JŠtev. 14». V Ljubljani, v ponedeljek B. julija 1899. Letnili XXVII Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za cel* Isto predplaftan 15 fld., ia pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za jedea s mesec 1 rld 40 br. V administraciji prejeman velja: ■Sa «alo leto 18 rld., za pol le-.a 6 (fld., ia čitrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 rld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 rld. 30 kr. več na leto. Posamne itevilke po 7 kr. Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) »sprejema upravništvo in ekspedlclja v ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ns vračajo, nefrankovana pisma ne »sprejemajo. Vredništvo je t SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17. Ichaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva telefčn - itev. 74. Napredna Rusija. Ne počuti se človek ravno prijetno, ako stopa po galiških tleh ob ruski meji. Resno in strogo koraka ruska mejna straža, in kakor iz kamna izklesan Btoji tu pa tam kozak na konju; nehote pogleda človek na tla, bi li ne uzrl res rudečo ali zeleno črto, ki loči na zemljevidih države; nikjer drugje v Evropi ni državna meja tako strogo označena z oboroženimi stražniki, kakor ravno tukaj. Kako domač, skoro zabaven se zdi v primeri s tem najstrožji carinarski revizor, ki zavpije ponoči nad zaspanim popotnikom: Kaj nosite seboj ? Prikupljiv res ni pozdrav, s katerim vsprejema Rusija tujega gosta, kadar prestopi mejo. Toda tam ga čaka presenečenje, ki ga skoro omami. Kajti tesno poleg najstarejše, častitljive tradicije stoluje najnovodobnejša ideja, čudežni Kremi zre na velikanske tovarne, neomahljiva udanost do okamenelih malikov iz davne preteklosti živi zajedno z najnaprednejšimi nazori; zdi se, kakor bi stal vrli, visokorasli, divji kozaški hetman Taras Bulba iz Gogoljevega eposa pri telefonu in vrtel vijak . . . Moderna Rusija biva v stari carski državi; nova zemlja, polna mamljivih krasot, katera je doživela bujno hitro prekrasno pomlad, pomlad tako bogate, bujne kulture, da se jo mora opazovati in proučevati. V to moderno Rusijo je šlo, kakor poroča »Neues \Viener Tagblatt«, pred nekaj tedni trideset dunajskih industrijcev, tovarnarjev, obrtnikov in njihovih prijateljev, in prišli so nazaj ter poročali, da imajo v tej moderni Rusiji tehničnih naprav, gospodarskih zavodov in socijalno- 'i ----r-r LISTEK. Človeška srca. (Spisal Anton Jek.) (Dalje.) Otroci so se Hauka zopet bali ter oprijeli Be Ješka. Njemu se je smejal Hauka in rekal mu »tutka«. Včasih pa je takoj legel in ležal nepremično. Oče in bratje so ga pustili in njemu je bilo všeč tako. Hauka je bil že v krepkih letih. Ljubil je skrivaj deklico iz rodovine, ki jo je Jaš smrtno sovražil. Imeli so namreč dve hčeri, a starša je umrla v sramoti. —. Dolžili so Ješka. Ješek ni bil kriv, in ugnezdila Be je zloba med rodovini. Kljub temu je ljubil Hauka Barbko z močjo svoje nravi. — Barbka svoji sestri ni bila prav nič podobna. Helena je bila sloka, pobitih ledij, košato bokajočih se, skoraj zraslih obrvij, nizkega, skoraj natlačenega, neženskega čela, stisnjenih usten in stisnjenih potez v obrazu. Sploh je neka stisnjenost in zakritost znamenovala vse njeno bitje. Hodila je trdo, razumela šaliti se iz moških ter v jezi preklinjala. — Barbka je bila slabotnejša, mehkejših oblik, milejšega izraza, skoro še brez pravih potez, temnih očij ter bujnih plavih las — Barbka je bila lepa ko gospica . .. Notranjost nje je bila skoro tudi nje zunanjost. Bila je dobra, naivna, ravnajoč se kot drugi, političnih uredeb, kakor nikjer drugje, da se vidijo v tej moderni Rusiji tudi najmodernejše stvari. Kdo bi mogel verjeti še pred nedolgim časom, da bodo napravili obrtniki in trgovci izlet v Rusijo, ne samo, da bi si na tihem kaj pridobili, temveč da bi se poučili! Gospodje nižjeavstrijskega obrtnijskega društva so napravili svoje raziskovalno potovanje, s katerega so se vrnili pred nekaj dnevi, v silni naglici. V treh tednih so se prevozili 5000 kilometrov; bili so v Lodzu, Varšavi, Rigi, Peters-burgu, Moskvi, Kijevu in Odesi; v dobi prometa ni, kakor bo zdi, nobene oddaljenosti več, in o današnjem rodu se pač ne more reči, da bi bil nervozen. Osnoval in vodil je to potovanje upravni svet. nižjeavstrijskega obrtnijskega društva, JoBip R e i -t e r e r, ter je s tem naložil svojim tovarišem uprav velikansko delo, a vendar so je obvladali nekako igraje ter vedo zato njemu veliko hvalo, hvalo za obilico tega, kar ao videli. Blizu Petersburga je strojarnica, kjer se obdela vsako leto preko sto tisoč kož. Šest sto delavcev dela v nji, in ti se lahko hvalijo, da smejo imenovati svoje plačilo, delo in življenje — lastnino svojo. Lastniki te strojarne so trije Rusi; pravi Rusi, nobene nemške besede ne govore; vsi trije so samci, družina jim je — šeststo delavcev. Bogato, natančno in dostojno skrbe za delavske otroke in stare roditelje; proračun za to otroško oskrbovališče, za to zavetišče onemoglih starčkov znaša na leto povprečno jeden milijon rubljev. Skoro ni treba omenjati, da je v takem zavodu tudi vsem drugim socijalnopolitičnim za- a zlasti kot vse ženske, po instinktu. Ljubila je Hauka in rada shajala se ž njim. Jaš je čul o vsem, ko so ljudje že govorili med seboj . .. Za-zvenelo je v njem in rajši bi videl Hauka mrtvega. »Hauka, Hauka« . . ., zmajevali bo pri Zupi-novi rakiji. »On je ko lastovka« —, deli so nekateri in smejali se raskavo. »On je močan in lahko nese kaj. — Kaj mu to!«, zavračali so jih nasprotujoči pol zbadljivo, pol zagovarjajoče. »Ustvarjeni smo za trpljenje.« Hauka so imeli radi. Bil jim je povšečen, dober drug. Pustil je vsakemu svoje in slabejšemu ni delal krivice. Delal je ž njimi skupaj ter pomagal jim. Imel je močne, žuljave roke. Nocoj je prihajal pozno domov. Mudilo se je in delal je čez uro. Svetilka pred poslopjem je že davno brlela na razdrapano, mokro pot. Hodil je počasno, raztreseno kot človek, ki ga za hip prav nič na svetu ne briga. Bil je v razpoloženji, ko bi lahko nezavedajoč se prenesel krivico ter brez ugovora lahko poslušal psovke. Z rokami je mrtvo agiral, in jopič je visel skoro mirno na njem. — Na škornjih se mu je nabiralo blato, klobuk pa mu je zlezel nazaj, da mu je ostri dež škropil v čelo in lice. Stoprav pred uhodom se je zdramil. Stopila je predenj Barbka, zavita v ogrinjalko, trepetajoča na vsem telesu. »Kako dolgo te ni, Hauka... Ave Marijo htevam ustreženo. Dobrodelne naprave ne obstoje sicer pri vsakem industrijskem podjetji, toda kjer so, tam so vzgledne: lastna bolnica, otroški vrtec, šole in tako dalje — vse za delavce, katerih je n. pr. v največji tekstilni moskavski tovarni tridesettisoč. Najbolj zanimiv za zapadno Evropo je gotovo delavski standard v moskavski tovarni. Delavci pridejo ponedeljek zjutraj v tovarno ter ostanejo tam do sobote zvečer; v tovarni imajo vso oskrbo, jedo trikrat na dan; velike, zračne spalnice so v četrtem nadstropju tovarniškega poslopja. Plača je majhna, jednaka je plači, kakor jo imajo pri nas kmetiški posli, delavec dobi namreč na mesec tri do štiri rublje. Delavci so zadovoljni. (Konec prih.) Kmetiški svet. (Poroča član kmetiš. sveta, dež. odb. Povše.) (Dalje.) Poleg žita je za naše kmetijstvo najvažneji in največji izvoz v živini in slanini. Pa bridko skušnje imamo prav glede izvoza naše živine v Nemčijo, kateri smo odprli vhod njenim obrtnim izdelkom do nas v trdni nadi, da nam pa bo zagotovljen trg za živino v Nemčiji. Nemčija ima jako razvito trgovinsko statistiko, ne le za svojo državo, ampak ona ve, katere države potrebujejo njihovih izdelkov in to v precizni obliki. Večinoma nam vsi ti podatki pomanj-kujejo. Zato je pred vsem neobhodno potrebno, da naberemo vsestranskega statističnega gradiva za vesoljni trgovinski promet. ■ i je že zdavno odzvonilo — in ljudij je šlo dosti mimo.» »Tiho Barbka, danes sem delal, za tri sem delal . . .« »Ti se ženeš, Hauka; zbolel boš.« »Dušica, ne zboli se kar tako«, de ji fant pridušeno, božajoč štrene mehkih las raz njeno čelo. »Ti se preveč bojiš; ti si ženska.« »Hauka, v razdrtini mrmrajo nad teboj. — Naši so jih podkurili. Oče moj te bo ubil! .. . Sinoči je prišel pijan domov, razbil mizo in viv-ček svoj in rotil se, da te spravi — Hauka, pazi se . . . Vsi bratje so ž njim.« Reci staremu Škurtu, Barbka, in reci vsem mladim Škurtom, da Hauka ni razbojnik in ne goljuf. Reci jim, Hauka ve, kaj mora storiti in bo storil, če se svet na glavo postavi!« »Ah, Hauka, reši se 1 Tu je vse zaman . .. Nad menoj se znašajo in bijejo me — Ilaufca, tu je vse zaman — Ti ne poznaš naše krvi.« »Hauka ni še živina, pa poskusijo naj en las samo ti še skriviti! . . . Tvoj oče ni nikak oče, tvoji bratje pa so zlobe —; če prideš med nje, se nasmihajo, če piješ ž njimi, skomigajo ...» Deževne kaplje so so svetile Hauku v laseh in prišla sta na konec dvorišča, kjer sta bivala Jaš in Škurt. »Pojdi nazaj in ulezi se. Tebi je mraz, roke 1 imaš ko led, Barbka.« (Dalje sledi.) Velika uloga, pogostoma odločilni vpliv pa pripada tarifnemu razmerju po železnicah in prav v tem so Ogri pravi mojstri, ter omogočujejo ogrskemu blagu izvoz v najdaljše kraje. Odsek je priporočal ces. vladi, da nemudoma skrbi za ustanovitev statističnega urada, ki naj nabira podatke, ki bodo pojasnili obratni promet o kmetijskih pridelkih, koliko se jih porabi doma v državi in koliko jih prihaja doslej iz inozemstva k nam ; osobito je to potrebno znati o prometu žita, živine, lesa, vina in sadja. Ko bo ta statistika nabrana, neobhodno bo potreba, da se izroči kmetiškemu svetu v presojo in razpravo in želeti je, da se k posvetovanju pokličejo vsestransko veščaki o izvozu našega blaga, da se zaslišijo tisti, katere zadene eventualna prenaredba določil za izvoz, oziroma za uvoz, da se ne bo zgodilo, kakor pred 6 leti, ko so se sedaj veljavne trgovinske pogodbe sklepale, da so le nekateri referenti pri zeleni mizi odločevali, kako naj se glasi pogodba. Ni čuda potem, če se je sklenila zloglasna vinska klavzula, po kateri se je znižala colnina za italijansko vino od 20 gld. v zlatu na 3 gld. 20 kr.! Kmetijski svet sprejel je konečno sledeče od-sekove nasvete: Kmetijsko ministerstvo naj priskrbi natančno statistiko o produkciji kmetijski in gojzdarski, kakor tudi o kmetijski obrtniji v naši državi; prav tako naj nabere vse statistiške podatke o zunajni trgovini toliko naše države, kolikor tudi o trgovini drugih držav ; tudi je želeti, da se pozvedbe vrše za nova tržišča, kamor bi se zamoglo naše blago prodajati, istotako o prometnih naprednkih drugih držav, o višini tarifov na železnicah drugih držav itd. V. Kmetijsko ministerstvo poživljalo je kmetijski svet tudi, da izreče svoje mnenje glede od ces. vlade nameravane reforme ali prenaredbe delniškega zakona in vpeljave družb z omejenim poroštvom. Res je, da ste na delniških društvenih zadevah udeleženi najbolj trgovina in obrtnija, vendar tudi za kmetijstvo ni vse eno, kako je ta zadeva zakonito uravnana, kajti osobito v gospodarsko naprednih deželah, n. pr. na češkem, imajo kmetovalci mnogo tovarn za podelavo sladorne pese v slador, krompirja v žganje, ječmena v pivo itd. na delnice osnovane, katere pripomorejo, da kmetovalci sami svoje pridelke podelajo in s tem si osigurajo primerno ceno za peso, krompir, žito itd. Prav tej kmetijski industriji ima se po Češkem, Moravskem in drugod pripisovati, da je on-dotno kmetijstvo zamoglo se tako intenzivno razviti, in k dobremu jim še pride, da odpadke ohranijo vse doma za pitanje živine itd., s tem pa pride tudi zemlji povrnen vsaj del onih snovi, ki so se iz nje s pridelovanjem dotičnih sadežev ali rastlin vzele. Ne da se tajiti, da je v delniških družbah velika denarna moč za intenzivno poljtdelstvo. Treba je, da državno zakonodavstvo skrbno čuje na tem, da se delniške družbe ne zlorabljajo v zasebne spekulativne namene. V sosedni Nemčiji imajo prav v tem oziru velikansk razvoj, ki je dokaj pripomogel k napredku kmetijstva v Nemčiji. V Avstriji bilo je 1873. leta 685 delniških družb z vloženo glavnico 8 milijard goldinarjev. Od leta 1873 žalostnega spomina glede akcijskih družb padlo je število do leta 1885 na 350. Od leta 1886 naprej se je število zopet nekoliko povzdignilo, tako da je bilo leta 1896 zopet 449 delniških družb s kapitalom 756 milijonov goldinarjev. \ Politični pregled. V Ljubljani, 3. julija. Stališče poljskega kluba. V zadnjem času se je opetovano govorilo in pisalo o nekem iz-neverjenju poljskega kluba ter se je dokazovalo, jda se hočejo Poljaki otresti sedanjih deaniških okov. Povod tem govoricam je dala največ znana brošura »poljskega državnika«, v kateri se govori o potrebi ustanovitve srednje stranke. Seveda se je kmalu zvedelo, kdo da je ta poljski »državnik«, in s tem so padle v nič tudi vse govorice. Pokazalo se je, da je poljski klub v svoji večini pri tem popolno nedolžen in da so v njem le trije člani, ki morda niso vselej zadovoljni s klubovo taktiko. Ti možje so baje Madejski, Gnievosz in Rutovski. Posebno poslednji je neki v vednem nasprotju z večino in velja splošno za avtorja omenjene brošure. Neopravičene napade na večino poljskega kluba zavrača sedaj tudi »Ruch Katolicki«, ki dokazuje, da je bil klub vedno zvest parlamentarni desnici, v kateri se nahaja od 1. 1879 sem, in da je vedno z vso silo odbijal napade nemških strank na razne jezikovne naredbe v prejšnjih in sedanjih časih. Vsi Poljaki in njih zastopniki so še danes te misli, da ne smejo priti v Avstriji na krmilo oni Nemci, ki hočejo ponemčiti Galicijo, s katerimi se morajo boriti za vsako ped Šlezije in ki žele le zato podjarmiti druge Slovane, da bi potem ložje planili nad Galicijo. — Tako odgovarja omenjeni list na razna neresnična poročila. V bistvu ima seveda popolno prav, akoravno se ne da tajiti, da omenjena hvala ne pristoja vsem Poljakom, kar lahko izpriča zatirani rusinski narod. Dohod Dreyfu8ov v Francijo. Minulo soboto zjutraj je stopil na francoska tla ekskapitan Dreyfus in s tem je izpolnjena vroča želja njegovih židovskih in socijalistiških oboževateljev. Vendar je pa oblastvo nekoliko prekrižalo načrte, ki so si jih omislili za to priliko razni »šornalisti«. Dreyfu8 je prišel v svojo celico v renneškem sodišču skoro popolno neopažen. Vsprejela sta ga dva preoblečena detektiva, v zaprtem vozu se je odpeljal na kolodvor, kjer ga je čakal posebni vlak, v katerega ni smel nihče razun spremljevalcev. Par kilometrov pred Rennesom sredi polja pa je vlak nenadoma obstal in zaprt voz je vsprejel vjetnika ter ga po stranskih potih dovedel pred sodišče. Videli so toraj »mučenika« le nekateri, ki so bili slučajno prisotni. Da bi pa še bolj speljali na led razne oboževatelje Dreyfusove, so me-rodajni krogi poslali na glavni kolodvor v Ren-nesu voz, ki naj bi vsprejel jetnika. Seveda se je moral prazen vrniti, ker je bil pričakovanec tedaj že spravljen v varnem zavetju. Obvestili so potem o dohodu samo Dreyfusovo soprogo, ki je ob 9. uri dopoldne obiskala svojega moža ter govorila z njim v navzočnosti stražnika. Tako se je toraj izvršil težko pričakovani čin brez vsakega hrupa in židovsko socijalistiških ovacij. Kapitulacija belgijske vlade ? V soboto popoldne je došlo nenadno poročilo, da se je belgijska vlada udala nečuvenemu terorizmu združenih liberalcev in socijalistov. Poročalo se je, da je vlada za sedaj umaknila usodno volilno predlogo, e katero se torej poslanska zbornica ne bo pečala prihodnjo sredo. Oficijelno se o tem koraku belgijske vlade še nič ne poroča, pač pa javljajo najnovejša poročila, da je kralj vsprejel v soboto župane meBt Bruselj, Antwerpen, Gent in Lutih ter jim odgovoril na prošnjo, naj vlada ustreže zahtevi množice, da si je popolno svest svoje ustavne naloge. Iz teh kraljevih besed še ne moremo sklepati, da se je zgodilo, česar trezni politiki niso pričakovali. Vlada ima vendar na svoji strani dvetretjinsko večino, na katero se Bme zanesti v vsakem slučaju, in bi bilo toraj vrlo nespametno, ko bi se udala socijalistični manjšini. Sicer bi bilo pa tudi neumestno odkladati razpravo o volilni preosnovi, ker sami socijalisti niso povsem zadovoljni z dosedanjim redom in se pri razpravi lahko spremeni kaka pomanjkljiva določba vladne predloge, čemur se vlada gotovo ne bo protivila. Do sedaj toraj tudi to vprašanje še ni rešeno in bi bilo prezgodaj že sedaj pisati o kapitulaciji belgijskega ministerstva. Dnevne novice. V Ljubljani, 3. julija. (Slovesna zaprisega župana Hribarja) se je izvršila danes dopoludne ob 11. uri v ozaljšani mestni dvorani, kjer se je zbral občinski svet, mestno uradništvo ter razne deputacije. Deželni predsednik ekscelenca baron Hein je omenjal v svojem nagovoru, da je presvetli cesar z odlokom z dne 20. m. m. potrdil zopetno izvolitev gospoda Hribarja za župana ter da pričakuje, da bo župan tudi v novi dobi vestno izvrševal svojo dolžnost. Priporočal je nadalje modro varčnost o pravem času in na pravem mestu ter ravnanje po geslu, ki Be nahaja na županovi srebrni palici: pravica, nepriBtranost in objektivnost. Po zaprisegi je odgovarjal župan. Zahvalil se je cesarju za potrje- njo, deželnemu predsedniku za naklonjenost in ga prosil nadaljne podpore, potem je pa omenjal stvarij in naprav, ki so se že izvršile ali pa še čakajo rešitve. Prosil je deželnega predsednika, naj podpira akcijo za odpis brezobrestnega posojila. Z slava-klici cesarju je zaključil župan svoj govor. Potem so izrazili čestitke, in sicer podžupan v ime občinskega sveta in zdravstvenega sveta, ravnatelj Vončina v ime uradnikov, stolni dekan in kanonik Zamejic v imenu mestnega šolskega sveta, profesor dr. Požar v ime dekliške šole, župnik Vrhovnik v ime trnovske župnije, ter konečno zastopniki mestne hranilnice, okrajni zastopniki, meščanski odbor in odbor gasilnega društva. (Osebne vesti.) Imenovan je dekan v Konjicah g. Jernej Voh za knezoškofijskega konzistorijal-nega svetnika. — V pokoj sta stopila v lavan-tinski škofiji župnika gg. Ivan Trampuš in Andrej F e k o n j a. — Imenovan je profesor državne gimnazije v šestem dunajskem okraju P Maresch za ravnatelja državne gimnazije v Pulju. (Letošnji novomašnlkl v ljubljanski škofiji.) Višje redove bode delil letošnjim novomašnikom presvetli knez in škof dne 18., 20. in 22. julija. V mašnike posvečeni in novo mašo obhajali bodo sledeči gg.: Iz četrtega leta: Arh Luka, 30. julija v Kamni gorici; Debevec Ivan, 23. julija na Brezjah; Demšar Josip, 30. julija v Škotji Loki; Erzar Fr., 30. julija v Šenčurju pri Kranju; Florijančič Ivan, 6. avgusta pri Sv. Katarini; Jerič Alojzij, 23. julija v Št. Vidu pri Zatičini; Kramar Ivan, 30. julija v Trebnju ; Kržišnik Jurij, 23. julija v semeniški kapeli v Ljubljani; Nagode Josip, 23. julija v Ljubljani; Pengov Fr., 23. julija na Rovi; Perjatel Jernej, 30. julija pri Sv. Gregorju; Perz Josip, 30. julija pri Stari cerkvi; Traven Ivan, 30. julija v Šmartnem pod Šmarno goro; Wester Alojzij, 30. julija na Bleškem otoku. Iz tretjega leta: Barle Ivan, 6. avgusta v Šenčurju pri Kranju; Jane Peter, 30. julija v Križah pri Tržiču; Kolbezen Leopold, 6. avgusta v Črnomlju ; Ocepek Josip, 30. julija v Št. Lambertu; Rebol Fr., 30. julija v Preddvoru; Sušnik Matej, 23. julija na Trati; Štefan Terškan, 30. julija v Sostrem; Zorko Fr., 23. julija v Cerkljah pri Krškem. (Lepo spoznanje!) »Narod« je spisal kar par člankov o usodi Schiffersteinove ustanove ter je pri tem podtikal ordinarijatu in vladi nepošteno postopanje, a v soboto pa »Narod« sam prizna, rekoč »danamvsa ta zadeva ni natančno znana«. — »Narod« torej očita nepošteno postopanje raznim oblastvom v zadevi, katere po lastnem priznanju ne pozna. To je časnikarsko sleparjenje. Čudno pa je zadnji čas, da imajo pri »Narodu« vedno kak sum ali kako natolcevanje, da se je kedo pregrešil zoper sedmo božjo zapoved. — Ključ v razumevanju te taktike nam morda poda znani poštenjak Malovrh! Hands off! (Shod lesotržcev) se je vršil včeraj popoldne v »Narodnem domu«. Udeležilo se ga je do 40 trgovcev z lesom. Pozdravil jih je župan Hribar in načelnik trgovskega društva Trdina. Po daljši debati se je izvolil odbor, v katerem so gg.: Mat. A m b r o ž i č iz Sušice, Jos. F a j d i g a iz Kamnika, Jos. Lavrenčič iz Ljubljane, Fran M o d i c z Blok, Jos Zupan iz Mojstrane in Anton Žni-daršič iz Ilir. Bistrice, ki naj prerešetavajo vprašanje, ali naj se ustanovi zadruga ali akcijska družba, ter poročajo o tem prihodnjemu zboru. (Zrelostne izkušnje) na tukajšnji realki je delalo letos 15 dijakov sedmega razreda; dovršilo jih je 11 dijakov, štirje jih morajo delati v jeseni. (Koroške novice.) Deželni predsednik je imenoval za c. kr. okrajne komisarje gg. koncipiste: Franc vit. Siller pl. Gambolo, Ant. Mayrhofer pl. Griinbiihel in grof Karol Eltz. — Dne 18. jun. Be je slovesno blagoslovila zastava vojaškega društva v Borovljah. Udeležilo Be je slavnosti več drugih društev in mnogo ljudstva. Slabo vreme je slavnost jako oviralo. — Dne 15. jun. se je blizu Paternijona vnel voz osebnega vlaka. Voz je čisto zgorel. Druge nesreče ni bilo. — Na Velki ob Beljaku je dne 17. jun. pogorelo pohištvo p. d. Jobsta — Dirka b koroškimi konji bode letos dn6 27. avg. na vresu ob Celovcu. — Dn6 13. t. m. je gorel gozd nad Podgoro. Pogorelo ga je nad dva orala. — Na Bregu ob Krki je pogorel dne 28. jun. mlin s postranskimi poslopji. Škode je do 7000 gld. — Na vrbsko jezero je prišlo doslej 968 tujcev, znatno manj, kakor lani. — Učitelja Steinberger v Velikovcu in Wanner v Kle-blahu sta se odpovedala učiteljstvu. — Miniater-fltvo je dalo koncesijo za normalno tirno železnico v Rožno dolino. — Dne 15. julija se otvori nova postajica »Metlovo« južne železnice med Pliberkom in Sinčovasjo. — V Šmarnu v la-budski dolini se je sam utopil neki 801etni berač. (»Sttdmark« v Železni Kapli.) Poroča se nam: Zloglasna »SUdmark« se vedno hujše vsi ljuje v slovenske kraje. Sedaj z vso silo ustanavljajo podružnico v Železni Kapli. Celo stvar je vzel v roke fcamošnji c. kr. notar Valentin Schwarzl. Na poli papirja vabil je svoje pajdaše, naj pridejo dne 22. junija ob 8. uri zvečer k Niederdorferju. Ker ustanovitvi »Siidmarke« ni več kaj nasproti, hočejo jo kolikor mogoče slovesno otvoriti, zato se naj zberejo, da se vadijo v petju. To je bila glavna vsebina povabila, katero je pisal z lastno roko gospod notar sam. Ta gospod, ki kmetom za pismo (katero mu napiše njegov pisar, le da se on podpiše), računa celih 2 gld. 70 kr., mora pač dobro podporo imeti od »Siidmarke«, da za-njo napiše celo poldrugo stran čisto sam. Kakor se govori, je menda prej, ko je dobil to mesto, obljubil nekje v Beljaku ali v Celovcu, da se bode potegoval za nemstvo. On torej bržkone misli, da stori samo svojo »dolžnost«, ako ustanovi »Siidmarko«, saj pravi pregovor: S trebuhom za kruhom«. Ta notar živi skoraj izključno le od Slovencev, ker sodnijski okraj obsega dve popolnoma slovenski občini: Belo z 2942, Jezersko s 661 ljudmi in občino Železno Kaplo s 1083 prebivalci, ki so pa tudi skoraj brez izjeme Slovenci. V celem okraju je le 500 (?) Nemcev poleg 4172 Slovencev. — To nam zopet potrjuje staro skušnjo, da so med glavnimi stebri nemškutarije merodajni c. k r. f u n k c i j o n a r j i! — Kako potrebna je ob takem položaju »Naša straža«. A ta ne napreduje, ker tega noče slovenski liberalizem, kateri s tem hoW ali nehote gre na roke nemškemu nacijonalizmu. Pač žalostno ! (Odprto pismo gosp. dr. Slancu v Novem Mestu) Pletersko afero ste s svojim zadnjim dopisom tako zasukali, da se vse vprašanje vrti le okolu Vaše osebe: ste-h hoteli Pleterje kupiti, ali ne? Povprašal sem med tem o tej zadevi na popolno verodostojnem mestu. Osebno nisem bil še nikoli v Pleterjih; zvedel sem vse pismeno ali ustmeno. Pismo ddo. 9. jun., (torej teden dni prej pisano, preden ste Vi sploh kaj o tem v »Narod« zapisali, — pri meni Vam jo na razpolago !) se glasi med drugim: »Posestvo je toliko kakor kupljeno. Slane se je tudi že vmes vtaknil. Pripeljal se je sam tjekaj in ponudil 250.000 gld. Baronovka pa je rekla, da Pleterjev Slancu ne da za nobeno ceno; raje kartuzijanom nekoliko ceneje. Zadovoljne so vso tri baronovke s kupčijo, ker pravijo : Es kommt wenigstens franzosisehes Gold ins Land herein. Od Gradišča prihajajo vsakovrstne stvari: da menihi niso naše vere, da ne bodo prodajali drv, listja itd « Kartuzijana sta mi pravila, da sta imela tekmeca v Vas. »Iz trte zviti« tega nista mogla, ker eden Francoz, drugi Luksemburžan, dotlej pač nista vedela, da sploh kak dr. Slane na svetu eksistira, in bi tega gotovo ne omenjala, če bi o tem nič ne zvedela. Kartuzijanski red me je sploh o vsem dobro poučil, zato mi tudi tega nista zamolčala. Na podlagi treh verodostojnih prič sem smel »bona fide et salva conscientia« to zapisati, zlasti ker kupna pogodba sama na sebi ne involvira nobene krivde in jo sme vsak skleniti, kdor pošteno plača. Po vsem tem konstatiram to-le: V pleterski okolici se je govorilo, da ste hoteli tedaj ali morda kdajpoprej grad kupiti. In to govorico sem jaz zvedel in zapisal. Nisem je torej iz trte ziil in tudi ne lagal! Ako pa so bili dotični trije napačno poučeni, za to nikakor nisem jaz odgovoren ; a v tem slučaju stvar drage volje prekličem. Kdaj in kako je nastala ta govorica, to preiskovati ni moja naloga; preiskujte sami, ako ste po nji res žaljeni ! Preden pa komu tako impertinentno zlobno očitate laž, poučite se dobro, kaj pojem »laž« znači! Piramidalna neumnost in laž pa je bila govorica, da kartuzijani niti niso naše vere. Na ostale napade na mojo duhovsko čast mi sploh ni treba odgovarjati. Ako se hočete, gosp. doktor, prepričati o mojem dušnopastirskem delovanju v Novem Mestu, vprašajte — preden bote o meni še kaj zapisali! — tri 8e živeče preč. gg. kanonike, s katerimi sem imel srečo nad tri leta pod eno streho živeti in skupno delati! Povedali Vam bodo, kar potrebujete. Pokojni prošt Urh pa mi je dal najčastnejše spričevalo, — lahko ga dobite, ako Vam drago, — uprav v tistem času, ko sem bil zaradi cerkvenih govorov in kot tajnik dolenjskega političnega društva najbolj napadan in ob-rekovan, pri vladi zatožen, ko se mi je celo s kamni žugalo. In tedaj me je bodril isti prošt, o katerem hočete vedeti, da je z liberalci koketiral, z besedami: »Tu ne cedas malis, sed contra fortiu8 ito!« Vaše drzne in klevetne sodbe o duhovskem delovanju pa za-me ne morejo in ne smejo biti merodajne, kakor sploh za nobenega duhovnika ne! — To, menim, zadostuje vsakemu pametnemu in treznemu človeku. Vaš J. B e n k o v i č. (Terorizem.) V Šmartnem pod Šmarno goro je razpisana učiteljska služba; v »Narodu« pa poživijo nekdo iz učiteljskih krogov vse učitelje, ki so morda vložili prošnjo za to mesto, naj umaknejo svoje prošnje, da bo jedini dosedaj ondotni učitelj, ki je prestavljen v Št Vid pri Vipavi, kompetent za to mesto, to pa zato, ker »posveti vse svoje proste ure umni čebeloreji in uredbi šolskega vrta, da s tem kolikor mogoče koristi ondotnemu prebivalstvu«. — Zaokroži pa dopisnik svoj svobodoljuben spis z besedami: Če bi se pa vendar le nahajal mej nami kak mlačnež, ki bi se ne ravnal po tem pozivu, bodo učitelji vedeli izvajati proti njemu vse posledice«. Tako so rekli Lukež iz Dražgoš ter si ponosno zavihali brčiče rekoč: Mi v mestu ukazujemo, drugi naj pa tlačanijo; če se zganejo, pa jih strgamo v časniku. Basta! (Komična predavanja.) Jutri zvečer ob '/,9. uri bo imel hrvatski komik in član zagrebškega gledišča, gosp. Žiga Varjačic v mali dvorani »Narodnega doma« komična predavanja, pri katerih bodo sodelovali hrvatski tamburaši. Jednaka predavanja je priredil g. Varjačič z lepim vspe-hom v Krškem, Kranju, Novem Mestu, Kamniku in drugod. — Vspored predstavi bo sledeči: 1. »Luda«, 2. »Grob izdajice«, 3. »Buha in muha«, 4. »Mujezin«, 5. »Panem et circenses«, 6. »Cigan hvali svojega konja«, 7. »Popotnik«, 8. »Prazna mošnja«. Mej posamnimi točkami tamburanje. (»Rodoljubova« bisaga lažlj.) Koliko da premore liberalec v lažeh, tega se prepriča človek, ako čita »Rodoljuba z dne 1. julija : V vvodnem članku slika v lažnjivi podobi »luteransko dobo na Slovenskem«, v dopisu iz Zagorja nakopiči cel kup lažij proti ondotnemu kaplanu in proti ržiškim obč. odbornikom, v dnevnih novicah pogreva »Narodove« laži o Sohiffersteinovi ustanovi, laže, da je kardinal Missia vedno tako plesal, kakor so na Dunaju godli, vsaj »Rodoljub« menda ve, da mu je »Narod« svoj čas očital veleizdaj-stvo, laže, da je Missia provzročil boj mej brati, ker vsakdo ve, da so se kranjski Slovenci že davno poprej prepirali, predno je Missia prišel v Ljubljano, pogreva »Narodovo« laž da je škof dejal, da kaplana Rudolfa zato ne prestavi, ker bi sicer propadla klerikalna stranka, da to ni res, kaže okolnost, da bo poraz te stranke po »Narodu« proslavljali kar z vvodnimi članki, laže o shodu na Jesenich, dobro vedoč, da je delavska ondotna Organizacija na Jesenicah najtrdnejša obramba slovenstva v ondotnem tujemu navalu skrajno izpostavljenem kraju laže, da slovenska duhovščina v Tržiču podpira bogate nemške fabrikante, ki zatirajo slovenstvo kar morejo, dasi ve, da je nedavno graška »Tagespost« uprav to slovensko duhovščino napadala zaradi narodno slovenskega de lovanja, nadalje napada kartuzijance, ki so kupili Pleterje in laže, češ, »kako naj kmet živi vse te prebivalce samostanov, ki samo molijo in nič ne delajo« itd., itd. Lažnjiva bisaga res nima nobe nega dna. In vse to podpisuje dr. Tavčar kot odgovorni urednik 1 (Umrl) je v noči od sobote na nedeljo upokojeni deželnovladni nadinžener Vaclav S t e d r y v 90. letu starosti. Svojedobno je bil pokojnik tudi član mestnega sveta ljubljanskega. (Med sinočnjim viharjem) je ob 11. uri nenadoma zapel zvon v zvoniku sv. Petra cerkve. Kmalu se je zbralo pred cerkvijo več ljudij, ki so pozneje zvedeli, da je zapel zvon le vsled močnega vetra, kateremu je pomagala k zvonu pritrjena cerkvena zastava. (I« Sorice) 30. junija. Okrog desete ure dopoldne sta v Sp. Sorici št. 22 dva neznana mlada človeka iz skrinje vzela nekaj svinjskega mesa in špeha. Domači so ju pri tatvini zasačili, a pobegnila sta. Naš domači kolesar zajaše kolo in urno sporoči orožnikom v Železnikih. Ko se je vračal proti domu, sta bila že na Zalemlogu, kjer sta v neki krčmi zahtevala jedi in pijače, ter posebno sobo. Ker je krčmar zvedel, da sta tatova, ju je zadrževal toliko časa, da je oni s kolesom zopet hitel v Železnike po orožnike, a ju že dobil na potu. Kar so jima dopuščale moči, sta hitela in dobila obadva pri obedu. Pokazalo se je, da Bta pred tednom pobegnila od vojakov, in da nista le navadna tatova, ampak celo na sumu nekega umora. Imela sta pri sebi vojaška bodala skrita pod obleko in našli so tudi uro, katero sta nekomu ukradla Našemu kolesarju sta se zdela znana in spomnil se je, da je obadva videl pri vojakih v Celovcu. Govorila sta laško, slovensko in eden tudi nemško Bicikelj je tu pokazal svojo korist. Beguna pa bodeta imela gotovo dolgo časa premišljevati v zaporu 7. zapoved. (Izgubljena gluhonema.) V torek, dne 27. junija, je došla v Dol. Logatec gluhonema dekle, katera ne ve ne kod in kam. Izvediti iz nje se ne da nič. Stara je okolo 14 let. Kdor ve, kam bi bila pristojna, naj se oglasi pri župnem uradu v Logatcu.__ Društva. (Kmetska posojilnica ljubljanske okolice,) registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani. Računski zaključek 30. junija 1899: Denarni promet yld 2,077.553-48, upravno premoženje gld. 936.928-37. Bilanca: A c t i v a: Gotovina v blagajni gld. 944-10, denarji naloženi gld. 252.418-50, posojila gld. 674.925, prehodni zneski gld. 117 04, zaostale obreBti gld. 8057 81, inventar gld. 465 86. Pa s i va: Deleži gld. 11.453, rezervni zaklad gld. 20.407-20, hranilne vloge gld. 889.667'89, naprej plačane obresti gld. 3338 57, neizplačana dividenda gld. 300, prejete obresti posojil gld. 12.551-84, vložene hranilne vloge gld. 358.650-27, izplačane hranilne vloge gld. 202.120-98, dana posojila 209.139, vrnena posojila gld. 164.488, naložilo se je denarja gld. 372.212 19, dvignilo pa gld. 230.000 gld. Ravnateljstvo. Telefonska in brzojavna poročila Dunaj, B. julija. Cesar se je danes zdrav odpeljal v Ischl. Dunaj, 3. julija. Papežev nuncij Ta-liani se normalno zdravi ter gre v kratkem na daljši dopust. Dunaj, 3. julija. Grof Thun je odpotoval v Budimpešto, da se dogovori z ogerskimi ministri, kako objaviti posamezne točke nagodbe. — V ogerski zbornici bo predloga o nagobi v par dneh rešena. Potem se zbornica zaključi do jeseni. Jeseni se še le volijo poslanci v delegacije. Gradeo, 3. julija. Včeraj so imeli soc.-demokratje shod, na katerem so govorili o nagodbi. Razprava je bila taka, da je komisar shod razpustil. Ljudje so v svoji div-josti napadli komisarja, ki je ušel iz dvorane ; zborovalci so skozi okna hiteli za njim, vendar jim je ušel. Inomost, 3. julija. Briksenški škof je izdal pastirski list proti hujskanju s klicem: Proč od Rima! Bruselj, 3. julija. Kabinet v kratkem odstopi. Kralj misli razpustiti zbornico. Veliki nemiri so bili tudi v Luttichu. Ulica se raduje svoje zmage. Pariz, 3. julija. Razprava o Zolini pravdi pred porotniki v Versaillesu je določena na 11. julija, a se bržkone preloži. Pariz, 3. julija. Listi prinašajo obšir-neja poročila o dohodu ekskapitana Dreyfusa v Renries. Soproga je bila v soboto dvakrat pri njem v ječi in izjavlja, da se razmerno dobro počuti. Nemirov ni bilo povodom prihoda niti v Rennesu, niti v Parizu. Madrid, 3. julija. Vojni minister je izjavil ministru predsedniku, da je voljan znižati v proračunu število vojakov stalne armade od 108 na 80 tisoč mož. Madrid, B. julija. Iz Valencije se poroča o velikih izgredih. Na več krajih mesta je navstal upor. Množice so delale barikade. Vojaštvo je bilo prisiljeno streljati. — Neredi so se pričeli včeraj zjutraj s tem, da so ljudje jeli zadržavati vožnjo s tramwayji. Orožniki so odstranjevali ljudi, a so jih upor-neži napadli s kamenjem. Ker so se neredi čez dan vedno bolj ponavljali, je vojaštvo zasedlo važnejše točke v mestu. Mnogo oseb je bilo ranjenih. Rogovileži so napadli neki samostan, :i vojaštvo jih je takoj razkropilo. Barcelona, 3. julija. Povodom izredne seje mestnega sveta je pridrla v dvorano nahujskana druhal ter jela streljati na mestne očete. Trije odborniki so bili smrtno ranjeni. Pomnožena straža je z največjim naporom iztirala napadnike. Baroelona, 3. julija. Povodom nemirov v sofcoto popoldne je bilo ranjenih nad 30 oseb, mej temi več smrtno. Madrid, 3. julija. V Barceloni in Va-lenciji so se pojavili včeraj novi nemiri. Policija in orožništvo nista bila kos ljutim demonstrantom, moralo je priti na pomoč vojaštvo na konjih. Ranjenih in ubitih je več oseb in razbitih mnogo oken. Najhujši je bilo v Valenciji, vojaki so morali napeti vse sile, da so preprečili napad. Aretovanih je veliko število demonstrantov. Boji z biki so bili včeraj prepovedani. Madrid, 3. julija. Tudi v Barceloni so bili veliki neredi, godili so se po istih navodilih kakor v Valenciji; tudi tukaj so hoteli napasti neki samostan. Vojaki so morali streljati; ljudij je bilo veliko ranjenih, tudi več vojakov. Kolonija, 3. julija. Kolner Zeitung poroča, da je pri izgredih v Barceloni pet mrtvih iri 70 hudo ranjenih. Foulard-svila 65 kr. do gld. 3'35 meter — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi črna, bela in barvena Hennebergova ■vila od 45 kr. do gld. 14-65 meter — v najbolj modernih tkaninah, barvah in vzorcih. Na zasebnike poštnine in carine prosto na dom. — Vzoroi obratno. Dvojni pismeni porto v Švico. Tovarne za svilo G. Henneberg 166 e. in kr. dvorni zalagatelj, Cnrlh. 12—7 2 Neprenosljivega učinka Je Tanno - chinin tinktura za lase. Okrepčajo ln ohranjuje laslide in preprečuje izpadanje las. Cena 1 steklenici z rabllnlm navodom 50 kr. Jedlna zaloga 1 566 2 lekarna Milana Leustek-a v Ljubljani, Resljeva cesta it. 1, poleg mesarskega mosta. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Razpošilja z obratno pošto. g : («»4*11 jI ttte 30. junija. Karol Kamnikar, kurilčev sin, 9 mesecev, Vodmat 108, jetika. — Viljem Beck, sobni slikar, 38 let, Hrenove ulice 15. plučna tuberkuloza. 1. julija. Nikolaj Dev, živinozdravnikov sin 31/, leta, KuhDova cesta 2 škarlatica. — Avguština Novak, kurilčeva hči, 1 mesec, Radeckega cesta 1, bronehitis capillaris — Viktor Koprive, postreščekov sin 3'/« leta, Poljanska cesta 66, oSpice. 2. julija. Vencel Stedry, c. kr. višji ingenir v p., 89 let, Nunske ulice 66, ostarelost. katar. V otroški bolnišnici: 30. julija. Anton Jesih, delavčev sin, 3 mesece, črevesni Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem 306 2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm. Čas opazovanja Stanje Tempera- • ' Nebo g 2 . barometra tura Vetrovi S s v nun. po Celzij o * ► "" > 11 9. zvečer | J33'9 16*1 | sl. jug pol oblačno 1-4 2 7. zjutraj 2. popol. 7X3 4 730-6 139 20 0 sl. svzh. sl. jzah. oblačno » 2 9 zvečer 7290 16 7 sl. sever oblačno 159 3 7. zjutraj 2. popol. 730-4 731-8 110 182 sr. jug p. m.vzjvz. oblačno jasno gi.|kr. gl kr.) PSenica, m. st. . . 10 _ Špeh povojen, kgr. . — 70 90! Rež, „ . . . 8 — Surovo maslo, „ . — Ječmen..... 7 20 Jajce, jedro . . . — 2i Oves, „ . . . Ajda, „ . . . 6 50 Mleko, liter . . . — 8i 50 Goveje meso, kgr. — 60 Proso, „ . . . 9 — Telečje „ „ . — 64 Koruza, „ . . . 5 60 Svinjsko , „ . — 75 Krompir, . . . 3 50 Koštrunovo ., „ . _ 40 Leča, liki!. . . . 10 _ Piščanec .... _ 60 Grah, . . . 11 _ _ 20 Fižol, m. stot . . . 9 — Seno, m.stot. . . — _ Mas'o, kg.-. , . 1 — Slama, „ , . . . _ — Mast, „ . . — 70 Drva trda, 4 kub. m. 6 40 Speh svež, „ , . — 64 „ mehka, 4 „ „ 4 50j Srednja temperatura sobote 17-4°, normale: 191°. Srednja temperatura nedelje 16 9°, normale: 19-2°. Tržne cene v Ljubljani dne 1. julija. m m m stot: Vsebina 13. zvezka 1899: F. S. Vilbar. Spominska Črtica. Spisal Ivo Trošt. — Grobokop. Zložil Kazimir M. — Kvišku. Spisal Fr. S. Finžgar. (Dalje.) — Najstarejša. Spisal Ivo Trošt. (Dalje.) — Otroku. Zložil Anton Medved. — O mraku. Zložil Anton Medved. — Pod cipreso. Zložil Anton Medved. — Usoda. Zlo žil Anton Medved. — Nekaj o hribolastvu. Spisal Janko Mlakar. — Ledena doba. Spisal profesor dr. Simon Šubic. (Dalje.) — Irenej Frid. Baraga, oče indijanske književnosti. Priobčil I. L Burgar. (Dalje.) — Dekadentizem. Slovstvena črtica. Spisal E. L. iKonec.) — Književnost. — Razne stvari. — Na platnicah: Pogovori. Vintgar. Apostolski dušni pastir. — Slike: F. S. Vilhar. — Gorje mu, kdor jih draži! (Slikal Ernest Otto) — Hoja na lednik: Vinjeta. — Hoja na lednik: Ob vrvi. — Cipevec iz sedanje dobe. — Indijanski glavar na Tovverski rezervaciji. — Katoliška Indijanka z Bele zemlje. C na Kranjskem. \ Prav blizo železniške postaje ter poštnega in brzojavnega urada, ob znožji 2660 m visokih kamniških planin, s krasnimi sprehajališči po ravnem in po gozdih. Na razpolago je elegantna zdravilnica z velikimi verandami, ba«in za plavanje, pokrito hodišče, igrišče, lov, razna stanovanja po prav zmerni ceni. Jako vestna zdravniška pomoč se vrši pod vodstvom znanega dunajskega zdravnika dr. R Wackenreiterja, ki že več let tu deluje in je letos v zvezi z restav-raterjem g Friedlom prevzel kamniško zdraviSče v lastno upravo. Skupna cena za zdravljenje, stanovanje in hrano na dan nekako 3 gld. ^ Natančneja pojasnila brezplačno daje ( 533 6-6^ ^ oskrbnistvo ^ Primerno darilo otrokom ob raznih prilikah I «)H><« H)lll[|)ii >((«><• ><«>(.)< Pomladni Glasi posvečeni slovenski mladini. g. zvezek. — S štirimi slikami. Uredil in založil Anton Ratajec. V Ljubljani. 1899. — Tiskala Katol. Tiskarna. \ca Cena broširanim k 30 kr, v pol platno vezanim & 40 kr., v celo platno vezani m ii 55 kr. Dobivajo se v semenišču, Katol. Bukvami, Ničmanu, Giontiniju, Schwentnerju in pri Krajcu v Novem Mestu. Dobč se tudi stari letniki razen I in II Primerno darilo otrokom ob raznih prilikah I a, Laki za kočije, podstavke in vflflsrvnil 144*1 InTri tvr(Jke W. Harland in sin / as/v/ UJIJILI UMI t Londonu so izmed vseh lakov, kar se jih izdeljuje na Angleškem, priznano najboljši, ker se hitro sušč ob vsakem letnem času in dajo izredno krasen lesk. Ti laki so najtrpežnejši in ne provzročajo niti marog, niti ne postanejo bledi. Dobč se po tovarniški c e n i pri tvrlki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju. 9 11-4 Ugoden postranski zaslužek za krščanske trgovce, učitelje, uraduike in agente na Kranjskem in v Istri je zastopstvo ,,Unio Catholloa". Pojasnila daje pismeno in ustno ravnateljstvo na Dunaju, I., Backerstrasse 14 in glavno zastopstvo v Ljubljani na Kongresnem trgu. 613 8-& B ®ii BI ■lili lia Bledu ali v obližji malo kmetijsko posestvo in sicer takoj. Ponudbe naj se pošiljajo do 15. julija t. 1. na naslov: J. Golias, Wien, Wahnnyer Giirtel 88, Nlezzanin 6. 582 1-1 Razglednice v , Šmarne &ore' dobivajo se komad po 4 kr. pri Antonu Turk-u v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 3. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. MIKI lakso Veršec v LJUBLJANI. Bre6ke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Olrn-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč do dnč po 4 xjt%. Poštno - hranllnlčne položnice na razpolago. --Dunajska borza. HH- Dnč 3. julija. Skopni državni dolg v notah.....100 gld. 35 kr. Sknpni državni dolg v srebru.....100 » 25 » Avstrijska zlata renta 4%......119 » 3S » avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 100 > 35 » Ogerska zlata renta 4°/0.......119 » 20 » Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . 96 » 35 » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 909 » — » Kreditne delnice, 160 gld.......380 » 60 » London vista...........120 » 52\',» NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 68 » 95 » 20 mark............11 » 78 . 20 frankov (napoleondor)............9 » 55*;,» Italijanski bankovci........44 » 65 » C. kr. cekini......................5 » 67 » n Dne 1. julija. državne srečke 1. 1864, 250 gld. 6°/0 državne srečke 1. 1860, luO gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 5°/0 . » » dolenjskih železnic 4°/0 — Rld. — kr. 157 > — > 194 » 76 > 98 » 20 > 137 » 85 » 129 > 25 » 108 » 25 » 112 » — > 98 > 26 » 97 » 15 » 210 » 75 > 170 > 30 > 122 » — > 99 > 60 > Kreditne srečke, 100 gld......— gld 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. — » Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. — » Rudolfove srečke, 10 gld.......28 » Salmove srečke, 40 gld........86 » St. Genčis srečke, 40 gld.......83 . VValdsteinove srečke, 20 gld......60 » Ljubljanske srečke.........23 » Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 151 > Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3260 » Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . 440 » Akcije južne železnice, 200 gld sr. . . . 72 » Splošna avstrijska stavbinska Iružba . . 105 > Montanska družba avstr. plan............233 » Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 180 » Papirnih rubljev 100 ................126 » - kr. 25 75 75 40 60 76 87 JUT Nakup in prodaja *£S I vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanfna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E R € U R" I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Pojasnila TKJS v vseh gospodarskih in llnanfinih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti Si* naloženih glavnic.