Leto IV. HRASTNIK, 8. 8. 1968 ST, 7 Urejuje uredniški odbor: Kozole Drago, Rački Viktor, Vračun Viljem, Gec Rado, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. — Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklarc glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. — Tisk in klišeji GP »Celjski tiske Celje. KAKO SMO ZAKLJUČILI POSLOVANJE V I. POLLETJU 1968 S tem poročilom želimo vse člane delovnega kolektiva seznaniti z rezultati poslovanja, doseženimi v prvem poletju 1968. Kratka ocena rezultatov poslovanja: vsi proizvodni in finančni dosežki se gibljejo v mejah zastavljenih planskih nalog in z njimi smo lahko zadovoljni. Pri novi avtomatski proizvodnji so prebrođene težave, ki so nas spremljale skoraj celo preteklo leto, kar je seveda pripomoglo k dobremu končnemu finančnemu rezultatu. Fluktuacija zaposlenih oseb se je zelo omejila in to zaradi splošnih razmer v državi. Če pogledamo nekaj let nazaj vidimo, da se je letno menjala tudi četrtina delovnega kolektiva. Po sedanjih podatkih sodeč se bo letos izmenjalo le kakih 10 % zaposlenih, delovno razmerje pa bo v glavnem prekinjeno iz čisto normalnih razlogov. V dobi januar—junij 1968 smo vskladiščili 9.779 ton izdelkov, kar je za 39,5 % več kot v isti dobi preteklega leta, ko smo vskladiščili 7.009 ton izdelkov. Steklarski mojster tov. Košler pri izdelavi razsvetljavnih teles Podatki o izpolnitvi plana proizvodnje: Stari obrat Novi obrat Skupaj doseganje celotnega plana 52,53 % 59,33 % 55,77 % doseganje mesečnih operativnih planov 98,44% 102,89 % 100 69% Tudi podatki o vskladiščenih komadih kažejo, da dosegamo planske naloge. Na domače in tuje tržišče smo plasirali vsega 9.390 ton, kar je za 41 7 % ali 2.762 ton več kot v lanski tej dobi. Zaloge gotovih izdelkov so se povečale za 389 ton in to zaradi spremenjenega asortimana in zaradi povečanega fizičnega obsega proizvodnje. Plan prodaje je bil dosežen tako-le: Stari Novi obrat obrat Skupaj doseganje celotnega plana 51,84 %. 55,35 % 53,55 % doseganje mesečnih operativnih planov za 6 mesecev 97,37 % 96 00 % 96,68 % Pri doseženih povprečnih neto prodajnih cenah pa ni bistvenega odstopanja niti od lanskega leta, niti od tekočega plana, odvisne pa so vedno le od asortimana, ker prodajnih cen nismo spreminjali. Z letošnjim planom smo predvideli izvoz v višini $ 1,908.598 v prvem polletju smo izvozili za $ 1,008.743. Po sedanjem stanju naročil in poteku poslov ocenjujemo, da bo ves letošnji izvoz dosegel 2 milijona dolarjev. Važno je tu poudariti, da je bil ves izvoz opravljen na področje s čvrstimi valutami, od tega 53,81 % v Zahodno Nemčijo, v ZDA 22,30 %, v Italijo 8,60 %, v Belgijo 7,05 % ipd. Proizvodni odpadek pri ročni in polavtomatski izdelavi je bil predviden v višini 19 29 %, skozi celo polletje se je gibal okrog 19 %, povprečje te dobe pa znaša 18,98 %. Dostikrat je bilo že poudarjeno, da je potrebno in tudi možno proizvodni odpadek zmanjšati, vendar pri starih skupinah izdelkov tu nismo zabeležili nobenih izboljšanj. Mislimo, da je potrebno posebej prikazati še podatke o lomu na novih avtomatih: Plan 1968 I-VI 1968 Dosežen avtomati IS 12,00 % 10,38 % avtomat H-28 35,00 % , 22,43 % stiskalnica 8,00% 11,89% Obravnavanje poslovnih stroškov bi bilo v tem poročilu preveč obširno. Plansko-analitska služba podjetja bo morala naknadno izdelati podrobno analizo vseh stroškov in ugotoviti, kje so bistvena odstopanja ali nesorazmerja pri porabi materiala oz. kje je možno še kaj prihraniti. Povečanje fizičnega obsega proizvodnje ter popolnejše koriščenje proizvodnih kapacitet sta pripomogla k znižanju lastne cene proizvodnje po toni, podatki pa dajejo tole sliko: Lastna cena na 1 tono vskladiščenih izdelkov: januar—junij 1967 N-din 4.378,33 planirano za 1968 N-din 4.089,94 januar—junij 1968 N-din 3.749 91 To znižanje je zelo ugodno vplivalo na končni rezultat poslovanja. V preteklem polletju smo prodali za 3.960 milijonov S-člin stekla, kar znaša: mesečno 660 milijonov S-din napram I. polletju 1967 125,46 % izpolnitev letnega plana 50,78 % Če pri tem upoštevamo še realizacijo uslug, investicij in materiala, tedaj je letni plan dosežen s 51,47 %, povečanje nasproti I. polletju 1967 pa znaša 28,06 %. Povečanje fizičnega obsega proizvodnje, nespremenjene neto prodajne cene in znižana lastna cena, vse to je pripomoglo k zvišanju razlike med prodajno in lastno ceno (dobička), saj je znašala: v prvem polletju 1967 7,81 % po planu 1968 7,84 % v I. polletju 1968 9,60 % Ko smo podali poročilo o proizvodnji, prodaji, izvozu, stroških in odpadku, je potrebno člane kolektiva seznaniti s končnim finančnim rezultatom, tj. z razdelitvijo celotnega dohodka. (nadalj. na 2. strani) OBVESTILO ČLANICAM KOLEKTIVA Zaradi velikega zanimanja moških tovarišev za uporabo kopalnice, česar ob začetku pri tovarišicah ni bilo, smo več omaric in stojal prenesli v moško kopalnico. Za žensko kopalnico pa smo takoj naročili druge omarice in stojala, ki bodo gotova do 15. 8. 1968. Ženska kopalnica že obratuje in jo lahko koristijo delavke iz osnovne proizvodnje, katerim so bili ključi že dani. Razpored uporabe je. isti kot na moški strani. Vse ostale članice kolektiva, ki se zanimajo za uporabo kopalnice, prosimo za razumevanje in potrpljenje. Vse prijavljene bomo ob pravem času obvestili. Kako smo zaključili poslovanje v I. polletju 68 Za leto 1968 še velja predpis, da se celoten dohodek ugotavlja po plačani realizaciji, zato bo tu najprej prikazan takšen obračun in primerjava s preteklim letom. v tisoč starih din Element I-VI 1967 Plan 1968 I-VI 1968 UGOTOVITEV CELOTNEGA DOHODKA Terjatve od odjemalcev 1 .1. 552.982 1,068.034 1,068.034 Realizacija po izdanih fakturah 3,208.962 7,988.358 4,108.560 Fakturirana realizacija 3,761.854 9,056.392 5,176.594 Terjatve odjemalcev 30. 6. 1,132.858 1,068.034 1,552.085 Plačana realizacija 2 628.996 7,988.358 3,624.509 Izredni dohodki 1.886 - 3.265 Celoten dohoddk 2,630.882 7,988.358 3,627.774 RAZDELITEV CELOTNEGA DOHODKA Realizirani plačani del: — poslovnih stroškov 1,466.160 4,371.031 2.005:239 — nabavne cene prodanega materiala in odpadkov 7.448 _ 14.295 — prometnega davka 354 — 344 — tovornine 38.578 108.000 65.256 — prispevka za uporabo mestnega zemljišča 9.600 5.737 — izrednih stroškov (v celoti) 4.675 — 13.698 Skupaj 1,517.215 4,448.631 2,104.569 Doseženi dohodek 1,113.667 3,499.727 1,523.205 Element I-VI 1967 Plan 1968 1968 I-VI UGOTOVITEV CELOTNEGA DOHODKA Realizacija po izdanih fakturah 3,208.962 Izredni dohodki 1.886 CELOTEN DOHODEK 3,210.848 7,988.358 4,108.560 - 3.265 ■ 7,988.358 4,111.825 Steklobrusilke pri svojem delu RAZDELITEV CELOTNEGA DOHODKA Realizirani del: — poslovnih stroškov — nabavne cene prodanega 1,820.165 4,371.031 2,208.770 materiala in odpadkov 7.157 — 17.744 — prometnega davka 434 — 344 — tovornine — prispevka za uporabo 47.388 108.000 76.302 mestnega zemljišča — 9.600 6.723 — izrednih stroškov (v celoti) 4.675 — 13.698 Skupaj 1,879.819 4,488.631 2,323.581 Doseženi' dohodek 1,331.029 3,499.727 1 788.244 RAZDELITEV DOSEŽENEGA DOHODKA Po planu delitve čistega dohodka odpade na osebne dohodke 1,080.229 Realizirani del osebnih dohodkov 1,041.229 2.873.276 2.873.276 1,468.148 1,393.392 Še na razpolago 39.000 — 74.756 Odpade na bruto Sklade 250.800 626.451 320.096 — prispevek v rezervni sklad podjetja 11.359 39.000 19.500 — prispevek v skupni rezervni sklad 11.972 29.373 15.030 — prispevek za obnovo Skopja 4.549 11.161 5.711 OSTANE ZA NETO SKLADE 222.920 546.917 279.855 Če te podatke med seboj primerjamo, ugotovimo naslednje pove- Čanje: nasproti nasproti I-VI 1967 planu 1968 celoten dohodek 128,06 % 51,47 % poslovni stroški 123,61 % 51,76 % odpadek 134,35 % 51,10 % ostanek za neto sklade 125,54 % 51,17 % Iz gornjih podatkov je razvidno, da smo dosegli naslednje indekse: nasproti I—VI—1967 — nasproti planu 1968: celoten dohodek 137,89 % 45,41 % realizirani plačani del 138,71% 46,89 % vseh stroškov 136,77 % 43,52 % Glede na to, da so se terjatve od odjemalcev v pretekli dobi povečale za 515 milj. S-din,* podajamo še razdelitev celotnega dohodka po fakturirani realizaciji: v tisoč starih din Na podlagi navedenih podatkov in sedanjega stanja na trgu sklepamo, da bomo letno planirano proizvodnjo, prodajo, izvoz in s tem tudi sklade dosegli. A kljub temu, če planirane sklade dosežemo, ne bomo imeli v letu 1969 dovolj investicijskih sredstev za potrebne nadomestitve osnovnih sredstev in za plačilo vseh anuitet, ki bodo po sklenjenih pogodbah zapadle v plačilo med letom 1969. Iz tega razloga že sedaj delamo prošnjo na Kreditno banko in hranilnico Ljubljana za preložitev plačila dolgoročnih obveznosti od leta 1969 na leto 1972. Na zaključku naj omenimo še to, da so povprečni neto osebni dohodki znašali 88 tisoč kar je za 25 % več köt v lanski tej dobi in 5 % več od planiranih. Največja težava, ki nas je spremljala skozi celo polletje, pa je silno pomanjkanje likvidnih obratnih sredstev. Podjetje je izkoristilo vse možnosti za pridobitev kreditov za stalna in občasna obratna sredstva. Splošna prezadolženost v državi je povzročila, da so se tudi pri nas terjatve nasproti odjemalcem dvignile preko 1.700 milijonov S-din, ob koncu polletja pa so bile za 515 milijonov S-din višje kot na začetku leta. S kliringom smo sicer prejeli poravnavo nekaterih starejših obveznosti, vendar se situacija ni izboljšala. Proti koncu leta bodo podjetja delala z večjim doseženim čistim dohodkom iz tekočega leta, zato pričakujemo, da se bo situacija nekoliko popravila. Heda Korbar Ugotovitve pri obratovanju nove kopalnice Uvodoma naj povem, da ta članek ne velja discipliniranim in poštenim članom kolektiva, ki uporabljajo novo kopalnico v tovarni. Čeprav se trudimo, da bi bili uporabniki kopalnice čimbolj zadovoljni, žal naletimo na razne nevšečnosti, ki jih bomo odpravili le z vašo pomočjo — z vami, ki sem vas omenila uvodoma. Kljub napisanemu opozorilu, ki ga je prejel vsak uporabnik kopalnice poleg ključev, so med vami nedisciplinirani in tudi nepošteni kopalci, ko so že odnesli, lahko rečem »ukradli« svojim so-tovarišem poedine predmete pa jim žal še nismo prišli na sled. V kolikor se bodo nepravilnosti in tatvine še pojavljale, bomo primorani obremeniti izmeno, v kateri je bila tatvina ali škoda povzročena, ' kajti za vsako izmeno vodimo dnevno evidenco. Zato bodite pazljivi in pozorni že vi sami in če koga zalotite, da brska tam, kjer nima kaj iskati, ga javno ožigosajte. Za takega ne bo mesta med vami, poimensko pa bo tudi naveden v našem glasilu. Kopalnica tudi ni skladišče za steklo. Je par primerov precej objestnih mlajših kopalcev, ki so bili opozorjeni že v satmi kopalnici, da se dostojnejše obnašajo, ne da divjajo in razbijajo po vratih, kot bi prišli iz džungle. V noči od 29. 6. na 30. 6. 1968 (tj. na nedeljo zjutraj) je bil celo . primer popivanja treh tovarišev, kar vsekakor ne sodi v kopalnico, niti na delovno mesto. Zaenkrat imena niso objavljena, čeprav so to s svojim ponašanjem tistega dne ob 4. uri zjutraj zaslužili, da bi bili javno ožigosani. Naj jim bo to opozorilo in opomin za vselej. Ob zaključku še to, da koši za smeti niso pljuvalniki. Tovariši, ki jih za to uporabljajo, naj se vzdržijo in bljuvajo v svoj robec, kar je kulturnejše. Stvari sem nakazala dobronamerno z željo, da bi jih bilo vsak dan manj, da ne bi bilo treba seči po ostrejših ukrepih in denarnimi povračili. B. J. PRIPRAVE SO SE ZAČELE Rokometašice 'mladinske in prve ekipe se že pripravljajo na novo prvenstveno sezono pod vodstvom trenerja Dornika. V skupini mladink jih trenira čez 20, v skupini prve ekipe pa zaenkrat samo še 10. V avgustu se bodo rokometašice trikrat tedensko pripravljale na treningih, ob nedeljah pa bo vodstvo kluba organiziralo prijateljsko srečanje. Prva uradna tekma bo 4. septembra, in to šestnajstina pokala SRS, nato pa 8. 9. prvo prvenstveno kolo. Prvi vtisi iz treningov kažejo, da gre letos mnogo bolj zares in upamo, da bodo temu primerni tudi rezultati. Strgaršek Janko Priprava dela in Med pomembne oddelke ki v delovni organizaciji lahko bistveno vplivajo na varno delo, spada oddelek priprave dela in razvoja. Priprava dela pa v naši delovni organizaciji še ni uspela doseči tisto pomembnost kot je to v visoko razvitih industrijah, čeprav naša tovarna še ni dosegla možne in izvedljive produktivnosti dela v naših pogojih in z našimi sredstvi. Tam, kjer imajo industrije razmeroma nizko število nezgod in poškodb pri delu, je k temu zelo veliko pripomogla tudi ustrezna in strokovna priprava dela. Področje oblikovanja dela, ki naj v danih prilikah da optimalno možne rezultate, obsega zlasti: — izbiro najustreznejših materialov, — izbiro ekonomične tehnologije izdelave, — izbiro najkrajših časov, — izbiro primernih transportnih sredstev za tok materiala. V pripravi dela naj bi preučevali in določali ustrezno povezavo glavnih elementov: — osnovnih sredstev — materiala in — človeka — ugotavljanje postavljenih postopkov in določenih časov v proizvodnji. Pri določanju izdelavni časov pa se srečamo: — s pozicijo, ki jo označi že konstruktor in predstavlja posamezni detajl, kot na primer: gred, model, ležaj in podobno; — z operacijo, ki pomeni obseg dela na enem delovnem mestu, kot je: struženje, rezkanje, pihanje, brušenje in podobno; — s fazo dela, ki je element delovnega ekonomičnega postopka pri danih sredstvih. Tehnološka priprava dela mora združevati v celoto zahteve tehnike varstva pri delu, med njimi tudi zahtevo po določitvi ustreznega časa počitka. Nepravilna določitev časa počitka vpliva na utrujenost in ta na nezgode in poškodbe pri delu. Čas počitka med delom: Pri svojem delu mora priprava dela upoštevati sodobne ugotovitve fiziologije in študija dela Kamniško - zasavski odred sprejel tudi v Hrastniku domicil v ustrezno sodelovanje, ki ga izražamo ali podajamo v tehnološkem postopku izdelave. Ustrezno izkoriščenost in produktivnost lahko dosežemo samo takrat če uspemo povezati vse tri elemente v takem medsebojnem delovanju, ki ne sme povzročati nezgod in poškodb ter zdravstvenih okvar pri delu. Priprava dela lahko doseže in vpliva na zmanjšanje stroškov nezgod zlasti z: a) zmanjšanjem količine materialov in b) zmanjšanjem časa izdelave Priprava dela naj bi torej zraven splošnega dela v konstruiranju preučevala zlasti v proizvodnem tehnološkem in delovnem postopku čase in to: 1. čas osnovnega sredstva, ki ga delimo na čas: — izkoriščanja in — mirovanja; 2. čas materiala, ki ga delimo na čas: — preoblikovanja in — ležanja; 3. čas delavca, ki ga delimo na čas: — dela — počitka iz različnih vzrokov. Prav gotovo je z vidika varnosti pri delu zlasti pomemben čas delavca, ki mora biti ustrezno določen ob upoštevanju pogojev dela delovnega mesta. Tehnološka priprava dela: Ta priprava zahteva preučitev posameznih elementov in obsega: — analizo načrtov proizvoda, — izdelavo tehnološkega postopka, — določitev orodja, priprav in strojev, — določitev materialov, — določitev izdelavnih časov, — izdelava terminskih in operativnih planov, Ob priliki praznovanja občinskega in rudarskega praznika 3. julija je kamniško-zasavski odred na svečani seji občinske skupščine Hrastnik, ki je bila na rokometnem igrišču na rudniku, sprejel domicil s strani občinske skupščine Hrastnik. Poleg bivših borcev KZO je svečanosti prisostvoval tudi večji del članov štaba odreda ter tov. Sergej Krajger in tov. Lidija Sentjurc. Med člani štaba smo videli tov. Branka, komandanta odreda, Belija, tov. Ber-toja, Miško, Tarzana in še bi lahko našteval imena. Na proslavi je predsednik občinske skupščine tov. Babič Milan najprej orisal razvoj hrastni-ške komune in probleme, katere mora še rešiti. Ob 115 letnici rudniške godbe je predstavnik godbe orisal delovanje godbe v teh letih. Predstavnik občinskega združenja borcev Hrastnik je podal obrazložitev in predlog o podelitvi domicila Kamniško-zasavskemu odredu. V svoji obrazložitvi je ZZB NOV Hrastnik navedla: Takoj po vdoru okupatorja v Jugoslavijo so se začele v letu 1941 formirati prve manjše skupine borcev, katere so delovale na območju sedanjih zasavskih občin ter na območju Moravč in Kamnika. V mesecu juliju 1941 se je iz teh skupin borcev formiral kam-niško-zasavski bataljon. V sestavu tega bataljona je bila ustanovljena revirska četa, katere komandant je bil tov. Lojze Hafner-Ve-ličko. Ta četa je delovala na območju Trbovelj, Zagorja in Hrastnika. V njej pa so nudili odpor okupatorju tudi nekateri borci iz našega kraja 14. januarja 1943 je bil po nalogu IV. operativne cone, ki je imela sedež na Štajerskem, formiran kamniško-zasavski odred. Naloga tega odreda je bila skoncentrirana predvsem na Zasavje in na območje Kamnika in Moravč. varnost pri določanju časa počitka delavca med delom. Ker se do sedaj to ni upoštevalo, naj bo torej v bodoče naloga priprave dela da upošteva zgoraj navedene faktorje, ki izboljšujejo pogoje dela, obenem pa ob uvajanju teh v tehnologijo dela zmanjšujejo nevarnost nezgod pri delu, ki so tako boleča točka sodobne proizvodnje. S tem, da se nabavi nov stroj, še ni napravljeno vse za varno in zdravo delo naših delovnih ljudi. Stroj, ki je ekonomsko ali tehnično zastarel, še čez čas zamenja človeka, ki ga je ta stroj pohabil in napravil delno ali popolno nezmožnega za delo, kolektiv in družba pa dobita v breme neproduktivnega člana. Zato naj priprava dela že pri sami nabavi in zamisli z nov stroj in orodje upošteva splošne določbe 8. člena »Temeljnega zakona o varstvu pri delu», k govori o dolžnosti tistih, ki konstruirajo, izvajalcih tehnološkega procesa kot tudi izdelovalcih priprav in druge opreme za delo, da 'zagotovijo predpisane Ena najvažnejših nalog, ki je bila poverjena minerski četi tega odreda, je bila stalno miniranje proge Ljubljana—Maribor in Ljubljana—Zagreb, Ljubljana— Zidani most. Za uspešno opravljene naloge je to enoto pohvalilo glavno poveljstvo. V letih 1944 in 1945, ko je bil odred najaktivnejši in uspešno operiral na omenjenem območju se je borilo v njegovem sestavu preko 120 občanov naše občine. Svoja življenja pa je žrtvovalo 41 borcev, poleg njih tudi brata Žužek, ki sta padla kot zelo znana minerca na območju naše občine. Razen operativnih nalog, ki so bile poverjene temu odredu, je odred opravljal še drugo zelo pomembno nalogo, ker je predstavljal Zbirno bazo za vse, ki so odhajali v narodnoosvobodilno borbo prek njega v razne druge partizanske enote. Iz navedenega izhaja, da je imel Kamniško-zasavski odred izredf pomen za območje občine Hrastnik, ker je večina udeležencev ukrepe in normative za varno delo. Vsako delo povzroči po določenem času utrujenost. Če utrujenost ne nadomestimo pravočasno s počitkom, nastane izčrpanost, ki kvarno vpliva na zdravstveno stanje in povzroča nezgode pri delu. Ker v človeka vgrajena varnost popušča predvsem v obliki manjše pazljivosti, počasnejšega reagiranja in podobno. Le ob upoštevanju vse teh faktorjev sodobne proizvodnje bo olajšano naporno delo naših delovnih ljudi, obenem pa se bodo ti počutili na delovnem mestu varni in zdravi, kar je osnova za bodoči razvoj našega kolektiva. Torej za razvoj podjetja ni važna samo sodobna tehnologija z opremo, ampak tudi delavec, ki bo delal v tem tehnološkem procesu, za katerega naj bo skrb priprave dela in razvoja, da v svojih začrtanih nalogah upošteva na vsakem delovnem mestu varno delo. Določanje časa počitka med delom je za pripravo dela in razvoj izredno zahtevna naloga in zahteva dobro poznavanje in proučevanje fiziologije in študije dela, ki dopušča, da se določijo časi počitka. Služba varstva pri delu NOB odšla v partizanske enote prek tega odreda in ker so se borci tega odreda zadržali na območju naše občine, se predlaga obema zboroma skupščine občine Hrastnik, da v znak priznanja za zasluge med narodnoosvobodilno vojno in z namenom, da se ohranijo in razvijajo herojske tradicije narodnoosvobodilne borbe, podelita domicil Kamniško-zasavskemu odredu v občini Hrastnik. Na zastavo Kamniško-zasav-skega odreda je svečani trak o podelitvi domicila pripel predsednik občinske skupščine. O borbi KZO pa je spregovoril njen bivši komandant Branko. Na zaključku je bil izveden svečan koncert godb na pihala. Kot gosta je imela rudarska godba godbo iz sosednje Avstrije. V prijetnem hladu in ob zvokih pihal so godbeniki pritegnili vse navzoče. Po koncertu so se zbrali borci KZO na prijeten pogovor in'obujanje starih spominov narodnoosvobodilne borbe. rigo nekaj Črtic o pravilniku V teh dneh je končano dolgotrajno delo na pripravah novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. To ne pomeni, da je dosedanji pravilnik bil slabo napravljen, ali da je naša kategorizacija delovnih mest, ki traja od leta 1964, bila tako slaba, da so bile spremembe neizbežne. Točno je, da smo nujno morali izvršiti spremembe pravilnika in točno je, tudi to, da bomo v določenem času morali ta pravilnik tudi korigirati. Vendar vzroki niso samo v nastalih disproporci j ah pri delitvi osebnih dohodkov, temveč tudi v našem razvoju, v razvoju proizvodnih sil in proizvodnih odnosov. Ne moremo zahtevati, da naj bo pravilnik statičen normativ, če je naš razvoj dinamičen pojav. Skupina ljudi, ki je delala na tem poslu, ki je mimogrede rečeno zelo nehvaležen, je imela težko nalogo, da vskladi nove odnose, da predvidi nove možne alternative našega razvoja in njihov vpliv na razdelitev in da izvrši pravilnejšo razdelitev vsaj v startu. Naš cilj mora biti ne samo pravilna delitev v startu, temveč v končni delitvi, zato moramo pričakovati nove vidike razdelitve, nove načine obračunavanja, ki imajo popolno ekonomsko upravičenost in ki so v skladu z delitvijo po vloženem delu, pa glede na vse to lahko pričakujemo v bližnji ali daljnji bodočnosti tudi spremembe pravilnika. Izdelani pravilnik ima vsekakor svoje dobre in slabe strani. Ima verjetno tudi nekatere napačne odločitve. Vendar moramo oceniti, koliko je teh napačnih odločitev, zakaj so le-te storjene in ali se jim lahko izognemo. Pri izdelavi pravilnika smo se srečevali z več subjektivnimi momenti, katere nismo mogli obiti, niti z eno potezo odstraniti. Tradicija in nekateri subjektivni momenti so verjetno vplivali na določeno število napak, vendar je komisija prepričana, da je v celoti kategorizacija (točkovanje) in pravilnik narejeno najboljše, kar se je lahko za zdaj naredilo. Pri tem delu je delala velika skupina ljudi, a v razpravi in pri konzultaciji so sodelovali skoraj vsi družbeno-politični aktivi. Pri tem moram reči, da se je občutila neka opozicija, kar je vsekakor precej lažje, kakor pomagati pri izdelavi pravilnika. Vendar pravilnik je narejen in je v diskusiji pred kolektivom in organi upravljanja in upam, da bo dano za-upanie komisiji s sprejemom pravilnika. Odločeno je da bo pravilnik tiskan v našem časopisu in da ga bo tako imel lahko vsak član kolektiva in vsak čas pri roki. ker je ugotovljeno, da se dosedanjega pravilnika niso držali vsi. malokdo na je tudi vedel za svoje pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz tega pravilnika. Tako ga je bilo možno tudi kršiti, zavedajoč se ali nezaveda j oč naj občuti jive j šega elementa delitve — delitve osebnih dohodkov. V času, ko berete ta članek, je že potrjena kategorizacija in ocenitev delovnih mest s strani CDS in verjetno bo potrjen tudi besedni del z vsemi dodatki. Vseeno pa ni odveč, če poskušam nekoliko tolmačiti ta pravilnik. Ocena delovnih mest, ki je izzvala tudi največ komentarjev je bila najtežji del naloge. V teku dela so bile preizkušene mnoge alternative od strokovnih pa do proste ocene delovnega mesta. Na koncu pa je vse izpadlo kot kombinacija analitične ocene in proste osebne ocene članov komisije, vsekakor pa so možne tudi manjše napake, teh gotovo ni veliko in niso velike. Kategorizacijo je že sprejel CDS in glede na to niso možni več ugovori na komisijo temveč samo na organe upravljanja po sprejemu odločbe v zakonskem roku. Odločeno je tudi, da se lahko po poteku treh mesecev postavi zahtevek za spremembo pravilnika na običajen način in po običajni proceduri kar pomeni, da spremembo ali dopolnitev pravilnika lahko zahtevajo samo sindikat, ostale družbeno-politične organizacije, tretjina kolektiva itd. in da mora biti njihov predlog izpostavljen 15-dnevni diskusiji v kolektivu. Komisija v svojem dosedanjem sestavu ni razpuščena, čeprav je delo končano. To je storjeno zaradi tega, ker je ta komisija dobila novo nalogo, da skozi določen čas vsak mesec kontrolira rezultate razdelitve in o tem obvešča organe upravljanja in kolektiv. To je posebno pomembno zaradi tega, ker so organi upravljanja in komisija odločili, da ne sme biti niti eno delovno mesto ocenjeno tako, da bi bili dohodki na tem mestu manjši kot pred sprejemom tega pravilnika. Če se ugotovi, da so takšna delovna mesta, bo komisija avtomatsko predlagala, da se korigira ocena teh delovnih mest, ne glede na odnose nasproti drugim delovnim mestom. Prav tako se bo v doglednem času ob- Člani kolektiva steklarne že leta praznujejo 22. julij, Dan vstaje slovenskega naroda, v Gorah. To je tudi praznik kolektiva. Letošnje praznovanje je bilo še bolj svečano, ker je bilo v Gorah tudi srečanje borcev NOB iz vsega Hrastnika. Organizacija Zveze borcev Hrastnika je tudi organizirala več partizanskih patrol, ki so obiskale vse hiše, kjer so kmetje nudili največ pomoči narodnoosvobodilni vojski. Vse patrole so bile že okrog 9. ure zjutraj na zbornem mestu, javljala vrednost točke po starem in novem načinu obračuna. Omenjamo le, da je stara planska vrednost točke znašala 1,80 N-din, a nova 1,40 N-din. To je zaradi tega, ker se naši rezultati spreminjajo iz meseca v mesec, pa se glede na to menja tudi vrednost točke, ne bi pa bilo zaželjeno, da pride do napačnega tolmačenja, da je vrednost točke padla zaradi novega pravilnika. Trenutno smo v času, ko iz objektivnih razlogov dosegamo slabše rezultate (poletni čas) in je pričakovati, da bo vrednost točke po novem ali starem načinu nižja. Iz teh razlogov je ustvarjena tudi določena rezerva osebnih dohodkov, ki bo v teh letnih mesecih pokrivala morebitne izpade. O tem, kakšni so ti izpadi, kakšen del mase koristimo ter kakšna je vrednost točke po stvarno doseženih rezultatih in kakšna je vrednost točke z vključitvijo rezervne mase, je potreb-« no, da smo vsi seznanjeni. Besedni del ni utrpel velikih! sprememb. Izvršena je samo do-f polnitev in sprememba tistih čle-/ nov, ki glede na sedanjo proizvod-' no raven ne ustrezajo več. Prvič bo tudi objavljen tisti del pravilnika raznih dodatkih, pavšalih cenikih itd. Na ta način bo imel vsak član jasnejšo sliko o tem, kaj mu pripada in na kak način se mu obračunava. Želimo, da se v zvezi z vsemi nejasnostmi pravilnika obrnete na komisijo (predsednik Kralj Boris) ali na kadrovsko-pravno službo, kjer boste dobili vsa potrebna obvestila, tako da ne bi prišlo do napačnega razlaganja pravilnika in do neželjenih reakcij. Kralj Boris, ecc. kjer so vodji patrol predali raport in poročali, kje so se patrole kretale. Proslavo je začel tov. Jerič Jože, slavnostni govor pa je imel tov. Mlinarič, rezervni podpolkovnik. S svečanega zborovanja so poslali tudi protestno resolucijo zoper vojno v Vietnamu. Po kratkem kulturnem programu, ki so ga izvedli pevci in godba na pihala Svobode II, je bilo prav prijetno rajanje. rigo Mladi rokometaši Hrastnika in Ribnice Na obisku v Ribnici Mladi Hrastničani so 20. in 21. julija obiskali mladince Ribnice. V okviru tega srečanja so se med seboj pomerili v nogometu, rokometu in namiznem tenisu. V rokometu so bili domačini očitno boljši in so zmagali z rezultatom 35:20, enako so zmagali domačini tudi v namiznem tenisu in to z rezultatom 3:0. V srečanju nogometašev pa domačini niso bili kos tehnično mnogo boljšim Hrastničanom in so tako gostje zmagali z rezultatom 4:1. Po končanih športnih srečanjih v soboto dopoldne in popoldne, je bilo zvečer na sporedu kulturno srečanje, ki je obenem imelo obeležje proslave pred 22. julijem — Dnevom vstaje. Poleg kul-turno-zabavnih točk mladih obeh krajev je na tej proslavi govoril tudi predsednik tamkajšnje Občinske skupščine, o borbah v Jelenovem žlebu pa udeleženec te odločilne bitke. Mladi so z zanimanjem spremljali njegove besede. Po uradnem delu te proslave so se mladi zavrteli in to prijateljsko srečanje preživeli v prijetnem vzdušju. Naslednji dan je udeležence tega srečanja vodila pot po ribniških muzejih, razvila pa se je dokaj živahna debata o načinu življenja mladih obeh krajev, o industriji in ostalih problemih, ki zanimajo mlade obeh krajev. Proti popoldnevu se je karavana napotila na proslavo v Jelenov žleb, kjer je bilo zbranih že precejšnje število borcev in ostalih. Po proslavi, katere se je udeležilo okrog tisoč ljudi se je razvilo pravo partizansko rajanje ob partizanskem golažu, vendar je to veselje kaj kmalu prekinila nevihta in tako so se mladi morali žal prehitro vrniti nazaj v Ribnico, kjer so se poslovili od svojih ljubeznivih gostiteljev v željo: Pridite k nam, v Hrastnik, da boste videli, kako nam teče življenje v naši ozki dolini, ki pa je za nas vseeno vesela. ! j j Strgaršek Janez Čitajte naše glasilo Praznovanje 22. julija dneva vstaje v GÖRAH Partizansko srečanje ob dnevu vstaje BORBA V MISLINJSKEM GRABNU Iz spominov borca pohorske bri gade Miloša Zidanška Naša enota je bila dne 26. junija 1944 na Resniku nad Zrečami. Prejšnjo noč smo bili na neki akciji blizu Slovenskih Konjic, zato smo bili utrujeni in smo ves da počivali v bližini zelo redkih kmetij na Pohorju. Že v zgodnjih večernih urah je bila večerja in nato zbor brigade. Sekretar Skoja je sklical sestanek ter nam obrazložil, da bodo drugo noč zavezniki pripeljali orožje nad planoto nad Mislinjskim grabnom. Ker sem poznal teren, vem da je bila ta planota obdana z redkim grmičevjem, v okolici pa ni bilo nobene kmetije, zato je bil ta kraj pripraven za odmetavanje tovora iz zavezniških letal. Orožje so zavezniki odmetavali s padali. Sekretar Skoja je na tem sestanku določil, da moramo zavarovati teren, da bo pošiljka prišla Jv prave roke. Naša enota je bila izadolžena, da zavaruje smer iz ■Vitanjske planine, dočim je XIV. Jdivizija zavarovala teren iz mislinjske, ribniške in slovenjgraške J smeri. Določeni smo bili skojevci, j da napravimo kresove v obliki tri-; kotnika. Takoi smo pričeli z de-t lom, napravili in znosili smo na ; kupe dračja in suhljadi ter čakali - na prihod avionov. : Pozno ponoči, ob kateri uri se ; ne spominjam več, smo zaslišali šum motorjev letal, nakar smo ■_ zažgali kresove. Ta letala so bila predhodnica, varovala so težke tovorne avione ki so prenašali orožje in municijo. Letala so takoj opazila naše signalne znake in na domenjenem mestu pričela odmetavati tovor. Vreme pa nam ni bilo naklonjeno, pihal je namreč močan veter, kot je pač navada na planotah, zato je del tega tovora odletel precej daleč od cilja. Veliko težje ie bilo zaradi tega zbrati ves material, ki ie bil na seznamu, katerega so nam s tovorom vred odvrgli zavezniki. Uspelo nam ie zhrati vse zavo-le, orožje na ie bilo dobro namaščeno, zato ga. je bilo potrebno vsega, prečistiti, nredno je bilo uporabno. To delo =mo hiteli opravljati in š“1“ proti iut.ru smo usrali vse urediti. Že ob prvem svitu po neprespani noči pa smo dobili od obvešče-jvalcev sporočilo da prodirajo od »Maribora, Slovenjskih Konjic, Mi- - slinja, Slovenj Gradca in od Rib-inice fašisti, prav posebno pa še to, da tudi iz Dravograda prodira večje število planinskih enot. Tisto jutro sem bil postavljen na položaj komandirja čete. ker je bil prejšnji komandir ranjen nekje v borbi nad Zrečami. Na to mesto me je postavil oziroma določil komandant bataljona Boris Vinter in pa komisar Ivanov. Tmel sem nalogo, da takoj s svojo četo zasedem položaje ob Mislinjskem grabnu. Od tega še ni minila ura, ko smo ob robu gozda zagledali prve policiste in nemške planince, ki so prodirali proti planoti, kjer je bilo odvrženo orožje. Takoj so padli prvi streli proti prodirajočim. Žal pa teh naša četa ni mogla zadržati, bili so dobro oboroženi, po številu pa so nas večkrat presegali, poleg tega pa smo kasneje ugotovili, da so bili vsi pijani od ruma, kar se je pozneje ugotovilo, ko smo našli veliko število praznih steklenic. Po oceni položaja sem poslal kurirja v štab brigade da so nemške sile premočne, naj nam pošljejo pomoč. Tudi na drugih položajih ostalih brigad je pričelo pokati. Nemci so za vsako ceno hoteli prodreti na položaje, vendar smo jih z velikim ognjem iz minobacačev zaustavili in tako držali položaj nekako do devete ure dopoldne. Nemci so precenili položaj, uvideli so, da ne morejo doseči naših položajev, zato so poklicali na pomoč letalstvo, ki je bombardiralo teren, na katerem smo bili mi. Letala so popolnoma razbila komoro Šercerjeve brigade, bombe so padale vse navzkriž bil je pravcati bojni ples, toda kljub vsem napadom pa Nemcem ni uspelo prodreti do planote, držali smo jih še vedno v grabnu v zelo gosti obra-ščeni hosti. Okoli 10 dopoldne pa se je s-tuacija na bojišču obrnila v našo korist. Neka enota Šercerjeve brigade je napadla nemški štab v gozdarski hiši v Mislinjskem grabnu ter razbila ves štab in pobila precej višjih ofocirjev, ki jim ni uspelo pobegniti. Nemci so ostali kot brezglava čreda. Ta borba pa je terjala tudi nekaj žrtev na naši strani. Imeli smo deset mrtvih, komandant bataljona, katerega imena se več ne spominjam, pa je bil hudo ranjen v desno nogo z izstrelkom iz tromblonke. Čez dobro uro so nemške sile ponovno prešle v napad še z večjo silo, nakar so stopile vse štiri brigade v akcijo z jurišem ki je med Nemci napravil tak preplah, da so se umaknili najmanj kilometer nazaj v dolno. Ob tem umiku Nemcev smo zaplenili precej orožja, največ tromblonk, ki so ta čas pomenile za partizane precejšnjo pridobitev. Na obronku gozda smo vztrajali vse do večera in vztrajno držali položaje. Na nemške čete pa smo izstreljevali tromblonke, ki smo jih zaplenili. Nemci tega pač niso pričakovali, da jih bomo pobijali ž njihovim lastnim orož.em. Iz tega boja se najbolj spominjam mitraljezca Vasilija, doma iz Slovenj Gradca, in mitraljezca Vivodo, doma nekje iz Josipdola ali iz Ribnice na Pohorju, vojski nekje na ruski fronti; uspelo mu je priti domov in se koncem leta 1943 vključiti v partizansko vojsko. Bil je zelo hraber. Njegov mitraljez mu je bil kot zvesti tovariš, dobil ga je v nemški vojski in ga skrbno čuval ves čas v partizanih. Konec leta 1945 pa je bil hudo ranjen v nogo, ki so mu jo pozneje amputirali. Njegov mitraljez pa mu je ostal kot vojna svetinja saj je po osvoboditvi prejel dovoljenje, da ga lahko obdrži v trajno last. Mitraljezec Vivoda pa je šel v zgodnji spomladi leta 1944 v partizane. Ponovno lahko trdim, da je bil borec mitraljezec, ki mu tudi pozneje nisem videl oz. srečal enakega. Njegov Šarec 42 je lajal kot zvita lisica, v sami bitki v Mi-slinjiskem grabnu je požel nad 55 Nemcev in policistov. Značilno zanj je bilo, da je jurišal stoje, Na pobudo sindikalnih forumov se je pred leti začela zbirati strokovna dokumentacija, ki je bila potrebna za vložitev zahtevka za skrajšano delovno dobo za določene kategorije del v steklarski industriji. Zvezna skupščina je na zasedanju 29. aprila letošnjega leta sprejela zakon o skrajšani delovni dobi, vendar zakon ne prinaša te ugodnosti za vsa tista delovna mesta, katera smo predlagali. Koordinacijska komisija je predlagala vsa delovna mesta v skupini pihačev in pri strojih. Odobreno pa je samo za vse pihalce in nabiralce stekla, iz česar sledi, da brigadirji na kiko stroju, brigadirji in stiskalci na preši niso upravičeni do povečane delovne dobe. Naša koordinacijska komisija je v zvezi s tako odločitvijo ime- redenike pa je nosil v žepu in okrog vratu. . Že v neki prejšnji borbi z Nemci je bil ujet, vendar mu je uspelo pobegniti. Poleg sebe je rešil še sedemndvajset tovarišev in jih pripeljal nazaj v partizane. Žal pa mu usoda ni bila mila, ravno v tej .bitki v Mislinjskem grabnu je bil ranjen in prenešen v partizansko bolnico, kdaj pa je umrl, mi ni znano. Ko je pričel padati prvi mrak — Nemci se namreč ' ponoči niso podajali v borbe —, so se umaknili, mi pa smo dobili, od IV. operativne cone povelje za umik, da zapustimo področje Pohorja in se preselimo v Zgornjo 'Savinjsko dolino ter Moravski okoliš. Naše brigade niso imele kdove-kaj velekih izgub, v primerjavi z Nemci malenkostne, saj so imeli Nemci nad 350 mrtvih, izgubili so mnogo orožja, ki je bil zelo dobrodošel našim enotam. . Ponoči smo zapustili zeleno Pohorje in odšli prek Gornjih dovž in Šmiklavža do Zavodne, kjer smo počivali, drugi dan pa nadaljevali pot v Šmihel nad Mozirjem in prek Mozirskih planin na področje Ljubnega. là seštarfek 2. in' 3. julija, kjer je sprejela 'stališče, da je neuvrstitev naših predlogov enostranska in neutemeljena s strani komisije pri zveznem sekretariatu za delo. Mi smo pismeno zahtevali revizijo zakona o povečani delovni dobi v panogi steklarstva. Prav tako smo sprejeli stališča o enotnem postopku ugotavljanja in registriranja povečane delovne dobe v vsej Jugoslaviji. Ker se mora po zakonskih določilih ugotoviti dejansko stanje po podjetjih, to pa morajo opraviti skupno predstavniki skupščin socialnega zavarovanja, občinskih skupščin in podjetja do 31. 12. 1968 smo smatrali, naj bi se to izvršilo do 30. 9. 1968. Medtem pa se morajo upravičenci do povečane dobe dodobra seznaniti s tem, kaj jim gre iz tega naslova. Vasilij je bil najprej v nemški In še o beneficirani delovni dobi ROKOMETAŠICE ŠE VNAPREJ V REPUBLIŠKI LIGI ZANIMALO VAS BO... V MESECU JUNIJU IN JULIJU Prišli v podjetje Železnik Janko, upravljalec avtomata; Bezgovšek Franc, odna-šalec; Repar Miroslav, odnašalec; Žižek Janez, nosač stekla; Zver Marjan II, odnašalec. Tušek Zdenko, krogličar; Pfajfar Branko, pobiralec črepinj ; Go-dicelj Jože, kovinostrugar; Crnkovič Milan, kovinostrugar ; Oberčkal Zdenka, kontrolor stekla. Odšli iz podjetja Zajec Marjan, upravljalec avtomatov; Gričar Aloz steklarski pomočnik; Brenko Gabrijela, kontrolor stekla. Pogačnik Marjana, kontrolor stekla; Vodenik Terezija, odnašal-ka; Rački Drago, nosač stekla; Fridrih Vilma, rezalka stekla; Rogelj Anica, kontrolor stekla; Kreže Angela čistilka modelov; Gec Milena, kontrolor stekla; Naraks Milena, odnašalka stekla; Greben-šek Ljudmila, pom. delavka v sli-karnici ; Lapornik Helena, skladiščna delavka; Kramžar Karl, nabiralec stekla. Upokojen Kraus Anton, brigadir MP sred. mala. Invalidsko upokojen k Jamšek Anton, plinski mojster. Poročili so se Hodžič Sadka, odnašalec stekla — ČATIČ; Jazbec Terezija, kontrolor stekla — KURENT; Pilih Zvonka, pom. delavka v brusilnici — MAJES; Mejač Ferdinand, delavec težak; Pižmoht Bojan, upravljalec na komandni plošči. Vidmar Franc, nabirec stekla; Kajič Ivan, pobiralec črepinj; Vodišek Stanislava, kontrolor stekla in Volaj Franc, nabiralec stekla; Šklander Ana, kontrolor stekla; VOLCANSEK; Jelčič Jadranka, brizganje z barvo — NESLADEK; Dolanc Marta, pomožna delavka v brusilnici — ŠPAJZAR. Prirastek v družini Cepuš Alojz, delavec težak, sina; Aškerc Jožica, pom. delavka v brusilnici, hčerko; Marinkovič Peter, steklar, hčerko; Žlindra Ferdo, strugar hčerko; Smešnik Ivan, nabiralec, hčerko; Kapelar Albert, izmenski vodja, sina; Tacar Jožica, odnašalka, hčerko; Cvelbar Venčeslav, steklarski pomočnik, sina. Šlenc Erih, pomočnik — sina; Deželak Antonija, skladiščna delavka — hčerko; Dragar Karl, uslužbenec — hčerko; Kosec Alojz, nabiralec stekla — hčerko; Grum Jože, pomočnik — hčerko; Brilej Karl, ključavničar — hčerko; Miklič Ivan, brigadir — sina; Kurent Terezija, kontrolor stekla — sina; Sodič Franc, nabiralec stekla — hčerko. ČESTITAMO! Tovariš Papež Franc je v mesecu juniju 1968 končal šolo za oblikovanje v Ljubljani in s tem pridobil strokovno usposobljenost likovnega tehnika. Istočasno smo tudi v dnevnem časopisu »Delo« brali o uspehih, ki jih je Papež Franc s svojim lastnim delom pokazal in da so bili njegovi eksponati nagrajeni in istočasno sprejeti z velikim zanimanjem. K temu dvojnemu uspehu čestitamo! Uredništvo Rokometna zveza Slovenije nas je obvestila, da iz republiške ženske rokometne lige izpade samo zadnje plasirana ekipa, to je RK »Storžič« iz Golnika. Glede na to bo ekipa RK »Steklarja« še naprej nastopala v tekmovalni sezoni 1968/69 v republiški ligi. V tej sezoni bodo v republiški ligi nastopale naslednje ekipe: Slovan iz Ljubljane, Selca, Branik iz Maribora, Murska Sobota, Brežice, Piran. Steklar iz Hrastnika, Olimpija iz Ljubljane Kranj in Koper. Glede na to, da bo letos tekmovanje v republiški ligi precej kvalitetnejše, bodo dekleta domačega »Steklarja« pričela trenirati pod vodstvom trenerja Dornika že konec julija. Tekmovanje se bo namreč pričelo že prvo nedeljo v septembru. Kadrovskih težav verjetno ne bo, ker bo v naslednji sezoni za prvo ekipo nastopala postava iz prejšnje sezone, poleg tega pa namerava vodstvo kluba priključiti treningom prve ekipe že nekatere mlajše tekmovalke, ki so se izkazale v pretekli sezoni na mladinskih tekmovanjih. Edini problem, ki resno ogroža nadaljnje delo in obstoj kluba je financiranje. Dodeljena sredstva iz proračuna Občinske zveze za telesno kulturo ne zadostujejo niti za jesenski del tekmovanja. Stroški so se namreč precej povečali iz dveh razlogov. Prvič bo treba dvakrat potovati na gostovanje na morje, to je v Koper in v Piran, ter nato še v Mursko Soboto. Na drugi strani pa se je povečalo število aktivnih članic na čez 35. Če se bodo zagotovila vsaj minimalna sredstva, potem namerava vodstvo kluba tekmovati s prvo ekipo v rednem republišken tekmovanju, z mladinsko ekipo pa na rednih turnirjih ljubljanske conske ženske rokometne lige. Tak sistem je namreč nujen, kajti le tako se bodo lahko vzgojili kadri in zagotovil obstoj kluba. Problem financiranja verjetno r.e bomo mogli v celoti rešiti v sami občini, temveč bo potrebno poiskati dodatne vire financiranja, ali pa sprejeti sklep o prenehanju delovanja ŽRK »Steklar«. To. ker se je dogajalo v zadnjem času, da so posamezni funkcionarji kluba s svojim lastnim denarjem plačevali nekatere sodniške in druge stroške, se ne more kljub velikemu zanosu nadaljevati. Strgaršek Janez Utonil je član kolektiva 3. 7. 1968 nas je presunila žalostna vest, ko smo zvedeli, da smo zopet izgubili za vedno mladega sodelavca tov. Kramžar Karla, roj. 26. 7. 1947 v Dobrovi. V steklarni Hrastnik se je zaposlil 11. 4. 1963 kot odnašalec stekla. Pozneje je napredoval za stiskal-ca na MDR — opal. Kljub svoji mladosti je okusil vse bridkosti življenja, rahlo zdravje mu ni dovolilo, da bi se povsem posvetil svojemu poklicu. Tragična smrt, ki ga je iztrgala iz naše sredine, je bila tako kruta, da se člani kolektiva nismo mogli od njega posloviti tako kot bi se morali. Zato njegovim sorodnikom izrekamo s tem naše globoko sožalje. ZAHVALA Dne 6. 7. 1968 je v mukah, toda tiho preminil naš dragi ata, tast in stari ata PRAH FRANC st. Iskrena hvala dr. Vidmarju in dr. Urbančevi za dragoceno in huimano pomoč v zadnjih urah trpkega in težkega konca življenja našega dragega očeta, ter tov. Jamšek Milošu, ki nam je omogočil skrbno ureditev samega pogreba. Nadalje se želimo zahvaliti vsem sosedom za sočustvovanje in vence, tovarišu Jeranu za ganljivi govor, godbi in pevcem za sodelovanje ter upravi Steklarne in sind, podružnici za vence in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči: tast Gustelj z družino, sinovi Jože, Franci in Stane z družinami, ter ostalo sorodstvo. Hrastnik, 12. 7. 1967 ZAHVALA Ob bridki izgubi ljubega očeta, starega očeta in deda ZORE IVANA se vsi globoko užaloščeni iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem iz Hrastnika in vsem iz Zagorja, ki so v tako velikem številu spremljali dragega očeta na njegovi zadnji poti k počitku na zagorskem pokopališču in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo mojemu oddelku in pevcem »Svobode II« Hrastnik za darovane vence in cvetje ter za izvajanje žalostink. Žalujoči: žena Ivana, hčerka Ivanka in sin Vinko z družinami ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega sina in brata KRAMŽAR KARLA se vsi globoko užaloščeni iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in nam kakorkoli pomagali v dneh žalosti. Zahvaljujemo se sindikatu in upravi za prelepe vence ter uslužbencem tajništva in kadrovskega oddelka, ki so nam pomagali z nasveti in dejanji. Žalujoči bratje in sestre z družinami. MLADE ROKOMETAŠICE SLOVENIJE PRVAKINJE SFRJ Mlada ženska rokometna reprezentanca Slovenije, ki se je pod vodstvom trenerja Kristana in selektorja Stupniška pripravljala v Hrastniku od 20. do 26. junija za nastop na državnem prvenstvu. 1 je bilo v Bijelem Polju v Črni Gori, je postala na tem turnirju državni prvak. Dekleta so odšla iz Hrastnika z malo upanja, toda mnogo volje in z željo po čim boljši uvrstitvi, pričakovala so v realnih okoliščinah 5. mesto. Mlade rokometašice Slovenije so bile namreč izžrebane v Skupino s Srbijo in Hrvatsko. V športu pa večkrat pride tudi do nepredvidenih presenečenj in tako je bilo tudi tokrat. nalni tekmi za 1. in 2. mesto pomerili Slovenija in Črna Gora. Zmagala je Slovenija po zaslugi odlične vratarke Dolenove in strelke šestih golov Pikuševe z rezultatom 8:5. Prvo mesto za mlade igralke Slovenije predstavlja presenečenje, obenem pa največji dosedanja uspeh slovenskega ženskega rokometa nasploh. V slovensko reprezentanco so bile izbrane tudi 3 naše igralke in to: vratarka Puflerjeva, Bratuše-va in Sovdatova. V Bijelo Polje pa je odpotovala samo Puflerjeva, Bratuševa ni odpotovala zaradi poškodbe, Sovdatovo pa so zadržale šolske obveznosti. MLADA SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA REPREZENTANCA (z leve proti desni): trener Kristan, Marušič, Groznik, Vedenik, Mišič, Smrkolj, Halužan, Slevec, vodja Stupnišek (čepe) : Marolt, Bitenc, Dolen, Pufler, Pikuš in Demšar V prvi tekmi so Slovenke po dokaj dobri igri v obrambi in odlični igri v napadu uspele premagati ekipo Srbije z rezultatom 9:7. V drugi tekmi so igrale z Hrvatsko neodločeno 6:6. Medsebojno srečanje med ekipama Hrvatske in Srbije pa se je končalo s tesno zmago Hrvatske 7:6. Tako je lestvica te skupine po končanem tekmovanju izgledala takole: 1. Slovenija 2 1 1 0 15:13 3 2. Hrvatska 2 1 1 0 13:12 3 3. Srbija 2 0 0 2 13:16 0 V drugi skupini je bila prvak ekipa Črne gore. Tako sta se v fi- Sekretar in predsednik za športno rekreacijo Na koncu samo še pojasnilo tistim, ki raznašajo po Hrastniku neresnične vesti, da je vodstvo RK -Steklarja« plačalo za priprave reprezentance bajne vsote denarja. Vse reprezentantke so bile namreč v gosteh pri gostoljubnih steklarskih družinah, katerim gre v našem imenu in v imenu Rokometne zveze velika zahvala. Kot kompenzacijo za veliko uslugo pa nam je Rokometna zveza Slovenije ponudila organizacijo državnega prvenstva za leto 1969, kajti naslednje leto je na vrsti kot organizator Slovenija. Vodstvo domačega »Steklarja« se o tem še ni odločilo, vendar upamo, da bo odločitev pozitivna, seveda jim bodo pri tem morali pomagati tudi drugi. Strgaršek Janez Razpored tekmovanja ŽRK »Steklar« v republiški ženski rokometni ligi za jesenski del sezone 1968/69. 1. kolo: 8. 9. Brežice — Steklar 2. kolo: 15. 9. Steklar — Selca 3. kolo: 22. 9. Slovan — Steklar 4. kolo: 29. 9. Seklar — Branik 5. kolo: 6. 10. Piran — Steklar 6. kolo: 13. 10. Steklar — Sobota 7. kolo: 20. 10. Koper — Steklar 3. kolo: 27. 10. Steklar — Olimpija 9 kolo: 3. 11. Kranj — Steklar Iz razporeda je razvidno, da bodo imele naše rokometašice najtežje nasprotnike v prvih štirih kolih, zato posebnih uspehov v tem delu tekmovanja ne moremo pričakovati, upamo pa, da bodo uspešnejše v zadnjih kolih. Strgaršek Janez Zdravo tovariš urednik! Po dolgem času se vam tudi jaz oglašam iz JLA. Dovolite mi, da vas pozdravim, še posebno moje sodelavce v notranjem obratu. Nahajam se daleč na jugu naše države, v prelepem turističnem kraju Ohrid. Okolica in sam Ohrid sta polna starih zgodovinskih spomenikov. Vsako urico svojega prostega časa porabim za ogled teh zanimivosti. Tudi turistov je vsak dan več, tako mi čas hitro mineva. Pogrešam pa novic iz Hrastnika, oziroma iz našega kolektiva, zato te prosim tov. urednik, če bi mi pošiljal naš časopis »Steklar«, da bom seznanjen z dogajanji doma. Za uslugo se vam že vnaprej zahvaljujem. Vojak: Mihoci Ivan V. P. 5970/3 Ohrid Dragi Ivan! Hvala za pozdrave, veseli me, ker si mi pisal in mi opisal lepote Ohrida. Svetujem ti da si ogledaš čimveč zanimivosti tega prelepega kraja, verjetno ne boš imel več tako lepe priložnosti kot jo imaš sedaj. Te pozdravlja urednik! Dragi urednik! Tako kot mnogi drugi sem tudi jaz na odsluženju kadrovskega roka. Nahajam se v glavnem mestu Makedonije. Vsako nedeljo, ko sem prost, izkoristim za ogled mesta in njegovih znamenitosti. Vsi. ki Skopje poznajo od prej, to je pred katastrofalnim potresom, trdijo, da je mesto danes še mnogo lepše kot je bilo prej. Pogrešam pa novic od doma, zato te prosim, če bi mi pošiljali naš list, da bom seznanjen z delom in usoehi kolektiva. Vsem članom kolektiva želim pri nadaljnjem delu še mnogo uspeha. Škorjanc Marjan V. P. 5380/1 VE-3 Skopje Dragi Marjan! Tvoje pismo sem sprejel, hvala ti zanj. Veseli me. ker ti je Skopje všeč in ker tako koristno izrabljaš svoj prosti čas. Upam, da ti pri ogledu mesta čas hitro mineva. Časopis ti bomo pa z veseljem pošiljali. Zahvaljujem se tudi vojaku Tratar Rudolfu V. P. 5266/16 Skopje za pozdrave, tudi njemu bomo pošiljali redno Steklarja. Vas pozdravlja urednik! Dragi urednik! Po dolgem času sem se odločil, da se tudi jaz oglasim in vas v prvih vrsticah prav lepo pozdravljam. Iskrena hvala za list »Steklar«, katerega redno prejemam. Vedno z veseljem čakam dneva, ko vem, da navadno prispe list. Nisem med vami, vendar se mi ob prebiranju zazdi, kot da sem. Priznati moram, da ga sedaj redno in dosledno prebiram, doma ga nisem. Nisem edini, ki ga prebiram, tu je še Knez Milan, s katerim se skoraj stepeva, kdo ga bo prej prebral. Zelo rad bi bil kmalu med vami. Mnogokrat mi je zelo dolgčas, spomnim se na sodelavke in sodelavce ter si zaželim, da bi bil kmalu doma. Prav lepo vse pozdravljam! Pozdravom se pridružujem tudi jaz, Knez Milan! Brečko Gregor V. P. 1007/6 Zagreb Dragi Gregor! Kot vseh pisem vojakov, sem se tudi tvojega razvesilil. Počaščen sem, ker mi tako iskreno pišeš, da ti je naš list všeč, še bolj pa sem zadovoljen s tem, da se zdaj bolj zanimaš zanj kot kdaj prej. Rad ti verjamem, da si želiš domov, k svojim in k delu. Veš, prav vsem nam je bilo enako, pa čeprav nam ni nič manjkalo. Saj čas hitro teče, nikar ne skrbi, še prekmalu bo treba na delo. Ne misli, da te s tem samo bodrim, toda danes res zelo hitro minevajo dnevi in ne bo dolgo, ko boš potrkal na naša vrata. Prav lep pozdrav tebi, vojak Gregor, kakor tudi Knez Milanu, kateremu bomo odslej redno pošiljali list! Urednik Tovariš urednik! Po dolgem času sem se tudi jaz odločil, da vam napišem nekaj vrstic, obenem se vam zahvaljujem, da ste mi redno pošiljali n list »Steklar«, ki ga z veseljem prečitam. V moji edinici je še šest Slovencev, ki z istim veseljem oziroma zanimanjem prebirajo vrstice »Steklarja«, čeprav niso člani našega kolektiva, lahko rečem, da ga pričakujejo vsak mesec še bolj nestrpno kot jaz. Sedaj komaj čakam, kdaj bom šel domov in bom spet začel z delom v Steklarni. Tu v Tolminu je velika vročina, to je pa razumljivo, saj leži v sončni Primorski. S tem pismom bi želel pozdraviti vse fante — vojake, ki so bili zaposleni v Steklarni. Pozdravljam tudi brigado Novaka Cirila ter ostale sodelavce. S tovariški pozdravi: Mišmaš Franc Kmet Roman V. P. 1098/H Tolmin Dragi Franci! Z veseljem sem prebral tvoje pismo, za katero se ti zahvaljujem. Veseli me, da v »Steklarju« najdete majhno uteho in se seznanjate z dogodki pri nas doma. Tudi v Hrastniku je sedaj toplo, še posebno v notranjem obratu. Zahvaljujem se tebi in vojaku Kmet Romanu za pozdrave in vama jih vračam! Pozdrav od urednika! NAGRADNA KRIŽANKA ÌT & . SEVERNO f/ \\ MORJE PRE0SNO- VANJE. PREURE- DITEV ŽIVALI', KI NAM DAJEJO VOLNO VELIK OGEfcJJ PREBIVALEC AONIJE KRIČANJE JAPONSKI PREMIER (EISAKU) KEM.ZNAK ZA KALIJ ORIGI- NALNOST PETER ROSEGGER JADRANSKI OTOK NAŠA TOVARNA ELEKTR. NAPRAV TUJE ŽENSKO IME HUD BOJNI STRUP PRIPADNIK NAROpNE MANJŠINE V JUGOSLAVIJI • • o jp»- jftff j OLGA REMS RIMSKA 6 v> - Z ■ < PARIZ —< -f v 1 • t / ■\r ► • '-V CEPELIN DRŽAVA V JUŽNI AMERIKI < f / DOLOČITEV VREDNOSTI OTOČJE V ZAH.SREDOZEMLJU NAOČNIKI LAHK0ATLET DISCIPLINA DRŽAVNA BLAGAJNA PROMETNO SREDSTVO MESTO V FRANCIJI (PORCELAN) GLAV. MESTO JAPONSKE CELJSKA TOVARNA • MASTNO STROJENA KOZA DIVJADI ALBERT SIRK TESNO SE PRILEGAJOČA TKANINA ŽLAHTNI PLIN GEOMETRIJSKI LIK • EVGEN JURIČ POSODA ZA VODO soss TATJANA REMŠKAR KATEDRA REDKA TKANINA ANDRIC ZELENICA V PUŠČAVI ČEŠKI KOMPONIST ŽENSKO IME ŠALJIVA BODICA KARL RENNER TEŽA BLAGA PotlOEK MALIK PROUČEVALCI 0 NASTANKU ZEMELJSKE skorje ► VZHOD ATLET VAŽIČ LIRSKA PESEM HTi ► IZBRANA DRUŽ8A ŽIVUENSKA TEKOČINA VELIKE ČRKE KONEC POLOTOKA • W OSEBNI ZAIMEK z i. i % % IME PISATELJICE VASTETOVE ANGL. KRATICA 7A INTERNATIONAL REFUGEES ORGANIZATION ŽENSKO IME - PREBIVALEC IBERIJE PREROK IZ BIBLIJE KORALNI OTOK • I i ZNAČILNA PRIMORSKA POKRAJINA VPITJE OČE AVTOOZNAKA 7A ŠIBENIK ŽENSKO IME DOBA, VEK FIQA ▼ 1 —T IVAN TAVČAR VRSTA VRBE PREMIER UGANDE MESTO V IRAKU DUŠAN KVEDER ALBERT PAPLER IME FILMSKE igralke TILLER GRŠKI JUNAK PRED TROJO SEVER OZNAČBA ATEK VIBA, KOTANEC DRŽAVA V A2IJI KRIŽANKO JE SESTAVIL IN NARISAL : KARU DREMEL NOVOSTI V GOSPODARSKI ZBORNICI Za pravilno rešitev'gornje križanke razpisujemo 5 nagrad: 1. nagrada 20 N-din 2. nagrada 15 N-din 3. do 5. nagrada po 10 N-din. Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, HRASTNIK. Na pisemski ovitek napišite NAGRADNA KRIŽANKA. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do torka, 20. avgusta opoldne. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno skandinavsko križanko v prejšnjem »STEKLARJU« smo do razpisanega roka prejeli 43 rešitev. Žreb je bil tokrat naklonjen naslednjim srečnežem: 1. nagrada 20 N-din Stepišnik Ana 2. nagrada 15 N-din Lipovšek Franc 3. do 5. nagrada po 10 N-din Cvetko Franc, Kobal Anton, Barič Alojz. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: pričeska, kap, taktik, rarog, Rižana, Amanda, azaleja, umik, Martin, ziznjak, peta, erg oj, NSU, sobana, Brno, Ta, iks, Sava, bola, kotel, oslarija, gred, ovaduh, Erivan, reta, Ba, egoizem, A. N., Main, členarji. Ank, S. L., lob, ikt, duda, Kum, P. O., Nairobi, ranč, Abukir, E, kasarna, oral, Zajc, Hrastnik, strd, Ana. (D. K.) Tudi v gospodarski zbornici SR Slovenije je potekla mandatna doba nekaterim članom. Zaradi tega so bili izvoljeni novi člani in sicer za mandatno dobo 4 let. Iz panoge industrije in rudarstva je bil iz Hrastnika izvoljen direktor Steklarne Hrastnik tov. Klanšek J.ože in direktor Kemične tovarne Hrastnik tov. Kraševec Velimir. Izvoljen je bil tudi svet za nekovine pri gospodarski zbornici in sicer za predsednika Drnovski Voj o — inženir, direktor steklarne Rogaška Slatina, za člana pa Klanšek Jože, direktor Steklarne Hrastnik. Svet za nekovine je imel 17. aprila 1968 posebno sejo, na kateri je obravnaval problematiko nekovin v letu 1967. V zvezi z obravnavo so bili sprejeti pomembni sklepi : upravni odbor in vodstvo zbornice naj delajo na tem, da bodo osnutku predpisov, ki jih sprejemajo zvezni in republiški organi, pravočasno pripravljeni, da bo reševanje posameznih vlog na te organe hitrejše, da se predlaga odprava anomalij v zunanjetrgovinskem sistemu, da ustrezna zbornična služba sproži akcijo za zboljšanje embalaže in propagande na tem področju, da je potrebno tudi v grupaciji stekla zboljševati kvaliteto izdelkov in iskati nove primerne oblike. Za uvozni režim in carinsko stopnjo za umetne bruse in korund naj bi se izdelal skupni predlog. Iz tega izhaja, da je zbornica sprejela sklepe, ki so tehnično in gospodarsko pomembni tudi za naše podjetje ter upamo, da bo njihova realizacija pozitivno vplivala na uspešnejše poslovanje, RAZPIS Delavska univerza Hrastnik razpisuje za izobraževalno sezono 1968/69 naslednje izobraževalne oblike: 1. Osnovno šolo za odrasle za 5., 6. ter 7. in 8. razred 2. Začetni in nadaljevalni šiviljski tečaj 3. Gospodinjski tečaj Interesenti se lahko prijavijo na Delavski univerzi Hrastnik, na računovodskem centru pri Osnovni šoli narodnega heroja Rajka ali na izobraževalnem centru posamezne delovne organizacije do vključno 1. septembra 1968. Delavska univerza Hrastnik PRAVILNIK O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV, O DOLŽINI REDNEGA LETNEGA DOPUSTA IN TOČKE STEKLARNA, HRASTNIK BELEŽKE STEKLARNA HRASTNIK HRASTNIK Na podlagi Temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Ur. list SFRJ, št. 43/66) in določil Pravilnika o delitvi dohodka Steklarne Hrastnik je centralni delavski svet Steklarne Hrastnik, Hrastnik, na svojem zasedanju dne 30. 7. 1968 predpisal naslednji PRAVILNIK o delitvi osebnih dohodkov. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Določila tega pravilnika veljajo za vse člane delovne skupnosti Steklarne Hrastnik (v nadaljnjem besedilu delavci), ki so v delovnem razmerju s Steklarno Hrastnik v Hrastniku (v nadaljnjem besedilu podjetjem). 2. člen Osebni dohodek delavca je odvisen od uspeha, ki ga doseže na delovnem mestu, od vrednosti delovnega mesta in od poslovnega uspeha, ki ga doseže podjetje kot celota. Vse to pride do izraza prek ustvaritve tistega dela dohodka, ki je namenjen za osebne dohodke podjetja, iz česar se ugotavlja mesečna vrednost točke. Vrednost točke se izračuna za vsak mesec posebej na podlagi obračuna doseženega uspeha poslovanja za tekoči mesec. 3. člen Osebni dohodek delavca pomeni njegov delež v sredstvih, ki jih podjetje po osnovah in merilih, določenih s Pravilnikom o delitvi čistega dohodka, nameni za osebne dohodke delavcev. 4. člen S tem Pravilnikom so določene osnove in merila, po katerih se ugotavlja delež delavca pri delitvi sredstev, namenjenih za osebne dohodke. Vse osnove in merila, ki jih vsebuje ta Pravilnik, imajo pri obračunu in izplačilu dohodkov delavcev praviloma enako veljavo. Visina osebnega dohodka, kjer se da učinek meriti, se ugotavlja na podlagi cenika del. 5. člen Iz osebnega dohodka se plačujejo predpisani prispevki. 6. člen Določbe tega Pravilnika se ne uporabljajo za osebe, s katerimi sklene podjetje civilno pravno — pogodbeno razmerje za opravljanje priložnostnih del ali za opravljanje del na delovnih mestih, kjer ni potrebe, da bi delavec delal poln delovni čas. Z osebami po.prednjem odstavku se sklene posebna pogodba, s katero se določi delo, ki ga je treba opraviti, plačilo za delo, delovni čas, čas, v katerem mora biti delo opravljeno, in pravice do higiensko-tehnične zaščite in pravice iz socialnega zavarovanja za primer nasreče pri delu. Pogodbo sklepa z delavci direktor ob predhodni soglasnosti upravnega odbora. II. OSNOVE ZA UGOTAVLJANJE OSEBNEGA DOHODKA 7. člen Osnove in merila za obračun osebnih dohodkov so: — vrednost delovnega mesta, — učinek na delu. Vrednost delovnega mesta je določena v točkah. Učinek se obračunava na podlagi cenika del. 8. člen Sredstva, namenjena za osebne dohodke članov, se delijo med posamezne delavce tako, da je višina odvisna od: — vrednosti delovnih mest, — količine in kakovosti izvršenega dela, posameznika ali skupine, — od dodatkov in nadomestil po predpisih, — od uspeha podjetja kot celote. 9. člen Vrednost vsakega posameznega delovnega mesta se ugotavlja v točkah na temelju ocenitve. O višini vrednosti delovnega mesta mora biti poučen vsak član preden je nanj razporejen. Akordno delo se določa po predračunu, ki ga komisijsko sestavlja posebna tehnična grupa. Določiti je potrebno delovni čas za enoto delovnega učinka. Pri tem se mora upoštevati racionalna izraba delovnega časa. 10. člen Na vseh delovnih mestih in delih, kjer se da učinek dela neposredno meriti, mora predstavljati poprečni delovni učinek tisto osnovo, ki se lahko normalno doseže na delovnem mestu ob poprečnem zalaganju, ob poprečni delovni sposobnosti in normalnih pogojih dela in ob enaki uporabi sredstev za delo. Tridesetminutni odmor med delom je obsežen v ceniku pri postavljeni količini enot proizvoda in pri določenem akordu. Kot merilo za ugotavljanje osebnega dohodka na delovnih mestih, kjer se ne da učinek meriti neposredno, se upošteva strokovna izobrazba, potrebna za določeno delovno mesto, zahtevnost in teža dela, odgovornost in delovne razmere na delovnem mestu in drugi elementi, ki omogočajo pravilnejšo delitev sredstev po delovnih uspehih. 11. člen Vrednost delovnih mest in cenik del, ugotovljena po določenih metodah ocenitve, sta izkazana v posebni tabeli, ki je sestavni del tega pravilnika. 12. člen Kalkulativna vrednost točke se določi vsako leto iz podatkov v družbenem planu podjetja. Od sredstev, ki jih predvideva družbeni plan za osebne dohodke v skladu s Pravilnikom o delitvi dohodka, se odštejejo skupna izplačila, ki po predpisih bremenijo osebne dohodke pred razdelitvijo med člane, ostali del mase za osebne dohodke pa se deli s skupnim številom točk, povečanih za točke, ki izvirajo iz doseženih učinkov pri delu, pri podaljšanem delu, nočnem delu itd. Količnik predstavlja kalkulativno vrednost točke. Kalkulativna vrednost točke se izračuna na 8-urni delovni dan ob upoštevanju povprečnega doseganja učinka pri delu in planiranega števila nadur in nočnega dela. 13. člen Mesečni osebni dohodek za delovno mesto se izračuna tako, da se iz določenega števila točk za vsako posamezno delovno mesto najprej določi obračunski osebni dohodek v neto in bruto znesku na delovne ure. Kolikor se pri ugotavljanju osebnega dohodka pojavljajo decimalna števila, se vrednost do 0,49 zaokroži navzdol in vrednost nad 0,50 navzgor. 14. člen V proizvodnih enotah se obračunava osebni dohodek na osnovi cenika del. Cenik se postavi na bazi norme, števila točk delovnega mesta in kalkulativne vrednosti točke à 100 in je sestavni del pravilnika. Na osnovi predhodnega določila je osebni dohodek odvisen od cenika dela in vrednosti točke. Kot proizvedena količina se šteje tista količina, ki ustreza določenim normativom kakovosti, ugotovljena po kontrolni službi podjetja. Procentni sestav brigad je razviden iz posebne tabele, ki je sestavni del pravilnika. 15. člen Cena za komad izdelka je določena s cenikom del v dinarjih. Cena se ugotovi na podlagi povprečnih podatkov v proizvodnji posameznih izdelkov in se lahko spremeni ob večji neskladnosti osebnih dohodkov do drugih delavcev in v ostalih objektivnih primerih, ki vplivajo na višino osebnega dohodka, niso pa rezultat izključnega zalaganja. 16. člen Mesečni osebni dohodek je odvisen od kategorije artiklov, ki jih proizvaja posamezna brigada. Artikli so klasificirani v 3 kategorije. Natančnejši pregled je razviden iz posebne tabele. 17. člen Poleg točk, ki pripadajo delavcu na podlagi razporeditve na ustrezno delovo mesto, se prizna vsakemu članu še določena dinarska vrednost glede na stalnost zaposlitve pri Steklarni Hrastnik po tabeli, ki je sestavni del pravilnika. Pravico do točk iz naslova stalnosti ima tisti, ki je v podjetju neprekinjeno zaposlen več kot 2 leti. Če je imel delavec pri Steklarni Hrastnik kakršno koli prekinitev ne glede na čas, se upošteva samo zadnje obdobje, razen če ni bil odsoten iz podjetja zaradi opravljanja družbenih funkcij ali strokovnega izpopolnjevanja, odsluženja ali dosluženja kadrovskega roka, vojaške vaje, službe protiletalske zaščite in opravljanja drugih funkcij na podlagi poziva ali je bil odsoten na osnovi določil Pravilnika o delovnih razmerjih, ki ne predstavljajo prekinitev. Pravica iz tega naslova po predhodnem odstavku izgubi član v primeru, če se po izvršitvi ali opravljeni nalogi ne zaposli v podjetju v roku enega meseca. Za stalnost se šteje obdobje od 1. 1. 1946. 18. člen Za delovna mesta, na katerih je določen procentualni razpon, se določa osebni dohodek za delavce na teh delovnih mestih tako, da vodja enote, v kateri je delavec, da pristojni komisiji predlog, ki pa odloči o višini procenta. Odreditev višjega procenta se lahko prizna samo, če delavec pred komsijo podjetja opravi strokovno-praktični izpit in pokaže zadovoljivo znanje iz družbene ureditve. Pristojna komisija mora vsako leto ob sodelovanju vodij enot preveriti odreditev %; pogoji in postopek se določijo s posebnim poslovnikom. 19. člen Strokovna usposobljenost — kvalifikacija je razvidna iz opisa delokroga del za vsako posamezno delovno mesto. 20. člen Članom se obračunava vrednost tistega delovnega mesta, na katerem delajo, ne glede na njihove osebne kvalifikacije. 21. člen Naloge vodij EE in organov upravljanja so, da razporedijo sodelavce na delovna mesta, za katera izpolnjujejo pogoj glede potrebne strokovne sposobnosti in drugih delovnih zmožnosti. 22. člen Ustrezna strokovna usposobljenost se pridobi z rednim ali izrednim strokovnim šolanjem, praktičnim delom ali izpopolnjevanjem na delovnem mestu, s polaganjem posebnega strokovnega izpita pred komisijo podjetja, organom občinske skupščine ali drugo priznano institucijo. Z delom na delovnem mestu se pridobi ustrezna strokovna kvalifikacija, če dela delavec na ustreznem delovnem mestu toliko časa, kot je to določeno v tabeli ocenitve delovnih mest ali vsaj v razdobju dveh let. 23. člen Kadar se zmanjša obseg dela, ali če se prekine delo na delovnem mestu in v drugih podobnih primerih, je delavec lahko razporejen na delovno mesto oziroma delo, za katero se zahteva nižja strokovna izobrazba ali kvalifikacija, samo začasno. Za čas razporeditve ima delavec pravico, da se mu obračuna osebni dohodek po osnovi svojega delovnega mesta, upoštevajoč vrednost točke tekočega meseca in prekoračba. Če delavec brez upravičenega razloga odkloni delo na odkazanem delovnem mestu, se šteje, da je samovoljno zapustil delo, kolikor ne pride na delo v roku 7 dni. Izostanki do 7 dni se smatrajo kot neupravičeni izostanki in delavec zaradi tega nima pravice do osebnega dohodka. ^ V času prekinitve dela se lahko delavec razporedi za opravljanje vsakega dela. 24. člen Pomočniku, ki je zaradi odsotnosti brigadirja, brigadirja v slikarnici, strojnika, začasno razporejen na to delovno mesto, pripada za čas razporeditve na tem mestu obračunski osebni dohodek njegovega rednega delovnega mesta, povečan za 5 %. S tako povečano osnovo je pomočnik iste brigade udeležen v celotnem osebnem dohodku, ki ga doseže brigada. 25. člen Če je član razporejen na višje uvrščeno delovno mesto, ima pravico do osebnega dohodka po novem delovnem mestu in sicer od 1. dne prihodnjega meseca dalje, če se premesti za nedoločen čas z odločbo. V primeru nadomeščanja gre osebni dohodek delavcu po nadomeščanem delovnem mestu, če je tako določeno z odločbo o razporeditvi. V kolikor član kolektiva nadomešča ali je razporejen na delovno mesto, ki zahteva težje fizične pogoje dela, mu gre osebni dohodek na zasedenem delovnem mestu od 1. dne dalje (velja za zmesarno). Ce je članica kolektiva zaradi nosečnosti prestavljena na nižje uvrščeno delovno mesto, obdrži tisti osebni dohodek, ki ji pripada za stalno delovno mesto. V kolikor članica kolektiva zasede nižje uvrščeno delovno mesto zaradi nege otroka in dela v skrajšanem delovnem času po porodu, ji pripada za opravljeno delo osebni dohodek po njenem stalnem delovnem mestu ob upoštevanju tromesečnega povprečja. Če je delavec zbolel zaradi poklicne bolezni ali nesreče pri delu in je začet postopek pred invalidsko komisijo, se delavcu do pravnomočnosti odločbe izplačuje osebni dohodek po novo razporejenem delovnem mestu ter razlika, ki bi jo bil upravičen sprejemati od socialnega zavarovanja. Po pravnomočnosti odločbe se izplačana razlika obračuna. V kolikor delavec po mnenju zdravnika iz zdravstvenih razlogov ni sposoben za delo na stalnem rednem delovnem mestu in da mnenje ali predlog za lažje delo, ima delavec v takem času pravico do višine osebnega dohodka, ki ga je imel v preteklem letu, neupoštevajoč dela v podaljšanem delovnem času in drugih dodatkov. 27. člen Kolikor pristojni zdravnik zdravstvene službe določi, da zavarovanec, ki je v bolniškem staležu, dela skrajšani delovni čas, kar lahko ugodno vpliva na njegovo zdravstveno stanje, mu pripada osebni dohodek iz delovnega razmerja za tisti čas, ko dela, ostalo pa prejema od komunalne skupnosti socialnega zavarovanja ali iz drugega naslova po svojem rednem delovnem mestu, upoštevajoč tromesečno poprečje. 28. člen Kolikor član prejema osebni dohodek iz naslova odsotnosti z dela s pravico do nadomestila za 7 dni, ki se mu dodeli zaradi strokovnega izpopolnjevanja, ali iz drugega naslova, določenega v pravilniku o delovnih razmerjih, mu pripada nadomestilo, izračunano na osnovi trimesečnega osebnega dohodka. _____ 6 29. člen Članom — udeležencem NOB, invalidom, lahko CDS prizna posebno nadomestilo osebnih dohodkov v primeru, če ugotovi, da si pri delu prizadevajo. S posebno odločitvijo lahko zavaruje njihov osebni dohodek, če se premestijo na nižje uvrščeno delovno mesto. Ostale prioritetne pravice se določijo s pravilnikom o delovnih razmerjih. 30. člen Delavcu, ki nima potrebne strokovne izobrazbe ali potrebne prakse za delovno mesto, na katero je razporejen, se zmanjša osebni dohodek od 5 % do 10 % za dobo 6 mesecev. Odločbo o zmanjšanju osebnega dohodka po prednjem odstavku izda direktor na predlog vodje organizacijske enote, za vodilne delavce pa izda odločbo upravni odbor podjetja na predlog direktorja. Pripravnikom se izplačuje osebni dohodek: —■ pripravnikom, ki so končali srednjo ali drugo poklicno šolo 600,00 din, — pripravnikom, ki so končali višjo ali visoko šolo, 800,00 din. 31. člen Pri izdelavi vzorcev in izvenserijskih izdelkov se osebni dohodek delavca določi v višini poprečnega osebnega dohodka zadnjih 3 mesecev, preden je bil razporejen k izdelavi vzorcev in izvenserijskih artiklov. Pri preizkušanju novih modelov se mora upoštevati, da preizkušnje vrši z ustrezno brigado v dopoldanski izmeni ob navzočnosti ustreznega tehnologa brigadirja, vzdrževalca, izmenskega oddelkovodja in po možnosti obratovodje. O izvršenem preizkusu se mora sestaviti zapisnik, v katerem mora biti klavzula, da je model sposoben za obratovanje. V zapisniku se mora določiti tudi cena za enoto proizvoda. Zapisnik mora biti podpisan od brigadirja in vzdrževalca ter tehnologa. Pri preizkušanju je brigada upravičena za vse izgubljene ure do poprečnega osebnega dohodka, ki ga je dosegla v preteklem trimesečju. Model ne more biti dan v uporabo, preden ni podpisan zapisnik. V kolikor je delavec po odločitvi podjetja ali s pristankom razporejen na drugo delovno mesto za nedoločen čas, mu po njegovem pristanku lahko od prvega dne nove razporeditve pripada OD po novo razporejenem delovnem mestu. Delavec pa ima tudi pravico za dobo enega meseca po razporeditvi do osebnega dohodka, ki je enak trimesečnemu poprečju zadnjih treh mesecev pred razporeditvijo. 32. člen Kolikor član kolektiva ali brigade dokaže, da ni mogla doseči norme zaradi tehničnih ovir, se ji prizna tromesečni poprečni osebni dohodek. To ugotavlja službujoči oddelkovodja, kar mora biti zapisano v raportni knjigi obratovodje. Kolikor brigada ne doseže postavljenega normativa zaradi izredne odsotnosti katerega člana, se prizna brigadi osebni dohodek do postavljene določene norme, če jo izpolni vsaj 70 %; velja za MDK. Če se menja sestav brigade z vključitvijo novega člana, ki ni opravljal del v okviru take kategorije, se glede priuče-vanja in ostalih pogojev sklene posebna pogodba. Brigadi se prizna osebni dohodek za izredni lom, če ta ni nastal po krivdi delavcev prizadete brigade. Normativi za napake stekla so: Brigada ima pravico, da se ji plača v poprečju odpadek — lom zaradi napake stekla, če ta preseže postavljeni normativ. Če je v dnevnem poprečju napaka stekla presežena nad določenim normativom za določeno skupino, se prizna v korist brigade v višini 90 % nad postavljenim normativom. Za zatopljene komade se prizna ustrezni brigadi na osnovi raportne knjige dežurnega oddelkovodje 100 % izvršena proizvodnja. Izredni lom pri rezanju se prizna samo na podlagi posebnega pregleda oddelkovodje EE 401, brigadirja, izmenskega oddelkovodje in vodje kontrole, če pa tega ni, pa sku-pinovodje pregleda. Da se izredni lom pri rezanju prizna v višini 90 %, mora biti tekoči list podpisan vsaj od dveh oseb, navedenih v prejšnjem odstavku. Brigadi se priznajo količinsko in kvalitetno neoporečno napravljeni komadi po prvem pregledu pri rezanju, razen za artikle, ki se še žigosajo. Artikli, ki se žigosajo, se priznajo samo, če so izdelani v okviru toleranc in predpisanih mer. Zamuda časa zaradi menjave modelov se priznava v vseh dneh. Za zamudo glede menjave modelov pripada brigadi trimesečni poprečni osebni dohodek. Pri osvajanju nove proizvodnje in preizkušanju artiklov se prizna trimesečni poprečni osebni dohodek za dobo do 6 šihtov v notranjem obratu in do 9 šihtov pri avtomatski proizvodnji. 33. člen I. skupina artiklov II. skupina artiklov III. skupina artiklov 34. člen 35. člen Za menjavo modelov težjih artiklov se prizna zamuda 30 minut, za menjavo modelov lažjih artiklov 20 minut. Za menjavo modelov kozarcev pihanih in lesenih modelov se zamuda ne prizna. Zamuda zaradi popravila strojev med proizvodnjo se prizna po zapisku službujočega reglarja, ki mora vsak tak izpad javiti oddelkovodji v raportni knjigi. V tem primeru gre članu osebni dohodek v višini trimesečnega poprečnega osebnega dohodka. III. NAGRADE 37. člen Za vse vrste novatorstva in racionalizacije ter za izboljšanje poslovanja in organizacije podjetja, se priznajo v skladu s pravilnikom o nagrajevanju predlogov, tehničnih iznajdb in izpopolnitev, predlagateljem nagrade. Nagrade iz I. odstavka se izplačujejo iz tistega dela čistega dohodka, ki je namenjen za osebne dohodke. Za posebne uspehe in prizadevanje pri delu podjetja ter za dolgoletno službovanje se članom kolektiva lahko izplačujejo posebne nagrade. Članom kolektiva, ki izpolnijo predpisano delovno dobo za pridobitev pokojnine, se pri odhodu v pokoj izplača enkratna denarna nagrada, katere višino določi vsakokrat centralni delavski svet na predlog UO in sindikalne organizacije. Izročitev nagrad se opravi na primeren način. Nagrade se izplačujejo v breme mase osebnih dohodkov, v kolikor se krijejo iz sklada skupne porabe. 38. člen Centralni delavski svet lahko v izjemnih primerih posameznim članom kolektiva dodeli denarno pomoč v naravi: — če so dalj časa na bolezenskem dopustu in imajo številno družino, — če so se ponesrečili pri delu, ali so izgubili življenje zaradi nesreče pri delu. 39. člen O višini pomoči iz predhodnega člena odloča za vsak primer posebej CDS, upoštevajoč družinske in druge razmere. 40. člen 1. Delo v podaljšanem delovnem času Za vsako uro obveznega ali sporazumno podaljšanega dela se poveča obračunski osebni dohodek delavca za 50 %. Podaljšani delovni čas po sporazumu lahko traja največ 32 ur mesečno. V izjemnih primerih se lahko prekorači, vendar samo po predhodnem soglasju upravnega odbora. 41. člen 2. Nočno delo Za vsako uro nočnega dela se poveča delavčev osebni dohodek za 16 % iz naslova opravljenega dela v nočnem času. Za nočno delo se šteje delo, ki je opravljeno med 22. in 5. uro naslednjega dne. 42. člen Če se istočasno opravlja nočno in nadurno delo, se poveča osebni dohodek za 66 %. 43. člen 3. Delo na dan državnega praznika Za delo na dan državnega ali republiškega praznika, ki je opravljeno po nalogu pristojnega organa podjetja, pripada delavcu osebni dohodek, obračunan za opravljeno delo, razen tega pa mu pripada še osebni dohodek v višini 50 % osebnega dohodka, ki ga delavec ta dan doseže. Delavcu, ki dela na dan državnega ali republiškega praznika, gre poleg osebnega dohodka po prednjem členu še pravica do nadomestila osebnega dohodka, določenega s tem pravilnikom. Za državni praznik se šteje: 1. in 2. januar, 1. in 2. maj, 4. julij, 22. julij, 1. november, 29. in 30. november. Če kateri od dveh dni pade na nedeljo, se šteje kot praznik prvi sledeči delovni dan po preteku teh dveh dni. (Velja samo za državne praznike, ki se praznujejo 2 dni.) Nadomestilo osebnega dohodka pripada samo za dneve praznika in ne za nedelje ali dan, ko se ne dela iz drugih razlogov. Delavcu ne pripada nadomestilo za državni praznik, če je neopravičeno izostal od dela dan pred in po prazniku. Nadomestilo za praznik ne pripada delavcu, če je na neplačanem dopustu ali v bolniškem staležu. 4. Delo na dan tedenskega počitka Osebni dohodek za delo na dan tedenskega počitka se obračuna s povečanjem za 50% brez obzira na njegovo trajanje, v kolikor se v enoti ni prešlo na 42-urni delovni teden. Dežurna služba na dan tedenskega počitka se obračunava enako. DRUGA NADOMESTILA 45. člen Centralni delavski svet lahko določi, da se za opravljanje del na delovnih mestih zaradi posebnih zdravstvenih, psihofizičnih in drugih pogojev izplačujejo nadomestila, dodatki, povšali itd. Vsako izplačilo moržj biti določeno vnaprej in je tudi sestavni del pravilnika. 46. člen 1. Nadomestilo za čas prekinitve dela. Ce pride v podjetju ali posameznih ekonomskih enotah (obračunskih) do prekinitve dela brez krivde delavcev, imajo delavci za čas prekinitve dela pravico do nadomestila za osebni dohodek. 47. člen Pravico do nadomestila za osebni dohodek v višini tro-mesečnega poprečnega OD imajo delavci, zlasti če je prekinitev dela posledica: 1. nenapovedane omejitve ali prekinitve električne ali pogonske energije; 2. obratnih okvar na strojih in strojnih napravah, električnih ter drugih instalacijah, orodnih ali drugih napravah, neizgotovljenega orodja, nepravočasne dobave orodja, neažurnosti nabave. Če je pri avtomatih zamuda na eni sekciji, se zamuda preračuna na ves stroj; 3. elementarnih nezgod kakor: požar, povodenj, potres in podobno — v tem primeru samo 80 %; 4. zamude pri avtomatih po krivdi delavca se plača 60 %. 48. člen V primeru prekinitve dela po prejšnjem členu imajo delavci, če taka prekinitev ne traja več kot 3 dni, pravico do nadomestila za osebni dohodek v višini obračunskega osebnega dohodka, določenega za njihova redna delovna mesta. Če traja prekinitev več kot 3 dni, imajo delavci za čas prekinitve ne glede na trajanje, pravico do nadomestila v višini 80 % obračunskega osebnega dohodka. 49. člen Če traja prekinitev več kot 7 dni, lahko upravni odbor določi, da delavci v tem času koristijo del pripadajočega jim letnega dopusta. Za dneve, izrablj'ene po gornjem odstavku, gre delavcem nadomestilo za osebni dohodek kot je določeno za letni dopust. 50. člen Med prekinitvijo dela se lahko delavec razporedi na druga delovna mesta, vendar jim gre v takem primeru za opravljeno delo osebni dohodek, obračunan po obračunskem dohodku, določenem za delovno mesto, na katerega je delavec razporejen. Če delavec brez opravičenega razloga odkloni delo na delovnem mestu, na katerega je v času prekinitve dela razporejen, izgubi pravico do nadomestila. 51. člen Nadomestilo za letni dopust se določa po osnovi delovnega mesta in vrednosti točke meseca, v katerem član koristi letni dopust. Za delavce, za katere se obračunava osebni dohodek po učinku, se upošteva osebni dohodek april, maj, junij. 52. člen V primeru odsotnosti z dela s pravico do nadomestila pripada OD v višini osnove delovnega mesta, upoštevajoč vrednost točke tekočega meseca, v katerem je to odsotnost delavec koristil. 53. člen Nadomestilo za državne praznike Za dneve državnih praznikov, ko se ne dela, ima delavec pravico do nadomestila. Nadomestilo je enako poprečnemu dnevnemu osebnemu dohodku, ki gre delavcu za delo v mesecu, v katerem zaradi državnega praznika ni delal. 54. člen Dnevno nadomestilo se izračuna za 8 ur, oziroma za ure delavčevega rednega delovnega časa. 55. člen Druga nadomestila 1. Clan kolektiva, ki si med odpovednim rokom išče med rednim delovnim časom drugo zaposlitev, je pri delitvi doseženih sredstev za osebne dohodke udeležen s tem, da mu pripada osebni dohodek, ki ga je dosegel na uro v mesecu, v katerem je odsoten. Odsotnost lahko traja do 12 ur v mesecu, v katerem je odsoten. Odsotnost lahko traja do 12 ur tedensko. Kakršnokoli izkoriščanje, ki ni v skladu s predpisi in sodno prakso, ima za posledico vložitev odškodninskega zahtevka s strani podjetja. Nastanek, obstoj in trajanje te pravice se določi s pravilnikom o delovnih razmerjih. 2. Članu kolektiva, ki mu preneha delovno razmerje v poskusnem roku, se izplača nadomestilo ob rednem izplačilu po merilih, ki so določena za zasedeno delovno mesto. 3. članu UO gre za čas, ki ga zamudi na sejah, nadomestilo v višini poprečnega zneska njegovega osebnega dohodka na uro, izračunanega na podlagi osebnega dohodka v poprečju, ki ga doseže v tistem mesecu. Ostalim članom organov upravljanja in vabljenim članom gre za čas, ki ga zamudijo na sejah, nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek samo v primeru, če so v tem času na delovni izmeni, in sicer v višini kot članom UO. DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA 56. člen Za službena potovanja izven sedeža podjetja oziroma izven kraja delavčeve zaposlitve pripadajo delavcu podjetja povračila potnih stroškov in dnevnice. S krajem delavčeve zaposlitve je mišljeno gradbeno območje kraja, v katerem je sedež podjetja, oziroma sedež njegove poslovne ali obratne enote, pri kateri je delavec stalno zaposlen ter 10 km širok pas okrog gradbenega območja. 57. člen O potrebi službenega potovanja odloča upravni odbor podjetja, potni nalog pa izda direktor ali pooblaščena oseba. Nalog za službeno potovanje mora vsebovati: ime in priimek delavca, njegov naziv in položaj, dan odhoda, prometno sredstvo s katerm potuje, ter trajanje in namen potovanja, izvzemši primere, če je potovanje zaupnega značaja. V nujnih primerih se lahko nalog za potovanje da tudi ustno, telefonično ali brzojavno, vendar mora biti v takem primeru izdan naknadno pismeni nalog. 58. člen Za posamezni službeni opravek sme trajati službeno potovanje v naši državi največ 60 dni. 59. člen Delavcu, ki je odrejen za službeno potovanje, se povrnejo stroški za osebni prevoz, razen tega pa še drugi stroški v obliki dnevnice. 60. člen Spalni voz pri prevozu z železnico oziroma posteljo na ladji lahko koristijo samo delavci takrat, če morajo takoj po prihodu v določen kraj začeti z izpolnjevanjem nalog in če je to v nalogu za službeno potovanje izrecno navedeno. 61. člen Delavcem, ki jim je honorarna služba glavni ali edini poklic, določi razred na vlaku oziroma ladji direktor ali pooblaščena oseba, vendar ta ne sme biti ugodnejši od tistega razreda, do katerega bi imeli pravico po prejšnjem členu. Honorarnim delavcem, ki jim honorarna služba ni glavni ali edini poklic, se določi razred na vlaku oziroma ladji glede na njihov glavni poklic. 62. člen Dnevnice za službena potovanja se priznajo: V prvo skupino spadajo vse osebe, zaposlene na vodilnih delovnih mestih in delovnih mestih, kjer se zahteva visoka oziroma VK, ter člani organov upravljanja in znaša dnevnica 45,00 din. V drugi skupini so vsi ostali in znaša dnevnica 40,00 din. V tretji skupini so vajenci in znaša dnevnica 25,00 din. 63. člen Delavcem pripada na službenem potovanju cela dnevnica za vsakih 24 ur službenega potovanja, kakor tudi za preostanek časa nad 12 ur. Za preostanek casa od 8 do 12 ur, jim pripada polovica dnevnice. Za čas od 12 do 16 ur pripada delavcu cela dnevnica z odbitkom 30 %. Za službeno potovanje, ki traja manj kot 8 ur, oziroma za preostanek, ki je manjši kot 8 ur, delavcu ne pripada povračilo. 64. člen Razen povračila potnih stroškov in dnevnic pripada delavcu še povračilo stroškov za prenočevanje, če znašajo ti več kot 4,00 din za eno nočnino. Stroški za prenočevanje, ki presegajo 4,00 din, se priznajo in povrnejo predlagatelju obračuna potnih stroškov samo na podlagi potrdila oziroma računa o plačani nočnini. 65. člen če je delavec na službenem potovanju po posameznem nalogu za službeno potovanje v istem kraju do 30 dni, se mu prizna dnevnica po pravilniku. Če je delavec na službenem potovanju po posameznem nalogu za službeno potovanje v istem kraju nad 30 do 60 dni, se mu prizna za čas do 30 dni dnevnica po prednjem odstavku, za čas nad 30 do 60 dni pa mu pripada 60 % pripadajoče dnevnice. Če je delavec na službenem potovanju po posameznem nalogu za službeno potovanje v istem kraju nad 60 dni, mu za ta čas pripadajo dnevnice po prvem in drugem odstavku tega člena. 66. člen Izdatki za prevozne stroške delavcev na službenem potovanju se priznavajo v višini dejansko plačanih zneskov za prevozna sredstva, ki jih smejo delavci koristiti po tem pravilniku. Če delavec potuje z avtobusom ali letalom, se mu prizna povračilo prevoznih stroškov v višini dejansko plačane voznine, vendar mora predložiti kot dokaz ustrezno vozovnico. Poleg povračila prevoznih stroškov za železnico in ladjo pripada članom na službenem potovanju tudi povračilo za avtobusni prevoz od avtobusne postaje do železniške postaje in obratno za kraje, kjer avtobusni promet redno obratuje. Če se potuje z osebnim avtomobilom, gre uporaba in nadomestilo po določilih Pravilnika o uporabi in koriščenju osebnih avtomobilov. Izdatki za prevoz s taksijem ali vprežnim vozilom se povrnejo delavcem na službenem potovanju samo izjemoma, če na relacijah, na katerih potujejo, ni drugih prometnih sredstev. Če uporablja delavec prevoz s taksijem ali vprežnim vozilom na relaciji, kjer so na razpolago druga javna prometna sredstva, se mu povrnejo stroški za tak prevoz samo do tistega zneska, kolikor bi znašali izdatki za prevoz in dnevnice, če bi potoval z vlakom, ladjo ali avtobusom. 67. člen Po končanem službenem potovanju mora delavec predložiti obračun potnih stroškov v roku 3 dni. Če je delavec potoval z avtobusom, letalom ali v spah nem vozu oz. v postelji na ladji, mora obračunu predložiti vozovnico in karte. 68. člen O službenih potovanjih v tujino odloča upravni odbor podjetja. Višina stroškov službenega potovanja in dnevnic se obračunajo po predpisih in sklepu upravnega odbora. Za službena potovanja v tujino se lahko uporabi za potovanje nad 300 km spalni voz in I. razred. V. OSTALI IZDATKI 69. člen Članom kolektiva, ki sodelujejo pri gasilskih vajah prostovoljnih gasilskih čet pri Steklarni, pripada za gasilsko vajo mesečno 200,00 din za izvršene vaje v skladu s pravilnikom o protipožarno varnostni službi. Spričo velikega denarnega prometa pri manipulaciji v blagajni se prizna za kritje eventualnega primanjkljaja blagajniku in vsem delavcem, ki sodelujejo pri kuvertiranju in izplačevanju osebnih dohodkov delavcev z gotovino, od skupnega zneska vsakokratnega izplačila osebnih dohodkov števnina v višini 0,2 %o. Člani iz prejšnjega odstavka imajo pravico, da se jim števnina izplača ob vsakem štetju. 70. člen Kolikor se med glavnimi počitnicami zaposle dijaki in študentje kot praktikanti, se jim plača osebni dohodek ali nagrada. Za delo na delovnih mestih fizične narave se izplača osebni dohodek glede na zasedeno delovno mesto, za ostala delovna mesta pa določi upravni odbor vsako leto za vsakega posebej ustrezne nagrade, in sicer glede na uspeh dela, zanimanje, marljivost, disciplino itd. 71. člen Štipendije, ki se razpisujejo za vsako leto v juniju za določene stroke, se podeljujejo v skladu s pravilnikom o štipendiranju. 72. člen Za uporabo lastnega osebnega avtomobila se mora voditi tekoča evidenca in dati mesečno poročilo upravnemu odboru. 73. člen Ob zaključku vsakokratne poslovne dobe se priznavajo samoupravnim organom manjše pogostitve, ki imajo značaj nagrade za prizadevanje in sodelovanje med poslovno dobo (za CDS in UO). Podjetje organizira vsako leto po možnosti letovanje za člane kolektiva v svojih počitniških domovih. Podjetje regresira del sredstev iz sklada skupne porabe, del pa iz stroškov v skladu s predpisi. VI. OBRAČUN IN IZPLAČILO OSEBNIH DOHODKOV 74. člen Sredstva osebnih dohodkov se dokončno obračunajo in razporedijo z zaključnim računom podjetja. Zneski, izplačani med letom, pomenijo zato samo akontacijo osebnih dohodkov. Osebni dohodki se izplačujejo mesečno, in sicer 15. v mesecu za pretekli mesec. Delavcem, ki jim ne gre osebni dohodek po enoti proizvoda ali drugemu učinku dela, se izplačuje osebni dohodek vsakega 1. v mesecu za pretekli mesec. Delavci med obdobjem izplačila niso upravičeni na akontacijo. Ob izplačilu osebnega dohodka se mora vsakemu delavcu izročiti pismen obračun osebnega dohodka tako, da je delavcu razumljiv s prikazom osnov, odbitkov itd. O pravilnosti izplačila se mora prepričati delavec takoj pri izplačilu, ker se naknadno reklamacije zaradi nepravilnega izplačila ne upoštevajo. Če smatra delavec, da je obračun nepravilen, lahko zahteva ponoven obračun v roku enega meseca pri organu, ki je obračunal osebni dohodek. 75. člen Osebni dohodek se izplača samò upravičencu osebno, če predloži izkaznico za dvig denarja, drugi osebi pa le, če se izkaže z izkaznico in pismenim pooblastilom. Prejem osebnega dohodka mora delavec na predloženem kartonu potrditi. Na poziv mora prevzemnik osebnega dohodka predložiti osebno izkaznico. 76. člen Za izplačilo namenjena sredstva za osebne dohodke se razdelijo med posameznike v sorazmerju s številom opravljenih delovnih ur, vrednostjo delovnega mesta in z individualnim ali skupinskim učinkom. Skupni znesek točke se izračuna: — opravljeni delavniki se pomnožijo s številom točk posameznih delovnih mest; — dobljeno število točk se poveča z dodatnimi točkami za nadurno delo, nočno delo, delo na dan tedenskega počitka itd., med opravljeno število delavnikov se štejejo tudi dnevi državnih praznikov; — za izplačilo namenjeno maso sredstev delimo s skupnim številom točk in dobimo vrednos točke; — udeležba posameznika se izračuna tako, da se iz določenega števila točk za vsako posamezno delovno mesto določi obračunski osebni dohodek glede na vsakokratno vrednost točke, nato pa se vrši obračun glede na učinek ali drugih osnov in meril. 77. člen Gospodarsko-računski sektor je dolžan predložiti organom upravljanja — upravnemu odboru — začasen mesečni obračun do 20. v mesecu za pretekli mesec. 78. člen V končni, zaključni delitvi sredstev za osebne dohodke po zaključnem računu, sodelujejo ne glede na čas trajanja delovnega razmerja vsi delavci, ki se v času delitve nahajajo v delovnem razmerju, in ostali, ki jim je v teku leta prenehalo delovno razmerje in to za tisti čas, ki so ga prebili v delovnem razmerju. Iz zaključne delitve ni mogoče izključiti nobenega delavca ne glede na način prenehanja delovnega razmerja in na trajanje delovnega razmerja (razen poskusnega roka). člane kolektiva, ki jim je prenehalo delovno razmerje med letom, je treba po zaključnem računu javno pozvati na običajni način, da dvignejo svoj delež iz sredstev za osebne dohodke. Rok dviga je 2 meseca. Nedvignjeni deleži se prenesejo v maso osebnih dohodkov. VII. PRITOŽBENI POSTOPEK 79. člen Zoper odločbo o razporeditvi na delovno mesto in osnove ter merila, po katerih se ugotavlja delež delavca pri delitvi sredstev, namenjenih za osebne dohodke, ima delavec pravico ugovora na upravni odbor podjetja v 8 dneh po prejemu odločbe. 80. člen Upravni odbor mora o ugovoru odločati v 15 dneh. Če ugovor ni rešen v tem roku, se lahko delavec pritoži na centralni delavski svet. 81. člen Delavci na vodilnih in odgovornih delovnih mestih se lahko zoper odločbo o razporeditvi na delovno mesto pritožijo na centralni delavski svet, ki mora o pritožbi odločiti na prvi seji. 82. člen Delavec, ki ni zadovoljen z odločbo višjega organa upravljanja, lahko svoje pravice, za katere smatra, da je prikrajšan, uveljavlja s tožbo pred rednim sodiščem. To pravico ima tudi delavec, če podjetje ne ravna po odločbi inšpektorata dela, na katerega se je obrnil delavec zaradi uveljavljanja svojih pravic, pa se podjetje, ki je prejelo odločbo, ni ravnalo po njej. 83. člen Če delavec smatra, da mu je osebni dohodek nepravilno obračunan, ima pravico, da zahteva ponoven obračun osebnega dohodka. Zahtevo po novem obračunu lahko delavec uveljavlja pismeno ali ustno pri organu, ki je obračunal osebni dohodek. Če delavec niti s ponovnim obračunom osebnega dohodka ni zadovoljen, lahko v 15 dneh ugovarja pri upravnem odboru, katerega rešitev je dokončna. 84. člen O uvedbi novih delovnih mest na predlog upravnega odbora ali obratnega delavskega sveta odloča samo CDS. Vili. KONČNE DOLOČBE 85. člen Za izvajanje tega pravilnika in za tolmačenje njegovih določil je pristojen upravni odbor podjetja. 86. člen Upravni odbor skrbi, da so vsa novoustanovljena delovna mesta ocenjena takoj ob ustanovitvi. 87. člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se morajo začeti na zahtevo: 1. delovnega kolektiva, 2. posamezne EE, oziroma obratnega delavskega sveta EE, 3. sindikalne podružnice. Za spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov podjetja veljata isti način in postopek kot za sprejem samega pravilnika. 88. člen Ta pravilnik velja od dneva, ko ga predpiše centralni delavski svet, uporablja pa se od 1. 7. 1968 dalje. Hrastnik, 30. 7. 1968 Predsednik CDS: KRSNIK FRANJO VROČINSKI DODATEK Izplačuje se v poletnih mesecih: JUNIJ, JULIJ in AVGUST. Obračun se vrši samo za čas, katerega delavec prebije na delovnem mestu. Določajo se tri višine dodatka na vročino, in sicer: 1. 100 % dodatek na vročino v višini' 90,00 din mesečno (208 ur). Do te višine so upravičeni: — vsi delavci notranjega obrata, ki so v brigadnem sestavu (na delovišču pri pečeh); — vlagalci zmesi za lončene peči; — strojniki in pomočniki na IS, H-28 in U8; — osebe, zaposlene kot honorarni na U-8 (začasno delo). 2. 75 % dodatek na vročino v višini 67,50 din; na to pa so upravičeni: — topilničarji na lončenih pečeh, — rezalci na Dania stroju. 3. 50 °/0 dodatek na vročino v višini 45,00 din; na to so upravičeni: — vso pomožno osebje brigadnega sestava v notranjem obratu (odnašalci, manjalci, stiskalci itd.); — štirje izmenski vodje v obratu avtomatske proizvodnje; — pobiralec črepinj pri avtomatski proizvodnji; — topilničarji na kadnih pečeh; — čistilci gorilcev; — strojniki na KS-6. DODATEK NA STALNOST Dodatek na stalnost se izplačuje vsem zaposlenim delavcem v Steklarni Hrastnik v rednem delovnem razmerju za zadnji nepretrgani delovni staž v Steklarni Hrastnik. Kot nepretrgana delovna doba se šteje delovna doba, ki je odrejena s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Tabela dodatka na stalnost: VŠ, VK SŠ, KV Ostali do 2 leti — — — od 2 do 3 let 44,00 32,00 22,00 od 3 do 6 let 54,00 40,00 28,00 od 6 do 9 let 66,00 48,00 34,00 od 9 do 12 let 76,00 56,00 38,00 od 12 do 14 let 82,00 60,00 42,00 od 14 do 16 let 88,00 64,00 44,00 od 16 do 18 let 96,00 68,00 48,00 od 18 do 20 let 100,00 72,00 52,00 od 20 do 22 let 110,00 80,00 56,00 od 22 do 24 let 125,00 92,00 62,00 od 24 do 26 let 140,00 107,00 77,00 od 26 do 28 let 155,00 122,00 92,00 od 28 do 30 let 170,00 137,00 107,00 Določanje višine delovne dobe se vrši 2-krat letno, in sicer: 1. januarja in 1. julija. Opomba: Za dodatek na stalnost se upošteva samo dejanska delovna doba pod predhodno navedenimi pogoji od 1. 1. 1946 dalje. Po prikazani tabeli pride v poštev glede na preteklo dobo največ od 22 do 24 let. NADOMESTILO PREVOZNIH STROŠKOV ZA LETNI DOPUST (prej K-15) 1. Višina nadomestila znaša 3 % od izplačanega letnega neto osebnega dohodka prejšnjega leta, ne upoštevajoč 50% dodatek za nadurno delo, delo v podaljšanem delovnem času. 2. Nadomestilo pripada samo delavcem, ki so pridobili pravico do letnega dopusta (11 mesecev nepretrgane zaposlitve v rednem delovnem razmerju). 3. Delavcem, ki sklenejo s Steklarno Hrastnik redno delovno razmerje in ki izpolnjujejo pogoje predhodne zaposlitve, vendar so sklenili s Steklarno Hrastnik redno delovno razmerje potem, ko so bili zaposleni v drugem podjetju, pripada nadomestilo samo v primeru, če sklenejo redno delovno razmerje s Steklarno Hrastnik do vključno 15. 3. v tekočem letu. 4. Nadomestilo za člane delovne skupnosti, ki jim pravice merujejo (odslužitev vojaškega ali kadrovskega roka, opravljanje javnih funkcij itd.), pripada delavcem v tekočem letu za toliko mesecev, kolikor mesecev so v delovnem razmerju. 5. Članu delovne skupnosti, ki prejme nadomestilo in prekine redno delovno razmerje, se nadomestilo obračuna za vsak mesec, ko ni s podjetjem v rednem delovnem razmerju. 6. Članom, ki preneha delovno razmerje iz naslova upokojitve, zadnje zaposlitve pri Steklarni Hrastnik, jim pripada letni dopust v celoti kakor tudi nadomestilo prevoznih stroškov za letni dopust. POVŠALI, HONORARJI, CIVILNOPRAVNE POGODBE, RAZNI DODATKI 1. Povšal za šoferja osebnega avtomobila se odrejuje z 210 točkami. 2. Ključavničarji, ki opravljajo delo v zmesami, so upravičeni na 10 % dodatek od svoje startne osnove za čas zlasti pa v primeru, če to narekuje organizacija dela in dela v zmesarni. 3. Kadar delavci delajo na težkih artiklih, se jim priznajo beneficije. Pod težke artikle se štejejo artikli, katerih bruto teža znaša nad 5 kg, ugotovljeno po tehničnem načrtu. Beneficije so naslednje: — pri steklarjih se skrajša dnevni urnik na 6 ur; — rezalci v brusilnici so upravičeni na dodatek 10%; — brusilci v brusilnici so upravičeni na 20 % dodatek; — pomožni delavci na delovnem mestu »stiskalec« (notranji obrat) so upravičeni na dodatek 15 %. Skrajšan delovni čas se prizna tudi stiskalnici, skupina MP težko, pri izdelavi izdelkov št. 9175. 4. Delavci zidarsko-šamotarske delavnice so upravičeni na dodatek 10 % za čas trajanja remonta (v kolikor delajo na remontu). 5. Provizija trgovskim zastopnikom znaša: — za področje SR Srbije 0,86 %0, — za področje SR Hrvatske 0,80 %0. 6. Procentni dodatek za riziko pri štetju in izplačilu osebnih dohodkov znaša 0,2 %o. 7. Višine honorarjev za upravnike počitniških domov, kuharice v počitniških domovih, gradbenega tehnika, vrtnarja, čuvaja denarja in vsa ostala posebna dela, določa vsako leto upravni odbor pri sprejemanju letnega plana, na osnovi tega se sklene civilno-pravna pogodba. TARIFE ZA POSEBNA DELA I,—IV. X,—XII. V,—IX. din din Odnašanje lonca 94,00 105,00 Odnašanje samotnega zaslona 53,00 63,00 Vzidava lončene postelje 26,00 31,00 Vstavitev lonca 50,00 61,00 Odbijanje lonca 90,00 105,00 Odnašanje velikega plavača 28,00 32,00 Odnašanje malega plavača 22,00 24,00 Odnašanje škornja 15,00 17,00 Odnašanje 1/2 škornja 11,50 13,00 Odnašanje obroča 1,50 1,60 Odnašanje lonca 2r — 110 cm 120,00 Za enkratno izpuščanje stekla po osebi 15,00 Enkratno oblivanje lonca 3,00 5. Izmetavanje stekla dodatek 100 % na startno osnovo 6. Menjava komore dodatek 100 % na startno osnovo 7. Menjava fidra (avt. proizv) dodatek 100 % na startno osnovo 8. Menjava skodele 100 % 9. Čiščenje kape 100 % 10. Napeljava dodatnega hlajenja 100 % 11. Oblaganje banj 100% 12. Menjava zaves 100 % 13. Menjava lopat 100 % 14. Popravilo zaves 100 % PROCENTNI SESTAVI IN RAZPONI POMOŽNE DELAVNICE — razpon od 67—100 %: — cizeler, kopirni rezkar, skoblar, orodjar, kovinostrugar, sestavi j alee modelov, rezkar, popravljalec novih modelov, ključavničar; — razpon od 75—100 %: brusilec; — razpon od 85—100 %: avtogenovarilec, elektrovarilec, lesostmgar, šamoter. ENERGETIKA — razpon od 75—100 %: elektrikar, strojnik v kisikarni; — razpon od 80—100 %: kurjač na generatorju. TRANSPORT .— razpon od 90—100 %: strojevodja lokomotive. ZMESARNA — razpon od 85—100 %: izmenski vodja. NOTRANJI OBRAT — razpon od 80—100 %: dostavljalec modelov; — razpon od 85—100 %: izmenski vodja, obratni ključavničar; — brigadni sestavi: RDBO-1, 2, 3 brigadir I. pomočnik II. pomočnik krogličar RDBO-4, 5, 8, 9, 10 brigadir I. pomočnik II. pomočnik krogličar 95 _ 100 o/0 85— 95 70— 85 50— 60 95 _ 100 % 85— 95 70— 85 45— 55 RŠ-vrči RS-ostalo MP-karusel MP-mala, srednja, težka, tulpe MP-žarometi MDK-mala, srednja, težka MDW MDBO-podmornica MDR-lajka MDR-kiko tulpe MDR-zaščitna stekla brigadir 100 % I. pomočnik 95 — 100 II. pomočnik 85 — 95 III. pomočnik 80 — 90 nabiralec ročajev 60 krogličar 45 — 55 brigadir 95 — 100 % I. pomočnik 85 — 95 II. pomočnik 75 — 90 krogličar 45 — 55 brigadir 95 — 100 % nabiralec 70 — 90 obžigalec 50 — 60 brigadir 95 — 100» n stiskalec 70 — 95 nabiralec 70 — 90 natikalec 50 — 60 brigadir 95 — 100 % nabiralec 70 — 90 brigadir 95 — 100 % nabiralec 70 — 90 izpihalec 50 — 60 brigadir 95 — 100 o/0 nabiralec 75 — 95 izpihalec 65 — 70 brigadir 95 — 100% nabiralec 75 — 90 izpihalec 50 — 60 brigadir 95 — 100% I. nabiralec 75 — 95 II. nabiralec 70 — 90 predstiskalec 60-- 70 izpihalec 50 — 60 brigadir 95 — 100 % nabiralec 75 — 90 izpihalec 50 — 60 brigadir 95 — 100% l. nabiralec 75 — 95 predstiskalec 60 — 70 izpihalec 50 — 60 Za dosego višjega odstotka se mora opraviti izpit pred komisijo. Obdobja napredovanja v odstotnem sestavu krog-Ijičarjev, natikalk in izpihalk se vrše tako, da se maksimalni odstotek dobi z delovnim stažom nad 10 let na določenem delovnem mestu. AVTOMATSKA PROIZVODNJA — razpon od 70—100 %: vzdrževalci avtomatske proizvodnje, upravljalci na KS-6, pomočniki strojnikov na IS, H-28 in U-8; — razpon od 85—100 %: izmenski vodja; — razpon od 90—100 %: strojniki na IS, H-28 in U-8. BRUSILNICA — razpon od 80—100 %: brusilec kozarcev, brusilec stiskano; — razpon od 85—100 %: obratni ključavničar; — razpon od 90—100 %: brusilec I. skupine razno, brusilec II. skupine razno. DEKORATIVNI ODDELEK (SLIKARNICA) — razpon od 80—100 %: stekloslikarka; — razpon od 90—100 %: sitotiskar. TEHNIČNA SLUŽBA — razpon od 85—100 %: tehnolog v pripravi dela, industrijski oblikovalec. SPLOŠNA IN STROKOVNE SLUŽBE — razpon od 90—100 %: planer in analitik, čistilka samskega doma; — razpon od 93—100 %: dežurni v kopalnici. KOMERCIALNI SEKTOR — razpon od 90—100 %: referent prodaje, referent izvoza in raziskave trga, fakturist. GOSPODARSKO RAČUNSKI SEKTOR — razpon od 90—100 %: pomožni obračunovalec osebnih dohodkov. KONTROLA — razpon od 70—100 %: kontrolorka kvalitete stekla. PRAVILNIK o dolžini rednega letnega dopusta članov delovne skupnosti I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delavec ima med letom pravico do letnega dopusta. 2. člen Pravice do letnega dopusta se delavec ne more odpovedati, prav tako ga podjetje ne more zanj prikrajšati. 3. člen Delavec pridobi pravico do letnega dopusto po 11 mesecih nepretrganega dela in ga ima pravico izrabiti v vsakem letu, če v delu ni imel presledka. 4. člen Če preide delavec neposredno ali s presledkom do 3 dni iz enega podjetja v drugega, se mu ne šteje, da je imel v delu presledek. 5. člen Letni dopust traja najmanj 14, največ pa 30 delovnih dni. 6. člen Letni dopust delavca je odvisen od delovnih pogojev, teže dela, zahtevnosti dela, vpliva dela in delovne okolice na delavca, telesne in duševne napetosti pri delu, nočnega dela, delovne dobe, stalnosti pri podjetju od leta 1945 dalje, trajnejšega doseganja uspehov, invalidnosti, kronične obolelosti, števila družinskih članov. 7. člen i Delavcu, ki še ni star 18 let, se zagotavlja letni dopust po osnovah in merilih tega pravilnika glede na delovno mesto, povečan za 7 delovnih dni. 8. člen Če narava in organizacija dela ter način poslovanja terja ali dopušča, se sme določiti, da gredo na letni dopust vsi člani ustrezne skupine — brigade, ali več brigad v pri- meni remonta, večjega popravila itd., vendar samo za 1/2 pripadajočega dopusta, ali pa se delavec in podjetje o tem posebno sporazumeta. 9. člen Će delavec, ki je na letnem dopustu, zboli, se mu čas dovoljenega bolezenskega dopusta ne šteje v letni dopust. 10. člen Cas, v katerem delavec med letom izrabi letni dopust, se določi glede na naravo in organizacijo dela, pri čemer se po možnosti upošteva želja delavca. 11. člen Delavec ima pravico izrabiti svoj letni dopust v nepretrganem trajanju. Na njegovo zahtevo ali privolitev se sme odobriti, da ga izrabi v dveh delih. 12. člen Delavci, ki delajo nepolni delovni čas, imajo pravico do letnega dopusta, v kolikor imajo 11 mesecev nepretrganega dela in da delajo najmanj polovico delovnega časa. 13. člen Ne šteje se za presledek dela v pogledu pridobitve pravice do letnega dopusta, v kolikor delavec prekine delo zaradi odslužitve ali doslužitve vojaškega roka, pogoj pa je, da se po odslužitvi ali doslužitvi kadrovskega roka vrne v podjetje na delo v roku 3 do 5 dni, ali če v tem roku sporoči, da se bo vrnil na delo. 14. člen Delavcu, ki je pozvan na odslužitev ali doslužitev vojaškega doka, se omogoči koriščenje letnega dopusta, če se lahko to vskladi s prirodo ali organizacijo dela. Če to ni mogoče, delavec nima pravice, da izkoristi letni dopust. Zagotovi pa se mu, da je 5 dni pred nastopom razrešen dela. 15. člen V primeru sporazumnega prenehanja dela ima delavec pravico do letnega dopusta, ali za kvotni del, glede na število mesecev, ko je bil na delu v ustreznem letu. 16. člen Če delavec v teku leta menja več delovnih organizacij, ima pravico izkoristiti letni dopust v tisti organizaciji, kjer je izpolnil pogoje. 17. člen V kolikor porodnice odidejo na porodniški dopust ob koncu leta in niso izkoristile letnega dopusta, se jim omogoči, da takoj po končanju porodniškega dopusta v naslednjem letu izkoristijo to pravico v času, ko delajo po 4 ure na dan. 18. člen Delavec, ki zaradi bolniškega staleža ni izkoristil letnega dopusta v tekočem letu in je bil bolan do 31. 12. tekočega leta, ne more koristiti letnega dopusta v naslednjem letu 19. člen Delavec, ki je začel koristiti letni dopust v tekočem letu, ga lahko neprekinjeno izkoristi v naslednjem letu, v ostalih primerih se letni dopust ne more prenesti iz enega koledarskega leta v drugo. 20. člen Delavec nima v nobenem primeru pravico do nadomestila za neizkoriščen letni dopust. 21. člen Četudi preneha delo delavca neodvisno od njegove volje, se mu mora omogočiti koriščenje letnega dopusta. 22. člen Lahko se določi, da se koristi letni dopust tudi v drugem obdobju kot je določeno s planom letnih dopustov, poslovanje, ali pravica do izrabe letnega dopusta. 23. člen Daljši dopust kot 30 dni se lahko odobri samo v primerih, ki jih določa zakon. 24. člen Dnevi odsotnost z dela s pravico do nadomestila (plačani izredni dopust) se ne odvzemajo od letnega dopusta. 25. člen Čas odsotnosti brez nadomestila do 30 dni se ne všteva v letni dopust. V kolikor je delavec odsoten preko 30 dni, se ta odsotnost všteva v letni dopust. 26. člen Čas prestajanja kazni se ne more odbiti od letnega dopusta, poleg tega delavec v takem primeru ne izgubi pravice do letnega dopusta. V kolikor je na prestajanju kazni nad 30 dni, izgubi pravico do letnega dopusta, ker se mu ta čas tudi ne šteje v delovno dobo. 27. člen Dnevi neopravičenih izostankov se ne morejo odvzeti od dni letnega dopusta. 28. člen Materi z otrokom do starosti 8 mesecev se lahko odredi letni dopust za čas skrajšanega delovnega časa. 29. člen Če je delavec izključen iz podjetja zaradi kršitve delovnih dolžnosti, mu ni potrebno omogočiti pred prenehanjem dela, da izkoristi letni dopust. 30. člen Odločitev o dolžini letnega dopusta za vsakega delavca sprejema komisija za urejanje delovnih razmerij. Na podlagi odločitve izda odločbo vodja pravne in kadrovsko-so-cialne službe. Ugovor se vloži na UO podjetja v roku 15 dni od sprejema odločbe. 31. člen V kolikor se delavec v teku leta razporedi z odločbo za nedoločen čas na drugo delovno mesto in še ni izrabil letnega dopusta, se mu odmeri letni dopust po delovnem mestu, in sicer tistem, na katerem dela vsaj 7 mesecev v teku leta ali najdalje v teku leta. 32. člen Med letnim dopustom ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka, ki znaša toliko, kolikor znaša njegova startna osnova, pomnožena z vrednostjo točke v mesecu, v katerem koristi dopust. Delavcu, ki dela na delovnih mestih, kjer so dela normirana, se poveča startna osnova za poprečni tromesečni presežek za pretekle 3 mesece pred mesecem, v katerem izkoristi letni dopust. 33. člen Delavcu, ki še ni star 18 let, pripada povečan letni dopust samo do dneva dopolnitve 18. leta. 34. člen Mirovanje pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja, sé določi za čas odsotnosti iz dela brez nadomestila, za čas, ko je odšel delavec na doslužitev ali odslužitev vojaškega roka, kadar je delavec izvoljen v predstavniško telo in za določene funkcije, pa za ta čas prekinejo delo. II. Osnova in merila ter vzroki vplivov na odmerjenje let- nega dopusta se določajo z 8 pogoji. Pogoji so: 35. člen I. Teža dela — samostojno delo (Voš, Viš, VK) 4 dni — samostojno delo z manjšim nadzorom (KV, Sš) 3 dni — delo pod nadzorstvom (ostali) 2 dni II. Zahtevnost dela — zelo zahtevno delo, za katerega je potrebno poznavanje problematike več področij 4 dni — delo, ki zahteva samoiniciativo v okviru odrejenih smernic 3 dni — enostavni posli, ki zahtevajo natančno izvrševanje postavljenih nalog 1 dan III. Vpliv dela in delovne okolice na delavca — delo v prostorih s škodljivim plinom ali škodljivimi snovmi 4 dni — delo v prostorih s hudim ropotom, pri zelo visoki vročini pri steklarskih pečeh (brigadirji, pomočniki, krogljičarji itd.) 3 dni — delo na vlažnih delovnih mestih, delo v samotami, stalno delo zunaj 3 dni — delo na terenu ali 3 metre oddaljeno od peči 2 dni — stalno delo v pomožnih delavnicah pri strojih 2 dni — delo s pogostimi službenimi potovanji (2- do 3-krat mesečno) 1 dan — delo strojepisk ali delo z drugimi pisarniškimi in računskimi stroji 1 dan — stalno delo s strankami na delovnem mestu ali njihov obhod 1 dan IV. Telesna in duševna napetost pri delu — delo, ki zahteva večje fizične ali umske napore 4 dni — delo v stoječem stanju 3 dni — delo pri nevarnih strojih, vožnja z avtomobilom, stalna koncentracija glede kontrole 2 dni — delo na poslih, zaradi katerih lahko nastane škoda 1 dan V. Nočno delo — stalno nočno delo 3 dni — stalno nočno delo v izmenah 2 dni — periodično nočno delo 1 dan VI. Delovna doba (skupna) Vsa delovna doba, ki je priznana v pokojninsko dobo, tako dejanska delovna doba kot posebna delovna doba, tudi doba rednega študija na višji ali visoki šoli in vajeniška doba. — do 3 let 2 dni — nad 3 do 6 let 3 dni — nad 6 do 9 let 4 dni — nad 9 do 12 let 5 dni — nad 12 do 15 let 6 dni — nad 15 do 18 let 7 dni — nad 18 do 21 let 8 dni — nad 21 do 24 let 9 dni — nad 24 do 27 let 10 dni — nad 27 do 32 let 11 dni — nad 32 let dalje 12 dni VII. Stalnost zaposlitve pri podjetju od leta 1945 dalje (veljajo enaki pogoji, kot so določeni v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov) — do 5 let 1 dan — do 10 let 2 dni — do 15 let 3 dni — do 20 let 4 dni — nad 20 let 5 dni VIII. Posebni socialni pogoji — invalidi preko 80 %- 2 dni — invalidi preko 50% 1 dan — kronično bolani delavci po izvidu zdravnika 1 dan — mati z otrokom do 7 let (za vsakega otroka) 1 dan 36. člen Pri določanju dolžine letnega dopusta se vzame za vsakega delavca v vsakem pogoju samo ena osnova ali merilo, in sicer tisto, ki je zanj glede na pogoje delovnega mesta najugodnejše. EE 101_________________________________ Vodja pomožnih delavnic Kalkulant in konstruktor Kontrolor in normirec Evidentičar za EE 101 in 111 Administrator za EE 101 in 111 Čistilec 'prostorov Vodja strugarske in cizelerske delavnice Skupinovodja Cizeler (67-100 %) Kopirni reskar (67—100 %) Skoblar (67-100 %) Orodjar (67-100 %) Kovinostrugar (67—100 %) Sestavljalec modelov (67—100 %) Rezkar (67-100 %) Brusilec (75—100 %) Polirec modelov Pomožni delavec Popravljalec novih modelov (67—100 %) Polirec v remontni delavnici Vodja kovaško ključavničarske delavnice Skupinovodja Ključavničar (67—100 %) Klepar Pleskar Mazalec strojev Vzdrževalec požarno varnostnih naprav Avtogeni varilec (85—100,%) Elektro varilec (85—100 %) Vodja mizarske delavnice Lesostrugar (85—100 %) Modelni mizar Mizar 1450 točk 886 točk 922 točk 500 točk 420 točk 310 točk 1120 točk 820 točk 780 točk 780 točk 740 točk 800 točk 780 točk 740 točk 760 točk 760 točk 360 točk 332 točk 780 točk 360 točk 1080 točk 820 točk 780 točk 760 točk 600 točk 450 točk 560 točk 760 točk 760 točk 820 točk 700 točk 640 točk 602 točk Zabojar 512 točk Pomožni delavec 332 točk Vodja zidarsko šamoterske delavnice 880 točk Namestnik vodje 780 točk Zidar — šamoter 710 točk Samoter (85—100 %) 550 točk Pomožni zidar 550 točk Mlinar v mlinu 506 točk EE 111 Vodja energetike 1450 točk Vodja obrata tehnoloških goriv in kisikame 960 točk Vodja elaktroobrata 960 točk Vodja regulirnih in merilnih naprav 960 točk Vodja elektrodelavnice 880 točk Električar pripravljalec motorjev 800 točk Dežurni električar 780 točk Električar (75—100 %) 760 točk Strojnik v kotlovnici 720 točk Kurjač na generatorju (80—100 %) 640 točk Kurjač v stroj ami 620 točk Dežurni pri kompresorju • 520 točk Dostavi j alee premoga 420 točk Čistilec gorilcev 520 točk Skupinovodja oljnih in butanskih naprav 820 točk Vzdrževalec oljnih in butanskih naprav 780 točk Instrumentarec na izmeni 780 točk Strojnik v kisikarni (75—100 %) 700 točk Čistilka 310 točk EE 121 Vodja transporta 920 točk Administrator 420 točk Strojevodja (90—100 %) 720 točk Vodja premika 660 točk Kurjač na lokomotivi 650 točk 39 Premikač 620 točk Šofer tovornega avtomobila 710 točk Šofer osebnega avtomobila 750 točk Voznik viličarja v zmesarni 550 točk Voznik viličarja 530 točk Preddelavec v transportni skupini 580 točk Delavec težak 550 točk EE 201 Vodja laboratorija, zmesi in taljenja 1450 točk Analitik I. 806 točk Analitik II. 680 točk Laborant 480 točk Čistilka 310 točk Izmenski vodja (85—100 %) 960 točk Upravi j alee pri komandni plošči 598 točk Tehtalec zmesi za lončene peči 618 točk Tehtalec in podajalec kemikalij 548 točk Sušilec peska in žerjavovodja 600 točk Pomočnik tehtalca zmesi za lončene peči 530 točk Odvaževalec zmesi za kadne peči 530 točk Delavec v zmesarni (priprave surovin in mletje sode) 600 točk Topilničar na lončeni peči 780 točk Topilničar na kadnih pečeh 680 točk Vlagalec zmesi na lončeni peči 564 točk Pobiralec črepinj 512 točk Mlinar za črepinje 506 točk EE 301 Vodja proizvodnje v proizvodnih obratih 1450 točk Namestnik vodje proizvodnje v EE 301 1100 točk Izmenski vodja (85—100 %) 1006 točk Administrator 450 točk Kuhanje in nošenje kave 310 točk Čistilka obratnih prostorov 310 točk Čistilka sanitarij 360 točk Vodja obratnih ključavničarjev 880 točk Skladiščnik modelov 760 točk Čiščenje modelov na vretenu 360 točk Ročno čiščenje modelov 360 točk Dostavljalec modelov (80—100 %) 500 točk Obratni ključavničar (85—100 %) 780 točk Elektrolitsko čiščenje modelov 460 točk Vzdrževalec pip 560 točk Urejevalec hladilnih peči 530 točk Rezalec na Dania stroju 385 točk Pomožni delavec (odbijalec, stiskalec, grejalec menj. klešč) 335 točk Odnašalec 335 točk Menjalec modelov 420 točk Brigadir kozarcev 800 točk Brigadir valjčkov 800 točk Brigadir prozorne razsvetljave 880 točk Brigadir opalne in barvne razsvetljave 960 točk Brigadir za skupino RDBO 880 točk Brigadir za RS vrče 960 točk Brigadir za RŠ ostalo 900 točk Brigadir na mali in srednji ' 800 točk Brigadir na karuselu 800 točk Brigadir na težpi preši 820 točk Brigadir za prešanje tulpe 800 točk Brigadir na mali in srednji kiko 770 točk Brigadir za kiko tulpe 780 točk Brigadir na Kiko težka 800 točk Brigadir na wolfu 820 točk Brigadir na podmornici 780 točk Brigadir na lajki 800 točk in brigadni sestavi EE 302 Vodja obrata avtomatske proizvodnje 1450 točk Izmenski vodja (85—100 %; 1006 točk Vodja vzdrževanja Strojnik na IS (90—100 %) Pomočnik strojnika na IS (70—90 %) Strojnika na H-28 (90—100 %) Pomočnik strojnika na H-28 (70—90 %) Strojnik na U-8 (90—100 %) Upravljalec na KS 6 (70—100 %) Vzdrževalec avtomatske proizvodnje (70—100 %) Kontrolor orodja in skladiščnik Pripravljalec orodja za H-28 in U-28 Čistilka obrata Dostavljalec modelov in mazalec EE 401 1006 točk 780 točk 780 točk 780 točk 780 točk 720 točk 682 točk 780 točk 640 točk 502 točk 310 točk 450 točk Obratovodja brusilnice 1100 točk Izmenski vodja 866 točk Administrator 420 točk Obratni ključavničar (401, 501) 780 točk Čistilka obratnih prostorov 310 točk Vribovalec 720 točk Rezalec I. skup. artiklov 500 točk Rezalec II. skup. artiklov 450 točk Rezalec III. skup. artiklov 424 točk Pomožni delavec pri rezanju 310 točk Brusilec I skupine razno (90—100 %) 670 točk Brusilec II skupine razno (90—100 %) 500 točk Brusilec kozarcev (80—100 %) 460 točk Brusilec valjčkov 430 točk Brusilec stiskano (80—100 %) 430 točk Izdelovalec motnega pasu 450 točk Vrtalec in rezalec z žago 500 točk Obžigalka 424 točk Odstranjevalec roba in gladilec 430 točk Dostavi j alee stekla 450 točk Dodajalec pri obžiganju 340 točk Žigosar 430 točk Merilec v žigosarni 340 točk Vezalka v kartone 410 točk Vezalka z lesno volno 430 točk Pomožni delavec v brusilnici 310 točk EE 501 Obratovodja slikarnice 1100 točk Brigadir 600 točk Evidentičar stekla 450 točk Dostavi j alee stekla 420 točk Čistilka obratnih prostorov 310 točk Stekloslikar (80—100 %) 536 točk Jedkar s kislino 520 točk Sitotiakar (90—100 %) 536 točk Izdelovalec šablon 536 točk Žgalec 380 točk Vezalka v kartone 410 točk Pomožni delavec 310 točk EE 801 Tehnični direktor 1700 točk Vodja priprave in razvoja 1500 točk Tehnolog v pripravi (85—100 %) 1006 točk Normirec 940 točk Konstruktor 766 točk Lanser 680 točk Tehnični risar 450 točk Administrator 450 točk Industrijski oblikovalec (85—100 %) 1006 točk EE 901 Direktor 1900 točk Vodja splošne službe 866 točk Sekretar delavskega samoupravljanja 580 točk Administrator v splošni službi 460 točk Kurir 460 točk 43 Telefonist 486 točk Dežurni gasilec 510 točk Dežurni vratar 510 točk Dežurni vratar (pomožni vhod) 480 točk Dežurni v kopalnici (93—100 %) 450 točk Čistilka pisarn 320 točk čistilka samskega doma (90—100 %) 340 točk Nočni čuvaj 520 točk Vodja menze 866 točk Kuharica v menzi 540 točk Prodajalka v bifeju 396 točk Blagajničarka v bifeju 420 točk Delavec v menzi 442 točk Vodja plansko analitske službe 1450 točk Planer in analitik (90—100 %) 780 točk Kalkulant 706 točk. Statistik 500 točk Vodja pravne in kadrovske službe 1450 točk Referent za delovna razmerja in izobraž. 920 točk Referent za delovna razmerja in informac. 900 točk Vodja varnostne službe 1006 točk Referent varnostne službe 760 točk Administrator v kadrovski službi 510 točk Daktilograf v kadrovski službi 476 točk EE 911 Komercialni direktor Vodja nabave Vodja prodaje Referent nabave Vodja skladišča pomožnega materiala Evidentičar v sklad, pomožnega materiala Skladiščnik pomožnega materiala Delavec v skladišču pomožnega materiala Skladiščnik embalaže Skladiščne delavke v skl. embalaže 1560 točk 1090 točk 1120 točk 780 točk 780 točk 450 točk 600 točk 466 točk 560 točk 360 točk Skladiščnik modelov in odlitkov 546 točk Skladiščnik surovin 546 točk Rezalec papirja na stroju 440 točk Referent prodaje (90—100 %) 830 točk Referent izvoza iz raziskave trga (90—100 %) 900 točk Trgovski zastopnik 810 točk Obračun in kontrola faktur 630 točk Fakturist (90—100 %) 550 točk Evidentičar knjige faktur in odpreme. 480 točk Daktilograf 476 točk Pomožni administrator 40Ö točk Vodja skladišča gotovih izdelkov 906 točk Skladiščnik za prekomorsko odpremo 656 točk Skladiščnik artiklov za Evropo 664 točk Evidentičar glavne skladiščne kartoteke 546 točk Evidentičar I. 450 točk Evidentičar II. 430 točk Vodja nakladalnih skupin 566 točk Kontrolor pri exportu 500 točk Skupinovodja nakladalnih skupin 500 točk Skladiščna delavka 440 točk Voznik dvigala 420 točk EE 921 Vodja gospodarsko računskega sektorja 1530 točk Finančni knjigovodja I. 800 točk Kontrola in vsklaj. v računovodstvu 680 točk Finančni knjigovodja II. 590 točk Knjigovodja izvoza in uvoza 590 točk Saldakontist 520 točk Obračunovalec hranarine 540 točk Blagajnik 680 točk Daktilograf 476 točk Obratovni knjigovodja I. 800 točk Obratovni knjigovodja II. 640 točk Evidentičar za EE 301 430 točk Materialni knjigovodja 590 točk Pomožni materialni knjigovodja 480 točk Blagovni knjigovodja 504 točk Referent za osnovna sredstva 620 točk Pripravnik v računovodstvu 620 točk Vodja obračuna OD 706 točk Samostojni obračunovalec OD 540 točk Pomožni obrač. OD in vknjiževalec OD (90—100 %) 500 točk EE 931 Vodja kontrole kvalitete stekla 1100 točk Izmenski vodja kontrole 780 točk Kontrolor tehničnega stekla 556 točk Kontrolor kvalitete stekla (70—100 %) 510 točk Vezalka v kartone 410 točk Priprava kartonov 310 točk Dostavljale« stekla 420 točk BELEŽKE