — 20.30 Koncert Radio orkestra. — 22.00 Napoved časa in poročila. Drugi programi» Petek, 30. januarja. Holgi-ad: 12.45 Radio orkester. 20.00 Narodne. 20.80 Vokalni koncert. 21.00 Komorna glasba. 22.00 Komični dueti. 22.50 Večerni koncert. — Zagreb: 12.35 Plošče. 17.00 Glasba. 20.30 Varšava (simfonični koneort). — Budapest: 12.05 Ruske balalaike. 17.30 Koncert orkestra. 19.30 »TnnnhUusert, opora, R. Wagner. - Dunaj: 11.00 Plošče. 15.25 Popoldanski koncert. 20.00 Arije in pesmi. 22.10 Večerni koucert. — Milan: 12.10 Pestra glasba. 19.30 Pestra glasba. 21.00 Pester in vesel večer. 21.30 Pester koncert. — Praga: 19.20 Vojaški orkester. 20.15 Varšava. 22.20 Moravska Ostrava. — Langcn-berg: 13.05 Opoldanski koncert. 17.00 Popoldanski koncert. 21.85 Simfonični koncert. — >(i: koncert. 20.00 »Zlato mojstrica., opereta. — Rim: 12.45 Koncert lahke glasbe. 17.00 Instrumentalni koncert. 21.35 Simfonični koncert. — Berlin: 2000 Koncert. 20.35 -Hamlet :, tragedija. 22.30 Večerna glasbo. — Kalovire: 12.10 Plošče. 17.45 Koncert. 20.15 Simfonični koncert Filharmonije. — London: 12.00 Radio orkester.. 13.15 Lahka glasba. 18.40 Sekstel. 21.00 Koncerl vojaške godbe. — Miihlacker: 12.20 Plošče. 16.30 Radio orkester. 11Ш »Nižava«, glasbena drama. 22.50 Zabavni koncert. Mor. Ostrava: 12.30 Radio orkester. 18.50 Plošče. 22.20 Sodobna glasba. — Leipzig: 10.30 Popoldanski koncert. 21.40 Komorna glasba. 22.15 Zubavua glasba. »Mayilower,« službena |ahla imenskega predsednika, ki t« nato potopila. titodellski luki začela goreti in se Ponarealci denarja v zagati O priliki mednarodnega policijskega kongresa na Dunaju 1. 1923. so ustanovili tamkaj mednarodno centralo proti ponarejanju denarja. Centralo vodi dunajski policijski svetnik dr. Artur Klauser, ki uživa na tem poprišču mednaroden sloves. V sedmih letih svojega obstanka je dosegla centrala že zelo lepe uspehe. Uredila je ogromen razvidnostni urad, v katerem se stekajo naznanila o ponaredbah s celega sveta. Sem pošiljajo posamezne izvode ponarejenih bankovcev in novcev, zraven osebne podatke o ponarejalcih, njih slike in odtise prstov. Arhiv je že doslej ogromno narasel in je v njetn zbrano vse, kar se nanaša na slučaje ponarejanja denarja v zadnjih letih. Ponarejalci denarja predstavljajo poseben zločinski sloj. Večinoma so to poedinci, sami-svoji ljudje, ki se z nikomer ne družijo, ker ne marajo imeti sovedcev; navadno so precej izšolani in nadpoprečno inteligentni. Lani so se na Dunaju pojavili ponarejeni bankovci po 50 in kasneje po 100 šilingov, ki so bili zelo dobro izvršeni in so se z lahkoto razpečavali. V prvem slučaju je bil ponarejalec izučen litograf, izredno inteligenten mož — v drugem pa grafik in mehanik, ki je veljal celo za precejšnjega strokovnjaka v radiotehniki. Klica zlega se je pa v njem razbohotila, dokler ni zmagala in je začel ponarejati denar. Bil je silno spreten in bi mu bili težko kdaj prišli na sled, ako se ne bi bil nekoč napil in v pijanosti izgubil ponarejene novčanice. Kakor za vsakega zločinca, je tudi zanj prišel treuotek, ko je njegova moralna okvara povzročila, da je izgubil oblast nad seboj in se izdal. Popolnoma posrečenih denarnih falzifika-tov ni. Kdor bi hotel kak bankovec za las natančno ponarediti, bi moral razpolagati z gro- Švedski princ Lennart, ki poroči iz i ubezni 19 letno hčerko nekega trgovca v Stockholmu. Kralj je svojemu 21 letnemu vnuku poroko že dovolil. zovito dragimi stroji In pripravami. Tako pa ima vsaka potvorba bolj ali manj velike napake v papirju, rizbi ali barvi, ki jih ni težko ugotoviti. Večji ponarejalski obrati so redka izjema. Pred nekaj leti so v Tuilnebach — Pressbauntu odkrili mednarodno ponarejalnico, ki je izdelovala — angleške funte. Ponarejalci se zelo radi vgnezdijo v tuji državi in od tam pošiljajo potem v razpečavanje svoje ponaredbe v določeno deželo. Odtod ravno potreba, da pri zasledovanju sodeluje mednarodna policija. Nedavno so v Belgiji aretirali poljske ponarejalce, na Poljskem pa runiunske. Kriminalistično delo je zelo težavno, ker — kakor že rečeno — ponarejalci običajno nimajo sokrivcev. Ce slučaj sam ne izda ponarejalca, je treba mnogokrat dolgotrajnega opazovanja, da mu pridejo na sled. Tu pomaga včasih tudi opazovalni talent prebivalstva. Tako so odkrili tullnerbarško ponarejalnico na la način, da so delali ponarejalci samo ponoči. Prebivalstvo je postalo pozorno na vilo, v kateri je bilo čez dan vse tiho, ponoči pa je bilo v njej vedno polno marnega vrvenja. Seveda se pa občinstvo v svojem opazovanju tudi zmoti in se izkažejo šumi in vrvenje, ki se mu zde sumljivi, kot posledica nedolžnih opravkov. Dočim pa je zvezano ponarejanje papirnatega denarja z ogromnimi težkocami, je ponarejanje kovinastih novcev dokaj enostavno. Bolj ali manj uspeli odlivki se zelo lahko raz- pečajo, posebno tedaj, če se uporablja dobra ziiiina in se novci kujejo. Po tem jih je mogoče na prvi pogled ločiti le s primerjavo, pri čemer pa se na cvenk ni veliko zanesti. Pri vsem tem tudi ponarejalcent kovanega denarja sreča ne cvete dolgo. S pomočjo mednarodnega sodelovanja policijskih oblasti pride že doslej 90 odstotkov vseh ponarejalcev zelo kmalu pravici v roke, in ta odstotni postavek bo stalno naraščal. V marcu t. 1. se snide pri Društvu narodov mednarodna konferenca proti ponarejanju denarja, ki bo določila nadaljne smernice za bodoče še tesneje sodelovanje. Lahko se tedaj reče, da se ponarejalskemu rokodelstvu bliža konec. Prol. Polaoyi — Viliemuv institut za fizikalno kemijo in elektrcikemijo v Berlinu — ki je ziašel svetilko, katera sveti s kuhinj >ko sol o. Kulùn'ska sol sestoju iz klora in natrija; če se srečata ti dve kemični snovi v brezzračnem prostoru, nastane jasna. prijetna luč. Zanimivo priznanje »Pravda« poroča o reviziji sovjetskih javnih knjižnic, ki je dokazala, da so se prodajala komunistična dela takoj po prejemu kot ntakulaturen papir ali |xi pet let ležala v kleti. Nasprotno so se izposojale prepovedane pred révolue i jske. posebno verske knjige. To se je grdilo po vsej Ukrajini. V Sa-mari ob Volgi, v hiši. kjer je bival Ljenin, so ohorili čitalnico njegovega imena. Knjižničarka Vinograd«>va je javila prosvetni oblasti. da »je zložila protikomunistična dela v arhiv, ki ni dostopen občinstvu«. V resnici pti je dala knjigovezu verske spise, ki jih je opremila s platnicami komunističnih del. Ta »zakrinkan strup« je imel največ odjemalcev posebno med delavci in delavkami. Spis ; Bodimo v žalosti pokorni Bogu« znanega duhovnika Ivana Kronštadtskega je bil n. pr. izposojen pod označbo »Leninovi spisi, II. del-' 40krat zaporedoma in зо se javljali vedno novi čitaitelji. Mraz na Kitajskem Šanghajski listi poročajo o grozoviti zimi, ki je prva v vsej dolgi kitajski zgodovini. Uničila je neštevilne vrtove celo v Južnem Kitaju. V Nankingu imajo 25" R mraza in so zmrzovali ljudje na ulici. V Severnem Kitaju je še hujša zima. V Harbinu so doživeli 48° mraza. Vse reke v Mandžuriji in celo Pej-ho so zmrznile. V Tjanczinu je obtičalo sredi leda do 20 obalnih parnikov. V Pekingu je razgrajala huda ledena burja, in je zmrznilo nad sto ljudi. Slična poročila prihajajo iz Kalga-na in drugih krajev severnega Sandzija. Hanni Kohler, znana nemška motociklistka, ki se odpele meseca februara na ekspedicijo po Vzhodni Aziji. Spretni,al jo bo 1. "tokrat Ojpd ala se bo iz Marscille-ia v Ka kuto, od tam pa z motornim kolesom čez Indijo, Be'udžislan, Perzijo, Malo Azi>,o in Balkan nazaj v Be.iin. Srečna dežela! Na južni strani vzhodnih Pirenej leži kotlina reke Balire, ki objema celokupno republiko Andorro. Že od časov Karola Velikega je ta deželica svobodna država. Prebivalci, ki so katalonske krvi, nikakor ne sprejemajo radi tujcev in radovednežev. 2ive mirno sami zase, kakor so živeli njihovi predniki, in si ne žele nič drugega, nego da bi mogli tako živeti tudi vnaprej. Vseh Andovcev je prišlo 6000 duš, njihova dežela pa meri 60 kvadratnih milj. Posameznih občin je neznatno število. Preživljata Andorce polje in živinoreja; v zadnjem času trgujejo po malem tudi z lesom, železno rudo in volno. Pisane zakone imajo šele od I. 1847. Uporabljajo jih tako redko, da se na splošno o zakonodaji komaj more govoriti. Disciplina, red in nravnost to pravi zakoni v Andorri, katerim se vsakdo pokori. Glavno mesto je Andora la Viella. Če se kdaj kak tujec izgubi v te kraje, potem se pač čudi nazivu »glavno niesto,« kajti kraj šteje komaj 150 hiš. Leži idilično ob vznožju Anclarja, 1050 metrov visoke gore, in napravlja vtis čedne in snažne goske vasi. Republiki načeluje predsednik, ki mu pomaga 24 ministrov. Predsednika volijo občine vsako četrto leto. Njegova plača znaša mesečno natančno 70 dinarjev, ministri pa dobijo po '4 dinarjev mesečne plače. Noben list ne izhaja v Andorri, ki bi tihe prebivalce vznemirjal in mamil z dogodki izven njihove dežele. Tudi kino in gledališče jih ne izprijata. Ob solnčnein vzhodu vstajajo in o mraku hodijo spat. Vojaštva ali policije ne poznajo, velja pa kot ob sebi umljivo, da je vsak državljan od 18. leta dalje dolžan braniti domovino, če bi bilo treba. V Andorri ne poznajo ne brezposelnih ne davkov. Zares — srečna Andorra ! Pridobivajte novih naročnikov! Novi orjaški stadion na Dunaju, ki bo v kratkem dograjen. Kulturni obzornik Igor Severjanin v Ljubljani Po zaslugi Ruske Matice se bo seznanila ljubljunsku javnost s klasikom ruskega futu-riz.nin Igorjem Severjamimom. Pesnik, ki že več let biva kot begunec ob Baltiškem morju ua Estonskem, je z. velikim uspehom nastopil v Belgradu in se bo ustavil pri nas na poti iz Dubrovnika v Paris. Severjaninova predvojna izumetničena in obenem primitivna, eksotike Ln hi'permoderne prevzetnosti polna poezija je jako značilna za rojstna leta rnove ruske lirike. Pesnikovi »poezo-večeri« so imeli šumen uspeh. Njegove aliteraeije in nove, iz globin ljudskega jezika ustvarjene, samo v pesmi umljive besede so oplodile Ves novi revolucijski futurizem lllebili/kova, Majukovskega in drugih zastopnikov mlajšega pokolenja. Л po revoluciji je opustil Severjanin geslo »pesem kot cilj zase« in se spomnil zgodnjega idealističnega simbolizma lofa nova, Lohvicke, Zinaide Hippius (Merež-kovske) in drugih, ki so stali ob zibelki njegovih »poez«. Sedanje Sever janinove glolioko občutene in povsem klasične pesmi odsevajo ono organsko nacionalno duSevnost, ki je napovedovala njegov nadaljnji razvoj tudi v prvih letih kljub vsemu zunanjemu »dekudentstvu«. Posebno zanimivi so njegovi starejšim in sedanjim klasikom (Levu Tolstemu, Turgenjevu, Gogolju, Kuprinu in dr.) namen jeni »iportretni soneti«. N. Preobražensiki. Klavirski vzgo'nà večer „Sloge*' Narodno železničarsko glrsbeno društvo »Sloga« se je začelo od lani sem blagcdejno udejstvo-vati kot prireditelj prosvetno-glasbemih koncertnih večerov. Priredilo je lepo uspeli sonat ni večer, violinski koncert ge. Jerajeve, zadnjič koncert Du-fayevih skladb, za kar so bili društvu hvaležni vsi, ki se zanimajo za stnro glasbeno zgodala. Njena igra je bila navdušeno m s hvaležnostjo sprejeta. »Sloga« je že veliko storila za glasbeno vzgojo pri nae. Naj bi svoje požrtvovalno in nesebično delo uspešno nadaljevala in vsi ji bomo hvaležni I Josip Čopič: Novolrancoska sintaksa Str. 355, cena 75.— Din, tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru 1931. Menda razen za slovenščino za noben predmet, Ici se poučuje v naših srednih šolah, ni izšlo po prevratu toliko učbenikov, kot baš za francoščino. Cela vrsta učnih kn!ig in s'ovariev poleg drugih manjših pripomočkov pospešuje učen e francoskega jezika. Pred nekaj dnevi pa je izšlo v avtorjevi lastni založbi obsežno delo: Francoska sintaksa. Ker računa na večji krog o«IjemaJcev m ker tudi Hrvatom in Srbom dosedai še nedostaja stičnega dela, je knjiga pisana v srbohrvaščini. A vseeno bo tudi Slovencem lahko umliva, zlasti pa bo dobrodošla ornim, ki žele izpopolnitve v tem jeziku. Naravnost ogromno gradivo je nakopičeno v tej knjigi, a vse je jako spretno in vešče razvrščeno. Mnogoštevilni primeri, ki pojasn ujeo pravila, so vzeti iz najbolših f-ancoskih pisalelev, seveda tudi najmodernejših. Avtor pa ie upošteval tudi vsepovsod« živobarvno narodno govorico z vsemi posebnostmi ter ostanki, ki čitatelja včasih кат presenečajo. Dela, ki jih pisatelj ob koncu navaja, pričajo, da je črpal pri najmodernejših m najboljših virih. Cirilovi tiskarni v Mariboru pa gre čaist, da je kn igo okucno in tehni?no dovršeno opremila, kar bo gotovo dvignilo ugled naših tis-karen med Srbi Ln Hrvati. Omen amo še, da je knjigo odobrilo ministrstvo trgovi.ie in industrije kot pomožno učno knjigo na trgnvskih akademijah in trgovskih šolah. Avtorju pa želimo, da se mu poplačata trud in denar, ki ju je vložil v to delo. K. * Maeajna v slova.ščini. Od nedelje II. jvi do četrtka 15. jan. je pod črto bratislavskega dnevnika »Slovak« izhajal slovaški prevod novele iz emigrantskega življenja: »Stenka Rozin«. ki jo je napisal znani mladi slovenski pisatelj Bogomir Mngujna. Pričujočo prozo, ki je bila prvotno obljavljena v »Domu in svetu«. )e prevajavcc (podpisan s šifro —vr—) preložil v slovaški jezik gladko in s polnim uitiievanjem avtorjevih stilnih posebnosti. Gotovo je ta prodor Matgajne v svet razveseljiv korak do duhovnega zibližanja Slovencev in Slovakov, zlasti pn kot prizinanje pisatelju iz naše mlade pišoče generacije. (t). * Kraljestvo božje, list za širjenje ciritme« todijske misli, ima v tem letniku Lzredno zanimivo povest življenju Sofije Rosioi|»činove, hčere slovcčega ruskega generala, ki je za žgal Moskvo in tako preprečil Napoleonovi armadi s leni prezimovanje v Rusiji, s čimer je bil francoskemu cesarju ili njegovi nadvladi v Evropi zadan smrtni udarec. V 2. štev. »Kraljestva božjega« se na.m razgrinja predzgodovinu orjaškega »popada med Nupoleonom in carjem Aleksandrom I., pod kojega rodoljubnim režimom je Sofijina mati postala katoličanka. Nadaljevanje vsaik bravec »Kraljestva božjega« napeto pričakuje. Kdor se pa prizadeva za lepo notranje življenje v svitu božjem, ta bo črpal dragocene pobude iz ruske ascetične knjige »Odkritosrčnega romarju«, ki se v tem zvezku takisto nadaljuje. Zelo srečen je bil urednik, ko je to berilo izbrail! Med razgledom najdemo med drugim podatke o strašni borbi brez.božcev zoper vero v ruskem narodu, interesent no notico. da je najgloblji sodobni češki pesnik Du-rych stopil s svojo revijo »Akord« popolnoma v službo Katol. aikcije itd., kot eno najboljših brošur o boljševizmu se priporoča J. Schweigl S. J.: Der Bolschewismus, založba llaas v Augs-burgu, ki je kratka, jedrnata in po ceni. — »Kraljestvo božje« izhaja vsak inesee, naročnina znaša 12 Din, uprava je sedaj v Ljubljani in sicer na Napoleonovem trgu 1. Ali ste že poravnali naročnino? obveznic vojne škode vnovčujemo z Din 25'- brez vsakega odbitka! OBVEZNICE ŠKODE ki dospo v plačilo šele 1. marca t. 1. VNOVČUJEMO ŽE SEDAJ po znano kulanfnih pogojih. BANKOVNO SCOMANDimO DRUŠTVO A. REIN I DRUG ZAGREB IIICA 15 - TRG KRAUA TOMIfLfiVA 17 MALI OGLASI Vsaka «robna mttca l'50 Obl aU vsaka beseda eo par Na|man|il og'as i. 5 1. In. Oglasi nad 4«vel vrstic sc računalo vli«,. Zu odgovor »imiol Na vpraianla bres znnmke ne odgovartamot Podružnica BEOGRAD, Knez Mihajlova 47 Službe iščejo Absolv. pravnik (jurist), ki se pripravlja na pravosodni izpit, išče zaposlitve (pri odvetniku, v trgovini, tudi kot prodajalec itd.) Ponudbe upravi »Slov.« pod »770« Deklica iz boljše hiše, ki je dovršila 2 razreda meščan-šole, želi kot učenka vitopiti v večjo trgovino z mešanim blagom. Ponudbe naj se pOšliejo na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Deklica 16«. Zakonski par brez otrok, sposoben za vsako delo, želi zaposlitve kot hišnik. Vprašati v Mariboru, Koroška cesta 74 Ntotam sc proda rabljen šivalni stroj »Singcr«. Gospodična nemške narodnosti išče mesta k otrokom ali druge zaposlitve. Spričevala na razpolago. - Ponudbe pod »Traino mesto« na upravo »Slov.« Maribor. Trgovski vajenec kateri je pošten in priden ter ima res veselje do trgovine, se sprejme. Lc osebno pisane ponudbe je poslati na tv. V. Avsec, trg. z meš. blagom v St. Vidu pri Stični ( Čamernikova šoferska šola Ljubljana. Dunajska c. 361 (Jugo-avto) Prva oblast, koncesiionirana Prospekt zasloni Pišite ooni! Proviz'jski potniki za poljedelske stroje se takoj sprejmejo. — Jos. Handl, Store, Ako hočete delati ln z lahkim domačim obr-tom na svojem domu zaslužiti 7 Din na uro — vstopite v našo zadrugo Pouk je brezplačen Vpisnina 10 Din. Obširna navodila pošPemo radevolje, ako ie priložena znamka za odgovor — Zadruga Jugoslov plctafa. Osiiek. Učenec ki Ima veselje do pekari-je, se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Starost 14 let. Franc Horvat, pekama, Cirkovce pri Ptuju Šoferska šola oblastv. koncesiionirana I. Gaberščik bivši komisar za šoierske izpite, Liubliana. Bleiwei-sova cesta 52. Prihodnji redni tečai se ončne 1. lebruarja 1931. Pozor šivilje! Agilne šivilje z lepim vedenjem, ki se želijo izobraziti v krojenju, občevanju s strankami, dana vam jc možnost, nastopiti kot pomočnica, kroji-teljlca. Za nešivilje lahek sistem krojenja. Ponudbe na Strokovno krojno uči-lišče, Ljubljana, Stari trg 19. Nov tečaj po Svečnici !E fanovanja Oddam sobo dvema mlajšima gospodoma v sredini mesta. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 936. Poziv dedičem V Ameriki je umrl meseca maja 1929 Josip Klemene Mcyer, rojen v Ljubljani 11. septembra 1853, zapustivši večje premoženje brez testamenta. K dediščini poklicani dediči žive baje v Ljubljani in se tem potom vabijo, da se zglase čimpreje v pisarni Dr. F. Luckmanna, odvetnika v Ljubljani, Gradišče 4. Inserirajte v „Slovencu"! Garantirana kiflstrukcila! FRANC JfiGER tapetništvo Liubliana. S«. Pe ra n. 29 priporoča svoje najmodernejšo foleljo vseh vrst. modroce. otoinane. žimo zložljive postelje, pa- PftMtOC Ш • P«it«iinhià lontne clivam.' j. L d. Najmodirnuj«» oblika 1 AKO RABITE mifOVINE ILUSTRACIJE, KATALOGE ALI P ROS P F. K TE 1. T. D. TODA SE NE MORETE ODLOČITI. V KAKŠNI TEHNIKI NAJ SE IZDELAJO, RLAtiOVOLirE SE OBRNITI VEDNO NA NAŠE PODJETJE. - V VSEH TEH VPRAŠANJIH VAM JE DRAGE VOLJE NA RAZPOLAGO ШЋШ BRZOJAVKI, JUGOTISKARNA LJUBLJANA UMETNIŠKI GRAFIČNI ZAVOD, V KATEREM SO ZASTOPANE VSE MODERNE GRAFIČNE PANOGE VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO, SOLIDNO IN TOČNO PO ZMERNIH CENAH. - PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO OlTSFT-mit ♦ HAMENOT1SH HNJHîOTSSH » lintlNlSHl 1ISH fRKOlIVNICA ♦ Kvi.OOtEZNICA WVN.'*/ ry.'-j Maroiajte ,S8ovaraca4! V globoki žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod Valentin Kos posestnik in gostilničar dne 28. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v petek, dne 29. t. m. ob 9 zjutraj iz hiše žalosti na pokopališče v Bohinjski Bistrici. B o h. B i s t r i c a , dne 28. jan, 1931. •ŽALUJOČI OSTALL ____ШЈ1 Mlekarno ali gostilno na račun prevzamemo. • Naslov pod št. 939. Gostilno, kuhinjo in torško kavarno pri kolodvoru dam na račun marljivemu gostilničarju z ženo; potreben kapital do 7000 Din. Ponudbe ua Ivo Vranešič, Sunja, Hrvatsko Trgovski lokal se odda, primeren za podružnico v hribih na Dolenjskem ali za dobrega poročenega obrtnika. Ana Adamlje, Primsko-vo, p. Šmartno pri Litiji. Kupim 1 vagon svežega okrogle ga mecesnovega lesa. — Les moru biti prvovrsten dolžina 4—5 m, debelina od 20 do 30 cm. Cenjene ponudbe na: Pečnik Dra go, Brežice. Stroji navadni ali avtomatski okrogli pletilni stroji na elekt I ni pogon, dobro ohranjeni se kupijo. Ponudbe na upravo »Slov.« z navedbo cene pod šilro vStroj za nogavice 156*-. Vsakovrstno Radio aparat prodam - Reinartz 3 - ra priključek na izmenični tok z zvočnikom po nizki ceni. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 823. Fiat 514 avtomobil 4 sedežni, po ceni na prodaj. Izve se pri upravi Maribor. Proda se več transmisij, skobelm stroj, tračna žaga, 2 di-namo motorja, vrata, okna, glinaste peči ter razno orodje. Poizve sc pri stavbni družbi »Gra-didom«, Ljubljana, Sredina 15. Velika razprodaja namiznih prtov iz dama-sta, platna etc. po občudujoče nizkih cenah. Samo nekai dni. Miklošičeva c. 14-1., desno. Prilož-nostna prodaja. ПопиИе oo na'višlib cer.ab CERNE, luvelir Liubliana Vfollova ulica št. 3. Puhasto perje čisto čohano po 4S Din kji druga vrsta po 38 Dio kg čisto belo gosie po 130 Din ! .( s ■š зЗ^ « J-i:, злЗ § « слoo d -Str • ..=>« SO • •"O - Ï - JBgl* I« 1 1 i 13-5 11***1 ^ - iJ eo №' So S"«2» I® 3° i Si los gt5 Qê I šl Hans Dominik: 95 Moč treh Roman iz leta 1955 Ali je imelo človeštvo toliko uvidevnosti in je iz lastne moči preprečilo brezumno razdejanje? Ako se je to zgodilo, potem bo mogel dovršiti delo, kakor si je bil zamislil. Kaj pa ako ga niso ubogali? Ako so se v teh dneh njegovega prisiljenega brezdelja spopadli? Ali ni to dokaz, da še niso zreli, da bi se sami vladali, da potrebujejo samosilnika, ki jih prisili k njih sreči? Kdo naj jih potem prisili? Oni, ki imajo moč. Tri glave, tri misli! Samo eden more biti gospod. Kdo naj bo? Silvester, tihi učenjak, raziskovalec? Ali Atma? Učenec Buddhe Gantame in Congkape? Ne in zopet ne! Samo on je lahko. Potomec starega vladarskega rodu, ki mu dvakratna prerokba obljublja še enkrat oblast. Ob silni misli je Erik Truwor poskočil. Planil je in taval po ledenih votlinah votle gore. Njega je izbrala previdnost. Njemu je dala v roko usoda neskončno moč. On potrebuje pomočnike, zvesto udane pribočnike, da jo izrabi. Zato mu je dala usoda prijatelja v pomoč. Tako je treba razlagati prerokovanje Pangkong Coa. Vladarju moč, njegovima pomočnikoma znanje in voljo. Tako je bilo morda Cezarju pri duši, preden je prekoračil Rubikon, tako Napoleonu, ko je tvegal napad v Italijo, tako Stonardu, ko je udaril na Rumeno-kožce nu zapadu Unije. Usoda ga zove. Usoda ima ogromne namene z njim, ako ... ako je v teh dneh izbruhnil boj. Z nestrpnostjo, ki jo je komaj obvladal, je čakal na uro, ko bo prost ledene ječe. Le da ustreže svojemu soprogu, je sprejela Diana Maitland Jano v svojo hišo na Maitlandovem gradu. Spočetka nejevoljna, jo je pozneje vzljubila. Ako je to mlado dekle res sorodnica dr. Glosina, potem vsekakor ni podedovala nobene dvomljivih lastnosti svojega strica. Četudi je tir. Glosin tisočkrat lagal, tokrat je govoril resnico, ko je dejal, da je Jana osamljena in potrebuje pomoči. Lady Diana je spoznala to z vajenim očesom zrele in izkušene žene. Sklenila je, da bo zapuščeni materinska prijateljica. Ker je bila v Maitland Castlen v teh dneh politične napetosti in vojne razburkanosti santa osamljena, jo je pritegnila v svojo družbo in jo imela večji del dneva pri sebi. Pri tem je pa odkrila, da skriva mlada deklica tajne v svojem srcu. Lady Diana je našla, da je Janin spomin pomanjkljiv. Kar je pripovedovala, je pripovedovala priprosto in enostavno brez nasprotij. Toda nenadoma se je ustavila na nekaterih mestih svojega pripovedovanja, spomin se je prekinil in Diani ni bilo mogoče, da bi premostila vrzeli. Vrhtega je često izpreminjala svojo voljo. Pravkar še zelo vesela, skoro preživahna. Nato zopet tiha, zamišljena, otožna, raztresena. Spremenljiva v obnašanju, sedaj ji je nekaj ugajalo pa zopet odbijalo, kar se je pojavljalo pri skupnih obedih celo v izberi jedi. Diana se je o priliki razgovarjala s svojo ključa- rico o Jani. Čudnih starkinih namigavanj ni mogla pozabiti. Jana se je vrtela okrog mizice, ki je stala v velikem kotu pri oknu. Izvlekla je miznico, premetavala razne drobnarije, ki so ležale tam in oči vidno nekaj iskala. Diana je videla, kako je vzela iz miznice klob-ko niti in knjigo, položila raztreseno in nesigurno oboje na mizo in vzela nato iz miznice list časnika. Star list, večkrat zganjen, z novico, ki je bila podčrtana z barvnim svinčnikom. Solnce je sijalo skozi okno in obžarjalo v zlati barvi težke svetle Janine lase. V tej luči, ki je še povečala njeno lepoto, je učinkovala neverjetno eterično, kakor ena od postav na pestrih Gainsboroughovih rez-bah. Diana Maitland je zadovoljna opazovala sliko. Jana je sedela rahlo sklonjena nad mizico. Njeni pogledi so počivali na časopisu. Njen obraz je kazal raztreseni, sanjavi izraz, ki ga je Diana v poslednjih dneh lako pogosto opazovala na njej. Sedaj je namr-šila obraz. Oči je upirala na eno točko lista, medtem ko je bilo videti, da naporno premišlja. Kakor da nekaj išče, spomin, besedo, ime, katerega se ne more domisliti. Izgledalo je, kakor da ji to napeto premišljati,je povzroča telesno muko. Diana Maitland je opazila zamaknjenost in jo poklicala: »Kaj vam je, Jana?« Kakor v sanjah je spustila Jana časopis in si po-gladila čelo. »Linnais ... Linnais ...« : Jana, kaj imate? Kaj vam znači Linnais?« Ko je Diana izgovorila besedo Linnais, se je Jana dvignila kakor mesečna. Iskala je in zajecljala posamezne besede. »Linnais ... požar ... razvaline ... vse mrtvo ...« Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel ( v.t izdajatelj; Ivan Itakuven. Urednik: Franc hrenižar.