45. številka.	V Trstu, v sredo 7. junija W93.	Tečaj XVMI#|
EDINOST"	^mb	mm đmm mm ^^ ^^ aM^ ogiaei ia nauiii m v »
, v ,	W __ . i^^H ^^^^ H	^fl ^^^^ ^^^^	T	» aaeleve s debeli«!
ithaj*	na	vsako ered« ta HB	^M	^^^^m	«rk*-i le	prostor, kolikor bi fa
uri ijutr^j.	^H^B	T ob.«glo »'»dBifc Vratic.
PoilA*. jam« MhraU, eemrtnloe itd.
■a Tte leto	isren	^^H	^^H ^^H ^^H	^^H ^^H	ie rajone po pogodM.
•a £trt J£	^HB ^B ^B ^B ^^^^^B ^B ^B ^^^^	■	poiiljajo nr®dntltTn Fiu»
Z	Vi	CMerm.	V.»ko piaao aora bili
za THe l*to	^^B	frankovano ker nefraokovama ae ne *pro>
„ leta	^H ^^^B	•«
B^^b ^B^V Bi BI ^BJV ^BaV Bi	taiMo«*«*.
tobaka v Tfitti po K	RS ^HIH ^fl^^F ^flR^ UP	Caienn* »t. f
» Oorloi in t AjdoTičlnl no • dot. - ■■■■	™	W	»K*	0dPrt® reklamacije o proate po*taina.
„Novičar" pa po 2 nov.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
•T .dl.oat ]• ■•{<
Okoličani, volilci!
Dne 11. t. m. stopite na volišče, da si izberete one može, ki naj Vas zastopajo bodoča tri leta v mestnem in deželnem zboru Tržaškem.
Volitev je najvažnejši čin v političnem življenju vsakega državljana. 0 volitvah more vsakdo svobodno pokazati svoje mišljenje in prepričanje in svojo narodnost. Vaši nasprotniki se vsi neomejeno poslužujejo te pravice sebi v korist, Vam na škodo. Zato pričakujemo, da stopijo vsi oni, ki niso italijanske stranke na dan volitve na junaške noge ter da neustrašeno glasujejo za može, katere Vam tu priporočamo.
Ne strahovanje, ne prilizovanje, ne grožnje, ne darovi od nasprotne stranke ne smejo nobenega od Vas premamiti, ne tako ohladiti, da bi samo doma ostal, ker glas, katerega imate določenega dne oddati, ne oddajate samo za se, ampak tudi za Vaše družine, katerih pravice Ste dolžni braniti.
Ta dolžnost Vas veže letos še v veliko večji meri nego kedaj poprej in sicer zato, ker je prepričanje postalo obče, da v Trstu se morajo stvari premenlti. — Ne le Slovani države naše, ampak vsa Avstrija se zanima za sedanje volitve v mestu Tržaškem in v njega okolici: TBeh oči so obrnjene v Vas, častiti voliloi.
Pričakujemo torej, da pridete vsi do zadnjega na volišče, kajti kdor glasuje za nasprotnika, ali v svoji zanikernosti sploh ne glasuje — ta izdaje svoj lastni narod; vsakemu pa bode odpuščeno, le izdajalcu nikdar 1
Možje, katere Vam tu priporočamo, so Vaše krvi, ki z Vami čutijo, ter so pripravljeni vse žrtvovati, da Vam pribore Vaše pravice ter Vas obvarujejo propasti, katero Vam pripravlja nasprotna stranka.
Sveta dolžnost Vas kliče, da pridete vsi volit ter da glasujete složno brez izjeme za naše kandidate, kateri so:
Za I. okraj (Škedenj, sv. Marija Magdalena zgornja in dolnja), gospod
Dr. Andrej Sanzillj adjunkt pri C. kr. sodniji v Trstu.
Za II. okraj (Rocol, Kadin, Lonjer), gospod
Ivan Crismancich pok. Ivana, posestnik
Za IY. okraj (Rojan, Barkovlje, Greta), gospod
Fran Dollenz. vknjižena tvrdka.
Za YL okraj (Prosek, Kontovelj, sv. Križ), gospod
Ivan Goriup pok. Ivana, posestnik.
Kandidata za III. in V. okraj se proglasita s posebnimi plakati.
Volilo! ! Pokažite torej, da še žive ponosni slovenski okoličani, da so še Slovenci gospodarji v okolici, katero bi si tujci radi prisvojili. Pokažite, da ste vredni sinovi nekdanjih okoličanov, ki so tako krepko branili svoj narod in^ svoje koristi na obalih Adrije, da je vfes slovenski narod ponosno gledal na nje. Bodite svoji, bodite možjč! ter volite složno, kakor Vam zapoveda narodna čast! Bodite složni in zavedni in zmaga bode Vaša.
V Trstu, meseca junija 1893.	Politično društvo „Edinost".
Častite volilce opozarjamo, da naj natanko, kakor je zgoraj tiskano, zapišejo ime kandidata na glasovnico ali skedo, ker je tako vpisano v volilnili listah. Ako je kdo izgubil skedo, naj pride pred volilno komisijo ter tam glasno pove, koga hoče voliti; taka ustna volitev je tudi veljavna. — Volilo se bode za I. okraj v Skednju, za II. okraj pri Lovcu, za III. okraj pri sv. Ivanu, za IV. okraj v Rojanu, za V. okraj v Trebčah, za VI. okraj na Prošeku — povsod v šolskem poslopju. Volitev se začne v vseh okrajih ob 9. uri zjutraj in traja do 2. ure popoludne, samo na Prošeku se prične ob 11. uri predpoludne in traja do 3. ure popoludne.
Koll&rjeva slavnost na Dunaju.
(Izvirno poročilo.)
D u n a j, 2. junija 1893.
Dae 29. maja vršila seje tukaj znamenita slavnost v proslavo lOOletnice rojstva Jana Koli ti rja. V ta namen osnoval se je poseben odbor, ki je imel skrbeti za to, <ia seta v zgodovini kulturnega razvoja vseh slovanskih narodov znameniti dan dostojno proslavi, V tem podjetji podpirala so slavnostni odbor vsa tukajšna slovanska društva, v prvi vrsti pa ,81 o-vansko pevsko društvo", katero je nastopilo z dvemi zbori, jodnim mešanim („Češka pisen* zl. Smetana) in jednim moškim zborom („Druga kitica narodnih pesmi slovanskih" zl. Tovačovsky A.) Pevski zbor »Slov. pevskega društva* je telo močan; nastopilo je nad 60 pevk in pevcev ter jo vrlo dobro izšolan. Oba zbora bila sta peta prec/zno, z občutkom tor sta napravila na poslušalce velik utis. — Prolog govorila je slavna tragedka češkega narodnege gledališča v Pragi, gospa S k 1 e-n a f o v d - M a 1 a, katera je pozneje pročitala tudi „Predspev k Kollarjevi „Slavv dcefi". Prolog in predspev zložil je znameniti češki pesnik Jo s. Svoto pl. M a c h a r. V teh dveh točkah podala sta si dva prava umetnika roko, da proslavita očaka slovanske vzajemnosti Jana Kol Id rja, pevca, proroka i apostelja slavanske ideje. Prolog iu predspev že po svoji globoki misli mogočno uplivata na poslušalca, a Še bolj sta se dojmila naših src, čuvši ju iz ust tako umetnice, kakor je Sklendrovd. Nastopila je tudi Hrvatica, učenka na tukajšnem konservatorji gospodičina pl. Grozdanovićeva ter ■•pela dve krasni Z a j č e v i petimi ter gospodičina P a n z e r o v a, ki je zaigrala dva Rubinstoinova komada na klavirju. Vse umetnice bile so odlikovane z burno pohvalo ter so jim bili poklonjeni krasni šopki, katere so pa položile pred Kolldrjevo soho, kar jo napravilo na vse navzoče prav ugoden utis. Po prologu, položile so deputacijo raznih slovanskih društev dunajskih in vseh tukajšnih akade-mičnih društev vence pred Kolldrjevo soho, ki je stala sredi odra. Prof. in državni poslanec g. dr. M a s a r y k govoril je o „Slovanski ideji Kolldrjevi" ter nam jako lepo razločil dobo Kolldrjevo ter
idejo slovansko vzajemnosti, kakor si jo je izredni pesnik vstvaril ter v svojih delih ovekovečil. Govor je jako znamenit in lep ter Vam ga morda vsaj v glavnih potezah pozneje priobčim. Te točke obsezal je I. del, mej drugim delom svirala je posebna godba, katero je moral slavnostni odbor v vsej naglici nekje dobiti, ker je višje vojaško oblastvo že zadnji hio bilo prepovedalo igrati vojaški godbi na tej slavnosti, akopram je bila že najeta in pogodba podpisana,
K tej slavnosti prišli so rodoljubi iz vseh krajev, posebno mnogobrojno pa rojaki K o 1 I d r j e v i Slovaki, katerih je bilo okolo sto! Slavnost vršila se je v krasni koncertni dvorani Konacherjevi. Druzega dne bil je slavnostni komers, katerega so se udeležila vsa akadomična in druga slovanska društva dunajska, posamični rodoljubje, bivajoči na Dunaju, in pa mnogobrojna deputacija Slovakov. Govorili so zastopniki vseh slovanskih narodov. Prvi dobil je besedo urednik „Narodnih Novin" slovaških. Vsi govorniki povdarjali so zasluge Kolldrjeve za Slovanstvo sploh in vsak za svoj narod posebej. Za Slovence je govoril državni poslanec g. dr. F e r -j a n č i č. Sicer se pa, Bog vedi zakaj, ho-noracjari niso udeležili tega komersa, kajti videli nismo nobenega druzega državnega poslanca ne češkega ne druzega. Ako se ne varam gledali so voditelji tega večera, da bi se vršilo vse lepo gladko in pohlevno, da bi se kak preognjovit radika-lec ne spozabil ter ne kalil idilične slogo krotkih udeležencev slavnostnega komersa. Došlo je tudi od povsod mnogo brzojavnih pozdravov, le iz Slovenije — nobenega! Da ste Vi v Trstu zabili na to slavnost, razumim in opravičavam, ker vem, da imate z volitvami polne roke posla, a da se v Ljubljani nikdo ni spomnil te izredne in prepomenljive slavnosti in da jo je tudi naša Mstioa prezrla, to je vender le preveč ! Na take stvari bi pač morali paziti in take slavnosti kakor jo Kolldrjeva celemu narodu razjasniti, saj se vender baš mi tako radi ponašamo, da tako pazljivo motrimo in sledimo kulturni rasvoj Slovanstva. Evo vam, tu je bila prilika to enkrat vsaj z besedo dokazati I
PODLISTEK. Avgusta.
Izvirna novela. Spisal Ivo TroSt.
II.
(Dalje.)
Življenje je res samo jedna težnja sa različnimi nadami ; komaj se katera dopolni ali izgine brez sledu, že ustane sto drugih.
Ona ni mislila o tem, kako tudi P Bodočnost ji je tako jasno pred očmi, kakor bi jo imela v krilu, sreča, za katero je Boga prosila toliko časa, je tako blizu, blizu. Tu misli človek o vsem drugem kot o suhih teorijah življenja. Tudi Avgusti so se v tem času vrstile v glavi vse dru* gačne slike, tako lepe, tako dražestne, sicer kakor v sanjah, in vender jo je navdajala sladka zavest, da so, da bodo kmalu istina. Življenje v teh zlatih nadah se ji je zdelo kakor v nebesih.
Kako drugače žive ljudje na svetu!
V tem prihiti Oskar k nji in ji pove, da gre sem-le mož z leseno nogo, na glavi ima vojaško kapo. Bil je invalid. Avgusta takoj pojasni otrokoma, kaj je in zakaj je takšen. Mala Adela vzdibne: „Oh, da mora biti vojska, ki pomori in pohabi toliko ljudi!"
„Ko bi bili vBi ljudje dobri, ne bi jo bilo treba. Vojska je Božja šiba," reče vsgojiteljica. „Tudi sedaj bi se ljudje lahko drugače pogodili. Ali če je v nevarnosti vera, domovina, cesar, kdo bi ne prijel za
orožje. Tedaj človek ne sme odlašati, marveč potegniti se mora sa to, ko bi ga stalo tudi življenje. Smrt v vojski je slavna smrt, rane, dobljene v vojski, so častne rane."
Stari vojak pride bliže. Adela ga pogleda, in vse, kar ji je pravila Avgusta, bilo ji je prav živo pred očmi. Doma ji je dala mati nekaj drobiža, da bi si kupila igrač. Molče seže v žep in vso strese vojaku v kapo. Oskar je moža skrbno izpra-ševal, kako je bilo v vojski, ko je izgubil nogo.
„Hudo, hudo, otroka. Prepevali in vriskali smo, ko smo stopali proti Bovraž-niku. Iz boja so nas pa nosili, toda ne vseh, ne. Naši so zmagali, pognali sovraga v beg, potem so se vrnili, kar jih je ostalo in prepevali šo glasneje kot pred bojem. Oh, meni je bilo hudo, ker nisem mogel ž njimi, tudi drngim je bilo hudo. Nekateri so zdihovaje umirali, drugi so klicali na pomoč svoje druge, pozivali vse svetnike, drugi so molčali — molčali za vedno. Tudi mi smo molčali, a hudo nam je bilo, hudo."
Oskar mu je dal nekaj novcev. Potem odide vojak z berglo dalje, Avgusta pa izpregovori:
„Vidita sedaj, kakšen je boj. Strašen je in vender lep za vero in domovino. Zato so se borili že naši predniki, prelivali so b Turki svojo kri, da moremo mi živeti v miru. Tudi naši sosedje bi bo bili motali s pogledati s Turki, ko bi ne bili naši pradedje tako vstrajno odbijali sovražnika. Glejta, in zato nas nazivljejo s sužnji, neizo-
Različne vesti.
Našim čitateljem. Volitvene zadeve zahtevajo malo ne ves naS prostor in smo bili
danes prisiljeni izpustiti politični pregled. _
Z ozironi na velikansko važnost naših volitev se nadejamo, da nam častiti čitatelji oproste ta nedostatek.
Volitve V mestu. V III. razredu so zmagali konservativci, ali z veliko težavo. Glasov je bilo oddanih 2117, mej temi glasovi kacih 850 uradnikov in 300 Llojrdovih kapitanov. Kar je neodvisnih meščanov, volili so v ogromni večini pro-gressiste.
V	IT. razredu zmagali so progres-s i s t i z dvetretinsko večino. — Bilancija volitev v IV., III. in II. razredu je torej zelo žalostna, ker nam kaže, da vso neodvisno meščanstvo stoji na strani krutih radikalcev. Žalostno jo to, pravimo, ali še žalostnejo bi bilo, ako bi hoteli prikrivati resnico.
Volilno gibanje po okolici jo letos izredno živahno. Po vseh okrajih vrvi in se giblje, zlasti za to, ker je žalostna Cikorija zopet dvignila v skok šepave svoje noge. Borbo bodo imeli povsod po okolici.
V	I. okraju čuje se le malo o nasprotni agitaciji, tako, da moramo misliti, da so obnemogli nasprotniki.
V	II. okraju stoje stvari relativno jako dobro, o čemer smo se prepričali v nedeljo v Lonjeru. V tem okraju je nastala silna reakcija proti Poldotu Mauro-nerju, tako, da je mogoče, kar se nam je Se pred par dnevi zdelo absolutno nemo-goče : da vržemo namreč gospoda Pol dota.
V	III. okraju imamo razumne veljake in računamo z gotovostjo na zmago.
Za IV. okraj velja isto, dasi nasprotniki pritiskajo z — denarjem. Nadejamo se, da nikogar ne premotijo Jude* ž e v i groš i.
V	V. okraju postavil se je proti našemu kandidatu neizogibni gosp. kapelan Pahor. — Čegav kandidat je prav za prav g. Pahor P Na to vprašanje si odgovore lahko volilci sami, ako povemo, da so progressovci postavili v v s t, h okrajih svoje kandidate, samo V V. ne. Torej progressovci žele, d a bodi izvoljen g. Pahor!
Gropajci, P a d r i č a n i, zapomnite si: ako hočete, da so Vam izpolni
braženci. Vsi ne delajo tega, saj je povsod še mož, ki vedo prav ceniti svoje sosede."
Še bi bila Avgusta besedila, toda otroka je ne bi umela. Odpravila sta se
S roti domu, ona je stopala molče za njima, p sedaj ji roje po mladi glavioi misli o krivičnosti nadih sosedov. Spominala se je krasnih Mažuraničevih besed, katere bi zalučala z mirno vestjo v obraz tujim „izobražencem", ko nas nazivljejo sužnje :
„Oh, da vide svieta puci ostali Iz nizina i odkud vida ne ima, Krst on slavni, nepobedjen igda.
Pak da znadu, kako neman turska, Grdniem ždrielom progutat ga rAdeč, O te krši zub svoj zaman krši; Ne bi trome prekrstili ruke, Dok vi za krst podnosite muke, Nit bi zato barbariin ve znali, Što vi mroBte, dok su oni spali !"
Avgusta je mislila še dalje o boju, o boju za slovensko domovino. To ni več navaden boj, to je boj z vsemi sredstvi, z vsakorsnim orožjem. Tu no gre za telesno sužnost, marveč za duševno. Iztrgaj človeku iz srca ponos do lastnega rodu, njega starodavnih navad, njega vore in njega posebnosti, pa si ga premagal dušno in telesno. Sovražniki našega rodu vedo vse to prav dobro.
Čudno so gledali Avgusto mestni postopači, ko je govorila z otrokoma v slovenskem jeziku. Nalašč jima jo nekaj pripovedovala prav glasno. Njen ponos ji je bil tako živo utemeljen v njeni zavesti, da
Vaša želja glede šole, morate izbrati svojim zastopnikom moža, kateri ima upliv in ugled v onih krogih, ki odločujejo v takih zadevah! Gosp. Pahor pa nima teh lastnosti!
Čuj emo tudi, da nekdo trosi po V. okraju vest, da gospod namestnik sam želi, da bodi izvoljen v V. okraju gospod Pahor. Zagotoviti vam moremo, da je to zelo drzno početje zlorabljati ime Nje g. ekscelence na tak način.
V VI. okraju deluje gosp. Angeli na vse pretege kakor je razvidno na drugem mestu. Ali tudi naši prvaki ne spijo, tako, da smemo tudi tu pričakovati zmage.
Okoličanskim volilcem nastavili so progressovci sveje mreže. Nastavili so namreč v petih okrajih svoje kandidate poslužujoč se celo našega slovenskega jezika. Volk pride mej čredo ovac v ovčji obleki, enako se Vam tudi oni hlinijo ter zakrivajo svojo hudobijo v našo govorico. Zadosti vam je podpis pod proglasom: „Konkordija" ali „Cikorija" in njo očka Mauroner. Skoraj vsi kandidati, ki se vam ponujajo, so bili voljeni v mestu ter hočejo vas samo varati in za nos voditi. Imena sama Banelija, M a u r o -nerja, Turka, D'Angela in Bande I a kažejo na njih namene. Prvi itirje bo vsi odločni nasprotniki tržaških okoličanov, zadnji je pa orodje mož, od katerih se je pustil zvabiti na led in ki ga rabijo kot sredstvo za Bvoje polaščevalno namene. Ker je misliti, da konservativoi prodrejo tudi v I. mostnem razredu, imeli bodeti konservativna in progressova stranka vsaka po 24 svojih poslancev : slovenski poslanci okolice bodo torej odločevali, radi česar naj vsakdo stori svojo dolžnost ter voli može, katere priporoča „Edinost;" sicer deluje v škodo lastno in v škodo celokupne naše domovine Avstrije.
Okoličani! ne mojte poslušati nikogar, ki vas vabi, da glasujete z nasprotniki, temveč pokažite, da ste neodvisni ter da delujete po lastnem prepričanju!
Iz SV. Krila se nam piše: Minolo nedeljo bil je v sv. Križu dohtar Angeli in imel jo seboj inženerja Nordio. Šla sta menda jeinat mero tukajšnji cerkvi; dohtar Angeli je strašno vnet za katoliško cerkev, zato je storil trden sklep, da mora razrušiti uborno domačo cerkev in sezidati
bi je ne bil odvrnil od toga nikdo, niti roditelji nji v i/gojo izročenih otrok.
Šo dolgo v noč je snovala načrte, ki so se dotikali srede naroda slovenskega. Saj se ji je bodočnost čedalje živahneje razvijala pred očmi. Kdo bi v sreči pozabil nesrečnega svojega rodu P —
V teh nadah je obema minila zima, prošla pomlad, poletje je skoro pri konou. Milan se je zopet vrnol v domovino. Življenje v zadnjem času se mu je zdelo tako lepo kakor še uikdar. Lepšega upanja ni od upanja v zvesti ljubezni.
Zopet si je uredil sobico kakor prejšnja leta, največ je pa gledal na to, da je postavil sleherno stvar tja kot prošlo jesen. Tako ga je vse dalje spominjalo srečnih trenotkov, ko je mislil na njo, ko je budeč sanjal o njeni navzočnosti. Ker se mu je v tem čaau sostra omožila v bližnjo vas, obiskal jo je takoj prve dni ter ji razkladal, ko sta bila sama, na dolgo in široko svojo prihodnjost. Mariji se je obrai žarel veselja, ko je izvedela, da bode mogla kmalu objeti incpozdraviti Avgusto. Milan se je namenil takoj koncem prvega tedna v G., da vredi potrebno z njenim kuratorjem, da pozdravi njo, katere ni videl jedno oelo leto.
Brat France se je šalil, kednj pojdeta še na Kolek — spat poleg podrte piramide. Hvalil se je, du bodo imeli letos polhi dosti žiru, torej tudi dosti masti. Treba bode nad nje.
(Dalje prih.)
na oje razvalinah sijajno stavbo, morda kak Salamonov tempelj. Zdaj se le vemo, sakaj je dohtar Angeli vedno trobil v Mojzesev rog.
Kaj je Angeli-ju obljubiti za slovensko vas 50.000 goldinarjev, saj je ceI6 za sLego nazionale" privolil 3000 goldinarje. Če bi občina ravno ne imela potrebnega denarja, ima pa že dohtar Angeli okroglih — saj se je peljal v kočiji v Križ. —
On obljubi Križanom vse, kar hočojo — o času volitev. Tudi Nabrežinko napelje s pomočjo ženijalnega inženirja Nordiota v Križ. — Tako je vsaj radodarni gospod dohtar v nedeljo obljuboval tistim, kateri so mu verjeli. Koliko jih je bilo, ki so mu verjeli, tega ne vem — a menim da ne veliko. — Morda častiti gospod Križki župnik P — No I ne! on je „nevtralen". — Morda naši pošteni rodoljubje iz Križa P O njih ni govora, kajti oni vedo, da se o času volitev sezida največ stavb, cerkva, šol, železnic — z jezikom.
Mi nočemo pretresovati, koliko privržencev da ima gospod dohtar v Križu, ker bi mu radi ne kalili veselja. Ali presneto žoltična morala je biti Angelijeva zavest v nedeljo, da si ni niti upal pokazati se volilcem. Šla sta z Nordiotom, od koder sta prišla — pa še zahvalila se nista voliloem za „slovesni" sprejem. — Morda je Angeli opomnil mej potjo svojemu tovarišu : Sti mostri de sciavi, con lori no ze de far niente, — i ze duri. — Vrli Križani so pa tudi mislili po svoje: Meni-li res g. Angeli, da so Križanje tako lohko-verni P V Trebče naj gre s Don Pahorjem; tam je nekoliko ljudij, ki radi poslušajo vsakega, ki mnogo obeča : cerkve, šole in oikorijo. A tudi v Trebčah ne verujejo tisti, ki so razumni. Torej le s Pahorjem naj gre gospod Angeli — mislili so ai v nedeljo Križanje — in odslovili so ga — tako kakor je zaslužil.
Volilne zanimivosti. S Prošeka se nam piše: Kdo je prej kedaj videl v našem okraju kandidata slavno cikorije, gospoda D' AngelijaP Sedaj pa jako pridno zahaja k nam. Najprvo bil je na Prošeku in v Križu v torek minolega tedna o priliki, ko je od „sooieta agraria" poslani gosp. Perhavo naše nenavzoče kmete učil trte eepit. Ali je prišel tudi D' Angeli učit se eepitP Kdo ve P To pa vemo, da je že marsikomu kaj „zaoepil" uli vsaj začepiti poskušal! Z volilci je malo ali nič govoril, priporočal se jim je pa s tem, da si je z vsem spremstvom vred nataknil — »mar-gerito", ovetioo italijanske kraljice!
Zvečer pa je bila nekje skrivnostna sarota. Pozno zvečer, ko je skoraj vse že objemal sladki sen, prihajale so po temnem klančiču k neki hiši neke čudne postave, lahkim korakom in s povešeno glavo, roke skrivnostno v žepu držeč. Morda so tiščali ti zarotniki v roki ojstro bodalo P Oh ne, pač pa kak — judežev groš ! Potrkale so te ponočne postave na vrata omenjene hiše, zapahi so zarožljali in potem je bilo zopet vse mirno — le žarki svitlobe, prihajajoči iz zadnje sobice, kazali so, da tam kujejo zarotniki pozno v noč svoje grozno nakane. In to so je godilo v hiši našega okrajnega načelnika (komisarja)! Kaj ao pa nameravali ti po-nočni ptički P Dobrega gotovo ne! Poštenjak ne straši se solnčnega svita ! In je-li lepo od našega okrajnega načelnika, da sklicuje, taka ponočna posvetovanja)? Toda že vemo zakaj so toliko poteguje za cikorijo!P Ko so ga oni dan naši veljaki prav po zaslugi ošteli kakor kakega porednega dečka in ko jim ni mogel nič odgovoriti ter je stal pred njimi kakor kak otrok, ki se boji šibe, takrat je Bklenil maščevati se rekoč: „Vam bodem že pokazal, da nisem nikak „pupolo di paja* in da sem sicer majhon, ali — — — !"
Drugikrat pokazal se jo D' Angeli v družbi nekega inženirja v našem okraju v nedeljo. Na Prošeku obiskal je nekega novega prijatelja, ki mu bode pa presneto malo pomagal. — Potem pa naprej v Križ.
Tam je najprej ogledal si gradbo italijanske Šole, potem pa je šel merit cerkev in obljubljeni vodovod. Sedar so menda vsi prepričani, da spolni svoje obljube, kajti tudi potem se je skazal pravega možaka. Sklical je namreč svoje pristaše v gostilno „capo-ville", da jih prepriča z besedo ali pa na drug način o svojem programu, a ko je videl, da so tam tudi nekoji narod* njaki, zbal se je ter pustil svoje na cedilu. Ti pa so sprevideli, da njegove namene ne morejo biti čiste ter so se pridružili naši stranki. Gospod D' Angeli pa je sprevidel, da naši ljudje niso tako neumni, kakor je mislil on, in da se ne dajo preslepiti, niti s takimi komedijami kakoršne je uprizoril v nedeljo v Križu !
Naša „cikorija" izvira od bikov. Kajti vsakdo ve, da 30 našega „Kukeca" biki navdušili za cikorijo in on je glava tukajšnjih cikorijašev, on je pastir revne cikorijaške črede. Če je on pastir, — kakšna pa mora biti čroda! P Glavni njegov pomočnik je možak, čigar priimek bi moral kar prestrašiti D1 Angelija in koji si sedaj pridobiva neko vulgo — ime, ki ga napravlja vrednega in sposobnega za bodočega „capo-vilio". Sicer privoščimo cikoriji iz srca take možake, kojim se izogne vsak pameten človek. Vsaj bodo sami primorani zapreti svojo „botego", ko bodo videli, da nobeden noče kupovati njih cikorije !
Veliki koncert družbe sv. Cirila In Metoda. Radi posebnih okolnosti preložil se jo veliki koncert v prid družbi sv. Ci-iila in Metoda definitivno na 18. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v gledišču Fenice. Odbor storil je vse, da se bo vršil sijajno in dostojno. Posrečilo se mu je pridobiti v tržaških slovanskih krogih dobro znano umetnico, operno pev-kinjo gospo Strasserjevo, rojeno Čehinjo, ki bo radovoljno sodelovala v plemeniti namen naše šolske družbe. In Še drugi umetniški užitek naklonil bo odbor slavnemu občinstvu s tem, da sodeluje — kakor smo že javili — naš rojak operni pevec, tenorist na dvorni operi v Man-heimu v Nemčiji: gospod I. K. Te rt ni k.
Prepričani smo, da nam ta umetnika poleg domačih naših pevskih moči, tam-burašev in dramatičnega odseka, prirede sigurno večer velezanimiv, večer, s kojim bo bomo smeli ponašati. Naše občinstvo naj pa blagovoli uvažiti le-to in se polno-številno udeležiti veselice; viaj umetniški nasladiti se nam je, žal, le preredka prilika. Ne glede na to svedočimo, ako posetimo koncert mnogobrojno, da nam je napredek Slovanstva v Trstu na srcu in kako važna je naša Šolska družba, ki tako uzorno deluje, braneč mladino našo pred ptujim nasilstvom. Natančni program in druge podrobnosti priobčimo v prihodnjih številkah.
• Skala" — tako se zove novo pev ko društvo, koje so ustar.ovili v sv. Križu. Kdo mej Slovenoi ne pozna tega sela vsaj po imenu P ! Saj ga ni sela menda po vsem Slovenskem, o katerem bi se bilo toliko pisalo v poslednjem času, nego o sv. Križu v okolici Tržaški. Sv. Križ jo zaslovel da leč na okrog, a zasluga na tem gre pač. našim nasprotnikom italijanske narodnosti. Čudno! Sv. Križ stoji na periferiji tržaške okolice, na Kraških tleh, na slovenskih tleh, mej dvemi druzimi vasmi, ki se od-likujeti po svoji narodni zavesti — mej Prošekom in Nahrežino. — In vender bo italijanski srditeži ravno v toj vasi zastavili vse svoje sile v svoje poitalijančevalne namene. Ravno tu-le je razpela družba „Lega Nazionale" svoje mreže. Žal, da je premamila in preslepila mnogokaterega Križana ter ga pridobila za idejo italijanske šole v sv. Križu, katero naj bi sezidalo gori imenovana nepotrebna šolska družba. Toda v sv. Križu bijejo šo slovenska srca ! Spoznavši pretečo nevarnost vzdramila in ojačila so se ta srca : narodne roke so se poprijele dela in privalile v sv. Križ skalo, ob kateri so razbijejo sovražni valovi. Da : skala bodi novo pevsko društvo v obrambo in zaščito našega na-
rodnega obstanka. Kakor buta morsko va-lovje stoletja in stoletja ob obrežja skalovje in se peni, ne da bi je moglo premakniti, tako odbijaj tudi ti „Skala" sovražne napade, da se bodo penili same jeze naši nasprotniki in da odidejo slednjič osramočeni!
Križani! Sv. Rešnjega Telesa dan ste se mogli prepričati, kolikim veseljem so pozdravili mestni in okoličanski Slovenci Vaše pevsko društvo. Prihiteli so k Vam korporativno Vaši sosedje, Vaši bratje, vrli Prosečani, prihiteli so k Vam rodoljubni Barkovljani in Nabrožinci in mestna društva „Čitalnica", „Slov. pevsko društvo" in „Trž. Sokol" odposlali so k Vam svoje zastopnike, da Vam sporoče naše pozdrave, da Vam povedo, da smo bratje mej seboj. Navdušeni govori gg. Alojzija Goriupa, Dragotina Martelanca, dra. Glaserja, dra. Protnerja in dra. Sancina so Vara živ dokaz, da Vas Bmatramo svojimi« brati, da Vas ljubimo in da so zanimamo za Vas.
Vašemu novoustanovljenemu pevskemu društvu smemo prorokovati lepo bodočnost, kajti že začetek je zelo lep in število pevcev jako častno. Glasovi so lupi, navdušenje je veliko — vse drugo stori polagoma šola in vstrajnost.
Pozdravljena bodi še enkrat vrla „Skala" ! Trdno Htoj, kakor stoji trdno sivo skalovje našega slovenskega Krasa! Ne plaši bo nasprotnih viharjev, kajti od-biješ jih zmagonosno, ako le hočeš! Z ljubeznijo unemaj domoljubni čut mej rojaki in razsvitljaj tista srca, ki tavajo še v temi in nezavesti !
Slava zavednim Križanom ! Poturica slabil nego Turek. Iz okolice se nam piše: Mi smo vsikdar trdili, da je poluuradni list „11 Mattino" večji in srditejši nasprotovalec slovenske narodnosti in slovenskih teženj nego najzagrize-nejši radikalni italijanski časopis. Dočim so laški radikalci vsikdar zanikali obstoj slovenskega življa v Trstu ter dosledno trdili, da v Trstu Slovencev ni, v bojazni, da bi njih somišljeniki v Kiuiu ne zvedeli sa nas, prinašal je „II Mattino11 dolge članke, v katerih je dosledno napadal in črnil nas Slovence ter hujskal mestjane proti nam. Njega dopisi is sosednjih dežel odlikovali so se vsikdar po svoji strupenosti proti slovanskemu življu. Po čigavi nalogi je tako postopal in pisal, povedal nam je minoli teden rekoč, da se je primorska vlada vedno potezala za i t a 1 i -j a n s t v o Trsta tako, da je dopustila, da Slovani zhesnć od jeze. Ta izpoved je za nas tembolj veljavna, kajti ona najlepše doknzuje modro postopanje mestnih Slo-veneev, ki se niso hoteli udati praznim obetom laških laži-konservativcev ter so pri mestnih volitvah rajši oddajali ali prazne listke, ali so volili svoje lastne kandidate, ali pa so ostali doma. Z enacimi elementi brez določenega programa — razun trditve, da se bodo potezali za italijanstvo Trsta — se pač slovenski volilci niso mogli bratiti, ampak so rajši postopali po svojem prepričanju. To je poluuradnega sinčka še bolj razjarilo. Zadnji čas Bpozabil se je popolnoma ter priznal kar na vsa usta, da ho tisti krogi, katerim služi „H Mattino", bili nam vedno nasprotni in da hočejo podpirati le italijanBtvo Trsta. In res se konservativci sedaj po velikanski blamaži v IV. in II. razredu v mestu štulijo kut najboljše pospešitelje in branitelje nedotakljivosti italijanskega Trsta. S tem se pa nam kažejo v najlepšem svitu, kajti sedaj pač najbolje vemo, kam je pes taco molil, ko je hotel slovenske volilce zvabiti na led. Da tembolj dokaže, kacih misli je sam in z njim njega duševni hranilci, prinesel je „Mattino" nesramno sumni čenje, da so se slovenski radikalni (sic) dogovorili s progr. v skupno delovanje; minoli ponedeljek je pa prinesel dolg članek z naslovom „Un altro piii grave delito politiko", v kojem hoče dokazati resnico svojih sumniČenj ter končno zvrniti vso krivdo na blamaži v IV. razredu na domišljeno zvezo Slovencev s Progressom. V tem
članku prijavlja slovenski oglas, kojega je izdal Mauroner v imenu pokojne Cikorije do volilcev, koji oglas bode tiskan iz-ključljivo slovenski. To okolnost šteje „Mattino" progressovci ni v smrtni greh, kajti meni, da progressovci ne bi si bili smeli mazati svojih ust s slovenščino; iz tega sklepa, da je „Progresso* zapustil is ključljivost italijanskega jezika v Trstu.
„Pripoznati treba, da zagrizene stranke ui več; ubila se je : umrla je klečeč pred Slovenci; umrla je, blebetajoč srčno molitev v slovenskem jeziku!" Torej niti v agitatoriške svrhe se Lalioni po „Mattino-vih" mislih no smejo "posluževati slovenskega jezika. Dosledno moramo toraj misliti, da se ga konservativci manje poslužujejo, kajti ti so po „Mattinovih" nazorih še hujši branitelji italijanstva v Trstu nego isti progressovci. Dagli atnici uii guardi Iddio, che dai amici mi guardo io — pravimo mi.
Občni zbor političnega društva „Edinost" bode dno 18. t. m. ob 10 uri pred-poludne. Dnevni red: Nagovor predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, eventualnosti in volitev novega odbora. Kakor kujemo namerujejo nekateri člani iz okolice spraviti zopet v razgovor vprašanje o naši užitninski črti.
Občni zbor telovadnega društva „Tržaški Sokol" bode v soboto dne 10. t. m. ob 8^. uri zvečer v diuštvenih prostorih (via Stadion 19.), ker se ga v nedeljo ni moglo obdržavuti zaradi pretua-lega števila došlili članov. Opozarjamo torej članu Sokola, da se v soboto gotovo zboru udeleže.
Prvo krono družbi sv. Cirila In Metoda so darovali : Miha Truden 3, A. V. 1, Kolb Josip 1, Mrtvrin Miha 1, J. J., učitelj 4, G. B. 1, Ivan G. 2, A. J. star vojak 4, Laščani 1, Candolini 2, N. N. 1, F. F. 1, Može Peter 1 ; v isti namen nabrali so prijatelji družbe sv. Cirila in Metodo, zbrani pri Cokeljnu, 66 nvč. — V spomin Ivana Dolinarja nabrano svoto, kakor tudi imena darovalcev priobčimo prihodnjič.
Prve krone družbi sv. Cirila in Metoda na Greti darovali so nadalje sledeči Barkovljanski /.upijani : „Neimenovani" 2 kroni in Dragotin Pertot Križetov vsled veselega dogodka v družini 1 krono.
Imenovane krone bo prištejejo pokro-viteljini „Adrije".
V enak namen so je nabralo pri pevskem večeru društva „Adrija", v krčmi obrtnijskega društva v Barkovljah v nedeljo 4. t. m. 2 gld. 42 kr. in 24 stotink.
Procesija Sv. Rešnjega Telesa v Barkovljah vršila se je v nedeljo 4. t. m. Vreme je bilo ugodno, kar se je najmanje pričakovalo do zadnjega hipa. Procesija vršila se je v najlepšem redu, kar je sploh v Barkovljah navadno in hvalo vredno.
Isto je vodil domnči č. g. župnik Iv. Černe z asistenco več čč. gg. duhovnikov iz mesta. — Udoležituv domačega io dru-zoga občinstva bila je prav velika.
Na Barkovljanski luki videli smo vihrati tudi slovonsko zastavo. — Svirala je vojaška godba, a pel močni, do 50 mož broječi zbor „Adrijašev", pomnožen ho starimi pevci. Petje v procesiji in pri sv. maši je bilo prav dobro, in so bo o tem pohvalno izrekli mestni čč. gg. duhovniki. Zvečer istega dne imela je „Adrija" v krčmi „Obrtnijskega društva" svoj pevski večer, kjer se je nabiralo i za domačo podružnico sv. Cirila in Metoda.
Barkovljanski ribiči in mreže „mo-lajde" — „manajde". V Barkovljah uvela se je pred kakimi 14. leti velika mreža za lov na sardele, kakoršna je bila do tedaj v navadi lo na Neapolitanskem, in druzih krajih Italije. — Nekaj let pozneje začeli so ribariti z imenovano mrežo („roo-lajdo") tudi Kontoveljci in Križani, ter Gradežani.
Proti tej mreži začele so ae posebno letos žive agitac'je. — Napravljale so se prošnje za odpravo te mreže, ter lovili na nje podpisi Isierskih in druzih ribičev.
Enaka pritožba bila ju predlože-
na pred časom tudi mestnemu (deželnemu) odbora Trialkemu, kateri jo je zavrgel po stvarnem proueenju.
Sedaj, kakor se čaje, nameravajo napraviti istrski in drugi ribi&i novo prošnjo, da se odpravijo imenovane mreže. Dotične oblasti bodo gotovo oprezne v tem obzira in bodo jemale v obzir potrebe domačega ljudstva. In jo-li dokazano, da je mreža „molajda" res Škodljiva, čeft, da se z isto tare ribji lov, in posebno lov na sardele? — Tega mislimo, ne bode mogel nikdo nikdar dokasati. — Škodljiva mreža je le mana Borietti-jeva mreža — Škodljive mreže so one italijanskih „Chioggiotov*, a ftc to se ne odpravijo !
Italijanski ribiči, če prav so tuji državljani, zatirajo nam tu zalege rib, oni so nam neznosno Škodljivi in vendar vsled dotične pogodbe med na&o državo in Italijo smejo oni v našem morju slobodno ribariti! — Kako bi bilo mogoče toraj prepovedati nalim domačim ribičem ribariti z mrežo „molajda", kateri se ne more dokazati, da je Škodljiva P — Slučajna prepoved te mreže bila bi pa posebno za Barkovljane jako hud udarec. — Delo „šavornantov*, katero je bilo nekdaj glavni zaslužek Barkovljanov, propalo je skoraj popolnoma ; v vinogradih nam delajo Škodo peronospora in druge bolezni, a straši nas še trtna uš (filoksera). Od česa naj se žive toraj Barkovljani, ali vsaj lep del istih P
Za lov na sardele ne poznajo več Barkovljani nobene oireže nego „malajdo". Edino iu jim je še nekaj upa, da se pre-žive. Z velikim trudom skrbe domači očetje po leti, da si pri ribištvu kaj prihranijo, da prežive sebe in družino po zimi, ob slabem vremenu.
In da bi se jim sedaj skušalo odvzeti še mrežo, v katero stavijo svoj zadnji up ? Ne, to se ne sme zgoditi nikdar! Še enkrat opozarjamo na to pomorsko vlado in tudi ribiško društvo. Barkovljanskim ribičem pa, kateri so se zaupno obrnili do našega lista, smemo pač že naprej zagotoviti, da •e jim ne bode delala krivica!
Rojansko posojilno in konsumno dru-
ItVO je imelo minoli četrtek svoj izvanredni občni zbor. Vdeležilo so ga je zadostno število zadružnikov ter so v uzornem redu in po kratki debati jednoglasno sprejeli spremembe treh §§. zadružnih pravil predlagane po predstojništvu. Določilo se je namreč izreči v pravilih javnost vseh zadružnih prodajalnic, gostilnio in zalog ter jasnejše stilizovati §§ 9 in 31. gledć na razdelitev čistega dobička.
Novi bankovci. Avstrijsko - ogerska banka, izdajateljica sedanjih desetakov, stotakov in tisočakov namerava izdati bankovce po 50, 100, 500 in 1000 kron.
Samomor, v Gorici se je ustreli 24-Ietni grof C. Mels-Colloredo.
Bratje Sokoli I
Rodni občni zbor telovadnega društva „Tržaški Sokol" bode v soboto dne 10. t. m. ob 87> zvečer v društvenih prostorih ulica Stadion št. 19, I. nadstr. (Tržaško podporno in bralno društvo). Dnevni red: ]. Nagovor staroste. 2. Poročilo tajnikovo 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo pre-gledovalcev računov. 5. Posamični predlogi. 6. Volitev novega odbora. — K obilni udeležbi vabi	ODBOR.
Opomba. Z ozirom na važnost našega telovadnega društva, nadejamo se, da se naši člani vzhude ter se v obilnem številu udeleže tega zbora, in to tem bolj, ker je prišla letna doba, doba izletov, in se tu ob enem lahko sestavi načrt za letno društveno delovanje.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača oko-ličanska vina.	Gl.
jedilnih stvari po jako nizki ceni. Prodaja Jožef čeme Piana delta Cassraia št. I (uhod VI« Ghega).	Cl.
brivec v 9 via Stadion it. lf priporoča se slav. občinstvu ga blagohotno obiskovanje.	Gl.
Prodajalnica i zaloga jestvin
„Rojanskega posojilnega in konsnmnega društva", vpisane zadruge z omejenim porošivom v ulici Belvedere št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah ae priporoča ku^ovalcem^Ti^^
B. Modic in Grebene, n8at:oIiMJ
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, sto-klenega, lončenega in železnega blaga, podob ib kipov ▼ okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Kavarni ,Commercio' in ,Te-
rinem' T u'ici tfCaserma", glavni shaja-
UG9UU liS{i tržaških Slovencev Tseh stanov. N<* razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
Antnn Pn^Lai na vo&lu nlice Ghega
nillUH rubltaj, in Cectlia,toči izvrstno
domače žganje; v tnbakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Martin Krže,
Piazza S. Giovanni, it. 1 trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd, itd._Cl.
Franca Potočnika gostilna
„Andeino de Franz" v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu ToČi izborna vina in ima _dobro kuhinjo_Cl.
Gostilna Jlla ciilž fli Grar
poleg kavarne „Universo* priporoča se Slovencem v mostu in na deželi, — Točijo se izvrstna ▼ina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna jo odprta do polunoČi, Z odličnim spoštovanjem Cl	JAKOB KUMAR
Gostilna „Pri lepem ogledu"
(„Gregorju") pri sv. Alojziju (Chladino, po ulici Farneto naprej) toči izvrstno domače črno in belo vino ter pivo prve kakovosti, kakor tudi ima točno knhinjo. Crno vino se toči po 36 in belo po 36 kr. liter. Priporočajo so si. občinstvu za obilen obisk, beleži udani ' Gregor Čehovin, 26 20__gostilničar.
Nova past za stenice.
Praktična,
neobhodno potrebne za vsako družino,
Gotova pomoč, da se ohrani čiste postelje, okvirje In druge oprave itd.
Dobiva se v vseh boljših drogerijah po 10 nvč komad.	2—1
Mlekarna Frana Gržine L™
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnerja št. 5 (Piazza Ponterosao). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter ne-posredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smotana.
Gostilna „Stoka", S'Tiffii;
poleg kavarne „Fabris", priporoča se 8lovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na dež<>lo. Cl.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Musohska, v ulici Sorgsnte (Via Torrente 6t. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
Pivarna Lavrenčlč 2LET"JHE8
priporočuje svoja izborna isterska vina častitim družinam po najniži ceni 30 kr. liter v stanovanje postavljen ; naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo. — Častitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo I. vrste po 24 kr. liter in izborna kuhinja ter dobra iBterska kapljica._
Josip Kocjančič,
Via Barriera vec-chia it 19,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domaČimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Gostilna „Alla Citta di Vienna",
Piazza Gaserma št. 2. (zraven Tiskarne Doleno) prodaja najboljša kraška in isterskega vina I. kakovosti in graško pivo. Izborna kuhinja, sprojem-Ije naročila tudi za kosila in večerje. Imenovana vina morejo dobiti tudi družine na dom, in sicer ne izpod 28 litrov, po nastopni ceni: Teran iz Aubera po 42 kr. in najboljša isterska vina po 28 kr. liter. — Za obila naročila so priporoča 26-21	Anton Brovedani.
Nič več kašlja!
DalzamMkl potom ImU 1 prah
ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni. 45—10*
PRAXMARER „Ai due Mori" Trst, veliki trg
Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma.
urar, Corso štv. 39. bi—m
Prodaja In popravlja ure.
Gostilna s prenočišči „Alla Nuoya Abbodanza"
Via Torrente it. 15. (poleg obokov Chiozza najosrednija lega v Trstu.) Prostori uo odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva.	ponižni
104-7«	P. Favero.
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprsjsmlj« denarne vloge v bankovcih od 50 noč. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10—12. ure dop. Obresti na knjižice. ... ..... 3% Plaćujfc vsak dan od 9—12. ure opoludne. Zneske do 100 gld. precej, zneske preko 100 do 1000 eld mora se odpovedati 3 dni, zneske preko 1000 gld. pa 5 dnlj prej. Eikomptnjo monji.-e domiclllrane na tržaš-
kem trgu po..... ... 8*///,
Poiojuj® na drŽav ne papirje avstro-ogrske
do 1000 gld. po...... . . 5°l0
višje zneske od 1000 do 5000 gld. v Večje svote po ,...,... 4'/,Vo Dljt denar proti vknjiZenju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST, 13. marca 1893	11-12
Assicurazioni general
v Trstu
(društvo je ustanovljeno leta 1831.)
To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje.
Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1892. f 49,162 470*81 Premije za poterjati v naslednjih letih	f. 25,791 131 60 Glavnica za zavarovanje ži-venja do 31. decembra 1892 f. 141,876.438-70 Plačana povračila:
a)	v letu 1892	f. 8.851.456-69
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1893	f. 253.099.877-58
Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-škodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazione št. 888/1 v lastnej hiši.	6—12
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (Gflrz) ulica Morelli 17
se priporoča preo. duhovAčini za napravo cerkvenih posod in orodij iz Ćistega srebra, alpska in medenine, kot: mon-štranc, kclihov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebriin in pozlatim.
Da si zatnorajo tudi menj premožne crkve omisliti razne crkvene Btvari. se bodo po želji preČastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji Btavili.
Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko !	11 —24
DROGERIJA 1
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104-92 TRST	12~12
Corso, Piazza della Legna št., 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj' sko žveplo za žvepljanje trt.
La Filiale della Banca Union
TRIE8TE
s' occupa di tutte le operazioni di Banca
e Cambio - Valute, a) Accetta versamenti in Conto corrente, abbonando
PER NAPOLEONI: 2 °/,c. preav.di 20 g.n
27, i? „ 2% * ,
m 40	..
„ 3 mesi • 6 •
PER BANCONOTE: 3 •/• c- preav di 5 g ni
81 «Vo »» »» it 12 „ 31/, n ft 4 mesi fisso
31/. n » 8 „
Sulle lettere di versamento attualm»>nte in circolazione con dodici giorni di prpavviso il nnovo tassa d1 interesne entra in vigore col 7 Moggio a. c.
In banco giro abbuonando il 2 '///„ interes se annuo sino a qualunque somma; preleva-zioni sino a flor. 20.000 — a vista verso ch&que; importi maggiori preavviso avanti la Borsa — Conferma dei versamenti in apposito libretto.
Contegcia per tutti i versamenti fatti sino alle 5 pom. la valuta del medesimo giorno.
Asanme pei propri correntisti V iticasso dei conti di piazza, di cambiali per Trietse, Vienna, Budapest ed altri principali citth; rilasca loro assegni per queste piazze, ed accorda oro la facoltA di domiciliare effetti presso la mul Icama franco d' ogni spesa per easi.
Procnra pei propri clienti informazioni buII' Interno e sull' Estero verso il solo rimborso delle spese postali.
b)	S' incarica dali' aqnistn e della rendita di ejfetti publici, valute e divine nonehi del in-C0830 d'assegni, cambiali e coupons, verso mo-dica provvigione.
c)	Sconta cambiali dirette e domiciliate a condizioni correnti.
d)	Rilascia assegni ed apre cređiti su tutte le piazze deli* Interno e deli' Estero a mo-diche condizioni.
e)	Sovrenziona effetti e valnte.
f)	Accorda ai propri committenti la facoltA di depositare effetti di qualsiasi specie e ne cura gratis T incasBO doi coupons alla sca-denza.
(jr)Vend« le obbligazioni communali 4'/, della Prima Cnssa patriotica di risparmio di Budapest, le lettere di pegno 41/, e le obligazioni comunali 4'/, con premio del l0®/0 della Banca commerciale ungherese di Budapest, le obbligazioni comunali 41/, e le obbligazioni 4°/0 con l0°/o di premio della Banca ipotecaria ungherese di Budapest, lo lettere di pegno 4'/t0/a della Banca centrale austriaca di ore dito fondiario, i lotti 3°/„ 1.» e 2.a emisnione deli' Istituto di credito fondiario austriaco, (Boden credit) lu obligazioni 4% con lotteria (vincita prinoipalo flor. 50.000) della Bnnoa ipotecaria ungherese di Budapest. le lettere di pegno 4% dello Stabilimento provinciale ipotecario deli1 Austria inferiore al corao di giornata.	6—12
firlena bol kaialj, hreputavioa, promuklost, nazefel zadavioa, rora, zapala ustijuh itd.
mogu se u kratko vrieme izliečiti rnhljenjem NADARENIH
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE FREND1NI) 31 godina sjajnoga nspjelia što Jih gotovi Prendlnl, lufibar I Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih ka&ljnć noćih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalnh nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah.
Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek znlitjovnti Pren-dinijeve sladkišo (Pastiglie Prondiiu) In glodati, da budo na omotu kutijico (ftkatul<') moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastigli«", na drugoj „Prondini14.
Ciena 30 n6. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju se u Prendinljevoj ljekarni u Trsta (Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih ljokarnah sviota.	34—52
Riunione Adriatica di Sicurta
24—11	v Trutu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1890
Gravnica društva	gld. 4,000.000-—
Pvemijna reserva zavarovanja
na življenje	„ 10,754.306 91
Premijna reserva zavarovanja
proti ognu	„ 1,612.910-22
Premijna reserva zavarovanja
blaga pri prevažanju	„ 33.594.10
Ileserva zavarovanja proti toči „ 200 000'— Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanoa (a) „ 163.786-21 Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (B) „ 137.573-86 Rezerva speeijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje	„ 250.000- —
Občna reserva dobičkov	„ 1,127.605-98
Urad ravnateljstva : Via "Valclinl vo, !»»•. * (v lastnej liiši.)
PtLMUKl
c. kr. m mtr. krit« zaroda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vrerin. papirjih na	V napoleonih na
4-diittvni odkaz 27,% 30-dnovni odkaz 2"V0 8- . 27,7. 3-mosečni „ I«/*0/* 80- „ 2>/X 6- „ * 2'/j°/o Vplačevanja avstr. vrednostnim papirjem, kateri so nahajajo v okrogu pripozna se nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 17. in 21. odnosno 12. jnnija.
Okrožni otltlel.
V	vredn. papirjih 2% vsako svoto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pošto, Brno, L«o», Tropavo, Reko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradeo, Hermunstadt, Inomost, Golovec, Ljubljana, Lino, Olomuc, Roichenberg, Saoz iu Solnogi-ad, — brez troškov.
Kupnja in prodaja
vreduostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24-9 pri odbitku 1°/^, provizijo.
P r e d n j mi.
Sprejemajo se vsakovrstna vplačila pod
ugodnimi pogoji. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru, Z odprtjem krodita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti obroBti po pogodbi.
Vložki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. « po pogodbi.
Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnom cursu.
Trst. 1. aprila 1893.	11 24
Lastnik pol. drufitvo ,Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Mak8 CotiČ.
Tiskarna Dolenc v Trstu.