Sžav.
Posamezna sfevilka 20 stotink
¥ Trstu, v soboto junija 1^20
Fosamezna številka 20 stotink

I,'iaja vsak torek, četrta in soboto ob 4 popoldne. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškegi štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi mj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista J-dinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mescc L 3.—, pol leta L 16.— in celo leto L 30.-- — Telefon uredništva in isprave štev. 11-57.

Tosamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot.; osmrtnice, zalivale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglase sprejema inseratnl oddelek Edinosti. Naročnina ki reklamacije sc pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratini oddelek sc nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 20
0 TrumblM Izlasah.
V Če Irko vem izdanju ioio priobčili izjave ministra za vnaaje stvari Trum^ča o »vnanji politični situaciji Jugoslavije^, ikakor Jih ;e .^poročil graski vTageapo»ti« njen dopisnik iz Bel grada. Podali smo lih z vso potrebno rezervo, naglašujoč. da jih ne moremo kontrolirati glede na njihovo točnost.
No. mislimo si, da so bile te izjave točno podane in dodajmo nekoliko pripomb, zlasti zato, ker te izjave Trumbićevc marsikateremu našincev — niso ugajale! Pravijo, da zvene veliko preoptimistično, da se Trum bič preveč udaja krivi veri, ko pričakuje — z ozirom na pogajanja med Italijani in Jugosloveni — za rešitev jadranskega vprašanja — na obeh straneh iste blage volje za dosego pravičnega in za obe strani zadovoljivega sporazuma. Preveč. da Trumbič zaupa Nittiju in pa dejstvu, da so v zbornici pritrjevali izjavam tega poslednjega. Tudi -izjava Trumbiča, da ostane Jugoslavija brez vsakih ozirov zvesta politiki mirovnih pogedeb, ni pogodu marsikateremu iiašincu.
Tudi nam se zdi, da izjave Trumbićevc zvene preoptimislično. Samo bi opozorili na dejstvo, da je Trumbič govoril kakor — diplomat. Ali. da se prav razumemo! Sedanji minister Jugoslavije za vnanjc stvari je gotovo sodoben, modem, demokratičen politik in državnik in delali bi mu veliko krivico, če bi ga smatrali za učenca stare diplomatske iole, pristaša nesrečni tajne kabinetne samovoljne diplomacije. Tudi ne bi mogli pritrditi domnevi, da mu je — kakor diplomatom stare šole — Bog dal govora le za io da prikriva svoje misli in namere.
Ali na konca konca je vendar-le diplomat v tem smislu, da je vezan na previdnost, da \estno in previdno izbira in tehta besede, da ne meče nepremišljeno in prenagljeno svojih kart na mizo. Trumbič je dajal izraza svoji veri v pošteno voljo tudi na drugi strani morda zato, da ne bi mu mogli pozneje očitati, da je nepremišljeno kvaril dobre dispo-" ziciie na drugi strani, ter mu nalagati krivde na morebitnem nevspehu pogajanj. Nočemo trditi, ali vsekako ni izključeno, da izjav Truinbićevih ni narekovalo toliko uverjenje kolikor previdnost. S tega gledišča treba presojati izjave Trumbićevc. In če hočemo to, potem moramo tudi mi slediti zapovedi previdnosti in ne smemo nagliti in s svojo sodbo ali obsodbo prehitevati bodoča pogajanja. Sc le potem, ko bo stvar dovršena, ko bo znano, kar dozore pogajanja; ko bemo vedeli,-koliko in in v čem je odnehal, oziroma, kaj je opustil in zanemaril: še-Ie potem bo čas — sodbe!
Pismo italijansKemu narodu.
Ugledna revija Revue Yougoslave je priobčila ir.pod peresa svojega glavnega uredni-nika g. A. Arnautovića zelo sedtrbno pismo n^. naslov italijanskega naroda. Pismo se (v nekoliko skrajšanem prevodu) glasi tuko-lc:
Italijanski narod! Cas je, da i/pregovoriš ti in ne tisti, ki te vladajo. Mi Jugosloveni pričakujemo tvoje besede z veliko nepctrpcžlji vo-sljo. Ali oživi beseda slednjič vendar duh tvojih plemenitih poglavarjev, kakor Cavourja in Mazzinija?
Ti ne moreš in ne smeš več svoje in usodi Evrcpe zaupati ljudem, ki zanikujejo ideje tvojih velikih prednikov. Vslani, o italijansko ljudstvo, in postani ti! Stresi s sebe duh bismarekovske vladavine, ki otežuje tvoje čine. Daj, naj triumlira v tebi latinska zavesi, naslednica starih demokracij! Narod, ki si bil •j'red pol stoletja zastavonoša >Narodne Pogodbe (Pacte National), zavzemi zopet v člo-večanstvu mesto, ki bi ga moral zavzemati. A-poftoli napredka, rojeni pod lepim nebom tvoje dežele, o italijanski narod, so prerokovali, da pridejo srečni časi, ko bodo vsi narodi svobodni. Dosegli so, da se je v očeh potlačenih narodov začela svetiti sijajna podoba prihodnjega človečanstva, kjer ne bo več zatiranja. Govorili so drugim državam, -da bodo umetne in nemoralne zveze razpuščene in da bodo i se države tvorile le veliko družino, v kateri ^ode imel vsak član enake pravice. Vabili so Ijrke, Romune, Čehe, Jugoslovene in veliko Ju gih, naj se spuntajo proti, tiraniji in naj posnemajo .napore Italije, da se zagotovi zmaga zakonu, kateri edini mora urediti svet: moralnemu zakonu, la legge Morale. In ra\no v imenu teh resnic so tvoji slavni možje klicali rekdaj zatirance na splošno vstajo. V tem zna-jrc.iiu je hotela Italija izvojevati svoje popolno •ujedinjenje; uedinjenje, ki je imelo služiti le miru in blagostanju človečanstva; ujedinjenje, ki se ni bilo smelo izroditi v despotsko moč, katere namen bi bilo podpiranje tega ali c-r.ega brutalnega egoizma; ujedinjenje, ki bi bilo moralo biti zvod skupne sreče sveta in ne sredstvo za zatiranje drugih narodov.
Italijanski narod! Mi Jugosloveni smo verjeli besedam prerokov tvojega risogimenta* (prebujenja). In mislili smo tudi. da so jih bila nova italijanska pokoljenja potrdila na r.m->Uem kongresu 1. 1917. Žalibog, čini tvojih vla-<jaicev in vojaških oblasti, o italijanski narod, diktatura onega D'Annunzija, katerega nisi še ubil radi one njegove himne na naslov strojnih pušk, in radi tega, ker je cnečastil tvojo prosvetno misijo in tvoj človečanski aposto-lat: vse to nam daje misliti, da italijanskih src ne navdaja več mazzinianska tradicija. Si-li pozab'i božanstveno ulogo, ki jo ima izpolniti tvoja držav.i? Pojd imo italijanski narod, in čitajmo še enkrat, da ti boš mogel postali zo-;»et li, tiste svete, ki jih je zapustil Mazzini ~ oym naslednikom. Čitajmo jih na tvojem lecem jezika, čitajmo jih glasno, zelo glasno, da bi glas velikega apostola nadvladal žvenket orožja, ki ga delajo tvoji junkerji, ki se niso ničesar naučili od petletnega klanja; in zvon o bratstvu narodov, ki ga je tako silno zvo-4ii» tvoj veliki in plemeniti prednik, naj za-
gluši Imperialistične govore tvojli vladalcev.*
Po tem naravnost veličanstvenem in poetič- j nem nagovoru nas vodi pisec od enega do i drugega med najznačilnejšimi mesti v Maz- j zinijevih delih in ki se nanašajo v glavnem i na idejo tega velikega Italijana o italijanski j zunanji politiki. Znamenita je predvsem njegova ideologija v italijansko-jugoslovenskih odnošajih po našem osvobojenju in ujedinjenju. rKo napoči oni skrajni čas potlačenih ljudstev, bi morala postati iztočna obal jadranskega morja naša operacijska baza za izdatno podpiranje naših novih zaveznikov.« Petem: Pri novih narodih, najdemo samo mi odkritosrčno prijateljstvo, ki bo vtemeljeno na našem prijateljstvu nasproti njim in na hvaležnosti za našo pomoč, ki jim jo bodo drugi odrekli.«
»Kako okrutna zanikanja — dostavlja člankar tem besedam Mazzinija — Jugosloveni niso zapuščeni od drugih narodov, ampak jih drugi branijo proti Italijanom, ki jih preganjajo, mesto da bi jim pomagali.
Italijanski narod, še je v tvoji moči, da preprečiš bodočo vojno, da preprečiš zločin, ki ga zamišljujejo proti tvojemu bratu Jugo-slovcnu. Napočil je skrajni čas, ko moraš iz-pregovoriti ti — pravi italijanski narod!!
KaKo ]e prtilo u Rusiji do proletarske diktature?!
Kakor nekdaj, kadar smo hoteli govoriti o prejšnji caristični Rrsiji — in kako radi bi bili mnogo govorili, saj je bila to država velikega bratskega naroda, ki smo želeli videti v »njej zastavonošo telikomilijonske slovanske družine v Evropi — tako se nam tudi sedaj, ko ni več car glavar države, temveč sin iz naroda Lenjin, postavlja na pot zapreka v dejstvu, da Rusije in nje resničnih razmer in razvoja dogodkov v njej — ne poznamo! Kakor nam je nekdaj germanizatorični, slavo-fobski in vsak narodni polet z nasiljem zadržujoči avstrijski režim narinjal v šoli in v javnem življenju nemško vzgojo, nemški duh, nemško naziranje in nemško presojanje stvari, tako, da smo tudi tedaj, ko smo slovensko pisali, nemško mislili, ter nam je ta režim nadeval nemške naočnike, ko smo govorili o slovanskih stvareh in državah in torej tudi o Rusiji: isto tako nam tudi sedaj, ko ibi lic-teli govoriti o Rusiji, osvobojeni od carističnega samodržtva, nedostaja lastnih res naših, torej povsem zanesljivih virov! Priznajmo-le: tudi današnje Rusije, nastale po velikem prevratu, mi ne poznamo!
Vemo le. kar nam pripovedujejo veliki evropski listi raznih narodov, zmagovalcev in premagancev v tej svetovni vojni. Zato tudi dogodkov, kakor se razvijajo cd izbruha velike revolucije dalje, ne presojamo na pod-iagi dejstev, ki jih gledamo skozi lastne naočnike; unarveč <na podlagi poročil, ki jih ali, pišejo ljudje, ki tudi cie poznajo stvari kot očevidci, ali pa so to poročila preračunjeno tendencijozna, kakor je pač stališče napram novi Rusiji v tisti državi, ki jej služi poročevalec. Razumljivo je torej, da se tudi sodbe o ruskem boljievištvu, njegovem bistvu, in zlasti o namerah njegovih glavarjev gibljejo' med dvema skrajnostima: za ene je boljševizem izrodek gospodstva željnih, sebičnih doktrinarjev, podjetje, ki naj mase usužnjuje volji malega števila ljudi; drugim pa se -vidi boljševizem, diktatura proletarijata, edino možna in primerna metoda, edina oblika, ki more dovesti do preuredbe družbe v smeri socijalne pravičnosti, torej tudi do uresničenja ciljev, ki jih vsebuje oficijelni program socijalne demokracije. Temu dosledno vidimo na eni strani le nezgode in poraze boljševizma. na drugi pa le -uspehe in zmage. Zato ima ruski boljševizem po zapadni Evropi proti sebi na eni strani vojsko sovražnikov in neizprosnih c-bsojevalcev, na drugi stranj pa vrste pristašev in slaviteljev. Mi pa nimamo danes še — kakor že rečeno —-nikake zanesljive podlage za svojo in pravilno sodbo.
Ali interesantno je, da ta razdvojenost v presojanju o ruskem (boljševizmu, vlada tudi v vrstah socijalne demokracije. Eni blagoslavljajo drugi proklinjajo. To dejstvo ravno je biio Otonu Rauerju, prvaku socijalne demokracije in bivšemu državnemu tajniku Nemške Avstrije, v povod, da je pod naslovom: : Boljševizem, ali socijalna demokracija ; napisal posebno knjigo.
V podlago Bauerjevim razmotrivanjem je vprašanje, so-li metode ruske revolucije vzni-kle iz if-oletarskc revolucije sploh, ali pa so le zahtevane cd posebnih razmer v ruski družbi? Iz tega vprašanja pa izvaja drugo: je-li boljševizem res edina metoda vsake proletarske revolucije sploh; ali pa so te metode - prilagodjene <le posebnim ruskim razmeram, oziroma, se-li te metode dajajo porabljati tudi v drugih deželah? In Bauer prihaja do zaključka, da so metode ruskega boljševizma prikrojene primerno posebnim ruskim razmeram, da torej ne gre, da bi jih slepo posnemali tudi v drugih deželah! Pogoji za proletarski boj so v Rusiji povsem drugačni, nego so drugod.
Avtor uvažuje zgodovino ruskega poljedelstva od odprave robstva (1. 1861) dalje, ki pa ni odpravila značaja ruskega poljedelstva, marveč ga še poostrila, dekler ni prišla agrarna revolucija boljševikov, ki je odpravila velika posestva, državne domene in cerkvena premoženja, ter .jih izročila poljedelskim odborom kmetov v upravo. Ali oblike in vsebine te predaje niso določili boljševiki, »socijaliziranju« zemlje! Zgodilo se je eno-vsled česar ne more biti govora o kakem stavno le to, da je fevdalna zemlja prešla v roke kmetov. Nastal je na deželi le meščanski lastninski red. Proletarijat je mogel priti do oblasti in jo vzdrževati le s tem, da je realna tla prepustil kmetom na vasi. Ruski,
kmet ie zaveznik boljsev:kov les zato', ker; vidi v vsaki protirevoluctjonarni vojski, ki} ogroža proletersko rcpcbliko, nevarnost cd strani prejšajih gospodarjev, ki bi Ae.hcteli iZopeL polastiti zemlje.
Vse drugačno je razmerje kmetstva v Srednji in zapadni Evropi, vsled česar so tudi bojevni pogoji proletarijata tu povsem drugačni. Sovjetsko gospodstvo je torej zavarovano od kmetov, ki jih je osvobodilo. Ravno zato pa mora diktatura proletarijata pred vasjo odnehati! Vsi poizkusi, da bi se komuna vsUlila tudi na vasi, so se izjalovili! Ali — kakor pravi Bauer izrecno — boljševizem je moral pred kmeti — kapitulirati! Boljševiki so bili obnemogli nasproti »nememu, pasivnemu, ali žilavemu odporu mase delavstva!!« Kmetje so se uprli nasilnim . rekvizicijani živil in . kmet je sadil toliko, kolikor je potreboval zase! Neredko pa so se kmetje tudi dejanski uprli rekvrzicijskim poveljstvom. Boljševiki morali odnehati od ofenzive proti kmetom!: To da je pripo-znal tudi Lenjin sam na sovjetskem kongresu v marcu 1. 1919. Rekel je: Problem ni v razlastitvi srednjih kmetov ampak v tem da začnemo s posebnostmi kmetskega življenja ter da se učimo od kmetov metod prehoda k boljšemu socijalnemu redu; ne pa, da bi jim hoteli zapovedati. In Lenjin ie priznal: V tem pogledu smo mogo grešili!
Bauer pravi dalje: Sovjetsko gospodstvo sloni na tem, da ne nadleguje kmetov, torej ogromne mase ruskega naroda, ker le tako se kmet ne bo brigal, kaj dela sovjetska oblast po mestih. Na pozorišču zgodovine ostajata tako le proletarijat in buržuazija.-
S teni v skladu je dejstvo, da sovjetska ustava skrbno izključa kmete od političnega vpliva. Temu primeren je *čudno zapleteni« •volilni red v vseruski sovjetski kongres, ki daje mestnim svetom prednosti pred vaškimi. Prvi volijo svoje zastopnike za vseruski sovjetski kongres direktno in imajo celo pluralno volilno pravico. Vzlic temu pa bi mogli kmetje, ob svojem velikem številnem pre-težju, nadvladovati v sovjetskem kongresu in bLmoglo priti do diktature kmeta. O tem pa ni nikakega govora, ker v mužiku ni nobene sledi svetovnega naziranja, ne glede vnanje, ne notranje poltiike. Masa ruskega kmeta ni politično organizirana in ni izšolana. Se tudi ne zanima. Indirektna volilna pravica, ki jo »daje bcljšcviška ustava kmetom, omogoča, da politično aktivne manjšine na deželi nadvladujejo ves volilni čin!! Tako se neokretna, politično nezainteresirana, malo aktivna masa kmetov izključa iz zastopstev ter se zagotavlja vodstvo industrijalnemu, oziroma najagilnejšim plastem mestnega proletarijata.
Pri tem ie še uvaže vsT' ,*-da je vsaka večja, proti vladajoči stranki naperjena agitacija v kmečkih masah skoro onemogočena. Torej — teror.
In Bauer izjavlja odkrito: Seveda je lo možno le zalo, ker ruski kmet ni sposoben, da bi porabljal pravice, ki mu jih daje ustava. Če bi ruski kmetje postali kulturni ljudje, ki bi se zanimali za splošno državno življenje istotako, kakor se meščani, in če bi znali izrabljati svoje državljansko pravice, kakor jih znajo industrijalni delavci, potem bi njihovo številno pretežje prišlo do polne veljave tudi v mejah sovjetske ustave; in ta bi se — ue da ibi trebalo izpremeniti ničnega nje .paragrafov — izpremenila v instrument diktature kmetov.
Iz tega bi sledilo io, da je politična otopelost velike mase v Rusiji predpogoj za diktaturo prcletarijata. Brez te otopelosti ne bi bila možna ta diktatura. Ali. kako vse drugače stoje stvari v ostali Evropi! Nikjer drugje niso dani -taki pogoji za diktaturo proletarijata.
Mari ni v največji meri zanimiva ta knjiga socijalnoga demokrata Otona Bauerja? Vsebuje ugotovitve in priznanja, ki morajo n. pr. na naše slovenske boljševike delovati kakor mrzel curek vode. In Itako bi šele. te bi izvajali konkretnejše zaključke iz le zanimive knjige. Pa — saj bo že prilika za to.
italijansko politiko«Tripsiitanljl
označa Lavoratore za idijolsko in prokleto. Italijansko trikoloro so razobesili — prav — na monotonih zidinah Tripolisa ob nemem in srditem sovraštvu museimanov. Generalnim Caneva je širok;h rek prelival arabsko in — italijansko kri in s tem pripravljal položaj, ki je dovedel do strašnega upora leta 1915. Oh, če bi tripolitanski kastel mogel govoriti!! To je bilo še vse kaj drugega, nego beli teror na Madžarskem. Res je sicer, da so bili tudi Arabci včasih nasilni proti Italijanom; ali kje je bila glavna, ako ne edina krivda na tem? Lavoratore odgovarja: »Gotovo na strani tistih, ki so — ne poznajoč nobene muselmanske stvari — menili, da bodo mogli z vislicami, « palico in z gladom krotiti pleme, ki živi že stoletja v verskem fanatizmu, v misticizmu žrtvovanja za -sveto vojno«, ki se čuti srečno, ako tipi, da ne bi bilo prisiljeno prenašati vladavine never-nikaDa, da, vse, kar je žalostnega, je pisati na račun osrednje in lokalne vlade! Ministri za kolonije in generali-guvernerji so v prvi vrsti odgovorni za 'kaos« v Libiji!-: — Podavši nekoliko historijata od zasedbe dalje; ugotovivši, da je Tripolitanija danes zopet v polnem uporu; in obsojajoč vsako osvojeval-no politiko, protestira : Lavoratore« prMi taki politiki spletkarenja in zavlačevanja ter zaključuje: >In italijanski narod se mora — četudi iz drugih razlogov — pridružiti temu protestu proti taki peklenski in idijolski politiki, ki slane deželo na raiHjarde lir in krvi nje najboljše mladine. : Militarični fohod - je že prekoračil črtQ vsake človeške potrpežljivosti in je zato potrebno, v dolžnost, da se ji upremo z vsemi svojimi si!ami! V Afriko niti enega vinarja, niti enega vojaka več!«
0 JosostavUl.
Greh j-u^cslovenake, strankarske oligarhije — vse stranke so si v iteni oziru enake — je velik. On je pravzaprav dvojen! 1. On kvari ugled Jugoslovensfcva nasproti zunanjemu svetu i<n 2. se igra s politično potrpežljivostjo ju-gošlcvenskega Jjundtva in torej tudi z usodo Jugoslavije same. Da kvari ugled Jugosloven-siva nasproti zunanjemu svetu- imamo priložnost videti in čitali skoraj vsak dan in za kar ga je še, se ima Jugoslavija zahvaliti edino le dvema činiteljema: neminljivi slavi srbske armade na eni in — Wilscnu na drugi tstrani. Ko se je pred nekoliko tedni govorilo o fran-.ccsko-jugcslovenski zvezi, so objavili jugcslo-venske predloge in franedski odgovor s prigovori francoske -vlade. Sicer je bilo vse skxipaj zanikano, ali <tudi 'ko bi tbilo res, mislim, da ne bi mogla francoska vlada v nebenem slučaju drugače prigovarjati, kclt je bilo p.'sano v njenem domnevnem Ln, ikot rečeno, že zanikanem ^odgovoru--. Francoska vlada je namreč vprašala vUigoslcverreko vlado, s kakšnimi sredstvi bi zaiamčil Bclgrad. :da bodo spoštovali eventualno zvezno pogodbo tudi Hrvati in Slovenci! V navadni rlovenščini pomeni to vprašanje, da mt poveš, kje ti je ustavna polaga, na kateri me lahko prepričaš, da govoriš v imenu celega jucgslovenskega naroda, z eno besedo, kje ti je ustava, o Jugoslavijo}
Drlje sem rekel, da se oligarhija omtran pre-mirne črte igra 's politično potrpežljivostjo naroda in z usodo Jugoslavije. Ne samo to, temveč tudi izkorišča Ho potrpežljivost v egoistične namene. Vsi vemo, da ni bilo prekucijsko razpoloženje med narodi nikdar večje kol sedaj. Ce se v Jugoslaviji rA zgodilo ničesar, je treba to pripisovati edino le zdravemu političnemu nagonu ćugo do venskih mas, ikatere ta-korekoč slutijo, da bi pcmenil <vsak prevrat gcttovo smrt jugcsloveruske pogodbe same. Ta • zdravi poliičiii nagon jugoslavenskih širckih slojev pa je znan omenjeni oligarhiji in radi tega je precej ibrez sknbr, kaj ibo rekel narod. Toda v sedanji prekuciCski dobi je vse mogoče, in ravno zato pa se lahko cčita jugosloven-skini mogotcem, da se igrajo tudi z usodo Jugoslavije! Tudi eventuelna : koncentracijska vladac ne bi ničesar izpremenila, kajti taka vla bi megla imeti (kako :dcbro posledico le za oligarhijo samo, ki bi se pomirila v svoji sredini.
Jugoslovenska pogc'dba je torej do sedaj in fco do ustave edini stvarni činitelj v sestavi Jugoslavije. Vse drugo kar je in kar sc dela, bi mcralo po vreli pravilih logike izhajati le iz u .tave. Ker p ato ni (največ radi tega, ker je nočejo), je vse kar se dela neizogibno nelogično in visi »v zraku. Sedanja Jugoslavija je v resnici tako pclna nelogičnosti na vseh koncih in krajih, da je zares pravi čudež, ako se ne zgodi nič neprijetnega. Tukaj hočem poudariti samo eno takšno nelogičnost, ki pa je 'zadosti kričeča, da sc bo lahke vsak zložil z menoj «n zakričal: To ni jugoslavenski! Taklf ne delajo pravi Jugosloveni!
Po sedanji neustavni »ustavi ima Jugoslavija -osrednjo vlado v Belgradu in nekoliko pokrajinskih vi a: d, slovensko, hrvatsko, dalmatinsko, bosansko in črnogorsko. -Vsaka aued njimi se deli na nekoliko peverjeništev , a vse so odvisne od belgrajske državne vlade. V tej odvimosti od državne vlade se seveda ne more videti mikaika' nelogičnost. Toda ko si ogledamo natančno državno vlado in delovanje posameznih ministrstev v njej, tedaj ne more uiti pazljivemu očesu velikanska nelogičnost v ikompeitenci državne vlade. Nekatera ministrstva, n. pr. ministrstvo za notranje stvari za narodno prosveto in še neko, vršijo pravzaprav dvojno funkcijo,'službo državnega ministrstva in obenem službo pokrajinskega po-verjeništva za tiste dele Jugoslavije, 'kjer ni pokrajinskih <vlad. To so pokrajine, ki so pripadale pred jugosiovensko pogodbo bivši Srbiji, h kateri so bila pridružena še neka nova ozemlja. Državna politična sestava sedanje Jugoslavije je torej 'takšna, da je treba razlikovati v njej dve veliki skupini in sicer: eno skupino s pokrajinski m i vladami, drugo brez pokrajinskih vlad. V prvem delu Jugoslavije vlada državna oblast posredno, v drugem neposredno in v prvem delu ima državna vlada samo atribut državne vlade, med tem ko ima v drugem delu Jugoslavije dva atributa: je državna in obenem pokrajinska vlada.
Ta nelogičnost in nedoslednost je tako očitna, dobiva človek vtistk, ko skrbno opazuje sedanjo jugosiovensko »tavko, da je prva skupina nekako obvisela o,T> 'bivši Srbiji, ob katero se je kot bi se ulovila za nekak kavelj, ki jo je ujel in jo sedaj drži. Ko so v jugoslovenski pogodbi sklenili, da ostanejo pokrajinske vlade in ko je sprejela stara srbska vlada to načelo, bi se bilo moralo sprejeti to stališče za vso državo. To se pravi: morala bi se bila ustanoviti pokrajinska vlada tudi za Stbijo samo, tako, da bi danes obstajala v Belgradu dva različna organizma: državna vlada in poleg nje domača srbijanska vlada .
To se žalibog ni zgodilo, a jugorslovenski narod ni te nelogičnosti prav nič kriv. Kakor za vsa druga protislovja v sedanjem življenju Jugoslavije, tako je tudi za to odgovorna edino Ie jugoslovenska strankarska oligarhija.
Sedanji činite^i v Jugoslaviji so bili Jugosloveni samo enkrat, samo en hip, tedaj ko so proglasili jugosiovensko pogodbo. Vse pa, kar so potem delali in napravili, kaže, da so se kot bi skesali, kot bi se prestrašiU svojega koraka ter so obstali na pol poti. To pa radi tega, ker ne znajoi si ne upajo ali pa nočejo postati dosledni JugosJoveni.
Te trditve mislim objasniti v drugem članku. Tukaj naj omenim samo to, da so ostale ugotovitve ne glede na osebno odgovornost tega ali onega dovoljen vzrok za vsakega Jugoslavena in prijatelja Jugoslavije sploh, da protestira proti tistim, ki zavlačujejo končno ustanovitev Jugoslavije in jim kliče: Odpo-
vejte se, dajte Jugoslaviji mogočnost, da si da ustavo. Vsi pošteni in odkritosrčni Jugosloveni so pričakovali in pričakujejo od vas zares drugačnega dela, nego je to.
Tukaj se vsiljuje takorekoč samo cd sebe še eno vprašanje, ki se ga moramo dotekniti, preden zaključimo. Marsikdo bo gotovo pomislil, da je takšno obsojanje sedanjih jugoslo-venskih voditeljev preostro, in da se ni pri njem jemalo v obzir dejstvo, da je naloga omenjene jugosiovensko strankarske oligarhije neznansko težka radi nič manj težavnih razmer in na splošno motnih časov, kij ih preživlja ne sami Jugoslavija nego (tudi ves ostali svet. In če že tako in tako nočeš opravičiti, mari ne velja tudi za politične grešnike načelo, ki se vpošte-va nasproti vsakovrstnim prestopnikom in ki pravi, da so obtoženci največkrat žrtve razmer, v katerih živijo?	(Dalje prih.)
Razmere o Primorju.
»Slov. Naroda fje priobčil ta-le članelt:
Sedaj je dr. Turna komunist. S tistim prepričanjem, s kakoršnim je bil narodnjak, naprednjak, pol-liberalec, pol - klerikalec, socijalni demokrat. Mož menjava, svoja prepričanja in zanimivo ga je bilo včasih poslušati, ko je zjutraj cb osmi uri vcepljal temu ali onemu, kogar je pač dobil, svoje prepričanje; popoldne ob štirih pa je drugemu znancu prav isto prepričanje z vso gorečnostjo pobijal. Sedaj je komunist. Ko italijanska vlada začne ubijati komunizem, ga tudi pri dr. Turni ne bo več. Sedaj ga italijanska vlada trpi med goriškimi Slovenci z izvestnimi nameni in dr. Turna je oznanjevalec komunizma. Vlada ima svoje dopadajenje nad njim. Razmere so lake, da ima mož svobodno pot med ljudstvo, drugim pa je zaprta, tako, da ni mogoče na nobenem shodu nastopiti proti njemu in pcbiJi njegova izvajanja. Komunisti kar naznanijo bližnji oblasti, da žele shod in oblast jim dovoli. Dr. Turna pride, hvali Italijo, svobodo, ki jo daje in ki jo še obeta, potem pa začne udrihali po Jugoslaviji an nesramno izrabljati ponesrečeni komunistični puč v Ljubljani. Kriči, kar more, da tista Jugoslavija je dežela iRrutosti in krvi, lam morijo naše sodruge. Zato: dol z Jugoslavijo! Sram me je, da sem Slovenec! Svobode v Jugoslaviji ni in ako bi prišli mi pod njo, bi Furlanom usiljevala slovenske šole, ka-^ kor jih usiljuje štajerskim Nemcem. To je svoboda! Na nekem takem shodu je nekdo pripomnil: Kaj pa slovenske šole v Gorici, ki jih nam Italijani nočejo dati? Tu je dr. Tuma vzrojil in napadal slovensko inteligenco, češ, da je ona Icriva, da jih ni, ker ne zna postopati previdno napram vladi in ker jej ni mar drugo, nego izžemanjc ljudsva. Dr. Tuma obljublja kolenom, da -bo vsa zemlja, katero obdelujejo, njihova; malim zadolženim kmetom, da odpadejo njihovi dolgovi; delavcem, -da bodo :.ni gospodovali V deželi; vsem pa, da prinese komunizem v deželo največjo pravičnost. Prvotno sc ni smatralo dr, Tumovih nastopov resno, ker moža pač pozna vsa dežela; ali, odkar je jasno, da draži in cepi Slovence po nalogu italijanske vlade, je postala stvar resna. Bati sc je konfliktov med dr. Tumovimi nahujskanci in kmečkimi posestniki. Oni, ki poslušajo dr. Turno, si že razdeljujejo posestva in lastijo zemljo: to bom imel jaz, to boš imel ti. Tekem par mesecev se izvrši socijalna revolucija in kolon in delavec bosta deležna zemlje. Tako napoveduje dr. Tuma, iioteč pripraviti nemire in spepade, ki bi jako prav prišli italijanski vladi, da bi mogla k tlom pritisniti goriške Slovence. Koloni nočejo več izvrševati svojega pogodbenega dela. Zato je bilo zadnji čas podanih sedniji s strani posestnikov mnogo odpovedi kolonskih pogodeb. Komunisti pravijo, da nobena teh odpovedi«ne sme biti rešena povoljno za posestnika, kajti v slučaju jedne, povoljne rešitve se upro vsi tisoči kolono v. V tem smislu organizira dr. Tuma s svojimi po^ močniki kolčne, ki jih je prevzel uporni duh, ki nočejo ničesar slišati o rešitvi kolenskega vprašanja, kadar pride dežela v normalnejšc razmere, marveč se drže komunističnega r.auka: kdor zemljo obdeluje, tistega je last. Zbog tega kmetijstvo med goriškimi Slovenci obilo trpi tam, kjer obstoji kolcnslvo, drugodi pa istotako, ker ni dobiti delavcev za kmetijo, Vse dere drugam na osemurno delo, na cesto in v idelavnicc, po kmetijah pa manjka dela-. -nih moči, pa čeprav se ponuja dobro plačilo. Osemurni delavnik, pravijo (komunisti, in beže cd tam, k'cr ga ni. Na kmetiji ni mogoč, zatorej naj kmetijstvo prooada; bedo toliko lažje ropotali po deželi Tuma «:i njegovi pajdaši.
Komunistično hujskanje bi moglo imeti strašne poslcdice. Abnormalne razmere »v deželi dela italijanska vlada še abnormalncjše. V lo abnormalnost liče kakor nalašč dr. Tuma, ki je izboren izvajatelj želja vladnih mož, ki sc hlinijo v cbraz slovenskim voditeljem, z.i hrbtom pa delajo proti slovenskemu ljudstvu. Dr. Tuma bo žalostno zaključil svoje delovanje v Primorju. Vedno je bil v škodo -goriškim Slovencem. Sedaj hodi ošabno po deželi kot cm'-sar njihovih sovražnikov. /likar naj ga ne br> sram, da je Slovenec, kajti slovenstva ni več v njem, svoje slovenstvo je prodal Italijanom. Mislimo pa tudi, da pride <med delavstvom sodni dan za dr. Turno, kajti delavstvo pride že do izpoznanja, -da je komunistično propovc-dovanjc naperjeno z^olj proti Slovencem. Svoj čas pa nastopi tudi italijanska vlada proti ko-' munizmu. In tedaj pride nad delavstvo novo trpljenje, za katero naj se lepo zahvali dru. Tumi!
izjava Oesntteve vlade.
Na 91. redni seji začasnega narodnega pred-« etavništva, ki se je vršila 26. majnika pod predsedstvom dr. Ribarja, je prečital ministrski predsednik dr. Milenko Vesnič to le vladno izjavo:
;>Gcspodje člani začasnega Narodnega predstavništva! Vlada ima čast v tem trenutku
»fcujnosr« utr. i JI i.
v tms, aac yutt»fa i
vsled visokega poverjenja krone predstaviti se vam in vsej naši državi in razviti program, ki mora biti izveden v najkrajšem času, ker to brezpogojno zahtevajo bistveni in imperativni interesi naše države. To vlado vodi prvi in gotovo edini cilj: izdelati za kraljevino SHS njen osnovni zakon, to je njeno ustavo, ter na ta način ustvariti pravno podlago za vsestranski razvoj blagostanja njenega in njenih državljanov in jim dati lako istočasno priliko, da na široki in trajni podlagi svobodno izrazijo svojo voljo o osnovni ureditvi naše skupne domovine. To odgovarja temeljnim željam kakor tudi žrtvam, katere je naš narod tako velikodušno pretrpel v strašni vojni skupno s svojimi plemenitimi zavezniki in sobojevniki za isto idejo: pravico in svobodo, kakor tudi svečani obljubi, ki jo je dal nosilec krone zgodovinskega dne 1. decembra 1918. — Zato hoče vlada takoj in odločno ustvariti podlago za našo novo ustavo, da jo predloži ustavotvorni skupščini, ko se sestane. Narodnemu predstavništvu je žc bil predložen zakonski načrt o volitvah za ustavotvor-.no skupščino, kakor tudi zakonski predlog o ratifikaciji mirovne pogodbe z Avstrijo in Bolgarsko. Vlada vas bo v najkrajšem času profila za odobrenje potrebnega kredita, ki ga potrebuje za pravilno finančno upravo do trenutka, ko bo redno Narodno predstavništvo moglo poslovali rednim potem. — Ker ves naš -narod v vseh svojih slojih potrebuje jamstva zc svoj mirni razvoj, smatra vlada za svojo neodložljivo dolžnost, da zagotovi red in mir v naši državi. — Moji tovariši in jaz gojimo nado, da bo začasno Narodno predstavništvo podpiralo naše namere in jih podkrepljalo s svojim zaupanjem, zlasti ker smo uverjeni, da smo v •vseh temeljnih političnih vprašanjih izraz in ,predstaviteLji ogromne narodove večine, ker po globokem prepričanju nas vseh to enotno želi in pričakuje ves naš nared in vse naše javno mnenje in ker vsi naši prijatelji in sosedje s pažnjo spremljajo naše delo. — V tem posebnem pogledu smatram za svojo dolžnost izjaviti, da (fro današnja vlada, ko bo imela čas upravljati državne posle v mednarodnih odnošajih- sledila preiskušeni poti Srbije. Kakor doslej hoćemo biti tudi nadalje verni zavezniki, iskreni prijatelji in spravljivi sosedje napram ostalim našim sesedom, verno čuvajoč s .svojo krvjo svoja v stoletni borbi izvojevana •prava in zavedajoč se svetih mednarodnih obveznosti. — Na tej podlagi, gospodje poslanci, mislimo delati in vztrajali ter se nadejamo, da \es ta naš program zadebi vaše caobrenje •in požrtvovalno sodelovanje. Domovina nas vse pozivlje na veliko in resno delo. Verujemo, da se boste vsi odzvali temu pozivu.«
Ta vladna izjava je vzbudila živahno raz-pravo, ki se je zavlekla skozi dve seji začas- j ne*a Narodnega predstavništva. Kot prvi je J kritiziral vladno izjavo poslanec Narodnega j kluba Kerubin Šegovič, ki je očital vladi, da ni rekla nič o ■jadranskem vprašanju, kar bo gotovo zelo slabo vplivalo na prebivalstvo zasedenega ozemlja. Poslanec socijalnodemokrai-skega kluba Korač je poudarjal, da mora o ustavi odločati uslavostvorna skupščina sama, a za sedaj je glavno, da se pride do volitev. ■Govornik je protestiral proti načinu, kako se vzpostavlja red v državi, četudi obsoja komuniste, ki -s svojim brezumnim delovanjem postajalo zavezniki reakcije- , ker je delavstvo doprineslo, kar je meglo za uedinjenje in ne zasluži, da se kaznuje* z izjemnimi zakoni. V delavskih množicah se dviga reakcija proti komunizmu. Če so izjemni zakoni potrebni, •potem so v prvi vrsti potrebni zoper tihotapce, verižnik® in vojne dobičkarje. Govornik je obžaloval, da ni vlada ničesar izdavila o jadranskem vprašanju, kakor tudi ne o obnovi in prehrani dežele ter o agrarni reformi. Zahteval je, naj vlada zavzame odločno stališče nasproti madžarski vladavini in naj meje hermetično zapre.
Govoril je nalo bivši minister Anion Kristan, ki se je omejil na kritiziranje notranjih razmer. Rekel je, da \Iada ni prav nič poskrbela za povzdigo gospodarstva in protestiral proti temu, da se zapirajo nekatera podjetja, s čimer se povečuje brezposelnost. Vlada naj i poskrbi, da si ljudje lahko pošteno služijo j kruh. potem bo lahko narediti red. Treba je j re?nič-nega reda, ne pa zakonov o vzdrževanju reda. Govoril je o visokih ccnah v Belgradu, j ki niso v nikakršnem razmerju s cenami v osta- ; lih delih Jugoslavi|e. Ko je govornik napadal Ljudsko ilrarko, ki da je zakrivila neljube dogo-dke v Ljubljani, je prišlo do -burnega prizora med njim in poslancem Sušnikom.
Na prihodnji seji je opisal poslanec Biankini vso bedo, ki jo Irpi jugoslovensko prebivalstvo na vsem zasedenem ozemlju, posebno pa v Dalmaciji, kjer italijanski vojaki zapirajo naše može in onečaščajo naše žene in dekleta, nakar je povzel besedo ministrski predsednik Vesnič. (Posnetek Vesničeve izjave smo že objavili po poročilu rimske »Štefani , smatramo pa vendar za umestno, da je prinesemo v popolni obliki. — Ured.)
Ministrski predsednik je govoril tako le:
Gospodal Prosim Vas, ozirajte se na to, da nikakor ne bom mogel odgovoriti na vse, kar se je razpravljalo v tem parlamentu radi vladne izjave, gotovo se to tudi vanf ne zdi potrebno, Iter bi se diskusija o vladni izjavi preveč zavlekla in izzvala nova pojasnila, za katera sedaj ni mesta. Preden preidem na vprašanja, o katerih pojasnim stališče vlade, bom podal dve klavzuli. Mislim, da bom s tem podal naziranje vlade in naziranje četudi ne celokupnega, pa vendar velikega dela začasnega narodnega predstavništva samega. Prvo klavzulo podajam proti izrazom, ki so morda tudi nehote bili izrečeni, to je proti izrazu g. poslanca PopadiČa. Gospoda, nikakor ne moremo pripustiti, da bi se v parlamentu delala kakršnakoli razlika v patriotizmu naših državljanov vsega našega kraljestva (Tako je, vrlo dobro), ker vemo, da ako je šumadinski kmet, po svojem geografskem položaju in tra- j dicLri doprinesel gotove in nesporno največje: žrtve za narodno uedinjenje, vemo tudi, da so od prve vstaje našega naroda leta 1784 sodelovali na enako patrijotični način naši bratje, ki so prihajali iz svojih krajev v našo domovino in s tem dopolnili to veliko skupno delo. (Tako je!) — Ravnotako podajam klavzulo proti izrazom in gotovim iziavam prečastitega in spoštovanega člana g. poslanca Biankinija. Vsi čutimo in z njim delimo trpljenje, ki ga morajo sedaj prenašati njegovi bližnji rojaki. V tem pogledu mislim, da med nami ni razlike. Naloga nas vseh je, da storimo vse, da se ta bol vsaj ublaži, ako se ne prekine popolnoma. Ako bi se bil prečastiti in spoštovani poslanec Biankini omejil na izražanje tega čuta, ki se morali mi vsi s svojo dušo zlagati z njim. Ali gospoda, spoštovani g. poslanec $e pod vtisom razpoloženja šel dalje in privedel ne samo našo vlado, temveč obenem tudi začasno narodno predstavništvo in vso deželo v položaj, kakršnega nam on vsekakor ni želel in kakršnega nam on po svoji politični izkušnji ne more želeti. Mi ne smatramo svojih zaveznikov niti za »bivše«, niti za »propadle«. S temi zavezniki, s temi prijatelji smo se borili, z njimi smo bili skupaj, z njimi smo lili in mešali našo kri, samo z njimi smo mogli dovršiti naše veliko narod-no uedinjenje, in samo z njimi nam bo mogoče dovršiti ono, kar 'a v tem oziru ostalo nepopolno. Ali, gospoda, da bomo to mogli in da bomo lahko računali na zaveznike, t. j. apelirah' na njihovo sodelovanje, ne smemo nikdar zahtevati, da se osvobodimo svojih obvez, ki nam jih nalaga istočasno naš tovariški položaj. Mi smo dolžniki zaveznikov (Biankini vpraša: Ali nam oni ničesar ne dolgujejo? ) Mi moramo, gospoda, kot trgovci voditi račun o tem dolgu in obveznosti. To smo delali doseda.;, pa bomo tudi v bodoče pa smo uverjeni, da bedo tudi naši zavezniki, kakor desedaj, tako tudi v bodoče istotako nastopali proti nam. Nadejamo se celo, da bodo mogli storiti to v bodoče v večji meri, kakor dosedai, ker se bodo ludi sami polagoma oprostili obvez, ker bodo v bodoče vedno bolj uvideli, kolika je stvar, za katero so se vsi borili in za katero se borimo pravično. Prva in resna opomba glede vladne izjave obstaja v lem, da se je istavilo vprašanje, zakaj vlada v svoji izjavi ni ničesar povedala o jadranskem vprašanju. To nam je očital i g. Šegvič in zelo spoštovani g. Biankini, kakor tudi, ako se ne motim g. Korač. Meni je, gospoda, £rago, da se ije vlada od raznih strani zložno očrnila. Upam pa, da mi bo ravno tako lahko dati odgovor in pojasnilo glede te očr-nitve. Gospoda? V vladni izjavi se nismo dotaknili jadranskega vprašanja prvič vslcd tega, ker je v tem trenotku v teku. Tega nismo storili iz taktičnih razlogov ter vsled tega ni bilo treba vedeti za to, kar so v Rimu delali prej, niti za to, kar delajo v Rimu danes. Smatramo za pravilno mednarodno zahtevo, da predstavništvo, v katero imamo popolno in nedeljeno zaupanje vedno obdržimo informirano, kadar začnemo kak posel. Svojim mandatarjem moramo dsti navodila, da morejo vršili svejo dolžnost s čim večjim uspehom za narodno stvar. Obenem smo smatrali, da bi, karkoli bi dejali v tem vprašanju v svojo izjavo, s tem izzvali diskusijo, ki bi utegnila otežkočili položaj vlade in naše delegacije. Kakor vidite gospoda, je imela vlada razlog, da je postopala lako, ker, ako se o tem vprašanju toliko go-v ori, ko se vlada o njem sploh ni izjavila, koliko bi se govorilo, ako bi bila vlada to vprašanje omenila v svoji izjavi. Ali gospoda, drug in mnogo važnejše razlog je, vsled katerega smo smatrali, da ne omenimo tega vprašanja v tem trenotku, in sicer razlog, da je bilo ne samo nepotrebno, temveč da je bilo tudi nesporno odveč o tem govoriti. Ta razlog je, da niti trenutek nismo dvomili, da je vse naše narodno predstavništvo brez razlike, ali je v vladi zastopano ali ne, v tem vprašanju enodušno. (Od vseh strani se čujejo glasovi: Tako je! Burno odobravanje.)
Gospoda, mi smo smatrali za dolžnosl, da začasnemu narodnemu predstavništvu objavimo v prvi vrsti to, kar smo smatrali, da je potrebno s splošnega vidika, pa nam je bilo potrebno njegovo sodelovanje. To, gospoda, samo
od sebe dovede do vprašanja, Iti ga je omenil in tako dolgo pretresal v svojim govoru gosp. Biankini in katero je v tem trenotku omenil tudi g. DraškoviČ. To je vprašanje naših zapadnih mej in naših odnošajev napram Italiji. V tem hipu smatram za svojo dolžnost, da o tem vprašanju povem ono, kar je potrebno in kar se samo po sebi lahko reče. Na prvem mestu moram izjaviti — in v tem rje ena izmed klavzul glede včerajšnjih govornikov, da niti vlada, niti narodno predstavništvo ne more, niti jima ni treba smatrati Italije kot neprijateljsko deželo. Z Italijo moramo, gospoda, razpravljati o težkem in velikem vprašanju. Tu moramo pokazati odločnost in energijo, da rešimo to vprašanje z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago. Ravnotako je reba, da imamo v tej borbi v prvi vrsti razloge, s katerimi prisilimo nasprotno stranko, da resno pretresa vse naše zahteve. Vsi smo složni v tem, da morejo biti med nami in Italijo prijateljski in normalni ^esedrji odnošaji v obojestransko korist samo tedaj, ako ostane v teh odnošajih čim manj vzrokov za spore. Mi vsi in ves svet ve, da bi bila najpravilnejša pot za rešenje našega spora ta, ako bi Jadransko morje po sredini postalo meja med našo mlado in svežo državo in Italijo, meja, preko katere bi eden drugemu lahko nudili prijateljsko roko. Toda, gospoda, zelo verjetno je v današnjem trenolku, da take rešitve z Italijo najfbrže ne bomo mogli doseči, ko je ni mogel doseči niti naš najboljši prijatelj, kateremu je g. Biankini v svojih starih letih pel himno, himno, ki jo je ta nesporno in popolnoma zaslužil. Naši najboljši prijatelji nam niso mogli pomagati, da v tem trenotku dosežejo tako rešitev; zato glejmo, da rešimo naše spore z Italijo, kakor sem rekel, na način, ki bi omogočil dobre in prijateljske odnošaje med dvema državama, ki bi pustil na našem narodnem telesu najmanj ran in ki bi obenem omogočil našim bratom, kakor tudi Italijanom, ki ostanejo pri nas, življenje v teh krajih in normalen razvoj.
Zbornica je sprejela to izjavo z burnim odobravanjem in jo odobrila soglasno, izvzemši tri glasove.
Plebiscitna komisija za Celovec.
PARIZ, 3. Pcslaniška konferenca pod predsedstvom Julesa Carabona Je določila pogoje za ljudsko glasovanje v Eupenu in Malmedyju iii imenovala plebiscitno komisijo za Celovec.
Na Tcliive!
BELGRAD. 3. Prcgres« piše na čelu lista: Izjava, s kaero ;e zahtevala vlada zaupanje od narodnega predstavništva, naj bi vsebovala samo dve besedi: Na volitve!
Trgovinska pogodba med Češkoslovaško in Jugoslavije.
BELGRAD. 3. Češkoslovaška vlada je ponudila naši vladi, da bi sklenili medsebojno trgovinsko pogodbo. Znano je, ca sta bili kompenzacijski pogodbi z Avstrijo in Madžarsko odpovedani. Ker niso bila nekatera naročila do tega roka niti odpovedana, niti izvršena, je začasni odbor središnje zadruge prevzel nalogo, da sam izvede Ia naročila.
Bolgarska vrača u gre hijene vagone.
BELGRAD, 3. Ravnateljstvo belgrajskih~že-leznic je začelo vračati potniške vagone, ki jih je Bolgarska ugrabila leta 1915. Vozovi so v zelo slabem stanju, tako, da se bodo morali poslati v popravo.
Komunist Kordač izpuščen.
OSJEK, 3. Bivši osješki podžupan Kordač (komunist), ki je bil nedavno zaprt in izročen sodnemu stolu v Novem Sadu, je bil izpuščen na svobodo ter se je vrnil v Osjek.
Za dokončanje sedanjega položaja na Reki.
PARIZ, 3. V razgovoru z zastopnikom lista Matin« je naglašal zunanji minister Trumbič potrebo, da posežejo vmes zavezniki, da se naredi konec sedanjemu položaju na Reki, ki povzroča pravo pravcato gospodarsko blokado in ogroža oskrb srednjeevropskih držav.
Strahovlada na Madžarskem.
BELGRAD, 3. Kakor javljajo iz Bečkereka, prinaša -Banatski Glasnik* poročilo iz Budimpešte. v katerem pravi, da na Madžarskem besni beli teror, ki ga izvajajo Hortyjeve čete. Modžarsko vojsko sestavlja troje vrst vojaštva. Prva vojska je sestavljena z dovoljenjem zaveznikov in najemnikov ter šteje 35.000 vojakov. Drugo vojko tvorijo madžarske čete, ki so vedno pripravljene in je njihova naloga, da onemogočijo izvrševanje mirovnih pogojev. Tretjo vojsko pa tvorijo strahovite čete črne roke, ki so pod vodstvom madžarskih plemičev ier vrše zločine nad delavstvom in Židi.
Z rnsko-Nllskesi fiojISča,
VARŠAVA, 2. Frontno poročilo od 29. t. m.: Južno od D vinska smo krajevne uspehe boljše-vikov v močvirju uničili z močnimi protinapadi naših čet. Med Narorkim jezerom in gornjo Berezino naše čete povsod napredujejo in zmagujejo močni sovražnikov odpor. V pokrajini
med Berezino in Bobruiskim preganjamo boljševike, ki se nahajajo za našo fronto.
»Imitija« o Poljski.
KODANJ, 3. ^Belingske Tidcnde* javlja iz Kovna: V zadnji številki vodilnega boljševi-škega lista ?Izvestija« priobčuje Radek članek, v katerem zelo odločno opozarja na nevarnost, ki preti Rusiji od Poljske. Radek izjavlja, da si mora biti Rusija na jasnem, da je Poljska nevaren in močan sovražnik in da se mora vojna le tedaj hitro in zmagovito končati, ako vrže sovjeiska Rusija proti Poljski vse čete, ki ji stoje na razpolago. Nujna potreba je za so-vjesko Ruijo, da uniči belo Poljsko. Sovjetska Rusija bele Poljske ne more trpeti poleg sebe. Sovjetski sistem je zagotovljen le tedaj, ako bo imela sovjetska republika ob svoji strani bolj-ševiško Poljsko.
Minsk v ruskih rokah.
AMSTERDAM, 2. Zastopnik lista Morning-poste javlja iz Varšave, da je Minsk od petka v rokah boljševikov. Med Dvinskom in Viteb-skom se bliža nova ruska armada v smeri proti Wilni.
Finska pripravljena na mirovna pogajanja z Rusijo.
MOSKVA, 3. Finski zunanji minister je obvestil sovjetsko vlado, da je finska vlada pripravljena započeti mirovna pogajanja in je predlagal Derpet kot kraj pogajanj.
Rusija in zveza narodov.
DUNAJ, 3. Ljudski komisar za zunanje posle je javil generalnemu tajniku sveta zveze narodov Drumondu, da je rusko vlado zelo čudno dimila zadnja brezžična brzojavka sveta zveze narodov, da odposlanci posameznih dežel ne zastopajo dežel, temveč edinole zvezo narodov. Tembolj je cbžalovanca vrednO, da je zveza narodov, ki bi po besedilu omenjene brzojavke morala delovati za vzpostavitev miru in služiti pravičnosti, enemu sočlanov, namreč Poljski, dala popolno prostost, da krši mir nasproti Rusiji in Ukrajini, in hoče napraviti iz Ukrajine vazalsko državo. Ruska vlada pri takem postopanju ne more molčati, in zlasti ne more dopustiti, da bi nekateri člani zveze narodov dobavljali Poljski vojno gradivo, pošiljali inštruktorje in stali z prclirevolucijo-narnim generalom WrangIom v stalni zvezi. Enostavna zahteva po varnosti izključuje torej, da bi ruska vlada kaj drugega sklenila, kakor to, kar je javila. Ako se vojaški položaj, povzročen po Poljski, primemo izpremeni, in ko bo imeia ruska vlada jamstev za popolno varnost, bo sklepala nadalje.
Nemški strah pred Rn?i;o.
MONAKOVO, 3. V včerajšnji seji odseka za zunanje posle je izjavil zastopnik zunanjega ministrstva, da so vojaški dogodki med sovjetsko Rusijo in Poljsko vzbudili v širokili krogih Nemčije vznemirjenje radi morebitnega napada na Nemčijo. Nemška državna vlada so je izrazila, da cd svojih ukrepov pričakuje, da se vsi napadi ob nemški meji zavrnejo. Govornik je pristavil, da je bavarski zastopnik v Berolinu glede tega v resnih dvomih. Zadovoljivega odgovora, da z ruske strani ne preti nevarnost, državna vlada ni mogla dati. Državna vlada sicer ne zanika nevarnosti, upa pa, da bi bila ruskim napadom kos.
Židovska akcija za vojne ujetnike v Rusiji.
DUNAJ, 3. Kakor poroča židovski presbiro, so združene židovske pomožne organizacije dale inicijativo, da se odpravijo vsi v Vla-divostoku doseženi vojni ujetniki vseh narodnosti v domovino. Židovskim organizacijam so se pridružile druge družbe s svojim sodelovanjem. Za izvedbo akcije potrebni trije milijoni dolarjev so večji del že nabrani. Ameriška vlada je obljubila svojo pomoč.
Beneš o češkoslovaški politiki.
CURIH, 3. Češki zunanji minister Beneš je v pogovoru z zasopnikom lista *Temps« poudarjal miroljubno tendenco politike. Češkoslovaška vlada hoče živeti s Poljsko in sovjetsko Rusijo v prijateljskih odnošajih, ko bi imela poljska ofenziva slab uspeh, bi se bolj-ševiki približali češki meji in s tem bi bila podana možnost nove vojne v Srednji Evropi. Da se to prepreči, hoče biti češkoslovaška vlada s Poljsko in z Rusijo na čistem. Odnošaji z Avstrijo so prijateljski, ako tudi se ne upošteva sklepa carinske in gospodarske zveze. Od A\a-džarske zahteva Češkoslovaška vestno izvedbo pogodbe in hoče z njo vzposaviti normalne odnošaje. Mir v južni Srednji Evropi bi se zaščitil najbolje s sodelovanjem Češkoslovaške, Jugoslavije in Romunije.
Amerika proda zaplenjene nemške parnike.
BEROLIN, 3. >Vossische Zeitung« javlja iz New Yorka: Senat in poslanska zbornica sta sprejela sklep, ki pooblašča pomorski urad, da proda 29 nemških osebnih pamikov, ki jih je Amerika bila zaplenila.
Kredit za ameriško vojsko.
WASHINGTON, 3. Senat je sprejel zahtevane kredite za vojsko v znesku 415.919.000 do-Iarjev. Zakon se predloži skupni seji obeh zbornic.
Mednarodni katoliški kongres za Palestino.
BEROLIN, 3. Švicarska brzojavna ageacija javlja: Mednarodni katoliški kongres za Palestino bo po dovoljeniu sv. slolice zboroval od 12. do 16. julija v Einsiedelnu.
Politični pregled.
V	Jugoslaviji so stopila pored jadranskega vprašanja, ki je še vedno na potu mirnemn razvoju Evrope, v ospredie vprašanja notranje politike. Javno mnenje se je postavilo odločno na stališče, — in bil je že skrajni čas! — da se morajo čim prej izvršiti volitve v ustavodajno skupščino, ki naj bi res predstavljala voljo naroda in prevzela vodstvo dela za ureditev in utrditev države na zunaj in na /notraj. Poleg tega temeljnega vprašaja ie nastalo pereče tudi versko vprašanje, ki se zrcali v giban.;*! za ustanovitev jugoslovenske narodno cerkve, ki naj bi združila pravoslavno in katoliško cerkev, katera bi bila popolnoma avtonomna in neodvisna od Rima. Tudi na drugih poljih notranje politike se opaža živahnejše delovanje. Iščejo se tudi gospodarski in trgovinski stiki z drugimi državami, ki se bodo z ozirom na sijajno obetajočo letošnjo žele v' zelo razvili, če bo vlada znala za to skrbeli.
Na Češkoslovaškem je začelo zasedanje nove zbornice. Ob priliki poročila o vladnem programu je prišlo do izraza hudo nasprotstvo nemške buržoaz:;e piC-ti češki drža\ni idcii. Ministrski predsednik Tusar je izjavil, da si nemške pritožbe naopravičene, ker Češkoslovaška je že poskrbela za zadovoljitev manjšinskih zahtev na šolskem in drugih poljih. Samo na Slovaškem je bilo ustanovljenih 80 šol za nemške manjšine. Glavna skrb vlad«? bo gospodarsko in socijalno delo. kar se strinja z željami vseh narodnosti v državi. Vlada bo zastavila svoje delo za ločitev cerkve na' države, za agrarno reformo, socijalizacijo rudnikov in monopolizacijo premoga. Skrbela bo za mir in red, za demokratski in socijalni r; r-voj in za mir v notranjosti in zunaj Češkoslovaška hoče živeti v miru z vsemi sosedi; združena je v prijateljstvu z zapadnimi vlasl-mi in se istočasno približuje tudi k vzhodu, s tem, da pošilja lam svoje misije. Poslanec Lodg-mann jc izjavil v imenu nemškega bloka, da nemške meščanske strarAo ne priznavajo Češkoslovaške ustanovljene po načelih saintger-mainske pogodbe, toda ministrski predsednik ga je zavrnil, da so jo priznali že s len?, da so vstopili v zbornico. Spor s Poljsko zaradi Tešina traja še vedno.
Rusija zmaguje na HotJišČu preti Poljakom in | tudi na drugih bojiščih. Ruske čete so zasedfe i Teheran in M;nsk. Istočasno se .rusko odposlanstvo pogaja z Anglijo in drugimi zaveznik« svrho vzpostavitve trgovinskih odnošajev ž njimi. Angleška stara politika se poni v? a: na eni strani pošilja na vse strani orožje proli Rusiji, na drugi strani pa se ji kaže najboljša prijateljica in se ž njo pogajal
Poljska drvi — kakor se zdi — v svojo pogubo. Njena zgodovina se zna ponoviti, kajti v svoji vojni proti Rusiji je ostala osamljena. Zavezniki ne bodo gotovo preveč tvegali /a njo, a sosedi so ji vsi, razen Madžarske, sovražni. Govori se, da -'e poljska vlada poslala Rusiji mirovno ponudbo.
MediaisJta je podpisala mirovno pogodbo, vkljub odporu dela njenega javnega mnenja. Hortyjeva strahovlada in rovarje^e prot' drugim državam se nadaljuje. Madžarska se nr more vživeti v sedanji položaj, ko ne more već tlačiti drugih narodov.
Grčija ima velike težkoče v Trat i, kjer se ponavljajo spopadi z bolgarskimi četami, in v Albaniji, kjer Albanci nočejo o nje slišati.
V	Turčiji se vrše boji med vladnimi in naci-jcnalističnimi četami, ki ba]e korakajo proti Carigradu.
V	Nemči-i se stari junkerji niso še vdali v nove razmere. Hoteli bi, da se v Nemčijo povrne stari duh in zato pripravljajo zopet državni prevrat.
V	Italiji vlada veliko razburjenj /aradi dogodkov v Tripolitaniji. Uporniki so baje že blizu morske obali. Ustanovilo r.e je novo ministrstvo za delo in socijalno skrb. Agrarna in druga gibanja delajo vladi velike težave. Veliko razburjenje vlada zaradi zvišanja cen kruhu in testeninam. Kruh bo sta! od 1. julija dalje L 1.50 kg., a testenine L 2.30 kg. Nitti hoče baje imeti pred odhodom v Spa zaupnico zbornice.
Iz odrešene fomoolne.
Odkritje nagrobnega spomenika dr Jonoza
Ev. Kreka. 30. maja ob tretji ohletnici majn:-ške deklaracije se je ob enajstih na pokop-ili-Šču pri sv. Križu svečano odkril nagrobni spomenik dr. Janeza Ev. Kreka, katerega mu je v hvaležen spomin postavil narod. Spomenik,
PODLISTEK
Branka. (3)
Avgust Senoa. _ Posl. M. C—č.
Tvoj oče je govoril povsem prav. Ženska je dvakrat več vredna, ako se zna pošteno prehraniti sama, brez moške pomoči; bo samo-6talnejša, pcncsaievša, bo varnejša pred nesrečo, pak, če se moži, more tudi možu pomagati.«
;>Ni res! Ni res! Protestiram proti- lakemu liaukuU se je raadražila Kermina. »To je vaša emancipacija, je-li! Meni ne treba tega. Več sem vredna nego moški, ker sem ženska. Povsem odveč je, da se mučim s kakim naiskom. da se učim — kakor se pravi v navadnem je-zčku — za kask poklic. Me smo na svetu, da se močimo, da srao gospe, a dclžnoat m očki h ie, da nas jemljejo za ženo. Ako se omožim, sem že s tem emancipirana, ker sem gospa. Tako misfiim jaz o emancipaciji. Mnogi pravijo, da }e zakon suženjstvo; jae pravim, da je svoboda, samo da je žena pametna, a Bog je vsaj v tej stvari dtd žeoskam mrvico več »oti, ne*? o mc£ki«m iLarvam. >.
Herminaf < je rekla Branka, pogledavši jo začudeno, > kje si se naučila vsega tega?.«
-Ali si smešna, draga moja! Ko mi ,;e priraslo malo več -pameti v iej moji glavici, šđa sem v dve šoli. Ena je bila preparandija, suhoparna seveda, druga, vsekako zanimivejša, šola pa je bila doma. Ti, sirotica, ee-veda ne razumeš tega, ker ne zahajaš v družbe. Ali, pri nas se zbira -vsak večer lepa družba gospa, ki govore o jako praktičnih stvareh. Tu sem zvesto poslušala in poslušala, pak si zapomnila mnogo tegaf česar ve druge deklice seveda ne veste. Vidiš, to ti je moja prava šola, te se bom držala, to je moj nauk, a jaz mu popolnoma verujem, ker sem ga čula iz ust izkušenih gospa. Vi v Vlaški ulici za svetim Petrom ne morete, seveda, čuti kaj takega!«
Branka ni v prvem hipu ničesar odgovorila; samo malo zardela je, ker so jo 4e nedeli-katne besede Herminine zadele v srce. Po trenutku je odgovorila:
»Torej, ti ne veruješ, Hermina, da bi ženska, ako ji je Bog dal daru, mogla celo delovati za splošno dobro?«
»vNe verujem; ženska je na vsak način privatna oceba ter pripada najprej sama sebi, .potem onemu, ki se mu ie udala. Skrb za svet
prepuščamo moškim; naj se koljejo med seboj — to je njihova zabava, njihov poklic.«
: Ne razumem te, Hermina, nikoli te ne bom razumela,« je rekla Branka resno. Nisem bila v taki domači šoli kot ti, nimamo prilike za to, niti je ne želim imeti — vsaj take ne. Jaz mislim povsem drugače o svetu, o nalogi žene.«
. Torej prosim, gospica,<i je odvrnila Hermi-' na ujedljivo, postavisi se pred Branko, »povejte mi vi svoje mnenje in mišljenje o našem spolu, da se tudi jaz česa naučim. Prosim, da čujem! <
^Draga Hermina! Nekoliko smešno je, da me mladenke, ki smo komaj izšle iz šole, govorimo o tako važni stvari, radi katere se tudi izf»kušenejši starejši ljudje znojijo in Se koliko.«
»Ne boš, ta izgovor ti ne bo veljal,« je mahnila Hermina z roko. ?Danes mladina ni več taka, kakršna je bila poprej. Vse napreduje, vse dozoreva raneje. Vidiš, moj bratranec obiskuje tretjo latinsko ter puši kot kak zrel člo-vek, a tega poprej ni bilo. Me smo kolikor toliko zreleja dekleta, pak imamo vso pravico, da govorimo o svoji bodočnosti. Torej? Prosim!«
:Dbro, bodi t), Hermina. V svoji rodbini sem imela prilike, da sem videla in tudi občutila
mnoge nesreče, pak povsem naravno je, ako nesrečno dekle, ko se mu odpira pamet, razmišlja o sreči in nesreči, ker srečni ljudje vse-kako manje mislijo. K temu se moram učili delati, da si kaj zaslužim; sedhn najprej sama v svoji sobici ter se razgovarjam nekako sama s stibo o temi, kaj bo, kaj je bilo in kako mora biti. Tako sem si v svoji samoti ustvarila posebne zakone, lastne misli.:
»Da čujemo!«
»Jaz pravim isto, kar je rekel tvoj oče: Ženska naj gleda, da se pripravi za življenje, da more stati sama ob sebi in ponosno gledati vsakogar. To je najbolja zaščita njene kreposti, najbolje zavetišče proti nevolji. Vem, da je žena za to na svetu, da se moži. Ali, če je tudi samosvoja, če se je česa naučila in ve, kako se- pridobiva, bo, veruj, dobra soproga, bolja gospodinja, ker bo znala bolj ceniti delo in skrbi svojega moža, nego li mnoge ponudne punčike zagrebške, ki gredo iz zavoda na prvi ples in po prvem plesu k — poroki. Taka ženska bo, veruj, tudi dobra mati, ker Eo svoje otrdke manje razvajala, nego li ona druga odlična nemarnica, Id se ne meni za borbo življenja, dokler ni sama padla v bedo. Taka žena bo tudi bodja rodoljubka, ker bo — pri-
dobivši si z naukom in delom samosvesti —: bolje videla rane svoje domovine, bo odločne--, ša, pak bo tudi v krogu svoje rodbine delovala za svoj dom, za svoj narod; svojo deco bo vzgajala z nekim zancrscm; bo prava jugoflo-venska mati, ki bo bodrila moža k junaštvu, ne pa bi ga zavlačevala v strahopetetvo, Žensko srce, ako ni bilo pokvarjeno v prveoi cvetu, ako se ni s popačilo vsled krive vz.gvje: žensko srce je plemenito, milostljivo, pak, če vidi nevolje svoje domovine, se postavlja s ponosom na stran svojega mukotrpnega naroda, se bo v rodbini borilo zanj po svojih silah in nt bo vzgajalo svojih sinov v sebične, strahopetne gizdaline, niti ne hčere v igrače brez srca: vzgajala jih bo v vredne može in žene! Vidiš, Hermina! To ti je moj ideal! V le:n je nekaj svetega, vzvišenega, kar povzdiga ženske nad moške! Smehljaš se! Seveda ne morejo biti vse ženske lake — niti ne potlačili tega ideala. Ali, poglej okolo sebe, ozri se v to ali ono rodbino, vprašuj: je Id tu srca, pameti, vzgoje? Dovolj I Ti vidiš več vsega tega, nego pa jaz. V Zagrebu, v srcu naše domovine, je toliko hrvatskih rodbin, ki jih
< Darje.)
V Trstu, dne 5. junija 1*20.
»EDINOST« 3Uy. 127.
Mru iii*
delo domačega kiparja Lojreta Dolinirja, predstavna dva orjaka, ki povesata gliv: od Jbrrdkoaii nad prezgodnjo smrtjo velikega mo-ia. Slovesnosti se j« udeležil nebro; nar3da. Prisostvovali so tudi predsednik deželne vlade, dr. Brejc s soprogo, člani vlade, poveljnik ■ dravske divizije general Smiljanić, župan dr. Ivan Tavčar, zastopniki raznih civilnih, vo- j jaških in avtonomnih oblasti, Krekova sestra Jn sorodniki, mnogo književnikov in umetnikov, različna kulturna druitva itd. Pisatelj Finžgar je imel slavnostni govor. Govorila sta ludi dr. Negler v imenu Hrvatov in dr. Mar-kulin v imenu hrvatske pučke stranke. Nato je j predsednik odbora za Krekov spomenik, vlad-j ni svetnik dr. Detela, izročil spomenik v varstvo mestne občine. V njenem imenu je župan j dr. Ivan Tavčar v svečanem govoru prevzel j spomenik v varstvo. Slavnost se je začela in, končala z žaloslinkami, katere je pel moški j i:bor Glasbene Matice. Na spomenik so polo- ■ žili mnogo vencev, med temi tudi Ceska obec . in Ruski kružek. Ministra Stojan Protič in dr. | Korošec sta poslala brzojavne pozdrave.
Cene mesu podajo. Osješki mesarji so sklenili, da znižajo cene mesu za 5 kron pri kg, kar utemeljujejo s tem, da so cene živini padle, vsled česar so tudi sami primorani znižati cene mesu.
Kopališče L i pik podržavljeno. Te dni je bil
predložen ministrskemu svetu v rešitev predlog ministrstva za narodno zdravje, naj se kopališče Lipik podržavi z odkupom od sedanjih lastnikov.	t j
Udruženje jugeslovenskih godbenikov. U- j druženje srbskih godbenikov je prenehalo z delovanjem, ker se je namesto lega društva osnovala podružnica udruženja jugoslovenskili godbenikov.
Državna glasbena šoia v Sarajevem. Umetniški oddelek ministrstva za prosveto je prejel od bosenske deželne vlade predlog, naj se osnuje državna glasbena šola v Sarajevu. Sodijo, da bo ta predlog odobren.
Gradba ribnika pri Belgrcdu. Bel grajska občina je odstopila ministrstvu za prehrano in obnovo zemlje ob klavniški progi zemljišče, na katerem se bo zgradil ribnik.
Za razvoj umetniškega življenja. Ker se je dognalo, da nove državne lakse onemogeču-jejo razvoj našega umetniškega življenja, zahtevajo interesi od ministrstva za prosveto, naj pri ministrstvu za finance posreduje, da bi se vsa državna gledališča, umetniške prireditve in razstave oprostilo plačevanja takse, za kar se navaja kot glavni raz!og, da se umetniško življenje v Jugoslaviji vedno bolj razvija in da so vsake omejitve škodljive.
Ustanovitev agrarnega kluba v Belgradu. \ Belgradu se je ustanovil agrarni klub od članov kmetske stranke in drugih strank. Njegov t ilj je, da izdela novo ideologijo agrarne stranke, oziroma kmetskega pokreta. V klub so vstopili odlični člani: Miljutin Avramovič, predsednik zveze poljedelskih zadrug, Jovan Jovanovič, bivši poslanik v Londonu, dr. \ika Pcpovič, bivši minister, KosLa Glavinič, bivši predstojnik belgrajske občine, Ljuba Mihajlo-vič, bivši poslanik v \Vashingtonu, dr. Bogdan Vošnjak, vseučiliški prolesor, Milenko Vuki-čevič, gimnazijski profesor, Miloje Vasič, vseučiliški profesor, Milan Ga\ rilovič, legaciiskl svetnik, Ilija Bumenkovič, legacijski svetnik v Londonu in drugi. Razen «eh je vstopilo v klub tudi več uglednih oseb iz ostalih krajev Jugoslavije. Klub namerava čim prej organizirati podružnice po vsej Jugoslaviji. Klub je najodločneje protertiral proti ustanovitvi srcdlšnc zadruge in zahteva njeno ukinjene.
Romale vesti.
Nepristranost! Iz duhovniških krogov smo prejeli: Ta toliko hvalisana lastnost Vatikana se Jvažc tekom novih političnih razmer tod pri nas v posebnem sijaju. L* A v veni re o Italia« cd 22. maja t. 1. piše, da je Vatikan pripeznal ilalijanstvo Reke s lem, da je i tjakaj poslal za apostolskega administratorja j incr.s. Celsa Costantiniia. Posebnost je, da, Vatikan pošilja sem lake duhovnike na vpliv-1 na mesla, ki jih vlada gleda z lepim očesom ! V barbarski Avstriji, da je bila — pravijo —- j cerkev dek-a, ker je vlada imenovala škofe. Pa ti so lakral bili iste narodnosti, ki je tvorila večino škofije. — Kakor znano, spada Reka pod senjsko škofijo, ki že ima svojega • ordinarija. Res, lepo arbitrarno dela Vatikan s škofi, katerim kar poljubno pošilja še enega tovariša na slran. In nezmožnega! Gori-imenoveni list pravi, da se to imenovanje lepo strinja z imenovanjem slavnega škcfa (illustre veseovo) Bartolomasija na Iržaški škofov sedež? V Zagrebu se jugoslovenski škofje posvetujejo, kako bi zbližali in po možnosti zedinili pravoslavno cerkcv s katoliško; Vatikan pa s svojim brezobzirnim imenovanjem dela ovire tcinu zbližanju. Leon XIII. bi se v grobu obrnil, ko bi vede!, kako se izvršuje njegova srčna želja: ujedinjenje obeh cerkva. Vatikanu kličemo: Svaka sila do vremena!
O pokojnem generalu Borojeviču piše pazin- ■ ski Pučki Prijatelj : Borojevič je bil velik ! junak, velik vojskovodja. Škoda, da ni bil i vzgojen v narodnem duhu. Tragedija, nesreča tega človeka je bila, da ni razumel duha časa, da ni veroval v Jugoslavijo; duh njegov, vzgojen v nemško-avstrijsko-vojaškem duhu, se ni mogel povzdigniti nad propadajočo staro monarhijo in se ves poglobiti v tisto dolgo in leško delo za ustvaritev Jugoslavije. Pogosti pozivi dra. Trumbiča in drugih naših prvakov Borojeviću, naj p~idc k zavesti in naj svojo oboroženo silo posveti Jugoslavii, niso uspeli. Borojevi čse je spomnil1 Jugoslavije ko je bilo zanj že — prekano. I Jugoslavija se ledaj ni im^gia, niti se ni smela zložiti z Borojcvičc-n. Drugi srbski voj- ; skovodje, neomadeževane vojaške prošlosti i in sodobnosti duha, so imeii uvesti nov vojaški red, nov vojniški duh v jugoslovcnsko vojsko. Velik junak je bil Borojevič, ali v tuji službi, ki jej je ostal zvest do zadnjega ! časa. Borojeviča so visoko cenili vojaški in, cesarski krogi na Dunaju. Mnoge občine v Primorju so ga imenovale svojim ča-jlnim občanom. Reka, ped ž epa n-c ranjeni dra. Via, In na predlog dra. Grcssicka, gn je odošcvf'c-do sprejela med svoje častne občane. Ako so
bili Borojevič in drugi junaki taki, boreč se za tujinca, kaki bodo šele njihovi nasledniki, ko se bodo borili za svojo Jugoslavijo?! Nedavno umrli italijanski politik Bissolati je odkrito priznal, da kna Jugoslavija najboljše vojake v Evropi. Treba samo počakati, da časi dozore, a potem gorje vsem njenim sovražnikom!
Grenke lekcije. Bilo je meseca decembra leta 1918., ko sta se vozili s tramvajem v Barkovlje
dve Prosečanki. Govorile ste seveda slovenski. V vozu je bil tudi neki laški kapitano, ki se je grozno razburil radi slovenske govorice. Stopil je k starejši in \o prijel: Tu smo v Italiji in se sme tu govoriti le laški! Okoličanka pa je, ne meneč se za nastop kapitana, nadaljevala razgovor s hčerko. Kapitan se je naravnost razljutil. Skočil je proti našinki in jo vprašal da-li ne razume laški? Žena mu je odgovorila razburjeno, da že razume, kadar hoče. Sicer pa da govori z lastno hčerjo, s katero ni in ne bo nikdar govorila drugače, nego v svojem jeziku. Dostavila je še, da Wilson zahteva svobodo za vse narode. Ko se je tramvaj ustavil, je kapitano pozval karabinerja in ukazal odvesti okoličanki na »komando«. Seveda se jima ni dogodilo nič — vendar je vkljub temu orož-niš-tvo poizvedovalo na Prošeku o zatoženima.
Drug dogodek. Prve dni februarja 1919 so Openci priredili pri Gomziju veselico s plesom. Med drugim je plesala tudi neka openka. Ka-i pitano, ki je stanoval v njeni hiši, je izjavil, da ' na sličnih veselicah ne more biti zabave, ker | so buli navzoči samo — ščavi! Pepina je epore-! kala rekši med drugim, kako da morejo biti i ljudje ščavi, ko so gospodarji, ki govore po tri [ in več jezikov in ki so na lastni domači zemlji?! Kapitano je odvrnil da njim zadostuje en j jezik. Našinka pa je rekla, da bo že res — ker i imajo pretrde glave, da bi se naučili kaj več! i Kapitano je bil užaljen in je rekel: Ko smo prišli, ste rekla, da se bo dalo izhajati med nami in vami, sedaj pa govorite tako. Našinka pa je rekla: Ko ste prišli, Vas še nismo poznali in smo upali, da ste res prišli delati mir in j
j red!____Take grenke lekcijc dobivajo gospo-j
i dje, ker so prišli semkaj, ne da bi poznali ne krajev, ne razmer, ne ljudi, najmanje pa njihovega čustvovanja in pa njihove kulturne višine, I narodne zavesti in politične dozorclosti. In le i strmeti moramo, da je temu tako! Desetletja j so se pripravljali na ta — veliki dogodek, a i prišli so popolnoma nepripravljeni, da so slični ! zbeganemu potniku, ki v črni noči tava po i '< temnem gozdu in ne more najti — prave poti! .
f Pečar Josip. Dne 28. maja t. 1. je preminul j i v cvclu svojega življenja (33 let) Pečar Josip,;
delavec v pravem pomenu besede. Ako kdo, | i tedaj je on med prvimi, ki se je držal pesniko- | j vega izreka Ne samo kar veleva mu sian, kar j more lo mož je storiti dolžan«. Po rokodelstvu j odlikovan ključavničar je ves svoj prosti čas uporabljal v korist skupnosti. Ncutrudljivi bla-: gajničar »Šentjakobske Čitalnice« skozi dolgo; ! let do svoje smrti, vesten odbornik in skrben j predsednik Del. kons. društva pri sv. Ja-; ; kobu , član Pevskega zbora združenih dru-j štev , kratko nenadomestljiva izguba v krogu I Šentjakobčanov. Kruto posega smrtna kosa v ; naše vrste: Bizjak«, »Ban«, »Može«, »Engel-j man , »Zafred* in sedaj Ti, dragi Josip. Toda j ne samo tu pri nas, tudi v naši svobodni do-■ movini in to v Celju, kjer se je učil in izučil | svojega rokodelstva ostane v spominu med so-učcnci mojstra Rebeka ter med pevci tedanjega pevskega zbora. Priprost delavec a vendar i je skrbel za vsestransko izobraabo. Ni se razvnemal, mirno in stvarno je zastopal svoje stališče, bil je dalekovidnega pogleda. Poizkusil je tudi sladkost mrtvih § naše nove mačehe, kar ga je moralno jako polrlo. Kal svoji bolezni si je nakopal v službi stare mačehe na kraški planoti pod sv. Mihelom. Pogreb, ki so ga oskrbeli društveniki in prijatelji, je bil skromen a dostojen. Dne 29. m. m. ob 5 pop. smo ga spremili k večnemu počitku. Ko sem ttal cb Tvojem grobu, se mi je zdelo, da slišim Tvoj | memcnlo t na delo, toda, dragi, odpusti, nc morem, nisem zmožen Tvoje delo nadaljevati ! bo moral drugi, jaz ne morem. Snivaj v miru j dragi, naj Te ne moti šum na zemlji, snivaj I mirno do zopetnega svidenja. »Šentjakobčan.« I
Smrtna kosa/ Na Voloskem je preminula v cvetu mladosti po kratki bolezni gospa Lidija Cekova, soproga znanega živinozdravnika Frana Ceka. Nesrečni soprog je bil te dni na Du-j naju, kamor je dobil brzojavko, da je njegova i soproga nevarno obcbela. Vrnil se je takoj do-l mov, toda, žal, prepozno: uboga soproga je bila že pod zemljo. Pckojničini družini in nje-i nemu soprogu k-aterega je kruta usoda zadnje čase itak hudo preganjala, izrekamo svoje naj-I iskrenejše sožalje. Pokojnici blag spomin!
Avgusta Danilova se povrne v Evropo, j G. R. H 1 a č a. nekdanji intendant in nepo-; zabni igralec našega slovenskega gledališča j v Trstu, nam piše iz Maya, v imenu ^-Jugoslo-I venske sekcije-: Gospa Avgusta Danilova (143 Bigelovv Street, Nevvark, N. Y.), znana j slovenska dramatična umetnica, dolgoletna članica deželnega gledališča v Ljubljani in bivša režiserka slovenskega gledališča v Trstu, se po šestletnem bivanju v Amerik: povrne v domovino začetkom meseca julija in ! si je že zagotovila kabino na pamiku Presi-dente Wilson-, ki odpluje dne 8. julija iz ;New-Yorka v Trst. Tekom svojega šestletnega bivanja v Ameriki je Danilova ostajala v-stiku z gledališko umetnostjo in je okoristila svoie znanje potom proučavanja ameriš- j I kega gledališča in njegove visoke tehnike, i Po svojem prihodu v domovino namerava Danilova nastopali kakor gost po vseli glavnih : jugcslov enskih gledališčih, kjer ima povsod mnogo prijateljev in občudovateljev. Smalra-' mo, da bo ta vest zanimala Vaše čitatelje, i ter se vam že v naprej v imenu Danilove zahvaljujem za uvrstitev te vesti. S spoštovanjem. — >~Jugoslav Sectio*, R. J. Hlača.
Oklic slov, dramatičnega društva v Trstu sedež Narodni dom, Oberanov trg 2. Ker se hitro približuje gledališka sezona, ki bi imela začeli | svoje delo mesecD septembra, poživlja odbor dramatičnega društva vse jugoslovensko pre-I bivalstvo zasedenega ozemlja, da podpre naše gledališče z denarnimi sredstvi že pred otvoritvijo sezone v večji meri nego doslej. To zahteva ogromno naraščanje režijskih stroškov in novo uvedeni davek na predstave. Potrebne so izdalne podpore, da zaoioreso tfledaJ'šče
vzdržati in dvigniti novim potrebam primerno. Slovensko gledališče v Trs?u je .poklicano, in razmere naravnost zahtevaj, da postane centrala za dramatične odre na deželi, katere bi zalagalo s knjigami, kostumi in eventuelno z igralci. Dramatično društvo namerava letos uprizarjati ne samo slovenske, temveč tudi hrvatske igre. Te naloge bo mogoče izvrševati le tedaj, ako se gledališča oklene vse naše prebivalstvo. V prvi vrsti apeliramo na naše denarne zavode, da pripomorejo naši najvzvi-šenejši kulurni instituciji, nadalje se obračamo do ostalih podjetij in društev, trgovcev, obrtnikov, uradnikov, naših vrlih delavcev in kmetovalcev, sploh vseh naših ljudi, ki goje ljubezen do zdrave umetnosti. Pomagati svojemu gledališču je dolžnost in čast kulturnega naroda. Neizbrisna sramota bo za naš troimeni narod, ako dopusti, da ta kulturni hram propade. Poživljamo tudi si. občinstvo, da kar v največjem številu pristopi v kolo društvenih članov. Letna članarina znaša samo 12 Hr. Odbor bo pošiljal okoli, da olajša plačevanje v mestu Trstu, svojega nabiralca in uljudno prosi, da slavno občinstvo stori svojo sveto dolžnost. Enkratne podpore, kakor tudi članarina, v koliko se ne bo pobirala po omenjenem nabiralcu, naj se blagovoli poslati na sledeče naslove: G. Jos. Bra-tož, blagajnik Dramatičnega društva. Trst, uL Cesare Battisti 21 I (Trgovska obrtna zadruga); uredništvo lista »Edinost«, Trst, «1. S. Franceseo d'Assisi št. 20 I; uredništvo lista Delo«, Trst via Zudecche 3 I. — Odbor Dramatičnega društva v Trstu. Finančni odsek.
Ubijanje kulture. >Goriška Straža« piše: Saj vam je vendar znan nezaslišani, strahoviti zločin! Goriški Slovenci nimajo v mestu nobene slovenske šole! Kulurni slovenski narod, ki si je v petdesetletnih bojih priboril vse slo-j venske šole v Gorici, je bil oropan vseh teh j šol, ko je prišla nadenj dvatisočletna italijanska kultura! Čujte! V slovenskem Tolminu se otvori italijanska šola za celih 10 italijanskih otrok, v Gorici pa ne dajo Italijani 700 slovenskim otrokom niti edae šole! To je zločin, ki vpije v nebo, zločin, ki kliče na noge ves kulturni svet! Apeliramo na poštene in zmerne goriške Italijane! Zahtevajte, da se Slovencem v Gorici zopet odpro njih šole, in izbrišite s kulturnega sveta veliki madež, ki ga je vanj zamazala goriška municipijalna klika! Apeliramo na laške socijaliste! Vi, ki oznanujete internacijonalnost in ste za to, da se vsakemu narodu pusti njegov jezik, zahtevajte na svojih shodih in v svojih listih, da se Slovencem vrnejo njih šole v Gorici! Kar dela Italiia s Slovenci v Gorici, to je nekultura, to je ubijanje kulture, in nekulturnega se pokaže vsak, ki spričo takega dejstva molči, tudi če ni Slovenec!
Prepoved uvoza nekih vrst blaga v Francijo.
Tukajšnje poštno ravnateljstvo poroča: Francoski finančni minister je s svojim nedavnim u-; krepom prepovedal uvoz veliko vrst blaga. ; Preden se denejo na pošto zavoji za Francijo, | naj se prizadeti obvestijo v trgovinski zbornici ali pa pri svojih zastopnikih v omenjeni državi, ali ni poslano blago podvrženo uvozni prepovedi.
Gabrovctz!! Slučajno nam je prišla v roko vstopnica na ples, iz katere doznajemo, da širom znane Gabrovce na Krasu — ni več! Odnesli so jo sedanji časi. Na vstopnici je namreč odtisnjena štampilja z napisom: »Kon-sumno kmetijsko društvo Gabrovetz.« Ga-brovčani so se torej prelevili v Gabrovetza-nc! Porečejo morda, da pod silo razmer. Mi pa smo uverjeni, da drugi zavedni in značajni Kraševci — in to je, hvala Bogu, ogromna veČina — ne bodo heteli priznati, da bi to opravičilo nekdanje Gabrovčane in sedanje Gabrovetzane!
.Glasbena Matica«. Javni nastop gojencev se bo vršil 26. t. m. v veliki dvorani »Nar. doma". Ob tej priliki nastopita tudi matični orkester in pevski zbor.
I ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
i fiita lm vaaal al. ftniii. — Lsstea palača.
Delniška glavnica in rezervni zaklad K Č- SI. 22".,03.300
Izvriteje kttMi m ba&is h menjalnih! ffaassktij?.
Uradne ure od 9-13 -
MAftJ OiUSI
se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda Najmanjša pristojbina L 4—. Kdor iiče službo plača polovično ceno.
SLUŽKINJO ki zna kuhati, išče nemška družina. Scala al Belvedere, št. 4. L, desno. 731
UČENCA, 13-14 lenega, poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, sprejmem v trgovin železnine in mešanega blaga. Stanovanje, brana, obleka prosto. Naslov pove ins. odd. -'Edinosti«.	4012
MLAD UPOKOJENEC, zmožen jezikov, išče službe ali lahko delo in malo plače. Naslov pove ins. odd. s Edinosti«.	726
URADNIK, zmožen slovenskega, italijanskega
in nemškega jezika, išče službo. Naslov pove ins. cdd. ^Edinosti«.	727
SPREJME SE TAKOJ v službo kočijaž, vešč ludi kmetijskih del. Plača po dogovoru. Božidar Ksseiic, Materija, Istra.	4011 a
! VRTNAR, izučen v vrtnarski in sadjarski ! široki, z dobrimi izpričevali dobi takoj službo pri Božidaru Kastelic, Materija, Istra.
401 lb
POSESTVO, hiša z gospodarskimi poslopji v Vipavski dolini, vse v najboljšem stanu, se proda ali zamenja s posestvom v Jugoslaviji, j Naslov po've in.^. odd. »Edinosti«. 4010
DOBROIDOČA GOSTILNA v Rojanu se pro-da. Pojasnila ul. Udine št. 7 (gostilna pri | Deleljci)	729
i PRODAM posteljo z vzmeti, v dobrem stanju, i Ul. Rossetti 51. L, vrata 5.	728
V BARKOVLJAH, Bovedo 343 in v Škednju 143, kupujem železo, baker, bron, cunje, 1 steklenice. Cene zmerne. Brandolin.
PIANINO ali glasovir, iudi potreben poprave, kupim v vsakem kraju po najvišji ceni. Mi-rodilnica Zigon, Trst, ulica XXX. oktobra štev. 8.	527
KUPUJEM ŽELEZO po 32 stot.kg, baker 4.80 kg bron 4.— kg, medenino 1.60 kg, svinec 1.40 kg lito železo 44 stot. kg, kosti 20 stot. kg. Ul S. Francesco 10, Miheučič. 687
VSAKOVRSTNE VREČE kupujem in plačam po najvišjih cenah. Jakob Margon, Solitario 19.	697
ANGLEŠKI in francoski jezik se uči na Acquedottu št. 20, in v ul. Boccaccio št. 3, vrata 14. Otvoritev posebnih tečajev za od-rastle in deco ter trgovsko korespondenco.,
SLUŽKINJO, Slovenko, praktično vseh domačih del išče slovenska družina. Dobra plača, dobra hrana. Dvomesečni dopust. Predstaviti se v pisarni Lentič, vL Fehce Venezian 5 od 11 do 12._4007
KUPUJEM CUNJE po 45, železo po 33 stot. Skladišče Campo Belvedere 2_ 709
GOSPODIČNA PRODAJALKA išče službo v kaki trgovini ali kot praktrkantinja v kaki pisarni, najrajši na deželi. Ponudbe na ins. odd. :>Edinosii« pod ;>Prodajalka^.	715
PRODAJALKA, dobra moč v specerijski in manufakturni stroki želi premeniti službo. Naslov pove ins. odd. ^Edinosti«	4008
ZAVEDNI SLOVOICI, kateri želijo kupiti posestva v Ljubljani ali ljubljanski okolici, naj se obrnejo na Franca Goldman, Križevni-ška 9, Ljubljana, Jugoslavija.	717
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini. Pridem lahko ponj. Alojz P ovil, Garibaldijev trg št. 3 (prej Barriera.) Tel. 329. _3341
ABSOLVENTINJA dvorazredne slovenske trgovske šole vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, želi vstopiti v službo v mestu ali na deželi. Ponudbe na ins. odd. »Edinosti* pod »Absolventinja«. (4006)
VEČ VOZOV, težkih in lahkih" je na prodaj v Barkovljah št. 35._723
PRODA se decimalna tehtnica in razna oprava za mlekarno. Ul. Valdirivo št. 29, M. Mosetig.	720
POSESTNIK, vdovec, 45 let star, z otroci, želi znanja v svrho ženitve, z gospodično ali vdovo brez otrok, cd 40 do 45 let. Ponudbe na ins. odd. »Edinosti« pod ;>Tainost< 725
MOĐISTKA, Slovenka, se priporoča cenjenim damam v mestu in okolici. ULica Ales. Volta, št. 2, V. nadstr. vrata 19. (za ljudskim vrtom.)
Tržcško pokorno In bralno cEniiiuo v Trstu
Eaakoveljavcc okrajnim bol. blagajnam
vabi na
r@€fni ^fežrsi sbor
ki se bo vršil v nedeljo, 20. junija 1920, ob 10. predpoldne v društvenih prostorih, ulica Torre bianca štev. 39. I. nadstropje.
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Tajniško poročilo.
3.	Blagajniško poročilo.	; -
4.	Izjava pregledovalcev računov.
5.	Volitve vodstva in odbora.
6.	Slučajnosti.
Slučajni predlogi morajo biti. naznanjeni društvenemu vodstvu vsaj 3 dni pred občnim zborom.
Naznanilo.
Podpisano županstvo naznanja,	da se bo vršil
9. junij> na dan sv. Primoža in	Fg!Ic:jana w Vrimo'iu pri Vipavi
običajni, že od nekdaj dob o c bi kani
za govejo živino In drugo blago. Prodajalci in kupci se že naprej opozarjajo naj ne zamude ugodne prilike, ker je pričakovati živahne kupčije in mnogoštevilno udeležbo.
Županstvo občine Vrh polje
1. junija 1920. Alojzij Lavrenčlč, župan.
KROJACMCA Avxast Stuljr d 5. Fraaoeaco d'Asfoi štev. 34. ni. ]e eduu dofcrouuaa <*(>-fečeto« v Trste._ 5367
Štev. 1618.
Oglas dražbe.
Dne 14., 15. in 16. junija t. I. se oddajo v zakup potom Java« draib«
v spodaj označenem redu pri podpisanem kcmtsa-rijatu
W LOMI
tu doli imenovanih občin zn osemletno dobo od dncv9 ' dražbe :
14.	junija ob 9 tri, Sežana I.ir SOFO
10 w Ko riva „ U M Kobilaglava , 400
16	„ To maj	„ 1500
17	„ Utovljc „ 800
18	ft Križ	„ 1000
15.	junija ob 9 n Salež	„ 600
10	„ Gabrovec „ 600
11	„ Zgonik „ 700
16	„ Brcstovica „ 4 Hi
17	* Temnica „ 60
18	„ Gabrov ka „ 10)0
16.	junija ob 9 „ Koboli	„ 35
10	„ KobcKl	„ 163
11	„ HruSevica „ 150
16	„ Mavhinje „500
17	„ Sllvno	„ 800
18	„ Berje	„ VarSčino jc položiti najkasneje do '.) predpoldne
oziroma do 16 popoldne.
Civilni komisar : di Suni.
V Idriji se vsled smrti poie.-tnik^ proda
ia I lli.
2 kleti, 5 stanovanj. — Poleg hiše prostoren hlev, vrt in travnik, vse v sredini me-ta.
Posestvo je pripravno tudi za gostilniškj ali kako drugo obrt.
Pojasnila v trgovini Antonije Šinkovec v Idriji.
MH9 društuo u Mmm
priredi
v	27. jisniia
K obilni udeležbi vabi
ODBOR.
stcnsiHiBje i Uuifijiitii
obstoječe iz 3 sob, s priliklinanr, električna razsvetljava, v sred ni inestč«, v 1. nads'ropju
se zamenja
za enako ali večje stanovanje v Trstu. — Eventualno se zamenja tudi pohištvo ali velika hiša. — Ponudbe na ins. odd. Edinosti pod „Ljubljana".
Ve: vagonov
smrekovega feia^ega Sesa *
(tramov) in desk imam na razpolago, franko postaja Logatec.
Pi mene ponudbe ra tvrdko: J. 7ajc, Krka pri Stični (Jugoslavija).
Vsi k predstavi v 5. dejanjih
„Revček Andrejtek"
ki jo priredi
Magdalcnska podruž. „Ljudskega odra" v nedeljo. 6. junija, v dvorani g. J. Miklavca, p. d. KaCun
Začetek to'no ob 18.
Zobozdravnici ambulatorli
Zobozdravnik dr. E. CLONFERO
Mst MRKO KIMAVEC
Trst, Trg Gold^ni št. 11, II. nadstr.
sprejema od 9—12 in od 15—19
vsaki četrtek, petek in soboto
Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mo«
Urez nobfl. reguliranje zob in zlate krone. Vsa dela še izvršujejo po moderni tebniKl.
»EDINOST« štev. 121.	tf Trstu, dne 5. fanva 1920.
Zahvale. Podpisano vodstvo se iexn potoni toplo zahvaljuje vsem cenjenim darovalcem j ■čokolade, blikotov itd., k: so omogočili obda- i ritev prvoobhajancev Slov. >.as. šole v Trstu, j fostbna hvala gospodom: A,nlonu Zavadialu, j Romanu Ceraigoju. Josipu Cernigoju, Edravku i Katniku ter vodstvu hotela Balkana, Slovanski j čitalnici in gostilni Štranear. Vodstvo slov, zasebne Sole v Trstu.
Uiadao doky2e>t oeae za hotel«, restavracij« ia kavarne. Civilni komisarnal ut Trst in okolico je' določil s svojim odtokom od 4. junija 1920. naslad-; nie Urada« c«ne: Uradne cene hotelskih sob) Hote! Savoia* soba z 1 postelju I. 14—17, soba z j
1	posteljo in kopelje 25. aoba z 2 posteljama 24—32. soba 7. 2 fOsU^ama in kopeljo 45, nadomestek »a posteljo 8. — Hoteli I. razreda (de la Ulle. Mitaao, Bri*tol| soba z 1 posteljo 12—12'50. 7 1 posteljo in kopeljo 20. z dv«nu posteljama' 22—32. 7. 2r posteljama in kopeljo 38, nadomestek 7. ji posteljo 7. —* Hoteli 11. razred« (Continental, Ctr.lr^le. Vanoli. Balkan, Moncenisio. Pri Lovcu, Grijan): soba z 1 posteljo 9—13, z 1 posteljo in kopeljo 18, z 2 posteljna 18—25. z 2 posteljama: j« kopeljo 33. nadorutsttfk za posteljo 6. — Hoteli i?i ra?reda (Metropol. Adria. Unione. Transalpi-na)- soha 7. t posteljo 7—9. z 2 posleliama 13—17. nadomestek za posteljo 5. — Hoteli IV. razreda iAbhazip, Luropa, Brioni, Islria. Citta di Paren-roj: soba z 1 posteljo 5'50—9. z 2 posteljama] •ti 17, nadomestek za posteljo 4. — Uradne cene za|utrkii in kosilu po stalnih cenah. Edini Jedilni list z? restavracije razreda A. 1. in Ii.t zajutrek jota ali rižot ali tesienino \ soku. meso s prikuho, s«di< in kruh. Kosilo: Kuboja ali ji ha. zaktisek.
ršf>č'. mtio s prikuho, sadje ali sladčice, kruh.j Razred A: V restavracijah hotelov Savoia*, de la \illć . Milano-: Zajutrek L 8'5<>. kosilo L 11*50.|
Ra/.red I. Restavracije : Antica Bonavia-. re-j j»UvTocija v j Hotel ConitnentaU, restavracija;
Chiozza.. restavracija -Dreher^: zajutrek L 7. ko-j sito L 9'30." — Razred 11. Gostilna j Alla Stazione Transalpioa . »Citta di Parenzo . restavracija Hotel Metropol«, gostilna »Panada«, restavracija hotela Balkan s, gostiln.« » Piben restavracija bolela Moncenisio-, hotela -.Pri Lovcu«, restavra-nia Al Bo>chclto*, gostilni. Palmiro Busioli«, gostilna Go'.dberger -gostilo.*	resla-
\ racija liotela .Mašina-: zajutrek L 6. kosilo L 8. -- Jedilni list za vse dru^t gostilne in pivnice jej !;«-le: Kuhnja, kuhano meso s prikuho in kruh L
2	50. Pripomba. Ob četrtkih in petkih pride na-i . .nesto mesa riba ali cvrtje. — Uradne cene za Ira-j
varne in bare ^Centrale- (Piazza. S. Giovanm) in;
Salva tori & C.* pod Tergestejom: skledica kave j I, 0*70. naročena ka.u 0'90, kava z mlekom {go-j tov j) 1.—. kava z mlekom (ločena! 115. čaša J mleka, velika U'80, mala 0'55, navadni čai 0 75. j kava z k'dom |;uazugran| 0 80. sirup z vodo v kozarcu t' —z ledom 1"20. s aodav ico 1'20. limonada /. vodo 0'4*). — Uradne cene za vse druge bare: Skicdica kave 0 60, expres 0 70. kava z mlekom trotova) 0'80. ločena 0'95. kava z ledom (maza-| •Jran) 0'70, sirup z vodo v kozarcu 0 90. sirup z ^ odo in ledom 1*10. s sodavico 110. limonada 0'75. — Prestopki proti temu odloku so podvrženi kaznim in odredbam, ki jih predvideva odlok Nj. E. gu-hrrnatorja od 1. julija 1919.
Lovci in prijatelji lova sc vljudno vabijo na va-:'in sestanek v nedeljo, 13. t. m., ob 10 in pol zjutraj v Narodnem domu v Trstu. Dnevni red: O-snovanje lovskega društva in pogovori glede oddaje lovov v sežanskem okraju.
Tržaško pogrebno društvo pri Sv. Jakobu vabi na posvetovanje, ki sc bo vršilo v nedeljo, 6. t. ni. i v dvorani Del. kons. društva- pri Sv. Jakobu ob 17 popoldne. Danes zvečer redna odborova seja v gostilni »Jadran«.	,
Sokol pri sv. Jakobu vabi vse gg odbornike in odbornice. kakor tudi namestnike k redni j seji. ki se bo vršila v nedeljo. 6. t. m., orb 10 v društvenih prostorih. Starosta.
Odoborova seja tržaške km« Ujake družbe ho v sredo, 9. t. m., ob 4 pop. Gre za zelo v ažen in nujen predmet.
Telovadno društvo »Sokol« na Vrdeli sporoča da priredi v nedeljo, dne 6. t. m. celo- j dneven zabaven izlet v Divačo in Skocijan. i Odhod točno ob 7'30 izpred Svetoivanskega : Narodnega doma peš na Opčine in z vlakom do Divače. Odtod peš v Skocjan. kjer bo ko-^ silo. Prijave za kosilo sprejema sestra Schmid-Lova. Če bo mogoče, bomo obiskali tudi škoci->an&ko jamo. Povraiek peš, ali pa z vlakom iz Divače na Kozino in Boršt odtod peš k Sv. Ivanu, kakor bo pač večina bratov in sester razpoložena. Celodneven trošek bo L 15, v slučaju, da se povrnemo peš komaj L 10. Ker •e lo prvi društveni izlet je pričakovati kar naj obilnejše udeležbe. Kraj je najprimernejši, tako da ne bo nikomur žal. ki sc izleta udeleži. !)o5rodošli vsi Sokoli, Sokoliće iu prijatelji Sokola . V slučaju slabega vremena se izlet: preloži na prihodnjo nedel-jo. — Odbor.
Kdo ve kaj? Žerjal Andrej iz Borita, bivSi vojak » avstr.ogr. armadi, je služil pri k. k. Last. Baon No. 173. NI. Feldkomp. 1. Zug. Vojna pošta 611. /*dniv njegovo pismo je datirano z dne 19. okt. 1918. Ako bi mogel kdo dati kakšne podatke, je naj" ijtidneje naprošen, da blagovoli, proti povrnitvi poginih stroškov, sporočili njegovi soprogi Mariti Že:>al iz Borila št. 35 pri Trstu.
• Trfjovsko-izobraževalno društvo v Trstu«. V torek. 8. t. m., ob 20, redna odborova seja. — Prosim točne udeležbe. — Predsednik.
DOPISI.
Z OpčLn. Dolgo časa smo molčali, toda končno nam jc prišla stvar do grla in tako sino oklenili, da jo spravimo v svet. Na tukajšnji chža\ni pcslu-i prakticira v službi blagajnika mlad gospodič, ki sicer prav rad zahaja v slovensko družbo, a — kakor jc razvidno iz spodaj omenjenega — bržkone s kakšnimi skrivnimi nameni. Ta človek, ki opravlja svojo službo le kol nadomestek pravih železničarskih uslužbencev, nastopa že delj časa sem narav-•ie-61 brulalno in nedostojno z našim slovenskim narodom. Ko prihajajo naši domaći ljudje k blagajni prosijo listke v svojem jeziku, jih to človeče kratkomalo noče razumeti, čeravno ga je rodila slovenska mati. Tako je prišla dne 2. i. m. neka žena, ki mladega gospođica prav dobro pozna, k blagajni in zahtevala listek za V rdelo, seveda v slovenskem jeziku. GospodtČ je takoj posegel po svoji italijanščini (ki se je je naučil bržkone v Inomostu, odkoder je pred •kratkim privandral?): »Cosa vuole?« Žena: * Prosim Jiatek za Vrdelo! t Goapodič: :>Cosa?« "Zena. Listek za VrdeloN Tedaj pa jc mladi
gespodič zaroniačil: »Qui si p ari a soltanto in, lingua italiana!« (Tukaj se govori iemo ita- j liiacski: na Opčinahi?) Pred kratkim je prišel; k Magarjni mpŽ, stara kraška korenikp., ki je i zahteval listek za Štanjel. Gospodič ni hotel i razumeti, nakar mu je rekel mož: Kako da ne \ 'znate slovanski, ko sle vendar sin slovenske j matere?« To je še bolj razkaČilo mladega go-! spodlča, ki je nahrulil moža: *Kaj vas to bri-' i ga? Molčite, če ne. vas dam.... aretirati!« Te je že vendar preveč, in mi ne bomo trpeli, da ta -frkolin- tako z nam: postopa. Žalostno I je, da je ta »poturica* sin slovenske matere, a j še bolj žalostno, da sc ta odpadmk nahaja v i enem naših društev. Upamo, da bo za enkrat
; dovelj. — Tihi.
; , Iz Idrije. Dramatično društvo v Idriji je biio i povabilo na gostovanje člane tržaške drame in j ? tem neizmerno ustreglo našemu občinstvu. ; Imeli amo tri lepe vžitka polne večere. Bili smo i navajeni, da so nas gestje po navadi bagatelizirali. toda s tržaškimi igralci smo bili popol- < ; nama zadovoljni. Čestitamo iz srca g. režiserju j | Kraliu in njegovi družbi na doseženem moral-i nem in maerijalnem uspehu ter jih prosimo, da : nas o priliki zopet poselijo.
Visoko odlikovanje. Gabrijel D,Annunzio je te dni odlikoval na Reki — gotovo -za vest-| no službovanje — poštarico v Obrovem pri Podgradu gdč. Marijo Marotli. Kakšen je ta ; red nas prav malo skrbi, glavno jc to, da je gdč. odlikovana. Čestitamo a istočasno še • bolj — pomilujemo.
Iz Postojne. V nedeljo, 6. t. m., ob 20.30 -prizore tu člani tržaškega slovenskega gledališča pod vodstvom režiserja g. Kralja so-[ cijalno dramo Don Pietro Caruso ; ter istega ! pisatelja veseloigro Eden izmed poštenih , ki je prepletena skozi in skozi s svežim humorjem. Obeta se torej lep užitek in vabimo Postojnčane in okoličane na Gbilo udeležbo.
(Veliko število dopisov smo morati t adi pomanjkanja prostora, žal. odiožiti za prihodnjo ž'.«1 vil ko. — Ured.)
Piptarsfvo in plpferjl.
Pipčarstvo v Hru&ici pri Podgradu.
V Ilru5ici pa so sc pipčarji zbrali	t
oboi svoj pipčarjem dali:
Mibo ta sitni jim načeluje (10 L)
Jaka ta žieh.lni jih nadleguje (5 Lj
Tone ta debel dal je šest lir
1 one la suhi, da je imel mir — pel lir
Drejčck, da pričel ni v šmir — pet lir
Jože ta mali brkinski se tudi ni bal
celih pet lir je za pipčarje dal.
To je b lo v Hrušici. Kaj pa Podgrad?
Pst! Pst! Tam pa vse spi!
Tiho. da se kak Podgraiec ne zbudi!!
—	Skupaj lir 36.—, ki jih hrani uprava.
Pipčarji za CMD: Pri Malalanu so zbrali: Karlo
| Malalan 50 L, Mar. Smerdu iz Inomosta 25 L in 1C0 avstrijskih kron, Zorko Pavle 10 L, Goljcvšček Vlado 5 L in podružnični blagajnik 10 L. — Skupaj 100 L in 1C0 avstr. K, (ki jih hrani blagajnik.! — \ »Edinostiod 29. maja je bilo javljeno, da se je nabralo 10. maja v gostilni g. Srečka Kogoja 69 lir. Od merodajne sirani smo naprošeni. da popravimo io v toliko, da sc je nabralo 10. majnika v gostilni g. Srečka Kogoja 40 lir, a 29 lir dne 24. majnika. ob priliki izleta rudniških uslužbencev iz Idrije v Rov te.
DAROVI.
» — \ počastitev spomina pokojne #gospe Lidije Cekove daruje P. Zink 30 L za moško podružnico CMD.
—	\ počastitev spomina pok. g. Srečka Bartela darujeta Josip in Laura Zvvittar 30 L ženski podružnici CMD.
—	Za moško podružnico CMD so nabrali na šagri pri Žagarju veseli gostje 45 lir. Nazdar!
—	Za moško podružnico CMD se je nabralo na svatbi Iv, .Dreščeka, Ignac Sekli in Ivan Matelič na Livku 40 lir. Denar hrani uprava.
Zadnje vesti.
RUSI ZASEDLI TEHERAN.
NEW YORK. 4. Kakor javlja * Associated Pres--iz Carigrada, perzijska vlada prejela brzojavko, ki javlja, da so Kusi zasedli Teheran, glavno mesto Perzije.
Rusija pripravljena na pogajanja z Anglijo.
STGCKHOLM. 4. Cičerin je poslal lordu Curzonu brzojavko, v kateri pravi, da je sovjetska vlada pripravljena na pogajanja 7. Anglijo v svrho usta-viKc sovražnosti na Krimu. Na Kavkazu se je začelo premirje: sovjetska vlada je predložila tem neodvisnim državam, naj začnejo pogajanja. Rusih* je pripravljena upoštevali angleške koristi.
Poljska prosi pomoč t Franciji.
BE&OL1N, 3. - Lokalanzeiger : javlja iz TSazcla: Poljska vlada je poslala francoski vladi brzojavko, v kateri opisuje kritični položaj poljske vojske in nrosi, naj ji Francija pošlje hitro pomoč, ker ji grozi v nasprotnem slučaju popoln piraz s strani Rusijv.
Rusko-zavezniška pogajanja.
LONDON. 4. Medzavezniški gospodarski svet je sprejel od Krasina, predsednika sovjetskega odposlanstva, poročilo o vzpostavitvi trgovinskih odnosa je v med zavezniki in Rusijo. V poročilu se razlagajo glavne misli ruskih odposlancev o tem vprašanju in ovire v svrho dosega kakega uspeha. Poročilo bo proučeval vsak član gospodarskega sveta posebej in vsaka bodoča akcija je odvisna seveda, od mnenja, ki ga bodo razložili posamezni člani po proučitvi. Medzavezniški gospodarski svet se zanima samo za trgovinska vprašanja in vsa politična vprašanja ostanejo popolnoma ob strani. Ni ločna vest, da je Francija sedaj sprejela predlog, da sc pogaja z ruskimi zadrugami, kajti to je bilo sklenjeno že v San Remu. Vzpostavitev trgovinskih odnošajev mora biti torej posledica soglasnega dela prizadetih vlad. Smatra se, da je ta pot edina prava, in odslej ni prišel noben drugačen predlog.
Reuterjeva agencija je obveščena, da se bo vr-šil sestanek med člani britanskega kabineta in Krasinom 7. junija. Smatra se. da bodo Rusi imeli z vrhovnim gospodarskim svetom sesianek prihodnji teden.
Mitlerandeva noU poljaka vladi o volitvah ▼ ammšmmm ozradj«.
VARŠAVA, 4. ^Narod objavlja doslej neznano MiHeraniovo noto poljski vladi, ki pravi, da Poljska nima nikakrine pravic s do razpisovanja volitev ali pripravljanja ljudskega glasovanja na o-
zemljn zasedenem po njenih četah. Ljudsko glaso-' vanje sc bo vršilo lahko šele po zasedbi lega o-zemlja po enlentnih četah, ker končno ima samo ententa pravico do določevanja vzhodnih poljskih meja. Nota je podpisana po Mfllerandu, toda smatra se, da ima tukaj Anglija svoje prste. Anglija, ki vodi še vedno staro politiko izigravanja države ' proti dižavi.
Madiuji podpisali flMrovno pogodbo.
i PARIZ, 4. Danes popoldne je bila podpisana v Versattlessu madžarska mirovna pogodba. Madžarski odposlanci so podpisali prvi. Ceremonija je končala ob 16.30.
Senator Storža odpotuje T London.
RIM. 4. Senator Storža, državni podtajnik za . vnanje stvari, odpotuje jutri v London, da razloži angleški vladi stališče italijanske vlade nasproti vprašanju porazdelitve odškodnin v očigled sestanku v Spa.
Polk demisijoniral.
WASHlNGTON. 4. Državni podtajnik za \ nanje ! stvari je demisijoniral. Njegova demisija je bita ; sprejeta.
Agrarno gibanje v Italiji.
i SPINAZZOLA, 4. Tukaj so poljedelci proglasili splošno stavko. Vršile so se živahne demonstracije, tekom katerih je prišlo do krvavih spopadov s policijo in orožniki.
Amerika razveljavlja zakone izdane v vojni.
WAShlNGTON. 4. Poslanska zbornica je odobrila in poslala senatu resolucijo, s katero se razveljavljajo vsi zakoni, izdani v vojni, izszemši zakon o kontroli nad prehrano in trgovino s sovražniki.
Vzpostavitev odnoiajev med Italijo in Bolgarsko.
RIM. 4. Minister vnanjih stvari je sprejel novega odposlanca bolgarske vlade. S prihodom bolgarskega odposlanca so se zopet vzpostavili di-j plomatski odnošaji med Italijo in Bolgarsko.
Angleiko-japonska zveza.
LONDON, 4. : Daily Mail* javlja, da se zdi zelo verjetno, da bo zveza med Anglijo in Japonsko podaljšana Še za eno leto.
Priprave za državni prevrat T Nemčiji.
CURIH. 4. Berolinski listi javljajo, da se okoli mesta zbirajo močne nemške čete. po večini bavarske. Čete Liechtschlagovega zbora se baje zbirajo v okolici Erkenerja in Forgschenscja. V Fiir-stenwaldu so bile bolnišnice izpraznjene v kljub županovemu protestiranju. Tudi v Potsdam so prišli močni bavarski oddelki. Za nedeljo se baje pričakujejo dogodki, ki bi mogli imeti za posledico aretacijo najvplivnejših mož iz srede levice. Protire-volucijonarci upajo, da bodo dobili na svojo stran tudi delavstvo. Govori se o predstojećih po gromih.
Izgredi v poljsko - nemškem spornem ozemlju.
BEUTHEN, 3. Neki Francoz je zaklal Nemca. Nemško prebivalstvo je priredilo nato manifestacije, ki so privedle do naskoka na poljski plebiscitni komisarijat. Manifestacije so trajale od pol omih zvečer do ene ponoči. Policija je bila brez moči. Uničenih je bilo več dragocenosti. Skoda se ne da popisati. Končno je množica zapalila hotel Lomnico , v katerem je bila nastanjena plebiscitna komisija. Vsi ( spodnji prostori so zgoreli. Kakor se govori,1 so bile pri nemirih tri osebe ubite in deset ranjenih. Ob treh zjutraj so Poljaki naskočili uredništvo lista vOstdeutsche Morgenpost in razbili vse šipe.
Gospodarstvo.
Vinogradnike iz zasedenega ozemlja izven tržaške občine opozarjamo, da se imajo za sladkor, za mošt in petjot priglasiti pri županstvih. Naznaniti morajo množino vina, ki ga pridelajo, in petjo-ta, ki ga želijo napraviti, kakor ludi število članov družine. Priglasitve do 15. julija t. L — Tržaška; kmetisjka družba.
Sladkor za vkuhavanje sadja, izboljšanje mošta in izdelovanje petjota se bo delil tudi letos pri Tržaški kmetijski družbi v Trstu, Via Filzi 10 za posestnike in vinogradnike tržaške občine. Priglasitev za vkuhavanje sadja do 15. t. m., za mošt in petjot do 15. julija t. 1.
Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Čeko-slovaške. Ti dve slovanski državi ste-sklenili in podpisali trgovinsko pogodbo, s katero se določajo trgovinski cdnoša'i med njima. Po tej pogodbi se Čehoslovaška obvezuje, da dostavi Jugoslaviji 1.100 vagonov sladkorja, a Jugoslavija ji da v zameno za vsak kilogram sladkorja deloma žita, deloma govejega mesa.
Borzna poroflla.
Tečaji:
V Trstu, dne 4. junija 1920.
Jadranska banka	580 — 600 i
Cosulich	632— 636
Dalmatia	410— 420
Geroltmich	2700— 2750
Libera Triestina	1230— 1250!
Llovd	2150— 2250
Lussino '	2350— 2950
Marlinolich	435— 445;
Oceania	500— 510 j
Premuda ' -	6<>0— 700
Tripcovich '	630— 610
Ampelea •	700— 710
Cement Dalmatia /	390— 400 i
Cement Spala to	455— 460,
Krka	700— 710
Čistilnica riža	260— 265 Tup valuta na tržaškem trgu:
V Trstu, dne 4. junija 1920.
Neprepečatene krone	7.20— 8.—
avstrijsko - nemške krone	10.50— 11.50
čehoslovaške krone	38.- 40.—
dinarji	' 62.- 64.—
levi	37.-- 39.—
marke	42.- 43.50
dolarji	16.35.— 16.50
francoski franki	131.--133.—
švioarski franki	-310.-315.—
angleški funti, papirnati	65.- 67.—
rubiji J '	' 24.J— 25—
napole oni	* 65.- 68 —
angleški funti, zlati	S5.- 88 —
Švicarski tečaji.
ŽENEVA, 1. I tal. lira 32.10;	nemška marka
14.25; avstr. krona st. 2.90, nova	3.97V.: nngl. funt 21.63; franc. frank 42.45; aatr. dolar 5.56't.
Ipšo - obrtna zataga n Ms
registrovana zadr. z neomejenim jamstvom
u!. Cesare BaUisti (prej Stadion) št. 21
sprejema hranilne vloge od L 1 Halje.
Navadne vlege obrestuje po
4 \°o, vetje po tfosonoru.
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. - Posoja hranilne pušice na dom. - Hentni davek plačuje iz svojega.
Daje pasejtla po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzemšl nedelj In praznikov od 8 do 1.
Vino in žganih
pristno* na debelo in drobno.
Vino belo in črno različnih stopinj. — Žganje istrsko. — Za krčmarje in gostilničarje Cftie nizke, za cele vagone 2°/a popusta.
GlOVANftfl CARPE&ETTB
zaloga ia pisati v Trstu, u). G. to; St. U, tel. št 23-38.
JOSIP STRBCKEL
Trs«, vojcl Via Nuova ■ S. Caterina.
Vel ka izbera vsakovrstnega bi»ga za moSke in ženske. — Blago za suknje, žamet, barhint, svile, etamin ter raznih predmetov 7.a okras oblek. Vse po zaižan:h konkurenčnih cenah.
' --
Tržaške tvrdke.
I	■ II	.■ L- - — ■	■	1	■	'
IVAN BIDOVEC
i Trst, ulica Genova 13. Trgovina jeslvin in ko-lcnijalnega blaga. Cene zmerne.
■ -——--1
MEHANIČNA DELAVNICA. I Odlikovana 11 vami ca Osvaldelia. Via Medla 26. j Izdelovanje in peprava strojev in motorjev. Pro-
DAMSKA KROJACN1CA
A. Mermolla, Trst, iU. Ctmunerciaki' 3. Izdeluje vsakovrstne obleke do angleškem in francoskem kroju, plesne oblelce. obleke za norčke, bhue za tleda-IlSče itd. Cene zmerne. Po>lrežba točna. 337
MAJOLICNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Ze5)par. ul. 5. Glovasnl 6 in 12. Naibo'iSa izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne.
202
1 —————————^i
PAPIR.
" Velika zaloga papirla za ovitke, papirnatih vrečic lasene tovarne. Vafčki r«zniii barv in velikosti. Cene zmerue. Oastone Doilinar. Trst. Via dei Gelsi 16._256
RE R ER stniza IB rc^8	czarc«
rlHir Seidel & Neumann in BaMMm ,Singer' Gast & Gasser
Boga'a	vseh potreben Tvldka ",itaHOV,^«,l
Mehanikaela "ica^a'vfAka FRfiHCESCO BEDlikR
popravliaoja.	Trat, ul. Campanilc 11?
Leta 1868 ustanovljena tvrdka:
IVAN WILGELE & GOMP.
prej
MATIJA MILLONIG
v Trstu. ul. Cnrio Gnegn št. 10. Tel. 809
ZuloSfl Kolonijulnesa Blaža
(kave, čaja, namiznega o ja, južnega sadja, konserviranih rib, začimbe itd) na drobno in debelo.
Priporoča se posebno cenj. oijemalcem na deželi. — Točna In solidna postrežba po najnižji (dnevni) ceni.
D". MAČEK LEOPOLD
ZOBOZRAVN1K Trst, Corso Vittorio Emanuele III. 24,1. sprejema od 9-13 in od 15-18.
Brezbolestno izdiranje zob, zl3te krone, zlati mostovi brez neba. — Vse po moderni tehniki, ameriški in švicarski sistem.
Fotošrsfični utelj* MiKS
Trst, Corso Stcsv. 39.
Razglednice v plat nu. ?pecijalit».ta: t'like v barvah, fotoschizzl. Oabittet. vizit. povećanja, it produkcijo vsakevrste. tlekir. lazsvetljava.
IHlfiMlLD R6CCA,TRST
ul. Barrlera vecchia itv. 8
ima veliko zalogo mrtvaških predmetov.
Venci iz poredane in biserov, vezani z medeno Jlco, ia umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah ti grobne spomenike itd.	Najaizje konkurenčne cene. |
LORENC MACOR
ul. udina 26 (prej Belvedere)
ima na izber vsakovrstnih zlatih in srebrnih predmetov za birmo. Prevzema naročila in popravljanja sploh po ugodnih cenah.
G. PINO, zluMcB-ranicn
Trst« Corso Stcv. 15
Kupujem srebrne krene in
gc2s2inarje po	cenah
Alasrsc® Lantsclh:
v Trstu, Via Roma 2£ (bivfta ul. dellc Poste) vo^al n). Giorjjio Galatti. /raven velike pošte. — Telefon 198.
Dvokolesa, motorna kolesa, prl-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno.
Z6B02DRMHE! KMET
ulica Chlozza št. 5, I. nadstr.
Sprejema od 0—1-1 in od —17. Izvršujejo se umetni zobje v kakršnemsibodi sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniki.
Dr. F. Tsraburainl
MARIO MORO, tehnični vodja.

iz sladke vode razpo« šija v vsaki množini — po ugodni ceni —
JAKOB FAJDIGfi
Hali Otok nri Poitojn',
JADRANSKA BARKA
Del. glav.: K 30,0<H).000. Rezerve K lO.O-KlOOO Belgrad, Celje, Dubrovnik. Dunaj, Kotor, Kranj, LJubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split. Šibenik, TRST, Zadar. Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoCe posle. Sprejema vSoge
na hranilne knjižice ter jih obrestuje j>o 3l/a0/„ a v baucogiro prometu po 8 /„.
Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejem i posabno ngodnili pogojih, ki se pogodijo od slutnja do suttnja.
Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ul. Cassa dl RIsparmlo, ul. S. Nioio
Telefon : štev. 14«3, 17911, 2676
— Blagajna postaja od 9.30-12.39 in ai 14.30-16 —
OUBU HIKOLlt
Trst, ul. Udi ne 32 (pnj IMm)
(na vogalu nI. Lodovlco Ariosto) Različna obuvala za gospode, ftospe in otroke.
I.astna delavnica, ter sc sprejemajo — naročila in poprave po meri. —
LluU UORSM Kreditna .
Po^ruinka v Trstu«
Centrala v Ljubljani.
L'odruT.ciue:
tsljs, Ssnjilje, Conu, temm, b&tt Tri Sari&ai |
MnVM glwnicaiB rezerva K 5D.0GD.Dfili
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče
posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proli 3',.V ahtatja«.!,. na žiro-račune proti 3'/0 Za na odpoved vezane vloge plača obre- j sti po dogovoru. Izvržujt? borzne naloge j in ('aje v najem varnostne celice.
Tel. Št. 5- Blagajna je odprta od 9-13.J
Hcoo pogrebno podjetje - Irst
Corso V. E. lil. žtev. 47. Telefon 1402 (vogeJ GoScIoniJev trg).
Dobroznano že mnogo let obstoječe podjetje je preskrbljeno z obilno in bogato opremo za prirejanje mrtvaških sob in odrov. — Poseduje različne razredne vozove do najsvečanostnefših s kristali. - Prevažajo se mrliči v vse kraje, tudi v tujino. — Prodaja razne mrtvaške predmete, transportne rakve, Ito-vinaste rakve vsakovrstnih oblik, lesenih rakev z bogatimi okraski, različne vence s trakovi in napisi, obleke, pajčolane, sveče itd.
Cene zmerne.	Postrežba točna.
V primeru izredniii ur se sprejemajo naročila v lastnih prostorih podjetja ulica Tesa štev. 31. Telefon štev. 14-02.
Zastopstvo in prodaja mrtvašk h potrebščih J. MERŽEK, Opčine 170, pri sež. cesti.
Deležnik in upravitelj H. STIBI£L.