jiiaja trikrat na teden, in sicer ? torek, Četrtek rtMto "k 4- u" popoldne ter Btane po poŠti '' ,-.ffiwa ali v Gorici na dom poSiljana: fn,i vse leto ........15 K •'............10 » V,..........* » j^mične Številke stanejo tO vin. ,SOCa" ima naslednje iei^ae'{)rttogr ,w „Ka*ipot po Goriškem In Gradlseanskem" in iiipot po IJnbMani in kranjskih mestih", dalje dva v letu »Vozni red železnic, parni kov in postni! F«**''{er mese5n{) Filog° »Slovenski Tehnik". VaiočuiRO sprejema spravništvo v Gosposki ulic. A' 7 I. nadstr, v »Goriški Tiskarni« A. Gabrš5ek> 11| iirotila brez doposlane naroCnine se ne""ozir'a'mo I gglasi in poslanice se raduuijo po Petit-vrstah Če i -iss« !'*iat m v' 2r'k3nA u v» 3*kr8t ,2 v v8akB yj Večkrat po dogodbi. Večje Črke po prostoru. — „ ifekianie in spisi v uredniškem delu HO v vrsta. Za »jo i« vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan V Gorici, v soboto dne 17. avgusta 1907. Tečaj XXXVII. •Vse za narod, svobodo In napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gospodi #oI St. 7 v.Gorioi. v I. nad ti Z urednikom je mdgo?'L govoriti vsak dan od 8. do 12 dopomdne ter od - 2. do 5. popoldne; ob nedeljah hi praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo sena- haja v Gosposki u%i št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in' oglase Je plaCati loco Oorlca Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. NaroSnina, reklamacije in drage redi, katere ue spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le opravniStm »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »So5e« vsa-petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: 8ehwarzv Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul, Ter. Leban na tokalifiou Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališžni ulici,!. Matiussi v ulici Formica, I. Hovansk. v Korenski ulis; št. 22; v Trstu v tobakami LavrenSifi na trgu della Casorma. Kavčič v Gorici. - T»l.f«M. j«. 83. - .Gor. Tiskarna« A. Gabrš&ck (odgov, J. Fabčič) tiska in zal7 y Korotann siita flan! Nespameten nastop poslanca Gra-,'iaauerja na glavni skupščini družbe jv. ('. in M. je dokazal zopet prav 3snoy da oficijalni zastopniki koroških Slovencev plavajo Čez glavo v smradni rodi kranjskega klerikalizma,. Ni jih •tnodrilo izdajalsko mešetarstvo dr. iušteršiča ob volilni reformi, — in po-zjbljena je vsa tista ostudna gonja ,?iovenčevih* terorizatorjev proti ko-:o5kim klerikalnim korifejara, ki so se drznili, imeti svoje posebne nazore eeld .3 iem, kaj je koroškim Slovencem koristno ali škodljivo. Konec jeremijade o ¦jtvAjstvu nad koroškimi Slovenci je ta, U si leže" voditelji sedanje koroške poduke in kranjski klerikalci zopet v gin-;;;?o prijateljskem objemu. Tako hinavstvo pa je zbudilo med ioroškimi rodoljubi rezek odpor, ki se :in» je pokazal doslej v dveh jako aaMnih dopisih v »Slov. -Narodu«. — Konec prvega dopisa v »S. N.< od 12. t ra. se glas!: >Kaj bi še nadalje slepomišili in »?«bali< slovensko javnost, — sloven-iko pravim; kajti Nemci Že davno vedo, jiiko neodkritosrčna je sedanja slovenska politika v tem oziru na Koro-liem, kjer bo rešila prej ali slej Slo-Ter.ce edinole slovenska narodno-na-Dredna ideja, ako so zreli zanjo. In ipsjmo, da so, — ako pa ne, žalostna ;'Dmajka! Pod klerikalno zastavo ne 'tio — ostali zmagovalni... — Še je -kaj slovensko narodno čutečih duhovnikov na Koroškem, ki obsojajo slrečo se mračnjaško strujo rv*d koroškimi Slovenci in predvsem duhovniki, mnogo jih je, ki so se naveličali ^lovskega klerikalnega terorizma Brej--svega, ki odriva po ŠusterŠičevem re-sptu najboljše moči od resnično narodna dela, — in to je, bogme, dobro kamenje. Kajti to je naš ceteram censeo: 1« volilna reforma, ne koroške »razmere % fcierio baje ni, — nego klerikalizem ozi-*w identifikacija narodnostne ideje 8 kle-rihazmotn je pognba in grobokop Sloven-fo* na Foroškea«. In v drugem dopisu 14. t. m. blatno: »Nagibi, kateri so povzročili skok tt*5iL voditeljev preko globokega preroda med koroškimi Slovenci in kranj-?*imi klerikalci v naročje poslednjih, so ¦»•oboko utemeljeni. Tajne vezi, ki obujajo me(j njimi in katerih še mar-Jjtdo pri nas noče videti, to je klerikalcu, ki zadobiva vedno jasnejše po-teze in kaže, da vodstvo previdno is-vršuJe misijo kranjskih klerikalcev. »feioga« je našim klerikalcem zgolj fraza, P°d katero izrabljajo neklerikalne sile v svoje namene, oziroma jih ovirajo v f4Zvoju. Brezmejno je naše prizanašanje lTi saniozatajevanje, toda sedaj je mera f™- S svojimi narodnimi čuvstvi se ne ^ igrati. Pakt z našimi izdajalci je za "«sramota, katere ne moremo prenašati in L o na odpor vsen neklerikalnih koro-*p Slovencev. Ž njim ste pokopali tudi "Jgo, ki vam je bila zgolj paradni ko-Jic©W, katerega ste zajanali, kadar se je bilo treba pokazati pred slo- gam \m 9i J*yno»tjo v posebni rodoljubni jensko ...... ........________ dražimo se, organlzujrao ge vil nekle- rikalni Slovenci koroški na temelja narodnih in gospodarskih načel! V delu narodno mislečih je rešitev naša, ne pa v pospeševanju kranjskega klerikalizma na Koroškem!« Dopisa sta zadela v živo 1 Kdor je prepotoval kdaj Koroško, kdor je živel vsaj kak teden v tem in onem kraju med koroškimi Slovenci, ta je prišel že sam do globokega prepričanja, ki ga pogumno izpovedala tudi dopisnika v »S, N.« — Živa in velika je resnica, da grobokop Slovenstva na Koroškem je identifikacija narodnosti s k 1 e r i k a 1 i z m o m. Kar je tam slovensko, je tudi klerikalno; n e klerikalnem u Slovencu ni mesta v javnem življenju. In kaj je posledica tej docela zavoženi slovenski politiki na Koroškem ? — Naravna, žalostna posledica je napredujoče nemškutarstvo po docela slovenskih krajih; »Bauernbund« se je z lahkoto vgnezdil po najlepših livadah koroškega Slovenstva; kav je boljših, imovitejših, vplivnejših mož... vsi so šli pod bojno zastavo: proti klerikalcem! L. 1899. sem preživel več časa med koroškimi Slovenci v Orebinjski dolini. — Nalašč sem se ustavil nekaj dnij pri znanem gostilničarju in županu nad Velikovcem. Govorila sva odkrito, — in mož me je zavrnil tako-le: »Kar je slovensko, — to je farško; jaz pa farjev ne morem videti! In kdor drži kaj na svoje moštvo, ta jih prezira! Le poglejte jih, kakšna... je to!« — Prideval je psovke, imenoval je osebe, in končno zakričal: »Raje s hudičem nego za tako...!« Zopet je sledila psovka! Takih ljudij poznam več! Tudi pod Velikovcem okoli Železne Kaple sem jih našel, — in to mož, za katere je večno škoda, da so postali stebri nemške propagande. Zakaj ? Zato, ker: »kar je slovensko, — to je farško!« Koroški Slovenec v premnogih krajih je lehkoživ, jako dovzeten za svobodomiselne nazore in kaj pristopen odporu proti »Pfaffenwirtschaft«. — Med duhovščino j a brez dvoma jako častitljivih mož, klobuk doli pred njimi, ali zopet treba brezobzirno priznati, da je duhovščina sama mnogo kriva na lehkoživnosti ljudstva, ona sama ga pedf v tabor tistih, ki niso prijazni duhovščini in po njej narodnemu gibanju koroških Slovencev. Duhovski ugled je tam padel jako nizko. — Jeden vzgled: Večja družba, med nami pisateljica gospa Preissovd, smo šli peš čez Št. P..... županijo. Pričnem razgovor s kopico otrok, katerim delim nekaj drobiža. Približa se ženica, ki mi je na mikal a 4 ali 5 otrok, da bi oni več dobili. Potrdila mi je, da so to njeni otroci. »Kje pa je vaš mož ? -~ »»Maa, ga pa nimam««. »Ali je umrl?« — »»Maa, saj ga nimam«*. — Končno sem izvedel, da imajo njeni otroci tri očete. — »Ali vas ni sram, mati?« jo pokaram. »»Maa, saj še gospod fajmošter jih ima po celi fari!«« — mi je odgovorila in šla. Mogel bi popisati veliko zanimivih prizorov, katere sem doživel sam ali so mi jih naslikali prijatelji! Iz vseh popisov bi donelo le to spoznanje, da je duhovščina prav korenito zapravila svoj ugled in vso svojo veljavo! — Zato drži po večini na svoji uzdi le bolj omejeno ljudi, — vse one pa, ki so že po naravi bolj inteligentni ali da so ae izobrazili po šolah in drugod, — pa odbija od sebe, od cerkve — od slovenskega narodnega življenja in čustvovanja! S tem nočem kratiti veljave in časti tistim rodoljubnim duhovnikom, ki so v krščanskem in narodnem delovanju pravi misijonarji, — toda malo jih je, in še oni morajo trpeti pod težave razmer, kakoršne sem omenjal. Ali naj se zares ničesa ne naučimo iz takih dejanskih razmer na Koroškem ? Skrajni Čas je, d* se vrže med staro šaro tista bedasta »sloga«, ki duši in tlači pod pepelom žareče iskre živahnejšega in vspešnejšega narodnega delovanja po lepi koroški deželi! Ako je tudi koroški rodoljub poslal v slovensko javnost krilato resnico, da: »klerikalizem oziroma identifikacija narodnostne ideje s klerikalizmom je poguba in grobokop Slovenstva na Koroškem!« —- tedaj vprašam: Zakaj ne raztrgamo verig, ki vežejo koroške Slovence v »složno pogubo«?! Zato pozdravljam z navdušenim prepričanjem klic drugega dopisnika : »Združimo se, organiz uj^o se vsi neklerikalni Slovenci koroški na temelju narodni.i in gospodarskih načeli« Koroški rodoljubi, ki bodo imeli dovolj poguma, da zrušijo sedanjo »slogo« ter združijo vse neklerikalne življe pod zastavo narodnosti, svobodomiselnosti in napredka, — si pridobe velikih zaslug za boljšo bodočnost slovenskega naroda v »tužnem Korotanu«. V premnogih občinah se bo pač ravnati po geslu: Getrennt mar-schieren, vereint schlagenU, v boju proti Nemštvu bo potreben vselej in povsod skupen nasiop, toda vselej, ko napredni Slovenci odločijo zmago, bodo morali imeti oni odločujočo večino in besedo. Drugače bi tudi napredna stranka ne mogla pridržati v svojem krogu marsikaterega Slovenca, ki bi šel raje med »Bauernbundarje« nego pomaga klerikalcem na konja. A. Gabršček. Poslanec ŠtrekeHj med ljudstvom. V nedeljo je imel naš državni in deželni poslanec Alojzij Št rekel j dva shoda, in sicer v ČrniSah in v Sv. Križu na Vipavskem. Poslanec Štrekelj v tirnicah. V nedeljo dne 11. t. m. se je vršil v Crničah na dvorišCu g. Josipine Kosovelove krasen shod, katerega je sklical naš veleza-služni gosp. državni poslanec A. Štrekelj. Vkljub temu, da se je vršil shod zjutraj in da ni bilo za shod nikakošnega bobnanja, je bil ta shod krasna manifestacija naprednega mišljenja v Črničah in okolici, kajti na shod je prihitelo čez 350 oseb. Bilo je na shodu tudi nekaj zmernejših nasprof^ikov, katerim se je uljudnost g. poslanca in njegovo simpatično vedenje zelo priljubilo. Kar je pa bolj strastnih backov, so se poskrili in potuhnili. Jih že peče vest, ker so o gosp. poslancu za Časa volitev tako nesramno lagali in brez povoda in hudobce blatili ga. Sprejem g. poslanca je bil presrčen. Predsedoval je shodu naš gosp. Mermolja, namestnik župana, zapisnikoval pa g. V. T o p l i k a r iz ČrniČ. Gosp. predsednik Mermolja je pozdravil g. poslanca in zboro-valce ter dal besedo g. poslancu. Na shodu je vladal vzoren red in mir, in občinstvo je z radostjo in mirno poslušalo, ko je g. poslanec govoril prvo o delovanju državnega zbora, povedal, kakšen je razloček med vero in klerikalizmom ter med pravo in nepravo duhovščino. Potem nam je svetoval, naj z energijo prosimo za brezobrestna posojila, nam toplo priporočal vinorejo in rekel, da le tam, kjer je v cvetu živinoreja, more uspevati po voljno tudi vinoreja, in sicer radi dobrega gnojenja. Pojasnil nam je še druge stvari ter izpregovoril marsikatero zlato besedo o kmetijstvu. Govoril je iz srca in resno, tako da je bil njegov nastop vsem zelo simpatičen. Ko ga je g. nadučltelj Kosovelj prosil, naj razjasni zborovalcem o grdem lažnji-vem predbacivanju v farških cunjah, da se je bil »zgubil" v gosposko zbornico, nam je to g. poslanec natanko pojasnil; tedaj pa se je občinstvo zgražalo nad tako podlo pisavo onih farških cunj, katere so tako cigansko lagale in mazale našega g. Štreklja z edinim namenom, da bi vcepile vsevernim backom v njihove kapusove glave o njem take reči, kakoršne morejo verjeti le oni ljudje, kojiui je Bog že davno mahnil pc možganih. Ko je g. V. Toplikar končal svoj nagovor na zborovalce in g. poslanca z besedami: „da prej se porušijo sive stene starega Čavna, kot pa mi zapustimo zastavo, pod katero smo Vas izvolili, in tudi če pošljejo nunci proti nam še več regimentov hudičev, kot so jih poslali za časa zadnji volitev," je občinstvo g. poslanca burno aklamiralo z živio-klici, in aplavz je trajal, dokler ni g. Mermolja predlagal g. poslancu zaupnico, in spet se je dvignilo tri sto rok v zrak, in živio-klici so , odmevali daleč za vogle, po kojih so bili po-skriti tupatam iarški baeki. Po shodu smo se še več časa pogovarjali z gosp. poalancem v gostilni. Prekrasen utis je napravil g. poslanec pri vseh in tudi pri onih, kojim še zdaj šumijo po ušesih ropotanja po pilžnicah in hudiči, s katerim so jih prestrašili debeli kaplani in fajmoštri. Shod poslanca Al. Štreklja v Sv. Križa na Vipavskem. Dne 11. t. m. je bil shod deželnega in državnega poslanca Al. Štreklja v Sv. Križu na Vipavskem. Kratko naznanilo v ^Soči1* in »Edinosti" je zadoščevalo, da se je zbralo v Sv. Križu toliko mož iz bližnje in daljne okolice, da je bila obširna dvorana prenapolnjena in da je moralo ostati zunaj mnogo poslušalcev. Tolikega političnega shoda 6e ni videl Sv. Križ! Žal, da ni bil shod na prostem in da je mnogo ljudij mislilo, da bodo shod šele ob 5. uri, kakor je bilo prvotno določeno in objavljeno. Mnogo naroda je bilo na poti na shod, ko je že minil, ter je moralo vrniti se. Gospod poslanec, katerega so slikali klerikalni listi in njih verni agitatorji v cerkvah in zunaj njih kot ničlo, ki zna komaj za silo citati in pisati, predstavil se je svojim volilcem in nevolilcem kaj lepo. Bazumljivo je razložil položaj v deželnem in državnem zbor«? Neprestano pritrjevanje poslušalcev je pričalo, da govori množici na srce. Ko je dovršil svoje kratko, a temeljito poročilo, ni bilo pritrjevanja ne konca ne kraja. Uzoren red je vladal med poročilom poslančevim, ka-kakor tudi potem, ko je predsednik shoda, nadučitelj MedveŠČek, v daljšem govoru omenjal raznih potreb našega naroda uteme« ljevaje sledeče resolucije, ki so bile sprejete z odobravanjem: 1. Shod protestira proti novemu volil* nerau redu za deželni zbor, ker je na Škodo Slovencem. 2. Shod se izreka za slovenske srednje šole v vseh slovenskih deželah in za slovensko vseučilišče v Ljubljani. 3. Zakon o pospeševanju goveje živine ne odgovarja deželnim potrebam in razmeram, ker bode provzročal občinam vedno obilne troške. Deželni zbor naj spremeni zakon tako, da se bodo kupovali biki iz državne in deželne podpore, in sicer za laški del dežele laško, a za slovenski slovensko deželno kmetijsko društvo. Občine naj bi imele dolžnost le skrbeti za vzdrževanje postaj. 4. Ugovarja se proti najnovejšemu postopanju vladnih organov pri odpisu davkov ob elementarnih nezgodah. 5. Ugovarja se potratnosti z deželnim denarjem, s katerim se kupuje za deželno hišo v Gorici stavbišče po 60 K m-. 6. Poslancu se toplo priporoča, da se potegne za primerno odpomoč prizadetemu narodu po toči in suši, a občini Sv. Križ za napravo potrebnega vodovoda. Učitelj Mrmolja je predlagal sledeče resolucije: 1. Vlada se poživlja, da ustanovi mesta sodno-okrajuih živino-zdravnikov; 2. dežela naj pa ustanovi mesta okrajnih zdravnikov, kakor na Kranjskem; 3. Iz drž. trnovskega gozda naj bi do- \ bivali prebivalci bližnjih občin v Vipavski do- j lini odpadke drv zastonj, kakršno pravico so imeli v starih časih. i Shod se je zaključil z živio-klici vrlemu poslancu. | Po shodu pa se je gnetlo okoli poslanca polno število gospodarjev iz raznih krajev; ta je vprašal, kako je ž njegovo, oziroma i občine prošnjo za razne podpore, posebno za j vodovode in vodnjake; drugi se je zahvaljeval Ob koncu mi je še omeniti to-le: Sv. Kriško županstvo je lanskega leta v mesecu decembru naprosilo prvaka goriških klerikalcev, ki je tudi drž. poslanec, da se potegne za vodovod mesta Sv. Križa, ki je tako potreben kakor zenica v očesu — a do danes se gospodu ni zdelo vredno, da bi le odgovoril na omejeni dopis. Taki so klerikalci — priznani lenuhi! V mesecu julyu t. 1. pa se je županstvo obrnilo na g. A. Št reki j a, naj se pa on zavzame za ta potrebni vodovod. Gospod Štrekelj je storil hitro svojo dolžnost pri mi-nistecstvu in drugod tako, da ima županstvo že odgovor drž. inženerja iz Trsta. To je točnost in delo, s katerim se gospod poslanec le priljubi pri vo!ilcih in nevolilcih. Danes je nasprotnikom žal, da ga niso volili. — Pomankanje teka in motenje prebave se ozdravi na najpriprostejši način, ako se pije redno Hogaški »Templje? vrelec". Pri že zastareli in kronični bolezni te vrste, se priporoča „Styria vrelec" (močnejši). Zaloga pri A. Seppenhofer-ju in A. Jeretič-u v Gorici, DOPIS!. k Bovca. — (Razne stvari.) V soboto 10. t. m. je bila volitev cestnega odbora. Skoro soglasne so bili izvoljeni sledeči gg., sami odločni pristaši napredne stranke: Franc O stan iz Bovca, Andrej Mrakič iz Dvora, Alojzij Žagar z Žage, Jos. Žaga r s Srpenice, Andrej Kntin iz Čezsoče, Jos. Flajs iz Soče in Andrej Černuta iz Loga. Naši so dobili po 30—33, klerikalci po 2 do 3 glasove. Posebno peče znanega Martina iz Loga, da je tako slavno pogorel kljub strastni agitaciji. Neumnemu dopisu z Bovškega v predzadnji »Gorici" se pametni ljudje posmehujejo. V njem se kaže strastno sovraštvo alkoholu udanega črnega dopisnika do zaslužnega gospoda zdravnika, ki odhnja na Štajersko. Vsi Bovčani vedo, da tako dobrega zdravnika ne dobijo več tako kmalu; tudi klerikalci obža- \ lujejo njegov odhod, izvzemši par fanatičnih S^S^^^L^JLS!^ ! »**«*«". - Silno tudi boli dopisnika razširjenje naše šole v petrazrednico; ali ne ve,-" kako zadevo; več njih se je informiralo, ka tere korake je storiti, da se doseže to in ono. Postopanje gosp. poslanca je kazalo, da uživa polno zaupapje svojih volilcev; a tudi oni, ki ga niso volili, ker niso poznali njegove vrline, ali ker so se dali zavesti nasprotnim agitatorjem, so se prepričali, kako grdo so se lagali ob časa volitev in lažejo še vedno dalje obrekovalci poslanca, ki je kakor ustvarjen za poslanca kmetskega prebivalstva. Takih poslancev treba narodu, ako hoče napredovati, ne pa zdražbarjev in hujskačev, ki se zanimajo in potegujejo le za potrebe onih, ki so siti vsega dobrega. * * Iz drugega poročila posnemamo to-le: Naš vrli drž. poslanec Alojzij Štrekelj nas je obiskal ter se je nam predstavil. Konštatirati se mora, da je gospod poslanec vsem nam vrlo ljub in simpatičen. Tudi njegovi nasprotniki so priznali, da je mož, ki ume in pozna kmetski stan ter da so mu znane kmetske potrebe. V nedeljo dne 11. t. m. je priredil dva shoda, in sicer: v ČrniČah in Sv. Križu. V Črničah bilo je okolo 300 volilcev, ki so sledili njegovim izvajanjem z zanimanjem. Med temi bilo je tudi več nasprotnikov v političnem mišljenju, a tudi ti so priznali njegova izvajanja ter s pohvalo sprejeli njegovo poročilo o drž. delovanju. — Gospod poslanec nam je pojasnil: zakaj se ni moglo priti do enotnega kluba med Jugoslovani. Potegoval se je, da je država povišala prispevek za me-ljoracije; potegoval se je, da bode država pomagala kmetom po našem volilnem okraju, katerim je velika in huda suša uničila 3/4 poljskih pridelkov. Na vprašanje: kako da je zašel v gosposko zbornico, je rekel, da je šel po gospoda ministra, s katerim je imel važen pogovor g. Gabršček o novem volilnem redu za Goriško. »Šel bi tudi v ogenj za vaše interese,« tako je dejal. Vsa čast takim možem. Na obeh shodih se je sprejela enoglasno od vseh navzočih volilcev zaupnica z velikim navdušenjem in s krepkimi živio-klici na gosp. poslanca. V Sv. Križu bilo pa je volilcev 500, kar se je nalašč konštatiralo, da bi ne rekli nasprotniki, da nas ni bilo toliko. Sprejelo se je več resolucij, katere sta utemeljevala gg. MedvešČek in Mermolja. da Bovčani potrebujemo šole, ker moramo po svetu s trebuhom za kruhom. Še tega aam ne privošči, da bi dobili potrebno izobrazbo in "si ložej pomagali po svetu. Tu se vidi, kako se bojite izobrazbe in da ste ljudstvu nasprotni. Tisto hvalisanje okrajnega glavarstva ima tudi svoje posebne namene. Mi ne vemo nič o velikih dobrotah, ki jih ima naš kmet od glavarstva, najbrž pa ima dopisnik ali njegova žlahta take »dobrote". Oh, ti preljuba Žaga, no pa saj se zastopimo 1 V nedeljo smo imeli tukaj veselico, ki so jo priredili dijaki v korist Gregorčičevemu spomeniku. Izvršila se je prav dobro; ravno po dovršenem programu pa se je vlil dež, ki je preprečil ples in tako provzročil precejšnjo gmotno Škodo. Letoviščarjev pri nas ni veliko; preod-daljeni smo od železnice. Upamo, da prinesejo obetane električne naprave novo življenje v našo zapuščeno dolino. Sv. Jurij ob juž. žel. na Štajerskem. — Dolgo časa se je že razmotrivalo pri nas, kako bi se boljše odpomoglo zaspanosti naših Šentjur-čanov. Pri vsaki priliki se je sicer govorilo in tudi marsikje pisalo o slov. Šentjurju, a kdor naše razmere bolj natanko opazuje, postane pri tem mišljenju jako dvomljiv. Da bi pa našemu res krasnemu Šentjurju dalo pravo slovensko barvo, začelo se je pred nekaj časom nekaj ugibati in premišljevati, ali bi ne bilo krasno in koristno ustanoviti Šentjurskega Sokola. Ta predmet je že celjska ^Domovina" prerešetavala parkrat, bili so članki zares polnega navdušenja za ustanovitev. Od tistega časa nam je ta misel in želja toliko prirastla k srcu, da smo res začeli s pravim delom in smo si v ta namen pred kratkim izvolili osno-valni odbor, ki naj vse potrebo ukrene za ustanovitev Sokola, ki bi naj bi bil najprej le odsek celjskega. Že na poziv „ Domovine", da bi se ustanovil pri nas Sokol, odzvalo se je takoj precej darežljivih darovateljev. Prva da-rovatelja za naš Sokol sta bila gg. Božidar Štiftar, profesor v Kajugi na Ruskem, in Pran Oset, železničar ne Pragarskem, vsak po 5 K. Precejšnjo svotico smo tudi nabrali po prizadevanju gosp. Kristana, prof. kandidata, in drugih akademikov domačinov na počitnicah, tako da že pri izvolitvi osnovalnega odbora imamo darovanih okoli 60 kron gotovine. Ker so pa taka sokolska društva zvezana z velikimi stroški pri nakupu telovadnega orodja in drugih potrebščin, obrača se pripravljalni odbor na vse znance in prijatelje, narodnjake darežljivih rok, v bližini in tujini, da nam po možnosti pripomorejo s poljubnimi prispevki. Sokol si je vzel v nalogo, razorati še precejšno ledino šentjursko, vcepiti ljudstvu v srce pravi narodni ponos, privajati ga do pravega iskrenega domoljubja, krepiti telo za bodočnost in srce dvigati za mili nam ma-terni jezik. Osnovalni odbor je v najboljših delavnih rokah in bodite prepričani, da stori vse v blagor svojih sobratov. Prosimo tem potom vse narodnjake, denarne zavode, sokolska in druga slovenska društva za prispevke k našemu prepotrebnemu narodnemu podjetju. Hvaležen Vam bode odbor, kakor tudi vsi zavedni občani. Vsi darovi darovalcev se objavijo mesečno po slov. časopisih in se naj blagovoljno pošiljajo na naslov: Osnovalni odbor „Sokola" v Šentjurju ob juž, žel. — Dr. Josip Ipavic, predsednik. Zdravko Turin, tajnik. Domače in razne nouice. Cesarjev rojstni dan. — Jutri is. t. m. bo cesarjev rojstni dan. Praznovali ga bodo na običajen način po celi državi. V Gorici bo jutri ob 10. uri dop. slovesna maša, katero bo bral nadškof in knez in katere se udeleže razni dostojanstveniki. Vojaška maša bo na Rojicah jutri zjutraj. Drevi bosta svirali po mestu vojaška in mestna godba. V Repenfabor! — Sokolska društva iz Gorice, Solkana in Trsta polete jutri 18. t. m. na Repentabor, kjer se bo vršila velika ljudska veselica v krasni senčnati dolini poleg gostilne g. Štef. Ozbiča. Pridejo tudi druga društva in brez dvoma mnogo ljudstva. Preskrbljeno bo za dobro zabavo, gostilničar Ozbič pa bo pošteno stregel gostom, da bodo zadovoljni. Pričakovati je torej obilo udeležbe v Repentabru. — Odhod iz Gorice ob 12,12 opoldne. Darovi za »dijaško kuhinjo". - nGoriška tiskarna" A. Gabršček je darovala za dober pričetek 50 K. Obe trgovini A. Gabršček, Gosposka ulica in Trgovski dom, bosta mesečno oddajali dijaški kuhinji po 2% vsega iztržka, od katerega kupovale! vržejo kupone kontrolne blagajne v nalašč za to postavljeni nabiralnik. Hotei „Rodics" v Bohinjski Bistrici. — Gosp. Doktoric otvori jutri novi hotel „Rodica" pri kolodvoru v Boh. Bistrici. ~ Že iz vlaka je pogled na hotel prav prijazen. Spredaj lepa krita veranda, zadej pa jedna krita, druga odprta. — Torej zopet napredek 1 — Blagodejna konkurenca! Še lahko rečemo, da: čim več, toliko bolje za vse! — Ptujci hočejo imeti tudi družbe, izpremembe! — In s tem hotelom bo več družbe ia več spremembe! — Želimo vsem obilo sreče! Smrtna kosa. — Umri je 13. t. m. v Opatjemselu nagle smrti g. Franc Zavadlav. krčmar in trgovec z lesom. N. v. p. Preostalim naše sožalje. Za premestitev slov. učiteljišča iz Kopra v Gorica.. oziroma protest proti laški zahtevi, da bi učiteljišče ne smelo priti v Gorico, je skle-nib soglasno tudi starešinstvo v Sv. Križu na Vipavskem. Iz ajdovskega sodnega okraja. — Gospod drž. poslanec nas je preteklo nedeljo obiskal. Častno je bil sprejet v Črničah, kjer je imel shod. Še lepše in slovesnejše je bil sprejet od vrlih Selanov, ki so ga navdušeno po zdiavljali. Vrtovinci so mu naredili slavolol z napisom „Žmo naš poslanec Alojzij Štrekelj", V Dobravljah ga je pričakovalo obilo ljudstva s tatnburaškim zborom. Ob sprejemu si* tamburaši udarili „Klub protestu farovških dekel zmagal je Alojzij Štrekelj." V Križu je bil shod. Na zadnje je obiskal še Ajdoyščino. V vseh krajih se je ustavil ia z ljudstvom razgovarjal; zastave ho vihrale v znak veselja. Živlo Štrekelj! Otvoritev planinske koče na Poreznu. — Dne 11. avgusta t. 1. se je slovesno otvorila novo zgrajena planinska koča na Poreznu, ob nepričakovano velikanski vdeležbi. Udeležnikov je bilo do 1000. Zbrali so se zastopniki vseh slov. dežel. V nas so prihiteli tudi bratje Čehi in Hrvatje. Zastopane so bile naslednje podružnice slov. pl. društva: Češka podružnica slov. pl. društva v Pragi, Hrvaško pl, društvo v Zagrebu, osrednji odbor, sogk dovljiško, kamniška, ajdovska, idrijska J'** ska, selška, tržaška, akademični w ^ * goriški odsek. Profesor dr. Chodonn*? !' Franta in dr. Praehenskv so t.W* ' pozdravili. Uegra^o Dr. Oblak, kot zastopnik kor««kP družnice, je tudi telegrafično pozdravi! ¦*' V nepričakovano zadržan pozdravlja ler" U<1 tom pri otvoritvi koče zbrane planih v* čelnik Josip Rakovšček najsrčnejše ^ , vse zbrane, posebno še odposlance čeho/*-'' Hrvatov, osrednji odbor in vse zastoj, * podružnic. Naglašal je, da bodi ta Pi ^f skupen dan vseh Slovencev ne glede na D;J kraj bivanja ali pol. prepričanja. IlaiiC' koča bodi zavetišče vseh Slovanov ptujcev, če naš jezik spoštujejo. V imenu osrednjega odbora jo g,-Y&r.. dr. Tomitišek. Govoril je nadalje živo;*" miran zastopnik Čehov in zastopnik HnV--in zastopnik idrijske podružnice učitelj >v*.' Kočo je blagoslovil župnik Fran Kiovv Lepo je bilo videti zbrano množico, katera prisostovala temu važnemu dogodku. Tako se je skončala ta shunost s.-v veselje, turistiki na Slovenskem v j,0" "' našim politikujočim gospodom v Cerkno, *','. teri so hoteli pomanjšati slavnost otvoritvi pa v nevoljo. Slovenščina In stavbeni nad$vetnlk Mahni:. V občini Ozeljan popravljajo državic vj,lv sko cesto in so napravili tudi nov &{&.. most čez potok Lijak. Na tem mo>tu s0 T. na obeh straneh postavili napisi, kakor sor.:-vadni na vseh železnih mostovih. Poiljvtmk'/ napravil napis v treh jezikih, in j*» postavi prvega od zgoraj slovenski jezik, dru^i iii; spodaj pa nemški. Zdi se nam, da umfe in laškega ni ravno potreba, ker stoji mo popolnoma slovenskem ozemlju. Zhwi n>-.. ški napis je popolnoma nepotreben! IV; a. ni Nemcev. Odločno ugovarjamo temi: h se nam vsiljuje nemščina, ki ni niti deželni jezik. Na vsak način pa je bil {,<>'!>: nikov napis vsaj v toliko pravilen, da j.-#t.i na njem slovenščina, jezik dvotretjinska v*>{i;» in zlasti občine, kjer stoji most, na j.rw-., mestu. To pa ni bilo po volji stavi.pnes.. nadsvetniku pri goriškem okrajnem glavarstv... Mahnitschu. Pred desetimi dnevi j- prl-i pogledat most in ko je zapazil naj-N, ca j« zbodla v oči slovenščina ter j« ita'postaviti nemščino na prvo mesu slovenščino pa na zadnje! Tako o?: sedaj ozeljanski most napis, po katorea jo naša slovenščina, jezik večine, jezil; oz-Ij«-ske občine, aa zadnjem mestu, »loiiai « šopiri tuj, neznan jezik, ki niti deželni ni, a: prvem mestu. Ljudstvo je opravičen., razburjeno nad tem! Odločno prote>tu;;\no ;.roi tej nesramni prOVOkadji od strani visite* m\v> slovenski narod, in aii kaj takega m* i»o: pridno prenašali, zapomnite si to, g. MahnitKi Zahtevamo odločno, da se neci'« odstrani sedanji napis in namesti z novim, na katerem bo slova&irJ na prvem mestu! Ne damo miru, di-kler <> tej opravičeni zahtevi ne ugodi. Ako is«* j---;*? tako, napnemo pa druge strune! „SloieneMB v altmiTr. — iz Ljuuija ** 3Ko sem šel danes tam mimo, kjm- nX-poslopje za „S le venca" m B Katoliško s:-karno", sem bil nehote* opozorjen na ve!:*" skrb „Slovenčevoa za GabrSčkov Kio.-k *" Gradežu. — Tam je delalo kakih 12 t^?arj?>-med njimi je bil j eden posebno glasen ia;? kričal med ostalimi po — nemško. Pos!-^ sem nekaj časa, potem pa poprašal hudon:u?-^' »Čujte prijatelj, kaj pa zidajo tukaj" Ns ';¦' ;e z&reM'.*iI Nemec: Reden's dputj-vh, :.-v -steh' nichts vvindiseh." ¦— Nagovoril t& tttugega, ali tudi on: „nichts windisoh'. '^•:i-so .-[edali kakor zabodeni voli; iie vera. ;i: so kaj razumelil — Torej v slovenski i-F ljani i'-Jf?o \ liko slovensko hišo, in i0 l'"v za B3!vvoncatt, ali ljudje, ki. oudi služijo,^" znajo sioveuski, niso Slovenci. — I« ktfiW'' slovenskih tesarjev mora s trebuhom z» ^rc' hom po svetu! — Vidite, tako brezvesBJ molom \ni v narodnem ozira so pri RSi^ »Slovencu" tisti hinavci, ki so se pohuj$e*aJ nad Nemko v — Gradežu v toliki m«»-da je bilo postavljeno v posmeh celo t&* Ijublje gospodarjevo. In Ljubljana je sredu^ Slovenije, —- Gradež pa laško mesto 1" Vipavska Čitalnica priredi v zvezi t & silnim društvom" na Mali Šmaren dne •¦ septemba veliko ljudsko veselico, priloga „$Qtt" ttll z dne 11 avgusta 1907. Volltu v ciilnl oibor uortike okolica. — Danes ob 11. uri predpoldne je pričela volitev ki je bila naznanjena Šele v ponedeljek. Mil 8 dnij časa ni bilo, da bi se volilci spo-rAEumeU vsaj za silo..., Kakor vse dosedanje volita, tako je bilo tudi danes veliko zmešnjave pred in med volitvjjo. Voliti je bilo le 0 udov, kandidatov pa je, bilo od vseh sttauij m$ 30. — Vsaka vasbTtna^adklsdlit^ank^? Ajitagonizem»med sosednimi občinami je tudi vplival na agitacijo. — Konec te težavne volitve priobčimo prihodnjič. Maši UirlktlCl pa S?. Ciril In MeiOl - Slovenski klerikalci zlorabijo v svojfr-nečedae namene aploh vse, kar se da v to zlorabiti. Sedaj so začeli kar z apostoloma sv. Cirilom •l0 Metodom. V »Slovencu" od 13. t. m. či-tatno namreč sledeči stavek: „Mi pa hočemo versko in kulturno dedščino sv. C. in M. jvesto čuvati in gojiti.8 — To pa presega že vse meje! Taki zelotski rimski ultramon-jjBid, kakršni se zbirajo okoli Slovenca, pa slovanska apostola — kako naj gredo ti sku-p&j! Kako pa hoče čuvati recimo BSlovenec* kdšeiuo sv. C. in M., ako mora vedno slepo ugovarjati Bim, ki te dedščine noče pripoznati, tf zatira sledove po obeh apostolih, kjer so $e vidni? »Slovenec8 hoče čuvati to dedščioo, -- a lo tam, kjer more nekoliko peska na-metati v oči svojim brumnim bravcera. Zakaj -a se ni nik d a r postavil n. pr. za dalmatinske brate, ki se že leta in leta borijo, da bi si ohranili — dedSčino sv, C. in M.? Zakaj ni nikdar povzdignil glasu za Istrano, kajerim rhnsko-zeloteki Škofije ;i la Flapp trgajo ded-Scino sv. C. in M. V Še celo zagovarjal je tega ttappa, ki je eden izmed najzagrizeuejših zatiralcev slovacstva v Istri. Kajti ^Slovenec* ima veliko korajžo, »ko je treba epljuvatl kakega naprednjaka, ako bi pa bilo potreba varovati slovenske koristi proti kakemu preia-petem« laškemu Škofu, ali pa celo proti rimski kuriji, tedaj mu zleze hitro srce v hlače. Lepa hvala za take braoitelje dedščine Sv. Cirila in Metoda! 0 »itikii tfnilt n. Cirili ii Metodi. - Klerikalna podlost je brezmejna. Sedaj se zaganjajo po farovSkih cunjah v GabršČeka radi uponk družbe sv. Cirila in Metoda, čel, da jih noče prodajati, ker premalo nesejo! Vsa klerikalna povest o zaponkah je skrajno fa-loteko izmiftljeua v namen, da bi kar najiz-šaufjSe Škodovali g. GabršČeku. „Gorica8 im, da je v zahvali g. Svetca, namestnika frfoinestnika družbe sv. C. in M., oficijelno j priznano, da so družbine zaponke na prodaj, i Sika predrzna laž! G. Svetec se ni zahvalil niti jednemu trgovcu za prodajanje zaponk, i tnarveč damam, ki so prodajale zaponke ua skupščini, kakor se to vselej dela, da smtjo skupščinami neka vidna znamenja na svojih suknjah, da so skupčinarji. Dame uporabijo tako priliko, da družbi kaj cese. Na prodaj pa teb zaponk nima liti HI triOflei. Torej samo GabrSček bi moral biti bela *rana, da bi jih prodajal. — Kako skrajno s!ei'ar.-iko je torej vse pisarenje po „Gorici" raai zaponk, kak podel izvržek je tisti, ki j-tee take falotarije po farovškem trobilu, o *»*&i je po tem pojasnilu prepričan pač vsak Bloden človek. Treba pobalinu pošteno na-tegiutst ušesa. SioiOOtfo Sokoltka mil je imela ob obili «4e5e5bi v nedeljo svoj redni letni občni xbor v *'! iljani. V Zvezi je 2W sokolskih društev. vHvnril je zborovanje brat starosta dr. Ravnikar, o zveznem vaditeljskem zboru je poročal to« dr. Murnik, tajniško poročilo je podal brat Kajzelj, o denarnem stanju brat Vesel. 2* .starosto je izvoljen zopet dr. Kavnihar, N-uarosti sta dr. Rybaf in dr. Sernec. Očka inpn Palici iz n!feeieer§a je bil ob-^n pred okrajno sodiiijo v Ajdovščini na 3^> K globe aH 7 dnij zapora radi žaljenja P«Unca Štrekija. Očka Pavlica se je pritožil v Gorico, kjer je danes okrožna sodnija potrdila prvo razsodbo. Zloben jezik staae denar ! Ubita is ftžpi? — Meseca marca je caik v občini Ajba, spri Majdenkti", okoli ;y let stara Marija Perše. R«klo se je, da se *e sežgala ter na opeklinah umrla, Mož je *>Ml po njej 1000 gld. zavarovanega kapitala. fcfdai pa se je slutilo, da bi bil mož kriv Jfrue smrti. Moža so zaprli. FerSetovo so oddali ter konštatirali baje, da je bila žena aMt«> potem da bi jo bil mož zažgal Zltnill. — Povodom XXII. velike skup-Kjtts družbe sv. Cirila in Metoda v Bohinjski »tticl dne 0. avgusta t. 1. javlja podpisano ™0 svoja hvaležna čutila tem potem vsem, *l s.° Pripomogli ca ta ali drugi način do ^jnega uspeha. Imenoma pa se zahvaljuje prečastitemu gospodu župnika Pibrn za prire- ' ditev božje službe v prijazni župni cerkvi; dlčnemu županu g. Arhu ter vrlemu naduci-telju g. Humeku za prijazni pozdrav; dra-žestni gospici učiteljici Zemljanovi, ki nas je obsula s Šopki in cvetljicami; vsem zavednim bistriškim občanom za praznični vsprejem; vsem častitim damam in gospodičnam, ki so S»JiBMjU|M&. E^dftte|?oi razgjednic, nar. kolka in družHnih zaponk; vsem rodoljubnim do-pošiljateljem poštnih nakaznic in telegramov,' vsem častitim zborovalkam in zborovalcem; vsem Čč. delegatom naših posameznih podružnic; sploh vsem udeležnikom, ki so vsak po svoje sodelovali ob zares slovesnem in prijetnem našem bivanju med čč. prebivalci narodne in romantične Bohinjske Bistrice. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 10. avgusta 1907. — L. Syetec 1. r., namestnik prvomestnika. Pozor l — Z ozirom na to, da se misli udeležiti narodnega slavlja v Trstu dne 1. septembra t. 1. več goriških in okoličanskih drt',w, bi bilo umestno, da se priredi iz Gorice posebni vlak. Slavna druStva in drugi so uljudno na-pr«>6eni, da naznanijo podpisanemu z obratno pošto, koliko članov se misli udeležiti tega narodnega slavlja, da se potem napravijo potrebni koraki za posebni v?ak. Josip Fab čič, Goriška Tiskarna A. GabršČek. Vftit lil - Vlit 1 IMIIIJ«!! - Gorica je dobila nov, ali vsaj prenovljen, povečan vodovod l MeSČanje tudi vodo plačujemo, iu radi, samo da jo imamo S — Toda S! Ko je vode povsod dovolj, je imamo tudi v Gorici za — silo. Ako pa je le malo snSe, že ui vode yeč niti za najhujšo potrebo 1 — Vodovod nam kar zaprti, pa si pomagajmo, kakor moremo. — Škandalozne razmere S Dokler meščanjene i nastopimo s palico, ne bo bolje!! ! Že nekaj časa je vodovod zaprti Toda v hiši nekega mestnega starešine so imeli veliko »zehto*, doSle so perice ter prale celo noč, — % vodo, ki je niso privoščili nam ostalim meščanom isiti za pijačo! Ma hravl, padri delia patria! V SllK na Vipavskem priredi jutri „izo-bralevalito* društvo h Batuj veselico. Veselica bo pri Berlotu, o katerem pravijo, da je svet in pobožen mož. Selo je napredna vas, vendar pa silijo klerikalci v njo s svojo »katoliško" veselico. To je naravnost izzivanje, kajti v Selu je le par farovških podreputkov. Klerikalne veselice niso za nič i Še od nobenega razsodnega človeka ni bito slifiati hvale o taki veselici. Tako tudi v Selu no bo nič. Naprednjaki se veselice ne udeležijo, marveč se bodo rajši zabavali med seboj v pošteni družil. Klerikalci pa naj pazijo, da ne bodo prevsft izzivali S — Njihova izobrazba je taka, da so potrebni resničnega izobraževanja v prvi vrsti sami. Kaj bi hoteli učiti druge, ko so sami najbolj zabiti in nič ne znajo! •Jutri Se pridejo v Selo, ali potem nikdar več! Treba jih odgnati na fin način 1 V Stl9 na Vipavsko pridejo jutri na ^katoliško" veselico tudi klerikalci iz Dorn-berga. Ne „katolteki" veselici v Dornbergu zadnjič se je pojavila veiika surovost, brez katere ni noben klerikalec. To svojo izobrazbo, (kakor klerikalci imenujejo surovosti, ponesejo jutri v napredno Selo. Prav vidi se, da batujski iu dor&berSkl klerikalci imajo namen izzivati napredno Selo. Brez dvoma bodo dražili in izzivali. Naprednjaki v Selu vedo sami, kako se imajo obnašati v tem slučaju. Klerikalci bi radi pripravili koga v nesrečo, ali ta njihova vroča želja se jim ne izpolni. Z dolgim nosom jo bodo morali odkuriti iz Sel a! „CWTliri Fflal«8tt je ves iz sebe, ker se mu je posrečilo, oprostiti oni članek, ki je bil zaplenjen radi slavljenja imena Venezia Giulia. V bombastičnih tiradah poje slavo ita-janstvu naših dežel. — Nam ni treba, da se razgrevamo radi tega. Naj dajejo Lahončki naši deželi Se teko lepa laska imena, vendar je s tem ne polaSčijo ia ne izbrišejo dejstva, da je slovenska. Corrijerove tirade so ba« ha* mkroterja. Ker so goriški Italijani izgubili bodočnost, se morajo ozirati v preteklost, v tiste davne čase, ko so gospodovali pri nas Rimljani. Mi jim to veselje privoščimo, za-se pa ohranimo prihodnjost. Ta je naša in mi si jo priborimo, ne da bi nas v tem ovirala kaka prismojena imena, ki jih nadevajo našim deželam zagrizeni uredniki v Corrierovem uredništvu. — Značilno je pri tej zadevi lo to, da so se dobili možje, ki -^ sankcionirali ime, katero daje zunanji izraz skrivnim laškim iiedentovskim težnjam. V Si. Križu prired e v nedeljo dne 15. kimovca vipavski dijaki veliko veselico v grajskih prostorih. Toliko na znanje drugim društvom, da ne prirede ta dan veselic. — Bogati vspored se priobči pravočasno. Zlhvill. — Dne 1. m. m. je slavilo podpisano društvo 40-letnico svojega obstauka ter pri tej priložnosti tudi razvilo novo društveno zastavo. — Da se je slavnosf"tako 'Veličastno izvršila, gre hvala vsem bratskim društvom in ogromni udeležitvi dobrodošlih gostov domačih in iz drugih pokrajin; —daje pa ono dobilo krasno zastavo, je zasluga tukajšnih dam, zlasti gospe Kalinove, e> kr. poštarice, in go-spic Kristine Doljak, učiteljice in Antonije Marusič, ki so k temu dale svoj impuls, po-žrtovaino nabirale prispevke po občini in pri zunaj te bivajočih prijateljih društva, pa se ne bale niti stroškov niti poti v Gorico in Ljubljano za nabavo zastave. —• Zato bodi presrčna zahvala vsem bratskim društvom, ki so ae ali korporativno, ali po odposlancih udeležila slavnosti ozir. jo s svojim nastopom povzdignila! Najtoplejša zahvala gg. nabiratelji-cam in vsem darovateljem prispevkov za društveno zastavo l Iskrena hvala gospej dr. Fran-kovi. kumici, za krasen trak 1 Hvala g. Josipu Sreberciču, učitelju v pokoju, in tukajšnim pevcem za njihov trud pri petju! — Hvala g. Antonu Mozetiču, da je prepustil ter priredil primeren prostor za tako redko slavnost! Hvala slednjič vsem gospodom, gošpent, go-spicam, županstvu, starešinstvu ter vsem ob-činarjem sploh, kateri so pripomogli, da we je naša slavnost tako krasno izvršila. — Slov. Čitalnica v Solkanu 7. avgusta 1907. — Odbor. «$l0Wfl*kj mladina" v Gorici priredi dne 22, septembra t. L na Katarinijevem vrtu veliko veselico v prid Gregorčičevemu spomeniku. — Vspored prijavimo pravočasno. PitsHo In bralno društvo M pripor" i Petml priredi v nedeljo dne 25. avgusta 1.1. veliki javni ples na odprtem prostoru g. Iva Pavlina v Oslavju, Pri istem nastopi prvič domača pevmska godba, Jiinl plas bo 18. avgusta 1907. v veliki dvorani g. Bratine v Ajdovščini. Svirala bo prvaška godba. Začetek ob .'1 pop. — Čisti dobiček se podari javni ljudski knjižnici. Ob nedeljah odhaja četrti vlak iz Ajdovščine proti Gorici ob 8.40 zvečer. — Zagotavlja se dobra in točna postrežba. K obilni udeležbi uljudno vabi Josip Vidrih, gostilničar, Trojčke Ji poflll pred nedolgim časom v Tržiču soproga g. Jos. Grudna, c. kr. vino-rejskega nadzornika pri namestništvu v Trstu, in sicer dva dečka in eno deklico. Dečka sta umrla po preteku 8 dni, deklica pa živi. ŽO zopet OOiir. — V torek ob 11.20 je začelo goreti pri kmetu Jos. Močniku, po domače Brelihu, v Bukovem nad Grahovem. Zgorela mu je hiša, hlev, dva prašiča, seno, kmetijski stroji in mnogo orodja. Zažgali so otroci, ki so si zakurili za hlevom. Močnik je zavarovan, vendar ima ogromno škodo. Utenli )0 V SOČ! kanalski Župni upravitelj Leopold Pečenko. V torek zvečer se je šel kopat v družbi dveh drugih gospodov. Voda ga je zanesla s srede proti bregu, kjer je globočine kakih 7 m. Začel je klicati na pomoč, ali radi teme ni bilo mogoče priti blizu. Čez % ure so našli njegovo truplo malo nižje od brega na skali. Pečenko je bil doma iz IUhemberga. Star je bil 39 let. Pilil Ji pri popravljanju neke hiše v Nunski ulici v Gorici tram na 30-letaega zidarja Iv. Hvalo iz Šempaša ter ga močno poškodoval na obeh nogah. Prenesli so ga k usmiljenim bratom. TfJiOO je bil ukradel Štel. Škrt posestniku Končutu iz Vederjana. Zato je dobil zapora 11 mesecev. Koliko ji hudobije i klerikalcih, se vidi iz tega slučaja: V Kredu je neki A. DanjeliČ obdolžil A. Čeboklija, da je žalil vero. Državno uravdništvo je stvar preiskavalo, pa končno odstopilo od preiskave. — Klerikalec je zmožen vsake hudobije proti svojemu bližnjemu. Odprl! liklfSl ~~ Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kurner. PonofiSi SlužIl 1 lOkimfc. — V času od 18. do 25. t. m. bo ponosna služba v lekarnah Cristofoletti-Kurner. UstOlCI BrtdalitM, — Gg. dopisnikom: Pride vse na vrsto 1 Kuhano WdO piti v poletnem času priporočajo zdravniki in to posebno pri epidemijah za odvrnitev nalezljivosti; vendar kuhana voda sama na sebi ne zadostuje našemu okusu in zatoraj zahteva prfdatka, kateri naredi nje okus prijetnejši. Za to je posebno sposoben „Frariekov Borilo", kavni pridatek in nameštek, katerega zvretek shlajen s sladkorjem ali brez sladkorja, tvori okusno, izborno sredstvo za uga-šenje žeje. Vsled svojih žejo ugasujočih lastnosti ni potreba tega mnogo piti; že po i kozarcu izgine žeja za več ur, pri tem je uživanje te pijače vseskozi zdravju koristno, kuhana voda v zvezi s prijetno grenkim okusom tega naravnega izdelka je želodcu prikladna. To sredstvo za ugaševanje žeje zamore si vsled njegove nizke cene nabaviti vsaka tudi najubožnejša družina, kajti en mali zavojček za poskus, kateri zadostuje za 8 litrov, velja samo 12 vinarjev. moll-ov Seidlitz-prašek jo za aa želodcu trpeCe neprekosljivo sredstvo, katero ima picdnost pred vsemi 'dragimi drastičnimi čistil, kroglicami in grenSicami. Cena orig. škatlje K2- Ponarcjanje se sodnijsko zasleduje. MdU-ovo Franc, žganje in sol za ribanje Života. — BolcMne olajšujoče in okrepCuJoče sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsako vrste. 0*1 pr. steklenica K. i«90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOIL, c. in kr. dvorni založnik, Danaj, I. Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v iekarnaU: G. Cristofolettt, L. Glinbich, A. Gironcoli. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. KolM in bilfe. S kmetov, 12. avgusta 1007. — Ob zasedanju deželnega zbora v Gorici v prošli • pomladi Čitali smo v listih, da je deželni zbor sklenil soglasno prositi vlado, naj bi se dajale iz državnih nasadov ameriške kolči po 3 K in bilfe po 6 K vsakih 1000. Bili smo polni upanja, da se to vresniči. Ne vemo pa, če je deželni odbor sporočil vladi ta sklep, ali vidi vlada v nas goriških vinogradnikih vse procvitajoče ugodnosti. V drugih deželah že več let dobivajo kmetje po teh cenah trte, a za nas reveže, ki se nikakor ne moremo meriti z drugimi deželami, ima vlada drugo mero. Te dni poslala je vlada vabilo na na-ročbo za ameriške trte vsem županstvom, a ne po 3 K oziroma po 6 K, ampak po 6 E kolči in po 14 K bilfe. Ravno letos, ko nam grozi splošna beda, (povsod pomanjkanje ^rme, toča, suša, kobilice) ne zdi se naši materi-vladi vredne niti v tem slučaju milostno ozreti se na uas — kmeta trpina, kamo-li, da bi upali od druge strani podpore. Na Vipavskem so še-le čez dve leti začeli poizvedovati o škodi po toči, na Krasu so Čakali podporo za prevoz krme 3 leta, trpeči vinogradniki so nad brezobrestnimi posojili že skoro obupali! Da bi c. kr. davkarije tako postopale, kakor postopajo drugi c. kr. z nami I Da, dit! Bog je visoko, a car daleko. Prosimo naše poslance, ako sočuvstvu-jejo z nami, naj povedo na pristojnem mestu, da smo vredni večje ljubezni, kakor jo vži-vamo. — Radi škode pranračono po kobilicah je c. kr. ministerstvo za poljedelstvo na Dunaju poslalo v sodne okraje Sežana, Komen in Ajdovščino dr.a Bruna Wahla, da preštudira, kako so se kobilice po omenjenih krajih razširile, kako škodo so provzročile in kako bi se dale za-treti. To se je zgodilo na predlog jmsl. Al. Štrekija, kije v odseku v pomoč proti bedi opisal škodo, provzročeno od kobilic, ter je tudi iz Komna poslal še posebej opis in celo škatljo vsakovrstnih kobilic poljedelskemu ministerstvu. Poživlja se narod, da podpira gosp. dr.a Wabla in mu točno opiše in dokaže velikansko škodo, ki sojo kobilice provzročile s tem, da so pojele vse seno, kar ga je suši ostalo, tako, da polovice senožeti se niti kositi ni. izplačalo. Razgled po suetu. Sestanki vladarjev. — Sešia sta se v wa- hemshohe nemški cesar in angleški kralj. V napitnici je povdarjal angleški kralj željo, da bi vladale med obema državama najboljše rjaniere. — Angleški kralj se je potem sešel a" avstrijskim cesarjem. Zunanja ministra Ahrental in Hardinge sta imela daljšo kon- ! ferenco, kjer se je govorilo o važnih političnih vprašanjih. Glede reformne akcije v Macedoniji vlada med obema vladama popolno sporazumljenje, glede justične reforme se nazori nekoliko različni, ker Anglija hoče pospešiti tako 'reformo, Avstrija pa računa z občutljivostjo sultana. Anglaškl kralj Mtart je energičen vladar in dober diplomat. Odkar je on zasedel angleški prestol, se je angležka zunanja politika popolnoma prekucnila. Poprej so angleški državniki vedno stali na stališču t. zv. „splen-did isolation" (sijajna osamljenost"), t. j., da se Velika Britanija ne sme vezati in družiti z nobeno drugo državo, marveč mora iti sama in neodvisna svojo pot. Edvard pa je to stališče zapustil in začel sklepati z najrazličnej-_ Širni državami p4J»tefl^^..*^®r._.J*P?M|^L Francosko, Špansko, Italija so bile že na vrsta, sedaj pa hoče ta kralj stopiti v prijateljske odnošaje celo z Kusijo. Med to državo in Anglijo so bile razmere že od 1. 1854., t. j. od krimske vojske, jako napete in vsak čas so se bali, da izbruhne kaka vojska. Zlasti v Aziji so bila vedna drgnenja. Edvard pa si upa premestiti celo interesna navskrižja s to državo. Le to se je opažalo z veliko skrblji-vostjo, da se Edvard izogiblje vsakim ožjim stikom z Nemčjjo. Vse njegovo delovanje je bilo naravnost naperjeno na to, to državo popolnoma osamiti in ji izneveriti vse njene prijatelje in zaveznike. To se mu je tudi v veliki meri posrečilo; kajti Nemčija se more oslanjati edino-le na Avstrijo. Italijo je sicer v trozvezi, a ni zanesljiva. Sedaj pa se je bila naenkrat raznesla vest, da obišče angleški kralj tudi nemškega cesarja, ko pojde na letovišče v Marijine vari na Češkem in da ga obišče potem tndi nemški cesar na Angležkem. Politiki si ubijajo glave, kaj naj to pomeni, in ugibajo sem pa tje, a pravega ne zadenejo, ker kraljeve misli so skrite. Pravi namen kraljev se odkrije še-le v bodočnosti. To pa je gotovo, da bo imel ta obisk velik političen pomen in da bo z njim zagotovljen v Evropi mir. Kralj Edvard je obiskal na to tudi našega cesarja v Ischlu. Originalen pogreb. — v Roxburyju pri Bostonu je umrl nedavno trgovec Herman Unger, ki je določil v oporoki, naj se njegovo truplo sežge, pepel pa se naj zmeša s cementom, iz katerega se naj napravi križ. To se je zgodilo in križ s pokojnikovim imenom so slovesno postavili na pokopališču. Kajenje — koristno, — Dr. Arnold je delal razne poskuse, kako upliva tobakov dim na razne bacile ter dognal, da dim zadržuje v rasti in širjenju bakcile davice tako, da se navadno sploh zatro. Nekoliko slablje vpliva na legarjeve bakcile, popolnoma pa skoraj uniči bakcile raznih oteklin v ustih in grlu, tako da je po njegovem mnenja ljudem, ki se nagibajo boleznim v grlu, naravnost priporočali kajenje. F«opf — ministrant. — župnik v Le- martre na Francoskem ni imel po ločitvi cerkve od države ne cerkovnika, ne ministranta. Zato si je v svoji cerkvi nabavil velik fono-graf, ki mu daje pri maši odgovore namestu ministranta. Poročajo, da je cerkev sedaj vedno polna, ker hoče vsakdo videti in slišati novega ministranta-fonografa. Kdo pa pobira denar po cerkvi? Milijonska defraidaclja na sibirski železnici. — Te dni so prišli na sled velikim defravda-cijam, katere so se vršile na sibirski železnici. Država ima 10 milijonov rabljev škode. Preiskavo vredi nadzornik Gorakov. Vlaka trčiti l predoru. — V predoru med Zumarraga in Alsasna v Španiji sta trčila skupaj ekspresni in tovorni vlak. Nastal je v predoru požar, ki ga je netil prepih. Predor je tri km dolg. Več uslužbencev je ranjenih. Škoda je velika. Pni uspeh druge niirotne konference i Hagu. — V Hagu zborujejo zastopniki vseh evro-pejskih in izvenevropejskih držav. Besedic nkri, orožje, vojna« ni slišati v teh sejah. Besede so tako sladke, prijateljstvo med posameznimi zastopniki tako iskreno, da se boji Kruppova tovarna kanonov za svojo eksistenco, v zbornici pa plava nad glavami zborovalcev angelj miru z oljkino vejico v roki. V severni Afriki pa divja istočasno ljut boj. Posebno zadnja poročila so strašna. Mesto Ca-sablanca je prazno, židovski del mesta je uničen, v arabskem delu pa žro psi in podgane ležeča trupla, 1500 mrličev se je do-sedaj dobilo, v različna mesta frčijo bombe iz različnih ladij, zidovje se podira in zasipa polno mladih ljudij, prestrašeni begunci se pa rešujejo izpod perut angelja miru, kateremu se tako klanjajo zborovalci 43 držav v Hagu. Poslano. Župan Pavlica popravlja! Popravek. V zmislu § 19. tiskovnega zakona zahtevam, da objavite v nSočitt v postavnem roku sledeči stvarni popravek: 1. G. Vinko Cigoj piše v BSo5iK z dne 8. avg. t. 1. št. 89. v »Odprtem pismu gosp. Jožefu Pavlica, županu v Kihembergu" tako-le: „Še pred razpustom stavbene bolniške blagajne Madile e Comp. s sedežem tu, — prilično meseca maja lanskega leta Vam je oddalo podjetje v zmislu § 17. društvenih pravil ves inventar v varstvo, katerega so zvozili v Vašo hišo v nGetia. Na te besede odgovarjam podpisani, da ni oddalo meni podjetje Madile e Comp. meseca maja lanskega leta nobenega inventarja v varstvo, res je le, da je podjetje zvozilo nekaj inventarja z mojim dovoljenjem proti primerni najemščini v mojo hišo v „Getiu. Podjetje Madile e Comp. je še-le meseca julija ustmeno in meseca septembra pismeno naznanilo, da daruje % dotičnega blaga občini Bihemberg in i/ti občini Dornberg. 2. Dalje piše g. Vinko Cigoj: »Kdo je bil tat oziroma tatovi, se ni niti preiskovalo — dasiravno ste bili Vi kot župan dolžan ukreniti potrebno, da bi se bilo iztaknilo hudodelce". Nato odgovarjam, da mi ni nič znano, ali je bilo kaj ukradeno ali ne, ker meni ni bil izročen niti inventar niti ključ za omare, v katerih je bilo blago shranjeno. 3. Dalje piše g. Vinko Cigoj: „Pred lanskim izletom tržaških veteranov v Rihem-berg nosili so Vaši ljudje stolice iz Vaše hiše v „Getia v ono, kjer bivate". Odgovarjam, da niso moji ljudje prinesli v hišo, kjer bivam, nobene stolice, niti izmed priprostih po K 1.70 niti izmed finejših po K 5.20, kakor pišete; prinesli so, da tv je postreglo veteranom, le štiri priproste mize, ki so se takoj nazaj nesle in so tudi zapisane v inventarju. 4. G. Vinko Cigoj praša: Kam so prišle te stolice? Zakaj niso bile sprejete v zapisnik? Zakaj niste naznanili tatvine? Na ta vprašanja odgovarjam, da ne vem, kam so prišle stolice, ker niso bile meni izročene. Ker jih ni bilo v moji hiši v „Getiu, niso mogle biti sprejete v zapisnik in ker nisem o njih nič vedel, nisem mogel tega naznaniti orožništvu. Vse blago, ki se je nahajalo v moji hiši v „Getia in katero je podjetje darovalo z dopisom z dne 22. sept. 1906., je bilo sprejeto v inventar, ki sem ga napravil jaz in g. nadučitelj Poniž. Bihemberg, dne 11. avg. 1907. Josip Pavlica, župan. Z ozirom na ta »popravek8 daja gospod Vinko Cigoj ta-le pojasnila:*) Podjetje Madile e Comp. ni imelo občinama rihemberški in dornberški ničesar darovati. Bolniška blagajna tega podjetja je bila v smislu § 17. svojih pravil obvezana, prepustiti preostanek svojega premoženja po svojem razpustu občinama Eihemberk in Dornberg. Družba je imela nasproti obema občinama dolžnost, občini pa sta imeli do navedenega blaga pravico. Vi, g. župan, pa ste imeli kot župan dolžnost, paziti, da podjetje svojo obveznost napram občini izpolni. Glede* Vaše trditve, g. župan, da Vam ni nič znano, ali je bilo kaj ukradeno ali ne, ker Vam ni bil izročen niti inventar niti ključ od omare, odgovarjam to-le: Ko so nosili blago v Vašo hišo v »Geti« se je izrazil inženir David Pick proti Vam, da v hiši v »Geti" lahko kaj pokradejo. Vi pa ste; mu odgovoril: „Za to stojim jaz dober". — Kje pa ste dobil ključ, ko ste vzel one štiri mize, o katerih pripovedujete sam? — Trdim, da je bil splošen glas po Rihembergu, da je zmanjkalo nekaj omenjenega blaga. Kako da Vam torej ni bilo nič o tem znano? — In blago je moralo v resnici zmanjkati. Tako je v inventarju (Inventars - (t^bernehmung) št. 939 z dne 3. septembra 1908. razvidno, da je bilo od občine prevzetih le 52 rjuh. Kupljenih jih je pa bilo 105, med temi trije tacati, M se niso rabili nikdar. Kam so izginile te rjuhe ? Saj vendar jih ni družba Madile e Comp. odnesla in tako prekršila pravila? Sprejemam na znanje, da ste odnesel iz hiše v »Geti« v svojo hišo 4 mize. Potrjujem *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, "kolikor zahteva tiskovni zakon. pa in se upam dokazati s pričami, da so vzeli na večer pred izletom tržaških veteranov tudi stolice in celo svetilke in jih ponesli v hišo, kjer bivate. Končno omenjam še to: Dopis podjetništva na županstvo glede izročitve blaga nosi datum: dne 22. 9. 1906. Inventar tega blaga pa je bil napravljen dne 3. septembra. A tudi med 3. in 22. septembrom se je že iz-premenilo stanje tega blaga. Tako ie n. pr, v inventarju z dne 3. 9. pod točko 41 navedenih šest miz. Vi g. župan pravite, da so zapisane v inventarju 4 mize. Kupljenih jih je pa bilo deset. Kam so izginile 4 mize? Kaj je tudi te nesla s seboj družba Madile e Com., ki jih je bila dolžna prepustiti občinama Bihemberg in Dornberg? Toliko za danos, da bodo Čitalci znali ceniti verjetnost popravka g. župana Pavlice. Vinko Cigoj. Jim bjet wmknM>nmc i M/m lipv dtklili lic. Jn. ta, mn hbialo d>o6č6. UČENCA sprejme takoj modna trgovina J. Zornik Gosposka ulica št. 10, ,J)ellkl prazni sodouf iz Srbije iz hrastovega lesa z ''železnimi obroči, od 2, 7, 20, 30, do 7(j hektolitrov, 6-7 cm debelosti v glavi, v popolnoma dobrem -stanu, so na prodaj, kakor tu<\i kadi različnih velikosti, ^Ta_ tančneje se izve pri gosp. L Sternu, na tekališču Jos. Verdi v hiši Medvedove konfekcijske trgovine v II. nad str. (nasproti kavarne Schwarz). Na stanovanje in hrano sprejme kandidatinje slou. družini sredini mesta. natančen naslou pavi uprauništuc, Biuša učiteljica sprejme na sianovanje in hrano due učenki. Stanovanje se nahaja V bližini »Malega doma". Naslov povč upravništvo. Kmetovalci pozor! Najboljše stiskalnice po zelo ugodnih pogojih In eenah —- se vdobč pri tvrdki r~------r~'' ::.....-;::z ~-zzzr~~~r Saunig & Dekleva v Gorici ¦ ¦• Magistratna ulica št 1 ======= Stiskalnice so najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno in m-pretrgano pritiskamo rnočjo; zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice. Zastopstvo in zaloga raznih strojev za poljedelce in vinogradnike tovarne K. & H. Ježek — Blansko. — Cene zme ne. •**• *JtvL' Pred nakupom oglejte si našo zalogo. Priporoča | _ F. Podberšič, 3 t avtom, kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška »lica it 17. -f^ J slavnemu občinstvu za bližajoči se vseh vernih duž dan H svojo bogato zalogo različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 K in više. V zalogi ima tudi razne kamenite plošče. umivalnike za kuhinje, žlebe itd. itd. ****->L**> ^ Sprijena in izdeluje vsakivrstna hmnnselka in v stragarsko ^SSlfe-V # strtki spadajoča dela po prav zmernih cenah, jj Razpis zdravniške službe. Razpisuje se služba zdravnika za občine bovškega sodnega okraja se sedežem v Bovcu. Stalna letna plača znaša 2400 K. Zdravenje na zdravnikovem stanovanju po 1 K, na bolnikovem domu v Bovcu po dnevu 1 K 60 vin. P° noči 3 K, v zunajnih občinah 4 do 8 K. Voznine po 24 vin. od km tje »n naz?J- Prošnje je predložiti pri podpisanem županstvu do 15. septembra 190/. ŽUPANSTVO V BOVCU dne lO.avgUKa 1907. Župan; L. JONKO. Krasna remontoir-GIoria srebrna ura s 3 močnimi pokrovi, bogato okrašena, ¦ dobfo rdWa,- -3 leta garancija, poSilja proti povzetja za samo 7 kron Henrik Wciss - Dunaj XIY.|3. Sechshauserstr. 6|8 paprava in komisijska zaloga, dvokeles Pri IATJEL-U f«rica, via Duomo 3. prodaja tudi na mesečne obroke. Ceniki od Waf!enrad, Dtirkopp-Diana itd. Iran ko. . . j tlouodošlo blago za poletno dobo so vdobi po zmernih cenah (delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flnton Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici tcallšce Josipa Verdi štev. 33 k ? podrnini delavnici na Tržaški cesti v lastni hiši (v bližini g. Črnigoja). Za naroČila iz dežele zadostuje, da se mi pošlje normalno prsno mero vzeto po vrhn telovnika. Pri naročilih za gg. uradnike naj se mi označi službeni stan in Činovni razred. K. pr.: Okr. sodnik, šolski svetnik, sodni pristav, profesor IX. čin. raz. itd. Izdelek iz lastnega blaga —-~— jamčim. = Svoji k svoj m ! Narodna tvrtka fl. Primožič, ¦555 Optik 55===- PHporoča svojo delavnico | Borica, na Koran štei. 13. ^a proda] ima: očala, zlata in niklasta, ^6 številke, barometre, toplomere, pravniške toplomere, kukala, vage za J** in špirite, različne mikroskope ter flrQge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista a zeljo domov ter je sploh občinstvu a razpolago z najboljšim blagom. ===== Avstrijsko parobrodno drugtvo = prej AU8TH0 - AMEHICJIMA in bratje (josnllch. ¦ Bedna, hitra in direktna zveza z Ameriko. V NEW-Y0RK odrlujeta sledeča pamiKa i Ahl°R\1%m}m' FRANČIŠKA, 9000 ton. GIULIA, 8000 ron. odhod 24. avgusta. odhod 7. septembra. odhod 14 septembra. Cene ,lz.L°rlfte v N®W;York: III. razred s hrano in posteljo K 150--, *• II. razred K 300*—, L razred K 350— in više. V NEW-0RLEANS odpluje dne 25. avgusta pr. m. brzoparnik z 9000 ton. EUGENIJA. Cena III. razred s hrano in posteljo K 150--, II. razred K 300- , I. razred K 350-— in više. 32K.L w™ J'e!rtrl?^ ,msveCaya I" ventilacija. Domača kuhinja. Zdravnik in zdravila. - Vdobe se listki po znižani ceni za Buenos-Avres m Montevideo m za vse železniške postaje Zjedinjenih držav v Ameriki farno za III Sld m sicer za one, ki se podajo v notranje kraje. Za pojasnila, informacije in nakup listkov se je obrniti na Glavno za topstvo Austro-Amerleana Gorira, Corso Josipa Verdi štev. 17. Pozor! flouost! t Jnion delioat pecivo!1' Z firmo naročnika; po 4, 10 in 20 vin. za prodajo. Gostilne, kavarne itd. dosežejo s tem velikanski vspeh delajo zase reklamo in dobijo 40% popusta. -~ Union vaniliziran sladkorni prašek kg 1 K 50 vin. Union piškoti za trgovce po 2 vin. za prodajo 150 za 2 kroni. Razpošilja : Tovarna za Union skladkor Kranj. Kerševani & Čuk : v Gorici Stolni trg it. 9 (piaiza Duomo) priporoča svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) mehanična delavnica 1 P»lHlt H Ulipl GORICA - za vojašnico - G01UCA ssssss, Telefon Si. 71 = Koncesijonirana instalaterja za plinove, vodno in električne razsvetljavo. Sprejemala oddajo in montiranje parno in gorkovodne kurjave; kompletne oprave kopališč, vodovodov, preskrbujeta posestva, vile in občine z vodo, vodnjaki in sesnlkanri za vsake smotre in za vsako visočino, postavljata popolno električno razsvetljavo in električno naprave '/a proizvajanje sile, napeljujeta telefon, telegraf in strelovode. V bogati zalogi imata tehnične predmete, kakor železo, kotlovino, med (mesing), svinec in kositerne cevi, armature in priprave za paro-, vodo- in plinovode, vse vrste mineralnih olj, olja za avtomobile, parne in plivove motorje. Zastopata tovarne za jeklo: „Pol-dihutte", St. Pbltensko tovarno mehkega železa in livarno jekla, in „W\v. Lutz sinovi" v Bludencu, t. j. tovarno, ki izdeluje posteklinate (email) peči in izveske. Izdelujeta in imata v zalogi vsakovrstne predmete in inštalacijske pripravo za močne in šibke tokove, pripomočke za instalaterje. Imata tudi moderno opravljeno delavnico za galvanotehniko, pozlačen je, ponikelievanje in za plastične na-vdarke. — Mehanična delavnica z motorje-vim obratom in s precizijskimi stroji za fino izdelovanje in za različne izdelke, katere se proizvaja na vrtečih in poobla-jočih strojih. Poprave na vsakovrstnih parnih in plinovih motorjih se skrbno izvršujejo. — Točna postrežba in zmerne cene. ~ Načrti, proračuni brezplačno. Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja Št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalna stroja In poprava jamčiva od 5-10 let. Hotel M zlati tal" u Solkan pri Gorici v bližini »Mizarske zadruge". Toči izvrstna bela in črna vina, istrski ref ošk, kraški teran in pristna bela domača vina. — Žgane in drage opojne pijače več vrst. — Izvrstna kuhinja pos reže ob vsakem časa z mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba točna, cene zmerne. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča flnton milost, lastnik. Širjenje krvi l td. zdravi: P. Ziervas, Kalk pri Kolitm št. 244. Gospa G. v M. piše: „Daše sredsluo mi je hitro pomagalo.41 Fata morgana se obljube kričeče reklame, o katerih se je marsikateri v svojo lastno škodo že večkrat prepričal. Tedaj kupujte le t,am kjer ste se prepričali, da dobite za Vaš dober denar tudi pošteno blago, ker lahkomiseln je oni, kdor vlaga svoj denar samo v najbolj ceno, ničvredno blago brez vsake trajnosti. Kdor hoče dobiti zares dobro in trajno blago po primerno nizkih cenah, naj se obrne vedno le na domačo tvrdko J. ZORNIK - Gorica, Gosposka ulica št. 10 koja si šteje v čast, postreči svoje cenjene odjemalce vedno z blagom najbolje kakovosti. Tu dobite največo izber k a snih lišpov za obleke po vsakej ceni, čipke, trakove, svile, pajčolane, pasove, svilene šerpe in čipkaste rute, vezenine, baržune, cvetlice za klobuke, dalje toiletna mila, dišave, Eatl de Cologne, glavnike torbice iz pliša in usnja, žepne rute, nogovice, predpasnike, rokovice cvirnate in Gla?e najbolje tvarine; Zaloga belega in Jaeger perila za gospode, ovratnikov, naramnikov, krasnih ovratnic, kolesarskih jopic, golenic itd. Došle so 2e vse zadnje novosti najlepših sataikav vsake vrste in cene. V zalogi se drži vse potrebščine za gg. šivilje in krojače. Izbira nedosežna 11 Cene brez konkurenca!! Knjigovodja obenem tudi izurjen korespondent, uešč slouenščine in nemščine u gouoru in == pisaui == se sprejme s IS. septembrom 1.1. Prednost imajo oni, ki so vešči italijanščine. Ponudbe sprejema tvrdka Janko Popovič, Cerknica pri Rakeku. Odlikovana pekarija in siadeiCarna Karol Draščik v Corici na Knrnu v (lastni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfl-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerja na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo Up- po jako zmernih cenah. Sajvečja eksportna (vrdka ur, zlatnine in srebrnine ter šivalnih strojev urar c. kr. železnic, ul. št. 25. - Gorica • Gosposka ul. št. 25. Vsako popravo Izvrši z največjo natanjč-===== nostjo ter po nizki ceni, . , -¦ Za jnnogobrojna naročila se toplo priporoča slav. občinstva v mesta in na deželi. Ha zahtevo pošiljam nov ilnstrovani cenik prosto poštnine! NOVOST! Deliko presenečenje! NOVOST! ORKESTRIJON „DELFIN" z mandolino ali brez nje. J\fič več akumulatorjev! fič več motorjev! ?^s Model C odprt. Model C zaprt. j\fi JSfikakih stroškov! Model C: 48 tipk, velik in majhen boben, pokrovače in 8 zvončkov izborne intonacije. Cena z dvema valjema (16 komadov) K 1500 — ==y mandolino K 1700'— f=^= Vsak nadaljni valj K 120- Orkestrijon „Delfttl" j% prvi in najpripravnejši za hotele. Isti sloni na kolescih, lahko se ga premika, kamorkoli se gu hoče kakor kak drufr glasovir, ne da hi se rabilo pri tem mehanika. Ohišje je iz orehovega lesa, pozlačeno ter opremljeno z raznimi ivzhami v modernem slogu. Šipe 80 krasno pobarvane. Elegantna zunanjost orkcstrijona služi v olepšavo vsakega hotela. Glasba orkestrJjona ..Delfln'* je neprekosljiva in ravzema prvo mesta med instrumenti na valj. Orkestrijoni z mandolino dajejo prijeten glas zato, ker tvori pri „DelHnu" mandolina sama za se en instrument, med tem ko se pri drugih takih delih le posnema njen glas. Godbo na glaaovir proizvaja trogflasnl cimbal, zato je izvanrcdno n.očna in vstrajna in obenem prijetna in prikupljiva. Premcmba valjev je enostavna. Nastavi se lahko katerikoli komad. Kdor želi novih komadov, naj mi pošlje poštnine prosto en izvleček za glaaovir. Pri naročanju novih valjev se označi številko, ki je zaznamovana na istih. Nemira ne provzroča nikakega! «> 5.1 ?B1 Nole se ne kvarijo! RAJMUND KREN, Gorica, Gledališka ulica štev. 9-11. „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Tolefon it. 79. RaCun poStne hranilnice Štev. 837.315. Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 12. marca 1907. se: Hranilno vloge obrestujejo po 41/* %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5V, %, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Slavni deleži obrestujejo koncem leta po 5V* % • Stanje 31. dec. 1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.188*82. — Posojila: 1,617.190.37. — Reservni zaklad: 82.382-63. — Vrednost hiš: 112.328 — + Julij Reddersen + Via Giosuč Carducei št. 23. — Telefon št. 813 = v Trstu.-----~~ Kirurgicni predmeti, ortopedični aparati, moderci, umetne roke in noge, brglje, pasovi za kilo, elastični pasovi in nogavice, elektroterapevtične priprave aparati ?a umetno dihanje. haloga priprav4 za obreze, izddlio^ iz § \', dvojnatih steklenic .ih 1 ,<>\i specijalna steklenica - (izzvanim zamaSkum K 5* . Thierry-jevo Centifolijno niuto proti vsem, še tuk