Št. 115. V Gorici, dne 4. oktobra 1900. Izhaja trikrat na teden r Šestih Izdanjlh, in sicer: vsak tc.ek, Setrtek in soboto, zjatranje lz-ditnje opoldne, reSerno izdauje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jeroana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse lete-.......13 K 20 li, ali gld. 6-60 "* pol leta) .. . r*". :"7~*6 ;*1K»V".-"*r -3*80-«~. četrt leta....... . 8 , 40 ; . . 170 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravnijjtvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa oC 9. do 12. ure. Na naroČilu brez do|ioslane naročiti up m ne oziramo. ,„,»,. t „PltIMOREC" izhaja neodvisno od «So«e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «Soča» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Schvrarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trga della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. S O Č A Tečaj XXX. (Večerno izdanje). Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravnifitvo se nahaja v Gosposki ulici it 9. Dopisi naj se poSlljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le vnravniStvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje no uredništvo ne upravniStvo. ______ Oglasi In poslanica se racunijo po petit-vrstah, čb tiskano 1-kr -,t 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večje črke po prostoru. Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica. „GoiiSka 1'lskarna« A.GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca* Se »SlGvanskokirfižnlco«, katera izhaja mesečno v snopičih obseZnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «81ov. knjižnici, se racunijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narod! „Centrifuga." Mnogo smo že govorili v »Soči* o lom najnovejšem žalostnem pojavu na gospodarskem polju, na katero je tudi segel domači naš razkol. Kako je prišlo do te nove posojilnice v Gorici, kakošni so ji nameni, in s koliko hinavščino so jo prizadeti gospodje poklicali v življenje, vse to je dobro znano našim čitateljem. O delovanju te nove posojilnice je prišlo doslej silno malo v javnost; celo »Gorica* in .Primorski List" trdovratno molčita o vseh tistih velikanskih vspehih njenega delovanja v prvih najživahnejših njenih mesecih. Da si smo že veliko govorili o njej, vendar smo svoječasno obljubili, da povemo Se marsikaj zanimivega, kar razkrinka naše tjubeznjive politične nasprotnike in jih pokaže slovenskemu svetu v vsej nagoti. Takoj ob odprtju te posojilnice se je pokazalo, da je bilo ime grofa Alf. Coro-ninija le past, v katero naj bi se lovili slovenski netopirji. Na njegovo mesto je stopil najčrnejsi vodja nestrpne klerikalne bandc, dr. Jožef Pavlica, in pokg njega je ostal klerikalni zgodovinar, dr. Fran Kos, slučajno c. kr. profesor na učiteljišču, in sloveči profesor Ivan Berbuč. Ti možje so pokazali že s svojimi oznanili v klerikalnih listih, da ne poznajo niti svojih pravil. Razglasili so, da je njihova posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo, kar so popravili v omejeno zavezo Se le potem, ko jih je »Soča* pošteno okrcala. Izgovarjali so se po stari navadi s tiskovno pomoto, ki se je pa vlekla skozi več številk »Gorice* in »Primorskega Usta*, da smo jo opazili vsi, le klerikalci in pa vodstvo »Centrifuge* je niso marali videti. Dalje so naznanili v svojih oglasi lih, da znašajo opravilni deleži 2 K, ki jamčijo Se za 48 K, torej vsega skupaj 50 K, dasi znaša to po pravilih 100 K. Ostaja seveda odprto vprašanje, ali je tudi tu imel svojo kremplje »tiskarski Škrat*, ali se je pa nalašč tako naznanilo; kajti vsakomur je znano, da se velikega jamstva vsakdo rad olresa. Vsakdo pa mora priznati, da so veliki ljudski ekonomi in klerikalni osrečttelji našega kmeta naložili najrevnejšim slojem naroda, ki se do glavnih deležev ne morejo niti povspeti, prav veliko jamstvo, ka- terega ni mogoče opravičiti s še tako zvitimi klerikalnimi softzmi. O tem pozneje Se nekoliko. Ker smo že pri oznanilih »Centrifuge*, katera čitamo v »Gorici* in v »Primorskem Listu*, naj citujemo v interesu našega ljudstva naslednje besede. »Lastniki hranilnih vlog niso odgovorni za morebitne izgube, in vso odgovornost imajo izključno lastniki deležev." Kar pripoveduje rečeno oznanilo v gorenjih besedah, kratko ni malo ne odgovarja goli resnici, marveč je to le zanjka za one, katere klerikalci vabijo v »Centrifugo*, da bi jej hladnega srca zaupali svoj cesto morda težko prisluženi denar kot hranilne v I o gc. Resnica je, da lastniki hranilnih vlog niso odgovorni za morebitno izgubo, toda kdor zaupa komu svoj denar, mora poprej vedeli, ali je ta zaupanja res vreden; in ker dandanes samo zaupanje še ne zadošča, in to posebno ne pri denarnih zavodih, je treba vedeti, kdo pravzaprav jamči za varnost hranilnih vlog. Tu so torej no gre za kako odgovornost liranilniftarjev, marveč za varnost njihovega denarja, in varnost dajejo pač le lastniki deležev. Vprašanje pa je, ali je deležev toliko, in ali so njihovi lastniki sposobni za jamstvo v smislu pravil, da so vse hranilne vloge popolnoma zavarovane. Ako tega ni, dozi ve lastniki hranilnih vlog lahko marsikako izgubo, t. j. izgube svoj denar, dasi za druge izgube nič ne jamčijo. Potrebno bi bilo torej vedeti, koliko deležev ima »Centrifuga'', in ali so ti od dovolj imovilih oseb, ki jamčijo v smislu pravil z drugim svojim premoženjem. Ako bi jamčil n. pr. Alf. grof Coronini s kakimi 100 deleži, dr. Roje vsaj z nekaterimi in kar je še takih korifej najnovejšega klerikalnega kroja, potem bi bilo jamstvo »Centrifuge" nekaj vredno. Ako pa so deleži večinoma od duhovnikov, ki bi se v slučaju potrebe, ko bi bilo treba kaj plačali, izgovarjali po Bu-dinovem receptu: »Le tožile me, saj nimam ničesa*, potem je to jamstvo jako piskavo in lastniki hranilnih vlog res ne odgovarjajo za d r u g e izgube, marveč lahko občutijo le izgubo iz svojega žepa. Toliko na to stran 1 Svoječasno smo obširno razpravljali namen »Centrifuge* v smislu § 2. in § 3. njenih pravil in prišli smo po temeljitih razmo- «Gor. Tiskarna. A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. trivanjih do sklepa, da so klerikalni organizatorji skrpucali neko zadrugo, ki bi utegnila usodepolno zadeti naše ljudstvo, ako bi se ti -fttfljo osmelili v resnici izvrševati društvena pravila. Teh nesreč, ki bi naše ljudstvo zadele, se pa izognejo le tedaj, ako ostanejo v resnici to, kar je že doslej naša »Goriška ljudska posojilnica,* In v resnici vidimo, da je bil obsežni § 3. le pesek v oči nagemu ljudstvu in da jo jedini namen, delati zgago našima drugima dvema denarnima zavodoma v Gorici ter zanesti boj tudi na gospodarsko polje. V resnici so društvena pravila, izvzemši § 3„ popolnoma taka, kakoršna so »Goriško ljudske posojilnice* z nekaterimi potreb ni mi iz p r e m o m b a m i, k ate ro j o dr. Turna zadnja leta vedno naglasa!, Nočuvcno hinavščino teh klerikalnih organizatorjev pa dokazuje dejstvo, da so v pravilih »Centrifuge" vso take določbe, katere jo dr. Turna predlagal v promenjenih pravilih za »Goriško ljudsko posojilnico", proti katerim bo ravno tisti katoliški poštenjaki na občnih zborih rohneli z vso svojo že poznano arognnco in brezobraznostjo, Dokažirno to I (Dalje pride). Podobe. (Z ozirom nn »I. slov. umetniško razstavo v Ljubljani« iz češemo, »Besedv Času«, št. 1. VI. letnik, prevel - n.) »Prijatelj, ali znaš gledati podobe?* »Naivno vprašanje 1 Kakšna to umetnost! Seveda znam 1 Sto in sto podob sem že videl v svojem življenju, doma mi jih visi nekoliko, Bog ve, koliko sem že razstav, galerij, ateljejev posetil, v kavarni pa vsaki dan pregledujem in listam ilustrovane časopise — kakšna to umetnost!" „No, prijatelj, kaj ti pa je iz le velike množine podob v spominu ostalo? Koliko te krasote, stvorjene na svetu, ti je za stalno ostalo v duši in jo obogatilo? Resnica, videl si mnogo v alelijejih in kavarnah — aH, veš Vi v resnici, kaj visi, recimo, le na stenah tvojega lastnega stanovanja? Ali si znaš, recimo, le svoje lastne podobe živo predstaviti, namreč vse obrise in lica, krajine in postave, kompozicijo in razpoloženje, celoto in detajle?« Vsakdanje izkustvo je, da ljudje tega ne znajo. Naravnost grozno je pomisliti, da leta in leta dela na sto in sto pridnih upodabljajočih umetnikov, da se polnijo pinako-teke in da vendar tako majhni delek njih truda pride v življenje. Vsa ta seskupljena krasota ostaja neplodna, začarana, ker ljudje ne znajo porabiti svojih očij in je ne znajo gledali, Za koga je vse to delo, ta napor in umetniško trpljenje, ko je tako malo dufi zna vporabljati P Nikjer se te umetnosti ne uče, Šola dosedaj še ne navaja dijakov k temu, da bi si znali osvojevati vso to krasoto, v umett niških umotvorih seskupljonoj življenje s svojim nezadovoljstvom in gonjo 7,a eksistenco odvaja misli predaleč od tihe kontem-plaoije umetnosti. In društva, ki bi sistematično zbliževalo svoje člane z umetnostjo, takega društva ni — in tako jo prepuščeno vse slučaju In srečnemu trenotnemu razpoloženju posameznikov. In vendar, kakšna škod« in izguba za življenje cele generacije, ko vso svoje dni življenja, tako že skopo odračunjene in bosno-hitro odbegajoče, pusti izginjati brez čiste, navdušujoče radosti, ki ima izvir v pravi umetnosti. Kako pa priti k tej radosti? Prelctiš galerijo slik, na sto in sto podob hipoma pregledaš, utrujaš oči, uro, dve, se zastonj sprehajaš po dvoranah. In posledica je le utrujenost, praznota — nič vMsa, ni-kakc radosti. Videti je, da si se posluževal slabe metode. Kaj pa — ko bi si ti izbral jedno je-dino sliko? Postavi se pred njo, sedi samo četrt ure in potrpežljivo glej. Ali ne glej samo, temveč glej z zanimanjem, z voljo, da v sliki res kaj najdeš. Iz središča zanimanja začni, preberi postavo za postavo od glave do pete, svetlobo in barve pazno opozoruj, primerjaj izraze lica, pokrajin, voda, gozdov in poljan. Ne hiti I Kakor je potrpežljivo in počasi slikar slikal, tako počasi in brez skokov ga sledi, kakor bi šel za njegovim čopičem. Mogoče je, da ti ni slika na prvi pogled simpatična. Mogoče ne razumeš, barve se ti zde neresnične, to in ono pa neopravičeno, ali ne zvali takoj krivice na umetnika in umetnost, temveč rajši na samega sebe, Je več kot resnici podobno, da je krivica na Roman. Poljski spisal Henrik Sienkieveicz. — Poslovenil Podravski. (Daljo.) Tu si videl Edopljane, orjaške rusolase ljudi iz daljnega severa, Britance, Gale in Germane, navskriž gledajoče bivalce Serikuma, ljudi z obrežja Eufrata in Inda z rudečimi bradami, Sirijce z obrežja Oronta s Črnimi in nežnimi vočmi, prebivalce arabskih puščav, suhe kakor kost, Žide s upadlimi prsi, Egipčane z večno malomarnim nasmehom na licu, Numide in Afri-kanee; potem Grke iz Helade, ki so ob enem z Rimljani vladali nad mestom, in sicer z znanjem, umetnostjo, razumom in premetenostjo, Grke z otokov in iz Male Azije, iz Egipta, iz Italije in narbonske Galije. Med množico sužnjev s prebodenimi ušesi ni nedosta-jalo tudi prostih, pohajkujočih ljudij, za katere se je brigal Cesar ter jih hranil in oblačil, in prostih tujcev, katere |e privabilo v velikansko mesto ugodno življenje* videl si tu tudi prekupnike in duhovnike Se-rapija s palmovimi vejami v rokah, duhovnike Izide, kateri so donašali na žrtvenike več žrtev nego v tem-peJj kapitolskega Jupitra, ter duhovnike Kibeline, noseče v rokah zlate klase pšenice, duhovnike potujočih božanstev, plesalke z vshoda s prižastimi mitrami, prodajalke amuletov, krotitelje gadov, kaldojske mage ter konečno ljudi brez vsakega posla, ki so vsaki teden zahajali k nadtiberskim Mitnicam po žito, ki so se tepli za loterijske listke v cirku, ki so prenočevali v zatiberskih hišah ter so stikali v solnčnih in toplih dneh v raznih preddvorih, v nagnusnih ljudskih kuhinjah, na Milvijevem mostu, ali pred stanovanji premožnih ljudij, kjer so jim sedaj pa sedaj metali ostanke raz mize sužnjikov. Petronija so te tolpe dobro poznale. Ob Vinicijevi ušesi se je neprestano odbijal klic: »Hic ost« — to je on !... Ljubili so ga radi njegove darežljivosti, a zlasti je narastla njegova veljava od onega časa, ko se je zvedelo, da se je izjavil pred cesarjem proti obsodbi k smrti, izrečeni nad jedno celo »familijo«, to je nad vsemi sužnji prefekta Pedanija Sekunda, brez razlike na spol in starost, in sicer za to, ker je ubil nekdo izmed njih tega okrutneža v trenutku svoje obupnosti. Petronij je ponavtjal dovolj glasno, da mu je bilo to vse jedno in da je izrekel cesarju kot arbiter elegantarium zgolj svoje zasebno mnenje, ker je njegovemu estetičnemu čutilu bila zoprna ona barbarščina, dostojna samo Skitov, ne pa Rimljanov. Toda ndrod, ki se je razburjal radi tega klanja, je jei od tega časa ljubiti Petronija. Toda on se za to ni zmenil. Dobro si je ohranil v spominu, da je ljubil narod tudi Britanika, katerega je zastrupil Nero, ter Agripino, katero je dal umoriti, in Oktavijo, katero so zadavili na Pandatariji, ko so jej poprej odprli žile v parni kopeli, ter Rubelia Plauta, ki je bil izgnan, in Trazeasa, kateremu je vsako jutro moglo prinesti smrtno obsodbo. Ljubezen naroda se je mogla smatrati kot nekako slabo znamenje, in skeptični Petronij je bil ob enem dokaj praznoveren. Razun tega je preziral prostake iz dveh vzrokov : kot aristokrat in kot estetik. Ljudje, smrdeči po opraženemi bobu, katerega so nosili v nedrijah, ki so bili vrhu tega te neprenehoma znojni od igre »more«, niso zaslužili po njegovem nazoru naslova ljudje. Ne odgovarjajo radi tega ni na ploskanje, niti na poljube, pošiljane mu z ust z roko, je pripovedoval Marku dogodbo o Pedaniju, rogžje se pri tem spremeljivosti poulične sodrge, ki je pozdravljala takoj drugi dan po onem groznem dogodku s slava-klici Nerona, ko se je peljal v svetišče Jupitra Statora. Pred Avirnusovo knjigarno je zapovodal nosilcem obstati ; kupil je mali rokopis in ga dal Viniciju. »To ic: dar zž-te«, mu je dejal. »Hvaki'.« odvrne Vinicij. Na to pogleda na naslov ter vpraša: »Satiricon ? To je nekaj novega. Od koga je to?« x».Moje je. Toda jaz nočem biti naslednik Ruffi-nija, čegar dogodbo sem ti hotel povedati, niti naslednik Fabricija Vejenta, ker o tem še nihče ne v6, pa tudi ti ne pravi tega nikomur.« »Ali mi nisi rekel, da ne pišeš verzov«, reče Vinicij, ko je pogledal v rokopis, »a tu pa vidim prozo, gosto prepleteno ž njimi.« »Kadar boš to čital, obrni svojo pozornost zlasti Trimalchionovi gostiji. Kar se tiče stihov, ti povem, da so se mi pristudili od onega časa, ko sem izvedel, da Nero piše epos. Vitelij, kadar hoče prenapolnjenemu želodcu pomagati, si vtakne malo paličico iz slonove kosti v grlo; drugi rabijo v ta namen flamingovo perje, namočeno v olje, ali pa sok divjega pelina, jaz pa čitam Neronove pesmi, in nasledek je takoj jedeii in isti. Pa jih potem lahko hvalim, ako ne s Čisto vestjo, pa vsaj s praznim želodcem.« (Dajje pridu.) - tvoji strani, da dosedaj ne znaš iskati in da to, kar te presenečaš kot umetnikova napaka, se le zdi tvojemu zanemarjenemu.gledalnemu, opazovalnemu zmislu. Kritikovati pa — ? Oh! tega se varaj, kajti nič ni pripravnejšega od kritikovanja, da se že s pocetka uniči Cisto razkošje umetniškega vživanja. Mogoče, da se oglasi kraj tebe, ko boš iskal notranjost umetnine, kaka smešna opazka in da uvidiš nagrbančeni nos vsevedeža z mrzlo in ne-navdušeno dušo — ne daj temu nikake veljave! Ako začenjaš imeti, bodi le še slabo, razkošje od gledanja, naj te zato ne bode sram, kajti to je že tvoj dobiček, tvoja duša že začenja bogateti, in to bogatenje bo raslo dan za dnevom. Boljše je, če odneseš ie malo iskrico radosti, nego če bi si kritiški mračil čelo in odhajal jednako reven, kakor si prišel. Greš v temi po ulici, ali pa se sprehajaš po stemneli aleji. Poskusi, ali moreš v ti temi si v mislih poklicati kako krasno podobo, katero si že videl, poklicati kolikor le mogoče natančno. — Uvidiš, kakšno veselje je v tem, ko greš po stopinjah umetnikovega duha in čutiš, da je slika, ki visi v galeriji za druge kot nepristopna in hladna, da je ta slika v tvoji duši. In če si ti slika priljubi, vračaj se k njej, cesto se vračaj z ljubeznijo in ogleduj jo pozorno in natančno. V tem povračanju živi nenavadna moč, katera očiščuje zmisel za krasoto, dviga dušo, oplemenjuje vkus. Niti ne veš, in — rasteš. Vedno bolj in bolj razprostira se pred teboj tajni svet krasote, udomačujcš se v njem, sesaš iz njega silo in radost — in ničesar sluteč, se spreminjaš v drugačnega človeka. DOPISI. Ii Pivačlne,dn<5 30.septembra. (Doslednost klerikalcev.)— Zadnja »Gorica" piše: Nekdo iz Prvačine je še pred letom pisal v .Gorico* proti Gaberščeku, sedaj pa nosi liberalni zvonec po Prvačini. Dobro! — Časi se spreminjajo in mi ž njimi, toda naši pošteni klerikalci so le vendar »zna-čajni*. Evo Vam: Dr.Turno so volili častnim občanom za občino Dornberg, pred kratkim časom so upili na nekem shodu v Dorn-bergu Turni: »Hozana!*, danes pa »Križaj ga!" — Lepa doslednost. Toliko v odgovor na lažnjivi dopis h Dornberga — več ni vredno. , Nekdo." Domače in razne novice. Cesarjev god. — Danes je cesarjev god, kateri praznujejo po celi avstro-ogerski državi na običajen način s slavnostnimi mašami ter vojaškimi paradami. V Gorici je bila dopoludne v Stolni cerkvi maša, katere so se udeležili razni civilni in vojaški dostojanstveniki. Včeraj zvečer je svirala vojaška godba po mestu. Cesarjeva zahvala. — V vseh okrajih poknežene grofije Gorisko-Gradiščanske so razobesili nastopni razglas namestnika tržaškega : «Po Najvišem ukazu Njegovega cesarskega m kraljevega Veličanstva razglašam nastopno Najviše ročno pismo. Trst, dne 30. septembra 1900. C. kr. namestnik Leopold grof Goess. Ljubi grof Godss! Da-si sem bil že o Svojem prihodu tušem prepričan, da najdem splošno soudeležbo na posvečeni spominski siavnosti, ki smo jo praznovali ravnokar, so vendar posebno srčni in navdušenja polni pojavi, katerim sem bil priča, nadkriiili vsa moja pričakovanja. Vem, da ti pojavi prihajajo iz 3rc, trdno udanih prestolu in državi, in osrečalo me je, da je moje zvesto ljudstvo v Goriško-Gradiščanski dajalo spoznati, da mal del teh, na toli sijajen način izraženih čutil velja tudi Moji osebi. Iskreno zadoščenje in hvaležnost napolnujeta Moje srce, ki se obrača do njih v jednaki ljubezni, in nalagam Vam, da daste na splošno znanje ta Moja čutila, in ne raanje tudi Moje polno pripoznanje na uzornem vedenju prebivalstva za časa slavnostnih dni. Gorica, dne 30. septembra 1900. Franc Jožef, 1. r. Dr. Turna In klerikalni hudobe!. — Naši klerikalci hoCejo jeze popokati, ker dr. Turna ni bil obsojen vsaj na nekaj mesecev v luknjo, vsled česar naj bi zgubil tudi doktorski naslov. Na tak način bi se ga seveda rešili! — V ponedeljek je bilo več nuncev v neki krčmi; nestrpno so pričakovali izida, a »zmage* so bili nekako gotovi. Le poročila so še pričakovali, da proslave ta dan s penečim šampanjcem. — Toda kurja polt je polila te zlobne farške duše, ko so culi, da je Turna oproščen l V čast duhov-skemu stanu ti ljudje pač niso, zato jih imenujemo po vrednosti Ie farje. »Gorica* tudi kaže svojo hudobijo 1 Toda tudi iz njenega poročila je razvidno, za kako lapalijo seje šlo, namreč je-li je g. Ferfila v seji 20. aprila glasoval ali ne. Od štirih navzočih trde trije (dr. tTuraa, denarničar Kopač in uradni vodja Stukelj), da je glasoval; citovali so določno njegove besede. Proti njim stoji pa edino g. Ferfila, ki trdi, da je rekel: »ne glasujem ne za ne proti*, ali je zamolčal jeden del, ker ga je bilo sram...., je le mencal in »sub rosa* povedal svoj govor, ki je bil pravo glasovanje (t. j. »ostanem mož beseda in ne k—a«.) Samo na sebi je umevno, da trije je več nego en sam; zato je sodni dvor dr. Turno oprostil. — »Gorica* debelo tiska, da so si sodniki ustvarili snbjektlvno mnenje, da je dr. TumL »ahko smatral Ferfilovo postopanje za glasovanje. —Taka pisava je sicer smešna, ali dokazuje ob enem 'ostudno zlobo. Saj sodniki sodijo vedno le po svojem subjek-~ tivnem prepričanju, proti kateremu ni pritožbe. In »Gorica* Irdi, da sodniki so dobili subjektivno prepričanje o Tumovi nedolžnosti. Kaj še zahteva? Vsaka druga sodba ne spada v kompetenco kazenskega senata! — Radovedni smo pa, odkod ima »Gorica* novico, da so bili sodniki mnenja, da je bilo sprejetje udov nepostavno, dasi ne kaznjivo, ker je to taka navada. Odkod to v6 ? Obravnava tega ni pokazala! To je vendar velika predrznost, da „Gorica* zlorabi celo sodni dvor v svoje klerikalne namene. — Dalje dostavljamo, da državni pravdnik ni dokazal nikakih neredov, marveč »Gorica* o tem infamno laže. Kar je d. p. govoril o notranjem neredu, je govoril kakor slepec o barvah in ga je dr. Turna tudi primerno zavrnil. Za take nerede, katere je omenjal d. p., bi prišla na zatožno klop najprej Gregorčič in dr. Kos, kajti kar je d. p. grajal, sta ona dva ves čas izvrševala, a dr. Turna je tisti, ki je vpeljal strožji red. O teh razmerah priobčimo poseben članek, ker je to prvi slučaj v Avstriji, odkar imamo zadružni zakon, da je stal predsednik na zatožni klopi radi društva. Na tak način spravi d. p. lahko vsakega predsednika na zatožno klop, kolikorkrat se mu zljubi. Prvenstvo take žalostne slave so dosegli torej dr. Gregorčič in njegova klika. Tem ljudem posvetimo primerno o priliki. Jako značilen je dodatek v »Gorici*, ko pravi, da utegne državno pravd ništvo proti tej razsodbi rekurirati. — Videli smo, da je sodni dvor dopustil d. p. vse dokaze, še več nego je bilo pametno, kajti tri priče so pravile le to, kar so slišale od dr. Kosa in Ferfile, ki sta pa sama tudi pričala. D. p. ni ves čas imel zabeležiti ne enega ničnostnega razloga, in ni na koncu zglasil pritožbe. Ali pa je morda »Gorica" višja instanea našega c. kr. državnega pravdništva P! Smrtna kosa. — Dne 2. t. m. je umrl v Bolcu po dolgotrajni in mučni bolezni v 52. letu svoje starosti tamošnji gosp. dekan Fran Hov ar. Bolehal je več let na vodenici. Zvonovi v vseh cerkvah so naznanili smrt moža, katerega so Bolčani radi imeli, kajti v politiko se ni mešal. Pogreb je bil danes dopoludne. ob 10. uri. R. i. p.! Od depntaeij, k» so se poklonile cesarju, naj omenimo posebno 3. Dve sta bili pri cesarju v imenu »narodno-napredne stranke", in sicer prva gg. Oskarja Gabrščeka iz Tolmina, Antona Juretiča iz Kobarida in Mihaela Zege iz Kanala; druga pa gg. Andreja Stoka iz Dutovelj, Jakoba Pegana iz Avberja in Josipa Švare iz Komna. — Obe v smislu resolucij, sklenjenih na shodih v Kobaridu, Tolminu in Dutovljah. Tretja deputacija je bila iz bovškega okraja, ki je hotela samostojno nastopiti; kajti imela je še neke posebne želje, sprejemši pa vse glavne težnje prve naše deputacije. Vse deputacije je cesar Iju-beznjivo vsprejel in obljubil vsestransko pomoč. Gosp. Oskar Gabršček je v daljšem nagovoru zagotovil cesarju zvestobo in udanost soške doline, pa tudi vroče želje glede železnice, zajezevanja hudournikov in rek, po-vzdige mlekarstva z vzorno mlekarsko šolo v Tolminu, kakor je znano iz resolucij na naših shodih. Cesar se je zahvalil za zagotovilo udanostj, povpraševal, kako je z našimi cestami in kako z mlekarstvom. To zadnje ga je posebno zanimalo. Zagotovil je, da se bo o vsem informoval, da se po možnosti prebivalstvu ustreže. Nasproti kraški deputaeiji je naglašal, da je Kras res reven, in da treba" marsikake pomoči. Zanimal se je posebno, kako napreduje pogozdovanje Krasa, na kar mu je g. Stok odgovoril, da to sicer napreduje, da se je že mnogo zboljšalo, toda še bo potreba državne pomoči in milosti vladarjeve. Bovška deputacija je dobila vtis, da je za železnic malo upanja, pač pa, da se cesar zanima za izboljšanje gospodarskih razmer v obče, in da bo po možnosti uva-ževal prošnje Bovčanov. Saj je dejal že prejšnji dan, ko je Pajer predstavil bovškega župana Jonka: »Wir sind alte Bekannte. Poznam Bovčane, da so vsikdar prvi, ko se gre za patrijotične pojave.* Gosp. Jonko je odgovoril na to: Veličanstva! Dokler bo stala Avstrija in v njej en sam Bovčan, ostanemo vedno tisti, fcakoršni smo bili." Deputacij je bile prav veliko, da so se naši le čudili, ker se je toliko časa ž njimi pomudil. Naše deputacije so bile med prvimi sprejete. Dvorni obed. — V soboto ob 6. uri zvečer je bil dvorni obed, na kateri je bilo povabljenih okoli 40 oseb. Od slovenskih poslancev so bili gg. Muha, Gabršček, dr. Abram in dr. Roje, od italijanskih dr. Pajer, dr. Venutli, Doltori in Panigaj. Cesarju na desni je sedel kardinal, na levi dr. Korber. Cesar se je večinoma razgovarjal s Ror-berjem in nekoliko s kardinalom, pozneje pa nekoliko s Pajerjem in Venutijem ter nekaterimi generali, s poslanci nič. Dragi dan ob 7,2. uri pa so bili na obedu vsi ostali poslanci. Patrijotlden goriški staraš!na. — Poznamo goriškega starašino, ki je za časa siavnosti imel vsa svoja okna zaprta ter ni bilo videti niti najmanjšega znaka, ki bi sve-dočil, da starašina patrijotične Gorice se pridružuje splošnemu slavlju. Drugače pa je bilo tačas ob »iutto nazionale". Takrat je kazala njegova hiša, da prebivajo v njej zvesta »italijanska* srca. Ta starašina, ki je tudi trgovec, katerega Slovenci pridno obiskujejo, pa ima za ženo Slovenko. V njej je bilo menda še toliko patrijotizma, da je^svojima hčerkama pripela na belo obleko črno-žolti trak, ka-koršen so nosile deklice tista dva dneva. Odšli sta, aH ko sta se vračali ter od daleč zagledali očeta, sta smuknili v bližnjo vežo, odpeti trak ter ga spravili v žep, kajti s trakom črno-žoltim bi ne smeli stopiti pred oči svojep laškega očeta I Nam je sicer vse-jedno, kaj in kako delajo Lahi na to stran, ali ta slučaj je tako značilen, da ga moramo pribiti. Rečemo tudi, da ta starašina je odkritosrčen, kar je lepa čednost, dočim je bilo skrito drugodi za zastavami in slavnostnimi znaki dokaj hinavščinel — Z zaprtimi okni brez vsakega znaka se je odlikoval tudi neki laški doktor! Samo slovenski ne l — Tega načela se drži naš deželni glavar dr. .Pajer tako dosledno, da ga je kar občudovati. Ob cesarskih slavnostih so pričakovali, da izpregovori ob sprejemu ali pozneje ob kaki oficijelni priliki tudi kako slovensko besedo, ali mi smo bili prepričani, da stari lisjak se ternu skrbno izogne. In tako je bilo. Ob sprejemu na kolodvoru je bil Pajer enostransk, kakor je vedno dosledno, ker je govoril Ie laški, čeprav je on deželni glavar v deželi z dvema tretjinama slovenskega prebivalstva. Na kolodvoru je bil tako lepo zakrit med dostojanstveniki, katerim slovenščina že samo po sebi umevno ni ljuba, zato se je iste lahko izognil. Na glavarstvu, obdan od županov, tudi slovenskih, pa je molčal v obeh deželnih jezikih ter se poslužil — nemščine, češ, tako se izognem sitnosti, govoriti slovenski! Stari lisjak ^e je izvii tako iz potrebe, posložiti se slovenščine, s tem pa je z nova neizmerno razžalil dve tretjini prebivalstva v deželi! Da mi takega siatematiškega preziranja našega jezika od strani deželnega glavarju ne moremo trpeti, to je umevno pač vsakomur, kdor se imenuje Slovenca. Že še pridejo v deželni zbor in odbor drugi časi z drugim duhom brez cincavosti in hlapčevske politike, ko bo slišal dr. Pajer ali pa kdo drugi drugačne glasove nego jih je bil navajen doslej I Tako preziranje našega jezika zasluži največjo obsodbo in grajo ter naj-odločnejši odpor, da odpade tista laž njiva »italianiia* naše pokrajine! Temu mora biti konec, še predno Pajer zatisne oči! Kaj pa Gregor&e" v6U — »Gorica" je povedala v svoji slavnostni številki, kako malo vpliva ima ta veliki slovenski politik. L. 1898. so se pripetili oni žalostni naskoki proti trobojnici, a dr. Gregorčič še danes ne ve, kako je s to rečjo, dasi je bil celo v Trstu v tej zadevi. — Da je bil v Trstu, je mogoče; vprašanje pa je, če je imel toliko i poguma, da je šel na namestništvo.... In ako j je šel tjekaj, Maj smo si na boljem? »Gorica" je povedala, da dr. Gregorčič še nič ne vč, kaj je s trobojnico. Vse njegovo pritoževanje, ako ga je res kaj bilo, je vladi toliko imponirafo, da mu ni dala niti odgovora. — Zares čudne novice prinaša »Go- I rica" o svojem dušnem očetu in o celi svoji j stranki. To nas pa uči, da je sploh nevarno, ako sprejme Gregorčič kaj v roke. Znano nujnoslno razpravo o škandalih I. 1897. j<» tudi on vodil, ali že ob prvem nastopu je osmešil sebe in vse slovenske poslance; klerikalni predsednik mu je moral vzeti besedo. — Lotil se je pritožb radi trobojnice, ali za-packal je vso reč tako, da je treba znova pričeti. Gosp. dr. Toma je vstopil za mesec dnij v pisarno g. dr. Rvbafa v Trstu, da dopolni svojo prakso. Svojo pisarno otvori najbrže že v novembru. Italijanski podaniki, zaprti v Gradišču. — Nič več in nič manj nego 32 sumljivih italijanskih podanikov so bili polovili po Furlaniji in jih zaprli v Gradišču ob Soči. Te dni jih menda spravijo potom odgona nazaj v »blaženo* domovino — anarhistov! — Za dobrote, katere uživa Italija po tro-zvezi od Avstrije, jej pošilja v povračilo v deželo sumljive ljudi, ki dišč po anarhistih, in to baš takrat, ko se mudi cesar ob meji svoje države! To povč več nego 100 knjig! Odlikovane! na sadni razstavi. — Zadnja »Gorica* je prinesla prvo polovico odlikovanih razstavljalcev. Ker se nam je zdelo čudno, zakaj »Soča" tega imenika ni dobila, smo se obrnili do c. kr. kmetijske družbe, kjer smo izvedeli, da tam imenika odlikovancev niti še nimajo sestavljenega, in da je Ernest Klavžar priobčil v »Gorici* na svojo pest oni imenik, ker je član komisije. Ne ve se torej, ali je ta imenik točen. Mi priobčimo uradni imenik c. kr. kmetijske družbe. Kakor se vidi, Ernest Klavžar stika povsod, kamor. ima pristop, da celo pred časom objavlja v »Gorici" razne novice, in sicer namenoma, da bi prehitel »Sočo* in delal reklamo za klerikalni goriški list. Mi protestujetno proti takemu uporabljanju službe, katero opravlja kot deželni uradnik ali član c. kr. kmetijske družbe! Trobojnlca je visela danes iz stanovanja A. Gaberščeka. Bilo je vse mirno. Le v veži Paulettig-evi je bilo nekaj poba-linov in štirje odrasli, katerih jeden je grozil z dežnikom in zakričal dvakrat: »abassol* Sicer vse čisto navadno. — Nakrat sta prišla v stanovanje policijski oficijal KratkJ in še jeden redar, oba v civilni obleki, in zapoved se je glasila: »trobojnica mora noter!'* Gabršček je zahteval pismeni ukaz. Leta 1898. so mu tak ukaz tudi obljubili, ali ga ni dobil. Po kratkem prerekanju sta moža odšla. — Na ulici vse mirno. Dva redarja sta dvakrat prehodila ulico, alt nista mogla nič posebnega opaziti.r Za kakih 30 -minut-se-je— Kratky vrnil s pisanim ukazom, na kar se je zastava umaknila. Med tem pa se je bila nabrala skoro polna ulica, večina Slovencev. Laški pnbalini so žv;žgali in kričali, Slovenci pa — mevže! Gabršček je nalašč stopil na ulico, da opazuje, kaj se godi. Lahko bi prišlo do hujših prizorov, kajti potrpežljivost Slovencev je vendar pojemala — ali od nikoder ni bilo videti redarja. Ko ni bilo na ulici ničesa, je policija bila tu; ko je pa na ulici vse šumelo —-• policije nikjer! Tako se je skrbelo za Javni mir in red". Hvala lepa! Osebni aH načelni raaskol? — V članku »Dr. Gregorčič in — resnica* je bilo pač jasno dokazano, da je bil dr. Gregorčič na shodih »pri Rebku" in v Biljaui dosleden le v nedoslednosti, ko je govorit o osebnem razkolu na Goriškem, t. j., da se je šlo in se gre le za osebe in ne za načela. Kakor so gospodje pri »Gorici" sploh nedosledni in konfuzni, da drug drugega postavljajo na laž, tako se je oglasil 2. oktobra v »Gorici* tudi dopisnik s tolminskih hribov, ki potrjuje, da imamo na Goriškem načelni razkol. Ni sicer vse resnično, kar pripoveduje, marveč konfuzno in sila tendecijozno, vendar je povedal med drugim n. pr. to-le: »Kar je »Slovenski Narod* na Kranjskem, to bodi »Soča* v Gorici, glasilo »narodno-napredne stranke", ki naj brez milosti pobiva klerikalizem na Goriškem. Gabrščekovo ime in delo naj zašlo vi po svetu.* Mi smo g. dopisniku le hvaležni, ko tako lepo naglasa »narodno - napredno stranko* in njeno glasilo »Soča", ki naj br. z milosti pobiva klerikalizem na Goriškem, na kar pripoznava, da je nastal razkol, in da so nasprotniki proti takim namenom »Soče* in njenega lastnika ustanovili »Gorico". Dopisnik v »Gorici* torej sum prav lepo potrjuje, da se je rodila »Gorica* in njena klerikalna stranka prav zategadelj, ker je Gabršček začel v »Soči" pobijati klerikalizem, katerega naj brani »Gorica". S tem je zopet potrdil, kar smo mi vedno trdili, česar pa »Gorica* ni hotela nikdar priznati, t. j., da je nastal naš razkol na Goriškem vsled načelnih razlik ined nami, vsled vedno brezobrazneje prodirajočih iu skrajno predrznih klerikalcev po kranjskem vzorcu, katerim je začela »Soča" stopati na prste. In s tem je povedano dovolj. O shodu v Dornberga je prinesla »Gorica* dopis iz — firovža. To znači, da je poln neresnice in predrznih zavijanj. Mi mu ne odgovorimo. Kam pa pridemo, ako se bomo pulili po vsakem shodu s klerikalnimi lažniki v obrambo resnice! — Povemo le to-le: Odličen Krašcvec, ki je ob zadnji dopolnilni volitvi bil vnet za »Slogo" in je bil navzoč v Dutovljah kot tihi opazovalec, je dejal 30. septembra »pri Jelenu* v Gorici; »Zdaj vidim, kako klerikalci lažejo*. Tako pojde dalje t Le dalje tako! Strah pred anarhisti ni bil tako prazen, kakor sodijo nekateri. Če pomislimo, da je toliko sumljivih življev se klatilo v zadnjem času po naši deželi in so prihajale vesti o nevarnih anarhistih od drugod tukajšnjim oblastvom, potem je mogoče umeti one grozovito stroge varstvene odredbe. Le, žal, du so trpeli pri tem tudi povsem nedolžni ljudje, celo domači. Na tisto stran pa je bilo premalo pozornosti. Saj še v Gorici človek se skoro ni upal na cesto. Pripetili so se slučaji, da ugledni gospodje, ki so v Gorici po 5 do iO let, so bili prejeti, kedo da so, in celo starega Pajerja niso pustili na miru I To je pač višek varnostnih odredeb! — Culi smo te dni, da dva nevarna anarhista Gettoni Lodovico v Parizu in neki C istro v Manchestru sta bila odpotovala proti Avstriji z namenom, priti v Gorico ter poskusiti atentat. Varnostne odredbe pa so jih menda odgnale. Oba seveda sta — Italijana; saj drugače ni mogoče! Kazenska obravnava proti dr. Turni, ki je bila 1. t. m., izide po stehogramu v brošuri skupno z ono, ki bo 15. ti m. proti Gabrščeku. Ta bo pač divna slika sedanjih odnošajev med Slovenci. Opozarjamo že danes na le brošuro. Nesreča ali samomor. — 66-letni Valentin Furlan je bil delavec v tovarni v Zdrav-ščini. Zadnje dni pa so ga našli mrtvega v vodi. Ne vedo, ali se je šel umivat • ter je ponesrečil, ali je sam skočil v vodo ter utonil. Pravijo, da zadnji čas je bil Furlan nekam tih in pobit. Nova odvetniSka firma v Gorici. — Goriške klerikalce je neprijetno vzburila vest, da se preseli znani odvetnik g. dr. Treo iz Postojne v Gorico, kjer otvori v družbi z dr. Turno skupno odvetniško pisarno. Ta novica je dala povod za konfuzno smešen napad v »Gorici*, ki pripoveduje vse mogofie in ne- j mogoCe politične naCrte za prihodnjost. Mi I seveda ne bomo odgovarjali na take napade, I paC pa pritrdimo »Gorici", da se »narodno- I napredna stranka* res pomnoži z dohodom g. dr. Trea, in sicer z jednim prav dobrim j in požrtvovalnim delavcem. Klerikalni bandi j je res hudo pri srcu, da je dr. Treo tako predrzen, da, se brez njihovega dovoljenja I preseli v Gorico; in Se^ vetja- predrznosti J seveda, ker otvorita z dr. Tomo skupno pi- I sarno, kakoršno imata n.pr. dr. R^baf in I dr. Abram v Trstu. Naša dva g. odvetnika I bi morala torej iti h »Gorici* po dovoljenje, ako hoCeta odpreti svojo skupno pisarno, I kakorsna bo vsled novega, cjvilnejga pravdnega J reda lahko najbolj stregla potrebam našega | ljudstva. Vrhutega dostavljamo, da je dr. i Treo po svoji g» soprogir ki je iz-široko I znane rodbine pok. župana in deželnega poslanca Rajmunda Mahorčiča v Sežani, tako-rekoč GoriCan in vsekako Kraševec, ki ima I za Kras več srca in. smisla, nego vsi kleri- I rikaini hujskači okoli »Gorice* in ,Primorskega Lista* skupaj. To je dokazal s svojim I delovanjem v Postojni, dokazat s svojim zanimanjem za našo ljudstvo na Krasu in dokaže to s svojim bodočim delovanjem v Gorici. Mi radi verujemo, da se klerikalci boje takega delavca, tako odličnega moža in odvetnika ; kajti oni žele poleg sebe samo kimavce in gumpce. .Gorica* je pokazala pri tej priliki tudi veliko skrb za deželnega odbornika g. dr. Abramst, katerega bi dr. Treo izpodrinil. Na to odgovarjamo, da dr. Gregorčič in njegova klerikalna banda niso imeli nikdar podobnih skrbij in so bili dr. Abramu od srca sovražni, kar naša stranka ni bila in ne bo, kajti g. dr. Abram je bil vedno ! pristaš svobodomiselnega stremljenja, daleč | proč od črne klerikalne' teme. »Gorica* naj torej te pusti g. dr. Abrama in nas na miru ; kajti naša stranka g. dr. Abramu še ni naredila nikake krivice in mu je ne želi v prihodnje. Smešen slučaj. — Detektivov v Gorici za časa slavnosti in pred njimi je bilo toliko, da se niti med seboj niso poznali. Iz Italije je bilo tukaj tudi nekaj karabinjerjev, seveda v civilni obleki, ki so imeli nalogo, paziti na ljudi, če bi spoznali kje med njimi kakega nevarnega Človeka iz V ije. Tako je korakal nekega dne maršal karabinjerjev proti kolodvor!!. Kar mu pride nasproti neki goriški detektiv ter ga ustavi: »Ghi 6 Lei? Kdo ste Vi ? Povedal mu je, da je maršal karabinjerjev iz Italije. Na to je goriški detektiv odgovoril, da to lahko reče vsakdo, ter je zahteval, da se mora izkazali. Storil je to, in goriški detektiv se je hotel z zudovoljnostjo odstraniti. Tu pa ga prime karabinjer: Kdo pa ste Vi? In glej, ni se mogel izkazati, ker slučajno ni imel pri sebi nobenega dokumenta. Kadi tega je mofal s karabinjerjem na kolodvor, kjer so ga spoznali drugi detektivi. Tako je detektiv detektiva aretoval. Deželni glavar brez deželne barve. — Ne vemo, ali mu ne diši deželna barva aii kaj, — bilo je ni! Na hiši deželnega glavarja dr. Pajerja v Gosposki ulici smo videli le cesarsko zastavo in pa okraske v mestnih barvuh, to je belo-višnjeve. Belo-višnjeva pa je barva goriškega mesta ter se smatra pri nas sploh za strogo italijanski znak! ltelo-rudeča, to je deželna, pa pomeni znak avstrijske dežele! Hm, morda to tudi kaj pomeni! Izpred sod 11 Ije. — Kakor smo ne-: Nemčijo carinska in trgovinska zveza, četrta pa, da mora župan Rauch, ker je hotel shod onemogočiti z direktno brzojavko na kabinetno pisarno, odložiti svoje dostojanstvo. Nemški naprednjaki in radikalci se bord sedaj za prvenstvo na Češkem, in tajiti ni, da se število radikalcev jako množi. Kongres slovanskih novinarjev, koji so nameravali prirediti letos, je odložen. Nekateri listi so pisali, da se je to zgodilo vsled političnih nasprolštev med češkimi in poljskimi novinarji. Temu pa ni tako, in se je nameravani III. kongres odložil iz edinega vzroka, ker se ni vposlalo pravočasno pripravljalnemu odboru materijala, o kojem bi se razpravljalo na shodu. — Drugo leto se snidejo slovanski novinarji o Veliki noči v Dubrovniku. Anarhisti. — Tistega brivca Avgusta Amonija na Reki, katerega je bilo prijelo redarstvo, so poslali v Italijo, kamor tiče. Italijanske oblasti ga slikajo kot znanega anarhista, ki je bil kaznovan že dvakrat. Na Reko je bil prišel te dni iz Ancone črkostavec Ivan Spazzacampagna, tudi poznat kot pristaš anarhistov. Prijeli so ga ter odvedli nazaj v i domovino po Osti ladiji, po kateri se je pri- i peljal na Reko. Aretovanje. — V »Edinosti* od 2. t. | m. Čitamo; Včeraj pod noč je bil odveden j v zapore urednik lista »Avanti", Rihard Camber. Gesa je obdolžen, tega ne vemo; le toliko smo culi, da je zaslišanje trajalo od 8. ure zjutraj do 4. popoludne. To aretovanje je vzbudilo kolikor toliko senzacije. Camber ni sicer posebna oseba, ali v izkoriščanju dogodkov in grehov drugih mu ga ni z lepa para in si je s tem pridobil neko pomembnost v javnem življenju tržaškem. Odbor sIot. akad. ferljaln. društva »Sava* v Ljubljani sestavil se je na I. redn. obč. zboru dne" 26. septembra t. 1. sledeče: Predsednik: ing. Janko Krsnik; predsednik l in upravitelj za Gorenjsko: phil. Nik. Omersa; tajnik: phil. Fran Kobal; blagajnik: med. Bela Cešark; odbornik (za Ljubljano); iur. Žiga Vodušek; upravitetja: za Dolenjsko, iur. Milan ValentinčiC; za Notranjsko, iur. Fran Žužek. — Preglednika: ing. Rudolf Schvveitzer in cand. iur. Janko Žirovnik. — Predsedniki častn. sodov: Dr. Novak; phil. J. Reisner; med. Gabr. Hočevar. Velikanski požar. — V Zalanučih blizu znamenitega petrolejskega mesta Baku ob kaspiškem morju je nastal 28. septembra v iamošnjih petrolejskih skladiščih velikanski požar, ki je uničil veC kot 100 vodnjakov I in blizu 20 rezervoarjev nafte, ki so bili lastnina različnih tvrdk. Zgorelo je tudi nekaj tovarn, delavskih hiš in drugih poslopij. Uničenih je okolu 50.000 pudov nafte. Stavka delavcev v ameriških premo-gokopih še ni skončala. Pogoji in predlogi, koje so stavili lastniki rudnikov, se niso sprejeli. Od 39 rudnikov delajo samo v 4. Vojna t južni Afriki. — O burskem generalu Dewetu ni zanesljivih poročil. DoCim so prejšnji brzojavi poročali o njegovi smrti, poroča sedaj Roberts, da ga je šel polkovnik Lisle z večjim oddelkom konjiče zasledovat. Angleški general Hamilton je baje našel v Krokodilovi reki 13 burskih topov, med njimi tudi take, ki so jih Buri svojeCasno vzeli Angležem. Glavna burska armada se nahaja vzhodno od Pietersburga. Vojna na Kitajskem. Grof Waldersee je dospel v Taku, kjer ostane 7 dnij; morda ga poseli Li-Hung-Cang, ki namerava iti v Peking. ~- Amerikanci komentujejo živo nemško politiko in so prepričani, da ostanejo Nemci na dalje s svojo sedanjo politiko izolirani in da se dosedanje mejsebojno soglasje med velevlastmi precej ohladi, kajti nekateri vojaški oddelki hočejo priznati Walderseeja nadpoveljnikom samo v bitkah in pri vojnih operacijah, sicer pa ne. Tako se na primer poroča, da sta dobila ruski in američanski general od svojih vlad povelje, da odpoiljeta vsak svoj vojni oddelek s kitajskega. Sicer pa je jako težavno, napraviti si iz sedanjega položaja jasno sliko, — V mestu Sciensi so umorili Kitajci na povelje tamošnjega guvernerja okolu 100 misijonarjev. — Rusi, Japonci in Amerikanci so baje deloma opustošili in oropali cesarski dvor v , Pekingu kakor tudi palače raznih princev in uglednih mnndarinov. Ruske čete so zasedle brez odpora mesto Tungčin; nameravano prodiranje proti Paonting-fu pa se je odložilo na 6. t. m. — Dne 23. p. m, jo bil | zaslišan ubijalec Kettelerja. Izjavil je mej drugim, da jo dobil od nekega cesarskega I princa dnč 19. junija ukaz, da mora usmrtiti vse tujce, na koje bi naletel. Isti princ jo zaukazal tudi kitajskim vojakom, naj morijo posebno na poslanike in v prvi vrsti na nemškega, Imena dotiCnega princa pa morilec noče povedati. — Kitajski cesar je pisal nemškemu cesarju pismo, v katerem obsoja umor poslanika Kettelerja, sporoča, da je bil morilec kaznovan, in roti nemškega cesarja, naj z ozitom na skupne interese dovoli, da se mirovna pogajanja priCno kmalu. Isto je pisal japonskemu cesarju. Ob enem so poroča iz Šanghaja, da je izšel cesarski ukaz, ki naznanja, da so krivi ustaje boksarjev princi Huangtaj, Heun in Tpo-Hing. Vsi so že izgubili svoje dostojanstvo, plače so jim ustavili. Istotako se poroča oficijelno o Tuanu. Toda te kazni najbrže ne zadovolje nemškega cesarja in druge vlasti, in je cesar Viljem že odgovoril kitajskemu cesarju s pismom z dne 30. septembra, v katerem pravi mej drugim, da se kot nemški cesar in kot kristjan ne more zadovoljiti s ponu-jano zadostitvijo, ki bi obstojala v tako malenkostnih žrtvah, kajti umorjen ni bil le njegov poslanik, ampak tudi veliko število drugih njegovih podanikov, škofov, misijonarjev, žena in otrok, ki so umrli po groznih mukah barbarsko smrt.' V tem pismu tudi želi Viljem, da bi se kitajski cesar povrnit v Peking, kjer ga sprejme Waldersee z vsemi pristoječimi mu častmi. Tudi on si želi miru, ki bi zagotovil vsem tujcem na Kitajskem popolno varnost na življenju in blagu, posebno pa prostost v njihovih verskih opravilih. — Govori se, da sta cesar incesarica-vdova v Tascungu, in da sta pripravljena pod gotovimi pogoji, podati se v Peking v svrho pričetka mirovnih pogajanj. Narodno pspodarstvo. Prvi kongres slovenskih rokodelcev in obrtnikov se je vršil preteklo soboto in nedeljo v Pragi, udeležilo se ga je do 2000 oseb, ponajveč iz Češke in Moravske. Shod je razpravljal o namenu in koristi obrtnih deželnih organizacij, o potrebi, da se obrtno zakonottavstvo izroči deželnim zborom, o pomenu slovanske vzajemnosti na gospodarskem polju, o kreditu male obrti itd. Posebno se je povdarjalo veliko hibo, katere se še dosedaj ni moglo odpraviti, namreč nemško najsebojno korespondenco, in se govorilo za to, da se ista enkrat za vselej odpravi. Proti alkoholizmu. — Pred 2-3 meseci smo priobčili večjo notico o gibanju za zmernost in pa proti pijančevanju. Navedli smo razne vzglede, kako so proti pijančevanju, proti temu ugonobljajočemu zlu, dela f v Franciji, v Švici, v Ameriki itd. Konstato-j vali smo ob jednem, da se tudi pri nas v j Avstriji uvaja gibanje za zmernost in proti I alkoholizmu. Kakšne posebne akcije proti pijančevanju seveda nismo mogli navesti.... Danes smo pa v prijetnem položaju, da po-! vemo svojim čitateljem, da je tudi pri nas v j Avstriji zaCet vsaj mal pričetek. Ministerstvo za notranje posle je na prošnjo dunajskega društva za vzdrževanje opojnih pijač in 'avstrijskega društva proti pijančevanju poslalo vsem politiškim uradom posebne vprašalne pole, ki hočejo odgovorov glede razširjenja alkoholizma, njegovih posledic itd. Odgovori I okrajnih zdravnikov se baje porabijo kot ! materijal za posvetovanja na mejnarodnem | kongresu proti alkoholizmu, ki se bo drugo leto vršil na Dunaja. — Radovedni smo, koliko vspeha bo s to akcijo! Bojimo še-le, poznajoč dobro oni dob, ki vlada po naših javnih uradih v obče, po poiitiških pa še prav posebno, da ne bo vse tako, kakor bi moralo biti. Akcija proti alkoholizmu bi nikakor ne smela ostati samo akcija! Alkoholizem, žganjepitje, je on* strup, ki nam uničuje naše ljudstvo. Koliko ijudij, — tisoče in tisoče bi se jih lahko naštelo — je spravilo žganjepitje v prerani grob. Ne bo nezanimivo in brez koristi, Ce napišemo, kar pravi dr. A. Lobmaver v knjigi: »Čovjek i njegovo zdravIje6 (izdala Matica Hrvatska 1. 1898.) o žganjepitju. Na strani 113. piše: .Žganje je od vseh pijač najškodljivejše. Ljudje, ki se priuCe žganju^ kmalu telesno in duševno zbole in bedno poginejo. Kdor se je priučil žganju, ta mora biti prepričan, da bo mnogo manj žive), in v življenju manj, zelo manj naredil, da bo Cesto bolan in da bo dočakal težko bolezen, ki bo i njega i njegovo rodbino dolgo mučila. Ko že samemu sebi in pa vsem v okolici postane zopern, ga še le spravi v grob. Vsakdanja skušnja je, da žganje greje želodec, oživlja telo, draži živce, dviga razpoloženje in vzpodbuja živahnejšo delavnost. Ali ne za dolgo, kajti kmalu začutiš v glavi neko težo, in postaneš še bolj len kot si bil. Še eno Cašo — isti proces, no, in nazadnje si pijan! Glejte, žganje je za človeka to, kar bič za konja: malo draži, preveč olopuje. Žganje je kot plamen, ki vzplapola, ali brzo ugasne; ako se ta plamen ponavlja, imamo samo dim in pepel I* Tako sodi torej o žganju in žganjepitju zdravnik, ki gleda celo stvar le s stvarnega stališča, ki žganjepitje promatra le vsled posledic na zdravje. Kako naj se pa potem glasi sodba o žganjepitju iz ust pravnika, iz ust sodnika? Kaj naj poreče o ti »navadi* mož, ki diktira prečesto — žle malo notico naj bo dovolj. Za sedaj se tu ne moremo spuščati v daljša razmotrivanja; hoteli smo le kon-statovati, da se je gibanje proti alkoholizmu tudi v naši nazadnjaški Avstriji začelo in ob-jednem tudi pokazati, da je to gibanje z raznih stališč popolnoma opravičeno. Seveda z ozirom na to, da je Avstrija birokratiCna država, smo morali tudi pripomniti, da se kaj takega ne odpravi s kako „naredbo od zgoraj* ali pa s kakim paragrafom, tem ve C da boj proti alkoholizmu je in mora biti so-cijalen. Injiževnosl. »Odiseja." — Izšel je 11.—14. snopič .Slovanske knjižnice" z vsebino »Odiseja" v H. izdaji, katero je prosto po Hotnem spisal gimnazijski profesor g. Andrej Kragelj. »Odiseja* je bila izšla i. 1894. Ker se je razprodala, je priredil g. prof. Kragelj drugi natis, ki je skrbno predelan, kolikor je bilo potreba, ter je zlasti jezik popravljen v vsakem pogledu. »Odiseja* stane le 1 K 20 vin., zato smemo upali, da se drugi natis razproda hitreje od prvega, ker »Odiseja* je imenitno nesmrtno delo Homerjevo, katero je velikansko uplivalo na vso drugo svetovno literaturo. Knjiga je priporočljiva na sploh omikanemu občinstvu, zato seže isto gotovo rado po njej, pred vsem tudi dijaštvo. Prodaja se v »Goriški Tiskarni« A^Gabršček ter v knjigarnah. Vsem pozdrav! Odhajaje \ vo]ak,ojn, kličem ysen\ prijateljem in znancem, od katerih nisem mogel se oseono poslovili krepki: jVa zdar! Jo svidenja! V 6orioi, h. oktobra 1900. Rudolf prufovka. Krčma ur najem s tremi prostori, dvoriščem za pivce ter sobami za prenočišče tik glavne in prometne ulice v mestu. — Naslov pove upravništvo. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domaČi troplnovec, fini rum, razliCna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v Semeniškl ulici St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« l^arol prašču\, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače 2 a birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. mm- VELIKA ZALOGA -w« ŠIVALNIH STROJEV IN OVOKOLES SAUNIG a DEKLEVA V GORICI ulica Munieipio št 1 mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16. V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrsle na razpolago, kakor za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-ckerei). Nahajajo sr tudi v zalogi dvokolesa prvih tovarn kot avstrijskih in Brez konkurence!] inozemskih. BUr- Cene so od gld. 90 naprej, -"»jnj Z nami je vsaka konkurenca nemogoča t Se teplo priporočamo z odličnim spoštovanjem adani SAUNIG & DEKLEVA. Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici Konjedie & Zajec (prej G. Darbo) pred nadškoiljo šty. 5. Fodrnžiilea konec Rnštelii štv 2. Zaloge v ulici Morelli št 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnični hiši. Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne, cinkaste, pocinjene in medene plo-ičevfne, orodja za razne obrti in pohišnega, Sledilna ognjišča, peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe. Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla. Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni. Anton Obidičj Čevljar -V_SemggjSki mfci štev. 4 fipJT- v Gorici, *m priporoča se si raznovrstna naročit po meri za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro. on Potatzky v Gorici. Na sredi BaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nfrnberSkega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. SvHinjiee. — Kožni ?ewi. — Masne _____knjižice. Hišna obuvala m vse letne lase. Semeni za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krognjarje, prodajalce po sej mili in trgih ter na deželi. % 35-8 »SLAVIJ A" vzajemno zavarovalna banka v Pragi sklepa zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja. 25-letni mož zagotovi proli četrtletni zavarovalnini K 6*42 zaostalim svojim K IOOO*—, plačilno tnkoj po njegovi smrti ali pri doživetju 80. lota. Po petletnem plačevanju zmanjšuj« so zavarovalnina za dlvItJonffo. Najugodnejši pogoji. — Ves dobiček pripada členom. V poslednjih lelih je bilo izplačano 10 odstotkov zavarovalnine. Izplačana dividenda.........K 716.541-28 Roserve in fondi..........K 20,578.494-88 Dosedanja Izplačila.....* .... K 62,822.942-88 Pojasnila in tarife radovuljno pošilja generalno ravnateljstva banke »SLAVIJE" v ha llitvličkovem trgu, kakor tudi nje generalni zastop v Ljubljani. i i m I 9 Kathreiner | je samo pravi v znanih ^fP Kathreinerjevich zavojih! q uj' Zatoraj nikoli v odprtih ali v drugih za prevar V ^JL ranje račuuujoC-ih ponarejenih zavojih. \ gP^ Kathreiner Kneippova sfatlna kava # Bi je najukusnejša, kakor tudi edino zdrava in *A JEI zraven tega najcenejša primes k bobovi Kavi. / pl^ Kathreiner Kneippova slatina kava J \ bode z veseljem in z vedno raztočem učinkom M f v stotisoč družinah použita, A\j ' Kathre«ner Kneippova sladna kava i je tam, kjer so zavoljo zdravja bobova kava *T prepove, najboljši nadomestek.