šiev. 69.
¥ Llomianl, v nedeljo ose 23. marca 1924. Posamezna številka stane 2 Шп. lEIO LIL
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 30
ta pol leta..... .130
ta celo leto .... .340
za inozemstvo:
mesečno.......Din M
Sobotna tzdaja:
celoletno
t Jugoslaviji « f . . Din 40 r inozemstvu.... . 60
Cene Inseralome
Enostoipna petitna vrsta! mali oglasi po Din 1*50 lnj Din 2'—, večji oglasi nad 43 mm viSine po Din 2-50,' veliki po Din 3 — In 4 —J oglasi v uredniškem del« vrstica po Din 6'—. \
Pri vefijem naročilu popuab
Izhaja vsak dan ponedeljka in prazniku ob 4. uri zjutraj
PošlBina Bičana v gotovimi
Uredništvo je v Kopitarjevi ulic! 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne spre< jemajo. Uredništva telefon 50. upravništva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 59.011, Praga in Dunaj 24,797.
Na višku borbe.
V parlamentarnih krogih se govori, Ja bodo v ponedeljek klubi opozicionalnega bloka pripravljeni za odločilno borbo z radikalskim režimom. Kdaj pa bode parlamentarna opozicija nogla tudi uveljaviti svojo voljo, da strmoglavi Pašičevo vlado, lo ni odvisno samo od nje, marveč tudi od močne politične skupine Hrvatske republikanske seljačke stranke. Dokler ne bo v narodni skupščini zastopan hrvatski narod po svoji večini, tako dolgo tudi ni misliti na, da bi mogli številno mala opozicija na to, da bi mogli številno mala opozicija številno mnogo slabejša od sedanjih reži-raovcev, strmoglaviti vlado in uvesti nov režim.
Tega se kajpada zaveda prav dobro g. Nikola Pašič. Rešitev za svojo skrajno oslabljeno pozicijo vidi samo v tem, da onemogoči poslancem HRSS pravočasen prihod v narodno skupščino. Če spravi pod streho državni proračun, potem mu ostane še upanje na odgoditev narodne skupščine. S tem bi sicer svojega položaja trenotno prav nič ne izboljšal, vladne krize ne bi rešil, toda dobil bi časa, da se izmota iz nevzdržnega položaja, v katerega bi ga spravil prihod hrvatskih poslancev. Imel bi časa dovolj, da bi prepariral javno mnenje v Srbiji proti vsakršnemu sporazumu s Hrvati in Slovenci. Njegova kampanja bi oila predvsem naperjena proti Hrvatski republikanski seljački stranki in bi imela vplivati tudi na dvor. Iz radikalskega in Pašićevemu režimu uslužnega prečanskega časopisja, ki je že začelo to gonjo, je jasno razvidna ta Pašičeva namera. Če sc mu bo pa posrečila, je drugo vprašanje.
Značilno za Pašičevo koncepcijo je, da so njegovi organi ves čas in na ves glas vpili, da je Radičeva abstinenčna politika
Erotidržavna, dokler so bili prepričani, da rvatskih poslancev ne bo v Belgrad. Zato radikali tudi niso delali posebnih težkoč verifikaciji prvih dvajset Radičevih mandatov. Kakor hitro pa se jim je zdelo zelo verjetno, da ne bo ostalo samo pri verifikaciji hrvatskih mandatov, marveč da bodo s pomočjo hrvatskih glasov v parlamentu doživeli poraz, jim je postala parlamentarna abstineca Hrvatov patriotična. Prav nič se jim ne mudi verificirati hrvatske mandate in napraviti konec položaju, ki je bil ustvarjen z abstinenco Hrvatov. Iz tega se vidi, da v prašanju taktike Hrvatov niso bil iskreni, kakor danes niso. Državotvornost, državni interesi, narodno in državno edinstvo in druga podobna vsakdanja politična hrana radikalcev je samo plašč, s katerim prikrivajo zgolj strankarsko-egoistič-nc namene.
Mi smo taktiko Hrvatov vedno presojali z drugega, odkritosrčnega stališča. Abstinence nikdar nismo imenovali proti-državne, ker ima vsaka stranka pravico, da si sama določa svojo taktiko, kakor so 6i jo svoj čas Čehi glede dunajskega državnega in Slovenci glede štajerskega deželnega zbora. Drugo vprašanje pa je, če je ta taktika tudi uspešna, koristna ali če v dosego začrtanega programa ni naravnost škodljiva? Brez dvoma more biti začasna abstinenca v dosego posebnih ciljev koristna, načelno in trajno abstinenco pa mi smatramo samo za uslugo nasprotniku.
S tega stališča smo bili veseli sklepa hrvatskih poslancev, da dajo svojo aktivno in ne samo moralne pomoči opozicijskemu bloku, tembolj ker bo naše politično zavezništvo s Hrvati tako za Slovence kakor za Hrvate uspešnejše, ako bo tudi taktika v dosego programov enotna. Telefonsko poročilo iz Zagreba, ki slika razpoloženje Hrvatov glede svoje novejše taktike v temnejši luči, bo zato našo javnost nekoliko presenetilo in režimovci bodo svoje upognjene glave nosili zopet bolj pokonci. Mi pa položaj presojamo malo drugače. Po našem mnenju so Hrvatje iz taktičnih razlogov kot protipotezo proti zavlačevanju verifikacij ubrali to pot. Ako je svet sedaj vedno slišal, da Hrvati nočejo sporazuma, ker ne marajo v parlament, naj sedaj jasno vidi, da ga srbska vladna stranka noče, ker krši najelementarnejšo parlamentarno pravico Hrvatov, da jim ne mara verificirati poslanskih mandatov ter jim tako zabra-njujc parlamentarno delovanje v trenotku,
ki se zdi Hrvatom zanje najprimernejši. Iz tega pa še ne sledi, da Hrvati ne bi hoteli pomagati zrušiti sedanje vlade, da hočejo nadaljevati svojo abstinenčno politiko. Njihovo zadržanje, povzročeno od vlade, pomeni samo občutljiv protest proti mahina-
cijam g. Pašiča, ki niso nikjer drugod po svetu v navadi. Te mahinacije pa režima tudi ne bodo rešile. Podaljšati bi mu mogle eventuelno samo par mesecev življenje, pa ne na korist kraljevine in njenega ugleda na zunaj.
Pred važnimi parlamentarnimi dogodki.
REŠITEV KRIZE NAPOVEDANA ZA PRIHODNJI TEDEN. - NAROČENE DEMONSTRACIJE OB PRIHODU POSLANCEV HRSS.
tarne vplive na razvoj krize in da jih stavi v neugoden položaj. O tem načrtu smo že včeraj poročali.
27. t. m. sc izvrši v odboru verifikacija, 28. v skupščini končno glasovanje o proračunu, nato pa poda Pašič demisijo in s tem prepreči verifikacijo 35 mandatov hrvatskih poslancev v skupščini. S tcni svojim korakom bo na odločujoče kroge napravil pritisk, da mu poverijo volivno vlado, kajti v tem slučaju delovna večina v parlamentu ne bi bila popolnoma jasno odrejena nc na tej, ne na oni strani. Večina članov kabineta je sicer ta načrt premetenega čike Baje osvojila. Vendar sc v radikalnih krogih čutijo prav dobro razne strune za častni izhod iz sedanjega položaja, ker ta načrt čike Baje zelo šepa. Kajti vprašanje verifikacijo teh mandatov še ni definitivno rešeno. Tekom današnjega dneva so opozicionalni člani verifikacijskega odbora, ki jih je 11 napram 10 vladnim, imeli več sestankov in sklenili, da sc naj pričetkom seje v ponedeljek ponovno načne to vprašanje.
Če bi se na seji ne doseglo ugodne rešitve, potem bo večina verifikacijskega od-bu'ra sklicala sejo in tudi v odsotnosti vladnih članov definitivno sklepala. V krogih opozicije se je o priliki te razprave tudi konstaliralo, da se je predsednik Ljuba Jovanović na današnji seji postavil popolnoma na stran radikalov. Vsled tega bo brezdvoma moralo priti do krize tudi v predsedništvu narodne skupščine, kajti sedanje predsedništvo nc daje več garancije za objektivno izvrševanje poslov in dolžnosti. V zadevi zavlačevanja verifikacije, ki je osamljen akt gaženja osnovnih načel parlamentarizma in demokratizma, so se posvetovali dopoldne in popoldne šefi opozicije dr. Korošec, dr. S p a h o in D a -v i d o v i ć. Z ozirom na dejstvo, da je Ljuba Jovanović sklical za v ponedeljek ob 9 zjutraj sejo načelnikov vseh parlamentarnih klubov, so sklenili, da bodo na tej seji zahtevali, da se v zadevi verifikacije zavzame popolnoma določno stališče, da ne bo neprestanega cincanja in advokatskega zavijanja dejstev. Siccr pa je sklicanje te seje zelo karakteristično in splošno se misli, da namerava Ljuba Jova-nović posredovati in pomirjevati, da bi se načrt Nikole Pašiča lepo izpeljal popolnoma brez vseh zaprek. Zato bo Jovanović skušal preprečili nadaljnje urgence in proteste opozicije.
Belgrad 22. marca. (Izv.) Prihodnji teden bo tako kritičen, da bo brez dvoma prišlo do važnih izprememb. Sodeč po znakih, ki ta bližajoči se kritični položaj napovedujejo, bo prišlo v prvih dneh prihodnjega tedna do nepričakovanih parlamentarnih in celo izven parlamentarnih dogodkov in do takojšnje rešitve kritičnega položaja. Radikali to pretečo nevarnost uvidevajo in voditelji raznih struj v radikalnem klubu obletavajo Pašiča, da bi mu bili pri roki s svojim nasvetom, kajti oni z ozirom na tr-dovratnost Pašiča vedno bolj izgubljajo na-do na uspeh radikalov. Med njimi se je pojavila struja, ki zahteva, da se otvori kriza vlade že jutri, da bi se s tem oslabila akcija opozicije, ki dobi v pondeljek pojačenja. Po sigurnih vesteh iz Zagreba pride v pondeljek 15 Radičevih poslancev, katerih mandati so bili verificirani. Ojx»zicija je zahtevala, naj pride vseh 20, da bi bila bitka gotovo dobljena. Če bodo vsi pravočasno obveščeni in jim bo tehnično mogoče priti v pondeljek v Belgrad, se bo v pondeljek pričela odločilna borba. Vse se na to borbo pripravlja in za kulisami se bije hud boj. Intriga se vrsti za intrigo. Položaj je brezdvoma zelo zamotan, kakor dosedaj še ni bil in rezultat te borbe se zato pričakuje s tem večjim zanimanjem.
Belgrad, 22. marca. (Izv.) Z ozirom na vest, da pride v pondeljek 15 Radičevih poslancev v Belgrad, je Pašič nujno sklical sejo vlade. Sklenili so, da se naj proti prihodu hrvatskih poslancev ponovno aranžirajo protestna zborovanja in da naj se na kolodvoru proti njim demonstrira. Na ta način hočejo Radičevcein fizično onemogočiti sodelovanje v parlamentu. Po tem sestanku so ministri izjavili, da bodo boji na nož in da so oni na ta boj pripravljeni,
PAŠIČEV NAČRT.
Belgrad, 22. marca. (Izv.) Ko so zastopniki opozicije žc pred dvema dnevoma protestirali pri Ljubi Jovanoviču, jc obljubil, da se bo verifikacijski odbor sestal čim preje. Tudi včeraj je bilo med radikali razpoloženje, da naj sc seja vrši v torek in ne šele v četrtek. Šele po av-dienci Pašiča pri kralju je zginilo to razpoloženje in se je položaj zopet poostril. Glede te avdiencc smo iz vladnih krogov izvedeli, da je izpadla za Pašiča povsem nepovoljno. Ko jc Pašič o tem poročal na sinočni seji, je obenem razvil svoj načrt, da paralizira izvcnparlamen-
шв шзнсивд V
VELIKA NEVOLJA HRVATOV RADI ZAVLAČEVANJA VERIFIKACIJ. —
Zagreb, 22. marca. (Izvir.) Danes sta prišla v Zagreb delegata opozicionalnega bloka, poslanca JMO Milković in dr. H r a s n i c a , da v imenu opozicionalnega bloka poročata predsedstvu HRSS o novem položaju, ki jc nastal vsled zavlačevanja verifikacije poverilnic poslancev H. R, S. S. Zvečer od 6. do 8. ure se jc vršila seja predsedstva HRSS, katere sla se udeležila tudi delegata opozicionalnega bloka in 10 članov predsedstva izven Zagreba. Po seji sc je vaš dopisnik razgovarjal z več člani predsedstva IIRSS, pa mu nobeden ni hotel dati odgovora na vprašanje o predmetu razprave na seji; izjavljali so, da sc sklepi drže v najstrožji tajnosti. Kljub temu se jc vašemu dopisniku posrečilo, da jc zvedel sledeče: Na seji so razpravljali edino o političnem položaju, ki je nastal vsled zavlačevanja verifikacije poverilnic. Položaj je bil vsestransko pretresen in so bili ' ipravljeni sklepi za držanje HRSS. Čla' -'lsedstva so po seji dali časnikar-jer	. izjave, ki si medseboj naspro-
ti	.o je podpredsednik IIRSS dr,
javil dopisniku «IIrvatskcga Li-oslanci HRSS nikakor nc bodo šli
v Belgrad in to radi kršitve poslovnika in gaženja ustave s strani radikalne stranke. Mi bomo javno protestirali proti temu in zahtevali še enkrat navodila za držanje HRSS od predsednika Radiča.« — Delegata opozicionalnega bloka sta zapustila sejo ogorčena. Dopisniku «Hrvatskcga Lista« je eden izjavil, da se čudi, da se H. R. S. S. zopet vrača na pot abstinence, — Vaš dopisnik sc je nocoj ob pol 9 razgovarjal s tajnikom HRSS dr. K r n j e -v i č e m največ o vprašanju odgoditve verifikacije. Dr. Krnjevič mu je izjavil: »Nastal je nov položaj, na katerega opozicionalni blok morda ni mislil.« Na vprašanje, če bodo šli v Belgrad, je dr. Krnjevič odgovoril: «Šli bomo v Belgrad vsi!« — Na pripombo, ali tudi poslanci, ki še niso ve-rifeirani, je dejal: »Šli bomo vsi, verificirani in neverificirani. Dan je določen, pa se drži tajno.« — Iz daljnjega razgovora je dobil vaš dopisnik vtis, da nameravajo poslanci HRSS iti v Belgrad še pred sprejetjem proračuna. Vlada pa med njimi prepričanje, da se z njihovim prihodom v Belgrad položai ne bo izpremnil.
Narodna skupščina.
KRŠENJE SKUPŠČINSKEGA PRAVIL-, NIKA. — BURNI PROTESTI OPOZICIJE.
Belgrad, 22. marca, (Izv,) Pred pre-.
hodom na dnevni red današnje seje narodne skupščine se je razvila živahna razprava radi zavlačevanja verifikacije 35 poverilnic Radičevih poslancev, V imenu opozicije je stavil tozadevno protestno -vrašanje na predsednika narodne skupščine poslanec P г č i č , ki je protest opo< zicije utemeljeval in med drugim izvajal?
Ko sem zvedel, da je seja verifikai cijskega odbora sklicana šele za 27. mar« ca, sem se osebno obrnil na predsednika Gjuričiča, ki mi je odgovoril, da te stvari ne smatra za nujno, ker da tudi ona dvaj-setorica poslanccv, katerih mandati so verificirani, ni prišla v Belgrad. Pečič vprašuje predsednika, ali mu jc znan razvoj tega vprašanja in ali je voljan sklicati sejo verifikacijskega odbora čimpreje, da sc narodnim poslancem omogoči izvrševanje njihovih dolžnosti, V svojem kratkem odgovoru se je Ljuba Jovanović postavil na stališče, da on nima pravice sklicevati seje odborov. Ta odgovor je v kro« gih opozicije izzval burne proteste, ki so se vsled medklicev in medsebojnih prote-stov razvili v tako srditost, da je Jovano-vič prekinil seje.
Med tem odmorom je vlada v svoji sobi imela posvetovanje, ali bi ne bilo pravilno, da vendarle popusti in da sc drži zakonskih predpisov. Pašič na to nf pristal, in po ponovni otvoritvi se je o tem predmetu zopet razvila burna debata. — Jovanovič je izjavil, da bo napel vse sile, da se poverilnice čimpreje verificirajo. S takim odgovorom Pečić ni bil zadovoljen, kajti po čl. 5. skupščinskega poslovnika mora verifikacijski odbor dokončati svoje delo v roku štirih dni. Nasproti tej jasni določbi poslovnika je predsednik verifikacijskega odbora sklical sejo šele 12 dni pozneje. Govornik se čudi, čemu to zavlačevanje, ko so vendar radikali začetkom pozdravljali prihod Radičevcev. Jasno je, da predsednik verifikacijskega odbora namenoma zavlačuje pravilno de* lovanje odbora. Končno izjavlja, da bo večina članov verifikacijskega odbora pri-morana, da sama skliče sejo in sama skle-^ pa o tej zadevi. Na to odgovarja predsednik verifikacijskega odbora Marko G j u -r i č i ć , da za verifikacijo ni predpisan noben zakonski rok. Tak ciničen odgovor je ponovno izzval burne proteste in opozicija demonstrativno zahteva, da sc verifikacija čimpreje izvrši.
RAZPRAVA MINISTRSTVA ZA POŠTO;
Nato se je prešlo na dnevni red. Prvi jc bil na dnevnem redu proračun ministrstva za pošto in brzojav, V imenu Jugo-, slovanskega kluba je govoril poslanec Jakob Vrečko, ki je izvajal: Poštne, tele-fonske in brzojavne naprave, ki so po razpadu Avstrije prešle v posest naše države, niso bile popolne in moderne, ker je Avstrija slovenske kraje vedno zapostavljala, Nekaj pa je teh naprav vendarle in vsi smo se nadejali, da bomo dosegli v Jugoslaviji zboljšanje. Po petih letih pa vidimo nazadovanje na vseh poljih. Poštna uprava ni hotela ustanavljati novih' stalnih pošt, pač pa je ustanovila nekaj pomožnih pošt. Toda danes še te zapira in prebivalstvo je prikrajšano na zboljša« nju zvez. Za nastanitev poštnih uradov, daje ministrstvo tako malenkostne vsote,5 da noben hišni posestnik noče imeti poštnih uradov pod streho. Proti tem nedo-statkom se volivci neprestano obračajo na poslance. Če pa poslanci posredujejo na' merodajnih mestih, dobijo odgovor: ni kreditov. Proti temu, da finančni minister nc da dovolj kreditov za tak važen proračun, odločno protestiramo. V proračunu vidimo, da jc za pomožne pošte določenih 80.000 Din. Ker je v Sloveniji 220 takih pošt, bi prišlo na eno pošto 369 Din ali mesečno 30 Din,
Glede poštnih zvez priporoča posla« ncc, da sc cestne zveze med kraji s posebno živahnim prometom avtomohilizi-rajo. Zato zahteva izredne postavke v proračunu za zgraditev avtotfaraž v znesku 500.000 dinarjev,
Veliko premalo зе skrbi za poštne uslužbence. V predlogu proračuna ni nobenih postavk za nagrade in podpore in govornik energično zahteva za to postavko od 60 tisoč Din. Mnogo pritožb se sliši radi službene obleke. Odkar se ista nabavlja iz centrale za vso direkcijo, dobivajo uslužbenci obleko ?a eno polletje prekasno. Poletna obleka je izgotov-Ijena, ko je zima tu in narobe. Tudi izostanejo potsamomi deli posebno obuvalo. Kadar pa dobi uslužbenec obleko, mu navadno ni več prav ali je prevelika ali premajhna.
Iste knlamitete, kakor s pošto, so s telefonskimi in telegrafskimi napravami. Radi nezadostnih telegrafskih vodov se tudi dogaja, da človek prej pride s -.'.akom nego pred odhodom poslana braojv « Zboljšanje teh razmer se pričakuje od brezžičnega brzojava. V to svrho naj se za ljubljansko direkcijo sprejmejo v proračun sledeče postavke: 1. Za vzdrževanje telefonskih in telegrafskih naprav vsota 14 milijonov, ki naj se porabi za nakup materiala, ostalo za nabavo avtomatične telefonske centrale v Ljubljani in Mariboru, ki eta že davno obljubljeni. 2. Za zgradbo brezžično postaje kot izredna postavka 2 milijona Din. V Ljubljani in Mariboru je velikanska mizerija glede telefona. Obe centrali imata le stare in obrabljene aparate za silno omejeno število nuročnikov. Novi naročniki čakajo že leta in leta na telefon. Uprava pa odklanja, nine so 6,x,j.H;krdgov rdgov rdgov rdgovcrdg ker nima prostora za nove naročnike. Naročene so nove avtomatične centrale na račun reparacij. Ker pa je dvomljivo, da dobimo v kratkem te centrale, ker je Nemčija vstavila reparacije, zato predlaga primerno vsoto za nakup dveia central.
Poslanec zahteva v proračun tudi postav-<o, da se morejo telegrafski vodi postaviti v zemljo, ker se na ta način prihrani na popravah.
Opozarja na pomanjkanje inženirjev v telefonski in telegrafski službi. Brez njih bo težko izvesti velika ivesticijska dela. Seveda je treba inženirjem zasigurati primeren eksistenčni položaj, da bodo mogli v svoji službi vztrajali. Končno zahteva pojasnila, kuj je l našimi poštnimi vlogami v bivši avstro-ogrski monarhiji. Koncem svojega govora izjavi, da bo Jugoslovanski klub glasoval proti in porablja to priliko, da protestira, da se Hrvatom zabranjuje z zavlačevanjem verifikacij poslanskih mandatov dohod v narodno skupščino. Po govorih nekaterih drugih poslancev je govoril še musliman Čobović. Po kratkem odgovoru minister je bil proračun sprejet
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN VODE.
Nato se ie razpravljalo o proračunu ministrstva za kmetijstvo in vode. Poslanec B r o -d a r je žigosal malomarnost vlade glede tega vrtžnega resora. Celoten proračun tega ministrstva znaša skupno ekaj nad 200 milijonov dinarjev, kljub temu, da je naša država agrarna in da je glavni vir njenih dohodkov v poljedelstvu. Malomarnost vlade za povzdigo kmetijstva v naši državi se kaže v tem, da so postavljene malenkostne vsote za melioracije, za povzdigo kmetijstva, za podpore, za nabavo strojev, za nagrade, za živinorejo za vzorno živino, za podporo drevesnicam in sploh za stvari, ki so važne v poljedelstvu, da zadostujejo komaj za en okraj, kaj šele za celo Slovenijo. Za regulacijo S o r e ni sploh nobene postavke, vkljubtemu da dela ta ob vsaki po-vodnji veliko škodo.
Posebno kritizira vlado radi carinske politike. Mesto da bi vlada z malo izvozne carino dvignila kmetijsko produkcijo in kmetu omogočila, da svoje produkte proda za taktično ceno, so vsled visoke izvozne carine kmetje
prisiljeni raznim prekupčevalcem oddajati svoje blago brez prave cene. Po obširnih izvajanjih o potrebah ašega kmetijstva izjavlja govornik, da taki vladi ne more dati zaupanja, in da bo glasoval proti proračunu tega ministrstva.
Za poslancem Brodariem, ld je za svoja izvajanja žel odobravanje, je dobil besedo ze-mljoradnik P u c e 1 j. V svojem govoru je ponovil, kar so drugi že davno pred njim kon-statirall. Ker pa se udeležuje parlamentarnih soj samo dvakrat na mesec, mu tega ni nihče zameril. Pucolj je priznal tudi, da je bil proračun poljedelskega ministrstva za časa njegovega ministrovanja v koalicijski vladi, ki si ga je slovensko ljudstvo dobro zapomnilo, šo manjši od že itak malega današnjega proračuna. Sicer pa je bil ves njegov govor tako sijajen, da ga niso hoteli poslušati niti njeggovi tovariši srbskega zemljoradniškega kluba. Vsi do zadnjega so jo odkurili iz dvorane in tudi galerije so se čudovito hitro izpraznile, čim se je pojavil gospod Pucelj. Po njegovem govoru je bil tudi ta proračun sprejet od večine.
DAVIDOVIČ NE POTUJE V ZAGREB.
Belgrad, 22. marca. (Izv.) Danes so se v kuloarjih parlamenta razširile vesti, da potuje Linba Davidović danes zvečer v Zagreb. Pooblaščeni smo, da te vesti demen-tiramo.
ŠE ENA POVERILNICA.
Belgrad, 22. marca. (Izv.) Danes popoldne so zastopniki opozicije izročili predsedstvu narodne skupščine še eno poveril-nico in sicer poslanca Bartolovića iz virovitiške županije. Sprejel jih ie podpredsednik Dragovič, ki jim je ponudil reverz, ki pa so ga člani opozicije Gostinčar, Knpe-tanovič in Pečić odklonili.
POLITIKA TURKOV.
Belgrad, 22. marca. (Izv.) Džemijet je imel danes sojo, na kateri je pretresal položaj. Več članov je na seji zastopalo mnenje, da ne gre podpirati vlade do skrajnosti, temveč da je treba izkoristiti položaj.
DELO ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKE KOMISIJE NA REKI.
Reka, 22. marca. Včeraj se je tu sešla italijansko-jugoslovanska komisija in odo--brila končnoveljavno obliko pristaniških železniških in pomorskih dogovorov, tičo-čih sc bazena Thaon di Revel v reški luki, ki ga dobi Jugoslavija v najem za 50 let. Bazen se bo upravljal v režimu proste luke. — Danes je komisija razpravljala o upostavi teleloničnih zvez med Reko in Sušakom ter Reko in Zagrebom. Komisija je sklenila, da se snide vsak mesec v svrho rešitve vprašanj, ki nastanejo povodom aplikacije rimske pogodbe.
Konference mod SHS in Mažarsko.
BudimpeSta, 22. marca. (Izv.) Danes so se tu začela posvetovanja med zastopniki kraljevine SHS in Mažarske. Najprej pridejo na vrsto vprašanja ureditve trgovinskega prometa in živinozdravniškega postopanja.	>
Tusar f.
Berlin, 22. marca. (Izv.) Češkoslovaški poslanik in pooblaščeni minister Tusar je nocoj za težko srčno boleznijo umrl. — Pokojni Tusar je bil v bivšem dunajskem parlamentu socialno-demokratski poslanec, a je bil češki nacionalist in je igral precejšnjo
vlogo v osvobodilni borbi Čehov. Po prevratu je bil nekaj časa poslanik na Dunaju, nakar je prevzel ministrsko predsedstvo. Ko je odstopil, je bil imenovan za poslanika v Berlinu.
Strah pred svetovnim požarom
Washingfon, 22. marca. (Izv.) Reprezentančna zbornica je včeraj sprejela zakonski predlog, po katerem se predsednik pooblasti, da skliče razoroževalno konferenco, na katero naj se povabijo Velika Britanija, Francija, Belgija in Italija.
Proces proti Tlhonu ustavljen.
Pomilostitev nadškofa Cieplnka.
Moskva, 22. marca. (Izv.) Osrednji iz-vrsevalni odbor SSSR je odredil, da se ima proces proti patriarhu Tihonu definitivno ustaviti. Istočasno je sklenil, da se kazen nadškofu Cieplaku, ki je bil obsojen na 10 let ječe, zameni z izgnanjem iz teritorija SSSR in se nadškof takoj izpusti.
AVSTRIJSKI ZASTOPNIK PRI SSSR.
Moskva, 22. marca. (Izv.) Včeraj jo g. Otto K o h 1 izročil predsedniku Rykovu svoja poverilna pisma kot opravitelj poslov avstrijske republike.
VELIKO ŠTRAJKOVNO GIBANJE V ANGLIJI.
London, 22. marca. (Izv.) Danes je stopilo v štraik 15.000 tramvajskih in 25 000 omnibusnih uslužbencev. Položaj je tembolj resen, ker se je zopet zbral odbor strojevodij, ki se nagibajo k temu, da proglase sim-patijsko stavko. Včeraj se je vršila konferenca med ladjedelniškimi lastniki in stav-kujočimi delavci v Southamptonu. Ker se ni dosegel noben sporazum, bodo lastniki jutri 100.000 delavcev iz vseh angleških la-d; 'nic izprli. — Nenadoma jo stopilo v Lo < onu v štrajk tudi 150.000 uslužbencev radio-službe.
ANGLEŠKO-IRSKI SPOPAD.
Iflngstown, 22. marca. (Izv.) Irski vojaki eo streljali tu na britanske podanike. Eden je ubit, 17 pa ranjenh. Irci so streljali tudi na neko angleško torpedovko.
ANGLEŠK0-FRANC0SKA POGAJANJA.
London, 22. marca. (Izv.) Francoski poslanik Saint Aulaire se je po nalogu svoje vlade začel z Mac Donaldom posvetovati o garancijskem vprašanju.
ZMAGA POINCAREJEVE VLADE.
Pariz, 22. marca. (Izv.) Poslanska zbornica je sprejela finančne pooblastilne zakone s 374 glasovi proti 179.
SMRT FRANCOSKEGA GENERALA.
Pariz, 22. marca. (Izv.) General Ne-v i 11 e je danes umrl.
NEMŠKI DRŽAVNI PROPtAČUN.
Berlin, 22. marca. (Izv.) Nemški državni proračun za leto 1924 je že sestavljen. Proračun temelji na predpostavi, da zasedena ozemlja zopet pridejo pod suvereni-telo »rajha«. Dohodki znašajo 5.27, izdatki pa 5.71 milijard zlatih mark. V svrho izpolnjevanja obveznosti iz mirovne pogodbe je preračunanih 640 milijonov zlatih mark.
ŠPANSKI DIKTATOR PROTI DELAVSTVU.
Madrid, 22. marca. (Izv.) Primo de Ri-vera je izdal dekret, da se imajo vsa strokovna društva po celi Španiji razpustiti.
VPRAŠANJE KALIFATA.
Kalkuttn, 22. marca. (Izv.) Zbor indR kalifatske zveze je sklenil, da ne prizna r benega kalifa, katerega bi ne izvolil zb vseh muslimanov sveta.
Kairo, 22. marca. (Izv.) Egiptovska je nost odklanja kralja Husseina kot kalifa želi, da se vpestavi Abdul Medžid. Oficiel krogi pa so za egiptovskega kralja Fuac
REPUBLIKANSKO GIBANJE V PERZL
Teheran, 22. marca. (Izv.) Pristaši š ha so včeraj vdrli v parlament in tam hui razgrajali. Vendar pa se na deželi repub kansko gibanje čezdaljebolj širi in se z hteva takojšnja proglasitev republike.
ZAROKA PRINCESE MAFALDE.
Rim, 22. marca (Izv.) Iz San Rema poroča, da se princesa Mafalda v kratke zaroči z belgijskim prestolonasledr
kom.
-f Skupen nastop slovenskih strar pri občinskih volitvah v Mariboru. Zadi torek, 18. t. m., so podpisali zastopni vseh slovenskih strank v Mariboru spor; zum glede skupnega nastopa pri prihodnj občinskih volitvah. Ta sporazum je l nuj;.o potreben, ker bodo pri prihodnj volitvah Nemci gotov skušali napeti vs sile, da si priborijo v mestnem zastopst\ kar največ moči.
-f Shodi SLS na Štajerskem. Na Joži fovo, 19. t. m. je imel poslanec Zebe dva shoda. V K o n j i c a h se jc vrši] zborovanje katolišk. političnega društv v Slov. Bistrici pa sestanek zauj nikov, katerega se je udeležilo okrog odličnih pristašev SLS. Na obeh zborov; njih so udeleženci izjavili svojo zaupnic poslancem.
«Jutro« v službi radikalske vladi
Marsikdo se je povpraševal, s kakšnim пг menom je začelo «Jutro« svojo tako stn peno kakor plitvo antiklerikalno gonjo. T nam zdaj pojasnjuje glavno glasilo radikal ske stranke »Samouprava«, ki ponatiskuj «Jutrove« trditve o »nevarnosti kleriks lizma za državo in narod« ter sprašuje j Davidoviča, da !i ne vodi računa o nazori slovenskih demokratov« in da li se ne b prepričal, da «v opozicijskem bloku ni re šitve za državo«! — Kakor se vidi, so bil «Jutrovi« protikatoliški članki naročeni oi radikalske vlade v Belgradu.
V čegavi službi pa stoji »Narod«? Iett tako v Pašičevi. Tudi to nam potrjuje >S{ mouprava«, ki tik za apelom na g. Davide viča, naj posluša slovenske demokrate, 1 so proti bloku, ponatiskuje znani »Narodov članek, v katerem ta list izjavlja, da »n sme priti na krmilo opozicijski blok, ker j bolj v interesu države, da ostane vlada £ Pašičac. — »Narod« in »Jutro« oba v slog in sporazumu delata kuluk za režim.
Kdo je v zvezi z radikali? »Jutro« ii »Narod« se neprestano lažeta, da je SLS ' tajni zvezi z radikali. V resnici pa so v zvez z njimi slovenski in hrvatski demokrati »Vreme«, ki je radikalno, piše v svojen uvodniku od 20. marca, da radikalna stran ka »potom poverljivih csob vzdržuje zvezi z g. Pribičevićem«. Če vpošievaruo še vs< druge okolnosti, je povsem jasno, da Pribi čević-Žerjavovci intrigirajo proti bloku, ozi roma g. Davidoviču, in da hočejo to prikrit s tem, da lažejo o SLS.
Dr. W. M. Mac Govern.
v prepovedani Tibet.
(Dalje.)
Šli smo naprej in smo dospeli v prvo cisto tibetsko vas. Predvsem smo hoteli dobiti živil. Videli smo tam dva človeka, ki sta bila par dni prej poskusila priti čez omenjeni prelaz v Sikkim. torej v obratni smeri, kakor smo bili prišli mi; pa sta se bila morala vrniti. Eden je umiral, tako je bil premrazen in izmučen. Poleti so v tej vasi tibetski obmejni uradniki; pozimi jih pa ni, ker nihče ne misli, da bi bil kdo tako blazno predrzen in bi si hotel izsiliti prehod preko gorovja. Kazal na zunaj nisem, a bil sem zelo nendren, ko smo prišli v vas. Moja prelevitev se je morala izkazati, če je dobra. A vzbudil nisem nobene pozornosti in sem bil zadovoljen.
Silil sem naprej. Bližali smo se prvemu večjemu tibetskemu mestu, Kampa-dzongu. Tam vladata oba namestnika te pokrajino in ves njih uradniški štab. Vsak uradnik bi si bil štel v veliko čast, če bi me bil mogel ujeti. Kljub prvi dobri pre-skušnji v vasi se kot kuli še nisem čutil popolnoma varnega in sem se bal nadaljnih dogodkov. Satana in še enega služabnika вет poslal naprej, da sta nakupovala in najela v občinski hiši prostor za prenočevanje. Satanu sem naročil, naj tam pove, da bo tovorna živina in ostala služinčad prišla za njim. Z dvema ostalima sem počakal noči in sem šel potem v mesto. Naš drugi po-
ni je porabil to priliko in je še hitro crknil, tako da smo morali nositi tudi njegov tovor. Ob enajstih ponoči smo prišli v mesto, vse je bilo v redu. Satana so bili izpraševali, pa ni nič izdal. V mestu je bila neka slavnost, veliko kmetov iz okolice je bilo prišlo in vse občinske hiše so bile zasedene; morali smo spati na strehi — strehe so ravne —. S strehe smo imeli lep razgled na mesto, odeto v mesečino.
Prijazni polmrak je zakril tibetsko umazanost in grad na griču nasproti mestu se nam je zdel zelo veličasten. Čo odštejemo razvaline, je takih gradov ali »dzongov« v Tibetu 53. Vsak dzong je središče kakšnega okraja in stanuje tam upravni uradnik in cerkveni zastopnik. — Tudi prej imenovana gora Kančendzonga ima v svojem imenu besedo dzong.
Drugo jutro smo odšli davno pred solnčnim vzhodom. Bili smo na poti proti Sigatze, drugemu glavnemu mestu Tibeta. Krasen jo bil pogled na ogromno himalajsko panoramo, najlepše, kar sem sploh kdaj v življenju videl. Imeli smo samo še enega ponija in Satan je jahal na njem, kor jo bil gospod. Težko smo nosili, saj smo si morali naprtiti šo tovor onih dveh ponijev, ki jih ni bilo več. Največjo težo sem nosil jaz; kot navaden kuli sem si bil izbral najtežji zaboj, da bi odvrnil prav vsako sumnjo. Kajti pot nas je vodila skoz vasi, in srečevali smo posamezne potnike. Prenočevali pa smo še zmeraj najrajši na prostem in smo se ogibali vasi. Včasih smo si tnogli zanetiti tudi ogenj in si skuhati obed. Kuriva je pa v teh krajih prav molu. Dneve in dneve no vidiš ne drevesa in no gnra; edino gorivo, ki ga dobiš, so odpadki tibetske-
ga goveda, jak imenovanega. Pobirati jih moraš in posušili. To nenavadno nadomestilo za premog in drva da hiter in vroč ogenj, a ga moramo zolo pogosto pridevati. Ker je v njem dosti anioniaka, je duh prav neprijetno oster in pride v vsako jed. Sicer se pa tako hitro navadiš, da se t zdi pozneje vsaka navadno kuhana jed pusta in priskutna. Človek se pač navadi na vse. Prej bi mi n. pr. tudi nikdar ne bilo prišlo na misel, da bom mogel zaspali, pritisnjen na umazane domačine; a noči so bile tako mrzle, da smo so morali stisnili drug k drugemu, sicer bi bilo prehudo. (Eskimi n. pr. se niti kregati ne siuejo, ker morajo biti zmeraj skupaj; sicer bi vsi pomrli.) Ceio Diogenes, ki je bil doslej vedno tih, je začel tožiti, tako je bil ozebel.
Prišli smo mimo številnih jezer. Tibet je sploh dežela jezer; na vsaki planoti jih vidiš na slofine velikih in na tisoče majhnih. Nekateri dobivajo od topečih se ledenikov zmeraj novo hrano, drugi pa počasi Izginjajo. Mislim, da so bile doline med ti-betskimi gorstvi prej velika jezora, ki so počasi izhlapela. Nekaj jezer ima sladko vodo, nekaj je tako slanih, da vode ne moreš piti, nekaj jih je pa naravnost strupenih. Slana jezera pozimi ne zamrznejo, druga eo pa pokrijejo z debelo ledono skorjo.
Na nekom takem zamrznjenem jezeru je ena od mul izpodrinila in se jo ranila na nogi. Uboga žival so je vlekla šo par dni v. nami naprej, potem je pa odjadrala za ponijema. To je bilo zeio nerodno. Šo bolj ne-roduo je bilo pa to, da je postajal Satan, sedaj poglavar karavane, zmeraj bolj nesramen. Hočeč nočeš sem moral biti tih; kar uovoiii je, du rno bo Tibetaucem izdal. Ža-
libog je prav dobro premotril moj neprijetni položaj in je priliko izrabil, kar je mogel
Na poti se nam je pridružil neki ovčai in je šel z nami. Dobri mož se je hotel po govarjali samo z menoj; zdel sem se mi kot najnižji v družbi še pač najbolj pristo pen. Odgovarjal sem mu le prav malo, dt se ne bi s kakšno napačno izgovorjeno ali napačno naglašeno besedo izdal; on je ps zadovoljno čebljal naprej in je ves čas in neprestano pletel. Volnen klobčič mu je dajal potrebno snov. Pletenje je najljubše delo tibetskih kmetov in kmetic, kadar potujejo.
Zmeraj bolj h bilo mraz. Niti prsta nisi smel nezavarovanega izpostaviti vetru, pa je takoj zmrznil. Kuriti nismo mogli, ker nismo dobili niči jakovega gnoja; čaja pn tudi nismo imeli. Nazadnje so Sikkimezi začeli štrajkati m so rekli, da ne marajo naprej, če ne gremo v vas. Torej: ali naj vse skupaj pustim ali pa naj dovolim, da prenočujemo v vaseh, kjer dobimo lahko živila in se ogrejemo! Sicer je bila v tem slučaju nevarnost, da me dobijo, večja; a dosti sem bil že govoril s Tibetanci in nobenemu so nisem prav nič čuden zdel. Zato sem mislil, da sem dovolj varen. Končno mi je bilo še prav prijetno, če so se nuni domačini pridružili, saj je bilo to še manj sumljivo. Nekoč smo imeli za spremljevalca d\ a potujoča libetska trgovca, očeta in sina; s kupčijske poti sta se vračala domov v Sigatze. škoda, ua nisem mogel svojim ljudem nič povedati, kako in kaj; tudi s Satanom sem moral kar najvljudneje govoriti, in moram pripomniti, da se mu ie ravno te še naiboli dopadlo.
(Dalje sledil
Oonisi.
Ii Tržiča. Preteklo nedeljo so demokrati isto na tihem sklicali shod pri g. Jegliču. Go-oril je dr. Puc, ki je pa tako dobro zagovar-al centralizem, da so se še njegovi lastni pri-taši smejali.
Križe pri Trži?u. Sedanji občinski odbor t s pomočjo naših poslancev dosegel, da do-ilm« pcepotrebni poštni urad. S pomočjo nato intervencij glede vpostavitve poštnega ura-la dobi tudi obč. Kovor pošto, ki bo za občino (riže in Kovor. Imeli bomo poštnega urad-dka in dva poštna seia, ki bosta raznašala iošto redno vsak dan razun nedelj. — Kakor mo se informirali, dobimo tudi želez, posta-o, za katero že delj časa prosimo. — Z le-ašnjim letom se ustanovi obrtno nadaljevalna ola v Krizah. Prošnja je že vložena, učencev b v občini 67; samo čevljarskih je 52. Se-lavljen je bil pripravljalni odbor in sedmih lanov. Predsednik je g. Jožef Sitar, miz. moj-ter v Križah, ki se je mnogo trudil, da se istanovi obrt nad. šola. V ta namen je že .0.000 Din pri obč. proračunu dovoljenih.
Is Gozda pri Tržiču. Navodilo vsem bo-Tom ob času letošnjih sv. birm je dal bivši candidat za ustavotvorno skupščino g. Jož. Ko-iir pd. Hutka, da ni treba otroku molitvenika, ie rožnega venca. Ko je pa svojega sina ponu-al za pastirja, je pa še pripomnil: kadar je >a treba v cerkev iti, mu pa delo daj! To je telo socijalizma takozvane Kmečke del. zveze, jatere delegat je on.
Murska Sobota. Radi zadnjega dopisa o ipravi Szaparijevega veleposestva so se nekateri razburjali. Naši juristi s otuhtall.... Sicer pa, v tolažbo jim: zadevo ima itak pristojno ministrstvo, ki bo dajalo — zadoščenj?. Baje je že bilo neko preiskovanje o tej stvari. Ljudje pa pripvoedujejo, da so izdajali vplivni aktorji posebne »inštrukcije«. Ker vemo, da io tudi prizadetim znane govorice, je v in-leresu našega ugleda, da jih javno dementi-rajo. Če jim niso znane, jih bomo prinesli. — G. Švikaršič je, kakor je razvidno iz nekega dokumenta, na katerem je podpisan za uredništvo in upravništvo bivšega »Našega doma«, narodni socialist. — Med radikalnimi, samostojnimi in demokratskimi veljaki vlada zadnji čas prijateljstvo. Ali so to še pustni odmevi, ali pa —. Aj, če bi vedel za to stari »ovaj*l
Murska Sobota. Praznik sv. Jožefa, ki ga Siso praznovali doslej v Prekmurju, so letos že večji del slovesno obhajali. Skoro v vseh župnih cerkvah so bile slovesne službe božje na čast patronu sv. cerkve in še posebej Slovenije. Pri nas letos sicer še ni bilo prazničnega bogoslužja, ljudstva pa je bilo prav mno-v cerkvi.
Murska Sobota. Na peterih vaških šolah r tej župniji ni veronauka. In to že dalje časa ne. Župnija sploh nima kaplana. Meseca maja pride prevzvišeni g. škof na birmo, otrok pa nihče ne pripravlja. Ah, pa vera je postranska stvar, odkar je enim Pribičevič bog, drugim pa — Horty!
Штт novice.
—	Srečni uslužbenci južne železnice! Na
interpelacijo poslanca Ivana Gostinčarja, zakaj se južni železničarji ne izenačijo glede plač in napredovanja z državnimi, je minister dr. Kojič odgovoril, da se ta zadeva ne more regulirati, dokler narodna skupščina ne bo uzakonila rimskega pakta.
—	Nekaj za invalide Na interpelacijo poslanca Ivana Gostinčarja glede invalidov je minister dr. Peleš odgovoril, da invalidske komisije »ne delajo invalidom nobene krivice, ako ob priliki revizije in pregleda invalidov ne povečavajo procenta nesposobnosti v korist invalidom, ker tega po obstoječih zakonih delati ne smejo, ker nimajo za to zakonske pooblastitve.« Za tako povečavanjc procenta je predpisano posebno postopanje, in sicer mora državni zdravnik preje konstati-rati, da se je poškodba ali bolezen pogoršala ali pa da je nastopila komplikacija, radi katere bi se mogla invalidu pri ponovnem pregledu priznati višja delanezmožnost, kakor jim je bila priznana od prejšnjega komisijskega pregleda.
—	Zaščita domače industrije. Na tozadevno interpelacijo poslanca Gostinčarja je finančni minister odgovoril, da je domača industrija napram inozemski konkurenci zaščitena po 30% povišani uvozni carini. Sicer pa izjavlja minister, da se bo na zahteve poslanca Gostinčarja pri izdanju projekta avtonomne carinske tarife oziral in jih uvaževal, v kolikor so upravičene.
—	Birokracija ali kozlokracija. Naše ministrstvo za narodno zdravje, ki nima kreditov za najnujnejše zdravstvene potrebščine, je poslalo te dni upravam naših bolnic tiskovino, katera se ima izpolniti ob prejemu vsakega bolnika, ki jo mora tudi podpisati. Ta vpra-šalna pola ne obsega nič menj kakor S3 vprašanji! Nekateri teh triinosemdeset vprašanj so izredno brihtna. Tako n. pr. ima odgovoriti bolnik na vprašanje, kje je njegov oče pokopan (15), v kateri cerkvi so bili njegovi stariši poročeni (17), ali je njegov oče pravilno plačal vso davke (20), kdo je dal bolniku dovoljenje, če se sme ženiti (25), ali je njegova žena vplačala vse davke (35), ako je bolnik ženskega spola in nima moža, se vpraša, ali nima morebiti kakšnega priležnika (53), od-K(>voriti pa mora tudi glede svojih pradedov (64—57), slari ded pa slede svojih rnnkov
(61) in sicer natančno, pa tudi glede svojih sorodnikov !n sicer tudi, ali plačujejo pravilno vse davke (69); tudi za strica, sinovce in nečake, pa še celo za svojega krstnega botra in za svojega poročnega druga mora odgovoriti! Najvažnejše vprašanje pa, ali je član kakšne bolniške blagajne, pride šele na 79 mestu! — Če je torej kdo težko bolan, bo lahko med tem spraševanjem že zdavnaj umrl, preden pride do 83-tega, kajti to spraševanje bi trajalo uaj-menj, ako bi kakšen bolnik vedel na vse takojšen odgovor, če računamo za en odgovor, preden se izve in zapiše, po 5 minut, okoli 10 ur. — Bilo bi prav zanimivo izvedeti, kateri bedak v Belgradu je to spraševalno polo izumcl in kateri še večji bedak jo je naročil. Kajti iz Slovenije ta sijajna ideja ni potekla, ker se ni vprašalo za mnenje strokovnjakov, kakor se je doslej delalo. Ako sprejme bolnišnica na dan samo 10 bolnikov, bi njihovo zasliševanje trajalo ravno 100 ur ali okoli 5 dni in noči. Koliko uradnikov bi bilo tu treba! Seveda se bodo tiskovine morale škartirati, zmetala se je pa zanjo ogromna vsota, dočim manjka vsled skoposti centralne vlade najpotrebnejših zdravil, aparatov, posteljnine etc.! Ta dokument uradne bedarije si g. minister za zdravje lahko riene v okvir in obesi nad svojo posteljo. (En izvod te vprašalne pole je na razpolago v našem uredništvu, kjer si ga lahko vsak ogleda, kdor se zanima za kozla-rije iz Belgrada.)
—	Akcijski odbor za pomoč westfalskim Slovencem poroča, da se vrši Dinarski dan v Ljubljani in Mariboru v soboto, dne 5. aprila, drugod po celi Sloveniji pa v nedeljo, dne 6. aprila.
—	Na ljubljanski tehniki se je konstituiral ekskurzijski fond društva slušateljev inže-njerstvi. kemijo, ki ima namen, da s podeljevanjem posojil in podpor omogoča kemikom znanstvena potovanja v svrho vpoznanja industrije. Celo to akcijo vodi gospod Hribar Dra-gotin, predsednik zveze industrijcev za Slovenijo, ki je tudi predsednik fonda. V upravi se nahajajo poleg akademikov gosp. ing. Šu-klje Milan, tajnik zveze industrijcev za Slov. gosp. dr. Samec Maks, univerzitetni profesor, dr. Pavlin Ciril, generalni tajnik združenih papirnic Vevče in gosp. iug. Turk Jakob, univerzitetni profesor in ravnatelj kmetijskega kemičnega preizkuševališča. Z naše strani to velevažno akcijo najtopleje pozdravljamo in upamo, da jo bodo podpirali vsi prijatelji naše imiverze posebno pa naši gospodarski krogi.
—	Zveza duševnih delavcev v Sloveniji. Na ustanovnem občnem zboru dne 30. deccm-bra 1923 izvoljeni odbor ZDDS1. se je konstituiral na seji 18. januar j sledeče: preds. univ. prof. dr. L. Pitamic; 1. podpreds. drž. pravd-nik dr. I. Jančič, 2. podpreds. župn. F. S. Fin-žgar, blag. inž. L. Novak, lajn. dr. M. Pivec, odb. prof. dr. D. Lončar, ur. I. Laurin, odv. dr. I. Goričan, sodn. svetnik A. Lajovic, zdrav nik dr. I. Pintar, univ. prof. dr. M. Vidmar. Prva naloga, ki si jo je stavila ZDDS1. je, dati inicijativo, da se ustanovijo slične zveze pri Hrvatih in Srbih predvsem v Zagrebu in Belgradu in da skupno ž njimi omogoči ustanovitev državne zveze za cc;o našo kraljevino. Zakaj šele ta državna zveza more biti včlanjena v internacijoualni zvezi Confederation Inter-antionale des Travailleurs Intellectuels), Ki ima svoj sedež v Parizu. Da bo mogla ZDDS1. izvršiti svoje naloge, je potrebno predvsem, da združi v sebi vsa društva in vse skupine v Sloveniji, čigar člani so duševni delavci. Društva, ki so dosedaj včlanjena v ZDDS1. predstavljajo le del onih, ki bi po svojem značaju vanjo spadala. Naj bi se ona, ki so še zunaj, zavedala, da more le močna skupna fronta vseh duševnih delavcev pripomoči do zaželjenega uspeha. Priglasitve je treba nasloviti na >Zvezo duševnih delavcev v Sloveniji, Ljubljana, Kongresni trg 7 (pisarna Slovenske Matice«).
—	Dijaška akcija v obrambo veeučiliške avtonomije. Due 21. t. m. je sklical belgrajski dijaški odbor, ki vodi akcijo v obrambo vse-učiliške avtonomije, sproženo povodom samo-lastne vpokojitve več vseučiliških profesorjev, shod v vseučiliški avli. Odbor ja podal poročilo o teku akcije. Ugotovila se je popolna solidarnost dijaštva in profesorjev vseh treh vseučilišč v državi. V sprejeti resoluciji se razširja obrambna akcija na vse nezakonito vpo-kojene vseučiliške profesorje. Po zborovanju je dijaštvo priredilo demonstracijski obhod po mestu. Na voglu Knez Mihajlove ulice je orožništvo dijaštvu zaprlo pot, nakar se je dijaštvo razšlo.
—	Redka starost. Na praznik sv. Jožefa je umrla v Loki pri Črnomlju vdova Marija L i 1 e k, ki je bila rojena 30. novembra 1822 v Črnomlju št. 108. Njeni stariši so bili: Janez Stariha iu Marija Kolbezen; krstil jo jo župnik Marko Šutej. Omožena je bila dvakrat, in sicer prvič 24. junija 1841 z Jožefom Vardjanom iz Črnomlja št. 113 in drugič 19. junija 1861 s Mihaelom Lilekom iz Črnomlja št. 16. Iz prvega zakona je bilo šest otrok, od katerih še živita Ivan roj. 30. januarja 1844 in Franc roj. 9. mejnika 1849. Prvi se nahaja v Sisku, drugi v Kopru. Iz drugega zakona še živi v Loki hči Ana, vdova po pokojnem Matiji Bole, s katerim je imela štimajst otrok. Pokojna starka, ki jc bila do zadnjega čilega duha, dobrega posluha in vida, zapušča celo vrsto vnukov in pravnu-kov. Svetila ji večna luč!
—	Ii Tržiča. Meščanska šola opozarja in vabi na koncert Rigo-Ravnik, ki se vrši v ponedeljek ob 8. v telovadnici,-
—	Tečaj ia gozdne in lovske čuvaje. Nedavno eo poročali dnevniki, da ee otvori v Sloveniji gozdarska šola. Kdaj pride do uresničenja tega našega stremljenja, bo pokazala prihodnjost Pač pa se otvori 12. aprila t. 1. tečaj za gozdne in lovske čuvaje v Kostanjevici na Dolenjskem. Podrobna pojasnila glede sprejema v ta tečaj bo razvideti iz razglasa v Uradnem listu.
—	Brinje. (Nova vas v najbližji okolici Ljubljane.) Občinski odbor občine Ježica pri Ljubljani je v sporazumu z rnerodajnimi faktorji na svoji seji dne 16. t. m. soglasno sklenil, da se imenuje naselbina, ki je nastala v zadnjih letih na ljubljanskem polju med Sto-žicami in Ljubljano (stanovanjske hiše Pokojninskega zavoda) z imenom Brinje; t j. z istim poznamenovanjem, kakor ga rabi vse tukajšnje prebivalstvo za tamkajšnje njive. Z istim imenom so bilo že doslej označene tamkaj ležeče njive tudi v občinski mapi. Kot imo za omenjeno novonastalo naselbino sta se na-svetovali še imeni: Savsko predmestje in Ale-šovo. Prvo ime ne potrebuje razlage, ker jo vsebuje že samo, za drugo jo pa navajamo tukaj. Svet, na katerem stojo stanovanjske hišo Pokojninskega zavoda, je bil last g. Ant. Vilfana, lastnika znane tukajšnje gostilne >pri Alešu«. Po njegovem vulgarnem imenu naj bi tedaj po nasvetu nekaterih naselbina sprejela ime >AJešovoc. Kakor pa že rečeno, je obveljalo starejše, že doslej splošno rabljeno ime Brinje (singul. tantum).
—	Napredovanje rezervnih častnikov. Za rezervne kapetane I. razreda so imenovani rezervni kapetani II. razreda: Karel K. Majer, Dr. Stanislav F. Bevk, Rudolf D. Marič, Rihard R. Hojnik, Dr. Albin F. Kandare, Anton A. Jeršinovič, Milan F. Guštin, Janko F. Urbas, Ignac A. Zoložnik, Franc J. Bonač, Baltazar B. Baebler, Feliks J. Justin, Dr. Josip I. Krevelj, Dr. Karol N. Kuhelj, Franc A. Skok, Dr. Josip J. Leskovar, Filip Gasparin, Ivan A. Mravljak, Ernest M. Vargazon, Miroslav A. Senekovič, Ivr.n I. Glinšek, Božidar F. Gustin, Dr. Pavel P. Pestotnik, Dr. Alfonz J. Sibenik, Aurel I. Kobal, Ivan J. Ogorelc, Josip J. Bučar, Dr. Janko J. Zirovnik, Dr. Franc F. Jasenko, Kuno J. Hočevar, Henrik Vladimir L. Abram, Alfred L. Koričan, Ivan H. Gorjan, Dr. Lavoslav A. Sika, Karol K. Detela, Dr. Mirko P. Graselli, Hinko R. Hagler, Josip J. Andres, Rado A. Jereb, Anton A. Perko, Viljem V. Svoboda, Josip K. Čurda, Anton J. Bartol, Dr. Štefan M. Rajh, Dr. Dinko F. Puc, Dr. Milan F. Serko, Dr. Viktor A. Peterlin, Branimir J. Pečar, Jernej F. Zupančič, Oskar F. Šmit, Rudolf F. Po-lak, Zvonimir L. Černi, Milan J. Klemene, Jakob J. Koželj, Julij J. Gustin, Edvard J. Po-valej. (Dalje sledi.)
—	Zahvala. Ker se mi za prisrčne čestitke in druge dokaze prijateljske naklonjenosti povodom moje osemdesetletnice ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti, naj blagovolijo vsi, ki so se me prijazno spomnili, sprejeti tem potom mojo najsrčnejšo zahvalo. — Kamnik, dne 19. marca 1924. — Josip Adamič.
—	Za obnovitev katoliških institucij ▼ Splitu so darovali: Župni urad Gorje 150 Din, Jernej Hafner 100 Din, občina Murska Sobota 50 Din, hranilnica in posojilnica Kamnica pri Mariboru 50 Din, Jožef Klekl, Črešnovci, Prekmurje, 30 Din, N. N. 20 Din, dr. I. Svetina 20 Din, župnija Št. Jurij ob Taboru 20 Din, Jenko Miha 10 Din, Franc Vidmar, župnik, Tržič, 10 Din, Franc Berlec, Kandija pri Novem mestu 3'25 Din. — Vsem dosedanjim cenjenim darovalcem izrekamo iskreno zahvalo. Prosimo pa, da se odzovejo naši prošnji tudi ostale občine, posebno pa hranilnice, kajti posledice strašne nesreče se občutijo vsak dan težje. — Društvo »Pavlinović®.
—	Smrt zagrebškega pravoslavnega župnika. V Zagrebu je umrl splošno spoštovani voditelj zagrebške pravoslavne župnije arhi-mandrit Ambrozije Pavlović v starosti 87 let.
—	Belgrajski mestni proračun. Belgrajski občinski svet je v svoji zadnji seji dne 20. t. m. sklepal o novih občinskih davčnih bremenih v svrho uravnovešenja mestnega proračuna. Le-ta izkazuje približno 132 milijonov Din redne potrebščine. Večina jo predložila uačrte za zvišanje raznih občinskih davščin od 17 na 34 milijonov dinarjev. Opozicija se jo ostro upirala, češ da nova bremena — zgolj indi-rektni davki — v prvi vrsti pritiskajo široke ljudske sloje.. Predlog je prodrl s 24 proti .10 glasovom.
—	Umrl je v Gradcu vseučiliški profesor za zoologijo dr. Artur Heider v starosti 75 let. Rojen jc bil v Zidanem mostu ter je obiskoval gimnazijo v Trstu.
—	Tobačna tovarna v Podgorici. Za popravo tobačne tovarne v Podgorici je vlada dovolila kredit 548.000 Din.
—	Smrtne nesreče. Konček Alojzij, 25 let star, samski, delavec pri lesnem trgovcu Fr. Kralju v Črnomlju, je sekal v gozdu bukov les. Pri tem opravilu ga je veja močno oplazila po glavi in mu zlomila lobanjsko kost in ranila možgane. Konček je bil takoj prepeljan v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer je pa še isti dan na posledicah težke poškodbe umrl. — V tovarni komičnih izdelkov v Hrastniku zaposleni delavec v kamnolomu Jeršin Ivan, star 28 let, iz Dola št. 16 pri Hrastniku, se je prezgodaj približal v kamnolomu mini, ki se je v istem hipu vžgala. Zračni pritisk je Jer-šina vrgel v globino do 30 metrov, kjer je ob-
j ležal mrtev. Zapušča ženo in dva uepreskrb-licna otroka.
—	V Prenošdvoru je bil ukraden oskrbniku Ivanu Skobelinu v Zbelovi gorici rjav platnen kovček, v katerem je iinol 1900 Dio v bankovcih, 2000 starih ruskih rubljev, 27(1 tisoč Wranglovih rubljev, več vojaških listin^ dalje nekaj obleke, suknja, perila in platna,' boks kožo in 40 nabojev za lovsko puško.
—	Razbojnik Perič zopet na varnem. Te« mešvarska policija je zasačila in zaprla glaso-vitega vojvodinskega razbojnika Marinka Pe-riča, ki ima na veeti mnogo umorov in ki jo bil pobegnil iz ječe v Vel. Kikindi.
Primorske novice.
p Prvi volivni shod na Goriškem. Na daa sv. Jožefa so je vršil v Mirnu prvi volivni shod na Goriškem. Kandidat dr. Besednjak Je v obširnem govoru pojasnil volivcem, za kolike nravne in gospodarsko vrednote gre ob se« danjih volitvah ter razvil socialno-gospodar-ski, upravni in narodni program slovanske manjšine. Za dr. Besednjakom je govoril dr. Fran G a b r š č e k , ki jo razkrinkal laži raznih agitatorjev, ki hodijo po deželi in plašijo^ nevedne volivce, češ da je slovanska lista pro^ tidržavna. Shod je izredno lepo uspel in se mirno zaključil.
p Miren potek volivno kampanje. >Picco» llo< dno 22. marca piše o izredno mirnem poteku volivne kampanjo na sicer tako vročih' tleh slovanske manjšino. Ugotavlja, da se nel obeh straneh uveljavlja neko doslej neznano razpoloženjo medsebojnega zaupanja in prisrčnosti. Slovani se ne čutijo več v državi osa< meli, prepuščeni sami sebi, marveč kot sodn žavljani, kot sinovi iste domovine. Odkritosrčno hočejo sodelovati na skupnih interesih te domovine. Ta preokret v mišljenju Slovano* pripisuje >Piccolo« zunanji politiki ministrskega predsednika Mussolinija in popolni ver livni svobodi, ki da je dana Slovanom, da ra» vijejo svoj program v okviru veljavnih zakonov. — Gode se čuda, vprašanje je le, če se kažejo kot pristna.
p Truplo v ribiški mreži. Te dni sta dve kontoveljska ribiča v bližini Miramara pritrdila v morju mreže, da bi lovila ribe. Včeraj zvej čer sta mreže potegnila na vrh. Namesto rib pa sta našla v njih truplo 25—30 letne žen-sske. Truplo ni bilo še dolgo v vodi. Neznanke niso mogli identificirati, ker ni imela pri sebi nikakih listin.
štajerske novice.
š Shod obrtnikov v Mariboru. Na prazniM
sv. Jožefa se je vršil v gostilni Orosič v Mariboru shod obrtnikov iz gornjega dela štajerske. Shod je otvoril in vodil predsednik: obrtne zveze g. Lorber. Poročala sta poslanca Falež in Vesenjak ter predsednik Slov. obrtnega društva v Mariboru g. Džamonja.
š Dramatični odsek »Krekove mladinec * Colju ponovi danes in na praznik ob 4. ророУ dno igro »Miklova Zalac. Vstopnice se dobP jo vsak dan v JSZ hotel Beli vol.
š Škrlatica v okolici Maribora. V Mariboru in okolici se je pojavilo več slučajev škr-latice pri otrocih. Radi te bolezni je mestni fi-zikat izključil vse šolarje iz Hoč od obiske mestnih šol.
š Mariborske vesti. Občni zbor muzejskega društva so vrši v nedeljo 23. marca ob 10.1 dopoldne v mali kazinski dvorani. — Občni' zbor orlovskega odseka v Mariboru se vrši danes. — Stanovanjski najemniki iz Maribora in okolice imajo danes javen shod. — Prihodnja carinska konferenca se vrši v pondeljek. dne 24. marca.
S Vlom v gostilno. V Maribora je vlomil brezposelni krojaški pomočnik Peter Kapun v gostilno Amalije \Vitzler v Frankopanovi ulici. Ukradel je več raznih živil kot meso, kruh$ kavo, jajca, olje, vino, dalje zlato žensko verižico, par čevljev, nekaj cigaret in 400 Din gotovine. Skupna škoda znaša okrog 3000 Din. Z njim jo bil tudi neki 20 letni fant, ki mu je pomagal drugi dan pri prodaji ukradenega blaga. Kapuna zasleduje policija.
š Požar v Halozah. Dne 19. marca je iz* bruhnil požar v skladišču trgovca E. Blosa pri Sv. Barbari v Halozah. Požar je bil najbrž namenoma podtaknjen. Sreča je bila, da bo1 ogenj hitro opazili ter začeli gasiti. Odlikovali' so se zlasti orožniki, ki so vodili gašenje. Pri Blasu je nastal ogenj že pretekli teden, pa so ga srečno v začetku pogasili.
Ljubi lanske novice.
lj Sprejem pevskega zbora Glasbene Matice mariborske. Ljubljanska pevska društva sprejmo v pondeljek, 24. t. m. ob četrt na 7: zvečer na glavnerm kolodvoru bratski pevski zbor mariborske Glasbene Matice. Pri spre' jemu sodeluje iz prijaznosti Muzika dravske divizijsko oblasti. Občinstvo se uljudno ргозђ da se udeleži tega sprejema ter tako pokaže vse svoje simpatije članom enega najvažnejših' mariborskih kulturnih društov.
lj Govorilno uro kluba občinskih svetni' kov SLS za stranko so vsak pondeljek od 5k do 6. popoldno v tajništvu, Jugoslovanska ti»' skarna, II. nadstropje.
lj Diskusijski večer o elektrifikaciji LjuK* Ijano bo v ponedeljek 24. t. m. ob 8. zvečer V akademskem domu. Poročajo gg. ing. Petrifi* štebi in Ciuha. Gostjo dobrodošli!
lj Vivisckcija. Prejeli smo naslednje po« ročilo: V Ljubljani nameravajo postaviti na vrtu deželne boluice sasii hlev. kier bi bili za-
-•■•■ -----
prti psi, ki služijo za eksperimente ▼ institutih ali ki so namenjeni za vivisekcijo. Nočemo danes razpravljati o upravičenosti in potrebi takih eksperimentov na živi živali. Prepustimo to društvu za varstvo živali. Omenimo le, da je močna struja v Angliji, Nemčiji in v Ameriki proti vivieekciji. Toda na nekaj drugega moramo opozorili zdravstveni odsek. Pasji koncert, ki se bo razlegal iz tega hleva, bo vznemirjal ne samo bolnico noč in dan. Miru ne bo imel sanatorij >Leonišče<, ki je v neposredni bližini, in pa ženska bolnica. Odpeljani, slabo prehranjeni psi bodo lajali in tulili neprestano. Lahko si vsak predstavlja kako mučno bodo prizadeti bolniki, posebno paviljonov v bližini, kakor oddelek za živčne bolezni in infekcijski oddolek. Preden se da dovoljenje za ta pasji hlev, v katerem so bo znašel marsikateri »izgubljeni« kužek, naj so vse dobro premisli Na noben način pa ne spada ta pasji hlev v okvir tako velike bolnice in ne v neposredno bližino sanatcrija in oddelka za živčne bolezni.
lj Umrl je snoči po dolgi in mučni bolezni, katero si je nakopal v vojni, bivši brivski pomočnik, vojni invalid Tomo Blaža-nin. Naj v miru počival
lj Oremij trgovcev v Ljubljani naznanja, đa bodo v torek 25. t. m. trgovine dopoldne odprte.
lj Umrli so v Ljubljani: S. Marija Simpli-clja Hočevar, usmiljenka, 34 let — Frančiška Kozameraik, bivša prodajalka, 75 let — Marija Avsec, lesarjeva žena, 53 let. — Neža Go-gala, zasebnica, 09 let. — S. Libiosa Jožefa
Božič, usmiljenka, 31 let. — Angela Lesjak, J hči kovinskega strugarja, 3 leta. — Alojzij Rožene, tesarski pomočnik, 55 let
lj Bazne tatvine. Samska delavka Ivanka Basej je ukradla na Kodeljevem delavcu Mihaelu Jerebiču 800 Din. Kupila si jo par boks čevljev in nekaj obleke in jo neznano kam pobegnila. — Kot smo žo porčali, je bilo vlomljeno dne 19. zvečer v Keršičevi gostilni v Šiški in pokradeno za okrog 8000 Din raznih predmetov. Policja je aretirala en del to družbe, pobegnil pa je glavni kolovodja neki Ivan Grad, čevljarski pomočnik iz Ljubljane, Orlo-va ulica. Grad je odnesel po izjavi tovarišev, tudi vse ukradeno blago seboj. Grad, ki je bil že radi tatvine kaznovan, je sumljiv, da je izvršil tudi še druge tatvine in vlome. — Na Dunajski cesti v hiši št. 17 je bilo vlomljeno v podstrešje. Tat jo odnesel Pavli Levče 4 cele moške obleke in več raznega moškega in ženskega blaga v skupni vrednosti do 6000 Din. — V Jenkovi ulici je bil ukraden služkinji Mariji Gačnikovi klotast dežnik, vreden 160 Din.
lj Pobegnil je kot kaznjenec od dela, nevaren tat, 28 letni Brauko Paunovič iz Gjulov-ca, zasebni uradnik brez stalnega bivališča.
lj Zahvala. Ob priliki moje 50 letnice v livarni zvonov Stroj. tov. in liv. se naiskreneje zahvaljujem za vse čestitke in darove, katere sem prejel. Posebno se zahvaljujem ravnateljstvu in vsem dragim darovalcem, mojim sodelavcem in vsem skupaj. — Alojzij Banovec, livar zvonov.
lj Ovujni (izločeni) papir se bo prodal pri deželnem sodišču soba št 27 due 27. marca ob 9. dop.
Janko Jovan:
0 kotiranju vrednostnih
papirjev na borzi.
Bilo je pred par leti med ljudstvom še tako razpoloženje, da jc vsak, ki je imel denar, skušal istega spremeniti v drugo vrednost, in sicer ali v nepremičnine ali pa v vrednostne papirje. Posledica tega je bila, da so obe vrednosti v ccni močno zrastli celo več in včasih mnogokratno več, kot je bil zamenjani predmet faklično notranje vreden. Tedaj ni bila prav nikaka umetnost spraviti vrednostne papirje v denar, ker se splošno ni dosti preiskavalo, kako notranjo vrednost ima dotični papir, temveč se je površno računalo s spretnostjo vodstva dotičnega podjetja, ■visoko konjunkturo itd. Praksa je bila res mamljiva, ker že par dni po nakupu je bilo največkrat mogoče pri ponovni prodaji kasirati diferenco v žep.
Tako razpoloženje ljudstva je omogočilo, tfa se je cela vrata delniških družb ustanovila in med njimi veliko število bank. Nastale so banke, ki so imele močne finančne skupine za sabo, in te so imele eksistenčno pravo zajamčeno, bile so pa tudi banke, katerim je pomagalo le ljudsko razpoloženje do življenja. Pa tudi takih bank papirji so se lahko prodajali, in umevno, svet se je za papirje pulil, ker nikjer ni bil zaslužek tako lahek in zvezan z manjšim trudom, kot pri špekulaciji z vrednostnimi papirji. Če je podjetjem jelo primanjkovati prometnega kapitala, je bila rešitev hitro podana v zvišanju delniške glavnice in vrstile so se nove emisije, ki so bile kmalu s subskripcijo pokrite.
Prišla je reakcija, čim se je začutilo, da đinar ni ravno ko-s ničvrednega denarja. Kurzi papirjev so jeli padati prav v tistem tempu, kakor so nekdaj rastli; iz višin so se pomaknili zopet nazaj k nominalu, prav pogosto pa zdrknili tudi izpod tega nivoja. Na ia pojav je sledilo iztreznjenje. Danes svet pri izbiri in nakupu papirjev ni več tako lahkomišljen; danes kupuje le papirje, katerih vrednost pozna in ne veruje več v tečaje, ki jih določajo samovoljno upravni sveti delniških družb.
Če se odreka upravam podjetij določanje tečajev, kdo naj tedaj iste določa? Tisti, ki določa tečaje ludi drugemu blagu, a to se vrši redno na borzi, ki izravnava povpraševanja in ponudbe. Na borzi pa smejo biti predmet kupčije le oni papirji, ki jih dotična borza kotira. Pod kotiranjem razumevamo pripustitev vrednostnih papirjev k aradnemu notlranju tc~ čajev.
Ker borze nismo imeli, je bilo borzno poslovanje pri nas prav malo poznano. Sedaj pa imamo borzo ne le ustanovljeno, temveč prične morda že prihodnjega mesca s svojim delovanjem, in sicer začetkom le s trgovino z blagom in efekti.
Ljubljanska borza se je te dni obrnila do %ank in drugih delniških družb z vabilom, da prijavijo svoje delnice v kotiranje. Upanje je, da se bodo vse glavne in solidne družbe temu vabilu odzvale, in to tem bolj, ker je uprava borze določila tako nizke pristojbine za kotiranje, da te ne bodo nikogar mogle odvrniti.
Kotiranje vrednostnih papirjev je velikega pomena. Najprvo za občinstvo samo. Danes ima marsikdo papirje, ki jih je še pred časom nabavil, a danes ne dobi kupca. Drugi zopet ee zanima za gotove papirje, a ne ve, kje bi si jih nabavil. Za oba pa je glavno, da bode cena odgovarjala vrednosti Za vse to je tržišče borza. Posredovanje med prodajalcem in kupcem izvršuje zapriseženi borzni posredovalec, senzaL Kako se bo razvila na ljubljanski borzi trgovina z efekti, je sicer etvar bodočnosti, na vi»ak način pa je z borzo ustvar-
jen legalen trg, dočim se je kupčija z efekti vršila doslej največ s posredovanjem temnih elementov v kavarniških kotih.
Druga dobra stvar kotiranja efektov je v tem, da se uradno ugotavljajo tečaji istih. Dočim so se doslej pri nas kupovali vrednostni papirji brez točnega poznavanja notranje vrednosti, bodo papirji na borzi izpostavljeni oceni, ki bode presojala njihovo vrednost in določala tečaje. Prav vsled tega prestane biti trgovina s papirji^ čista špekulacija, ki se ni malo ni ozirala na poznanje podjetij, katerih papirji so bili predmet trgovine. Tečaji koti-ranih papirjev se uradno objavljajo, vsled česar bo javnost poučena, kako se ocenjujejo v trgovini posamezni papirji in bo tako odstranjena opasnost prevare tako pri nakupu kot prodaji.
Kotiranje papirjev je velikega pomena tudi za podjetja sama, katerih papirji kotirajo na borzi. Delniške družbe so sicer primorane polagati javne račune, a splošno jih je le malo, ki umejo bilance presojati, presojati pa jih ztta trgovski svet, ki nastopa kot interesent za vrednostne papirje in po katerih presoji se končno ugotavljajo tečaji istih. Po teh tečajih pa je tudi širši javnosti dana možnost preso-jevati podjetja sama glede njihove solidnosti in moči. Umevno je, da za nesolidna podjetja ni prijetna pot na borzni trg, a je potrebna.
Kotiranje papirjev je zlasti potrebno za družbe, ki razpisujejo nove emisije svoje delniške glavnice. Omenil sem že, da so bili emisijski tečaji največkrat poljubno določeni, a so našli kljub temu brzo odjem. Takih slučajev danes ni več pričakovati. Najprvo vsak temeljito premisli, za kateri papir se odloči in, če se odloči, hoče imeti za ceno tudi neko utemeljitev, a ta utemeljitev je vsekako borzni tečaj. Zahtevati, da poseže publika po papirjih nad borzne tečaje, bi bilo naravnost smešno. Iz tega razloga je umljivo, da se podpisovanja emisij pri podjetjih, katerih papirji ne kotirajo na borzi, nihče, ki pametno gospodari, ne bo udeleževal, vsled česar je v interesu podjetij samih, di priglase svoje delnice h kotiranju. Na naših borzah sicer še ni vpeljana navada podpisovanja novih emisij na borzi, a je praksa dunajske borze imela v tem pogledu dobre rezultate in je v interesu stvari, da se ta praksa prenese tudi na naša tržišča.
Kakor je iz navedenega razvidno, je mnogo momentov, ki moralično sili)Q, da spravijo družbe svoje papirje na borzni trg, kajti kakor hitro prične borza s svojim rednim poslovanjem, bo to poslovanje brezdvomno tudi širša javnost pazno zasledovala, ш če ne drugega vsaj domnevala, da ni vse v najboljšem redu pri podjetjih, katerih papirji na tečajnici ne bodo razvidni. Samaposebi umevno jc, da to ne more veljati za podjetja, ki so komaj ustanovljena, ker zahteva borza vsaj dveletni obstoj podjetij, preden uvrsti ujih papirje med kotirane.
Vendar pa ima kotiranje papirjev vsaj za gotove družbe tudi senčne strani, kajti s kotiranjem se podjetja prostovoljno podvržejo sodbi javnosti. Teh senčnih slrani sicer ne bodo občutili papirji solidnih in močnih podjetij, pač pa oni, ki kolebajo na eni ali drugi gospodarski bolezni. Ta sončna stran sc pokaže na ta način, da se prično posamezni papirji močno ponujati na borzi, nc da bi se istočasno pojavili tudi kupci, kar ima nujno za posledico padanje tečajev dotičnih papirjev. Tak pojav je za podjetje skrajno leprijetna stvar in ga naravno sili k protiukrepom, ki so navadno ti, da mora podjetje kupovati svoje lastne delnice, da paralizira padec tečaja. Ker ima vsako podjetje že itak navadno v nnrl-felju večjo aH manjšo množino lastnih, ali kakor pravijo .-»nostro<- delnic, utegne močno na-
kupovanje imeti tudi neprijetne posledice na j bilanco. Če razpolaga podjetje z močnimi rezervami in je sicer v redu, je umevno, da hoja za tečaje ne more mirno prezreti, četudi zahteva udeležba na boju žrtve.
Opisal sem momente, ki govore ra in proti kotiranju. Kdor oboje trezno premisli, bo pač moral priznati,, da so prvi močnejši, ker koristijo javnosti, a tudi posameznim podjetjem, če ne bolehajo, ne morejo biti v škodo. Danes morajo vsa podjetja računali z dej-
lfa poiabite nocoj na veliko dobrodelno prt.
reditev, ki jo pripravlja ženski pododbor za zgrad. 1)0 novega Mladinskega doma v prostorih Društv«. nega doma v Mostah. Začetek ob 6. popoldne. Vele-zanimiv program. Sodelujeta vrli pevski zbor io godba Mladinskega doma. Vsa prireditev je v prid novega doma.
Frančiškanska prosreta ima svojo rodno eejo v sredo, dne 28. marca.
V Šentjakobski prosređ r Ljubljani bo prt. daval danes ob pol 8. zvečer g. katehet Ažman o
stvom, da ljubljanska borza v kratkem prične 1 Vzhodni cerkvi (nadaljevanje); v torek, na praznik s svoiim delovanjem in se jim je odločiti, da prepuste svojo delnice javni oceni. Ako uva-žujemo dejstvo, da je velika večina slovenskih družb ustanovljena na zdravih temeljih in stoje pod vestnimi vodstvi, je tudi opravičeno upanje, da bode velika večina podjetij priglasila svoje papirje h kotiranju, ker se jim ni treba bati, da bi se gori omenjene senčne strani mogle nanašati na nje.
g Občni zbor Trgovske banke d. d. Ljubljana. Trgovska banka je imela včeraj pod predsedstvom g. Viktorja Medena vsletržca, svoj 7. redni občni zbor v adaptiranih pro-staorih lastne stavbe na Dunajski cesti. Glasom poročila je banka dosegla v letu 1923. Din 2,865.936-08 čistega dobička ter bode izplačala 11% dividendo napram 7% v L 1922. Zavod se lepo razvija ter je dosegel celokupni promet v letu 1923. Din 8,734.781-30. Čista bilanca per 31. decembra 1923 izkazuje pod aktiva: blagajna Din 1,334.948-28, valute Din 215.771-14, menice in devize Din 10,200.325, vrednostni papirji Din 2,382.132-28, dolžniki Din 72,202.052-59, realitete (v Ljubljani, Slo-venjgradcu) Din 4,797.353-28, inventar Din 637.115-57; pod pasiva pa: delniška glavnica Din 15,000.000, rezervni zakladi Din 2,500.000, vloge na knjižice Din 14,544.711-82, upniki Din 56,314.030-65, čisti dobiček Din 2 milijona 865.936-08. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun so porastle v letu 1923 od Din 60,000.000 na Din 70,000.000, torej za Din 10,000.000, kar je vsekakor dokaz vsestranskega zaupanja, katerega zavod uživa.
g Združeno papirnice Vevče, Gcričane in Medvode d. d. v Ljubljani. Upravni svet Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani je'imel dne 17. marca pod predsedstvom družbinega predsednika g. dr. Karla Trillerja bilančno sejo. Iz bilančnega zaključka, predloženega upravnemu svetu izhaja, da je imela družba v minulem letu 3 milijone 488.672.46 čistega dobička napram 2 mil. 008.831.53 Din v letu 1922. Posamezne bilančne številke izkazujejo številčno uspešno napredovanje v poslovanju družbe ter je sklenil upravni svet predlagati občnemu zboru delničarjev, ki se bo vršil v petek dne 11. aprila ob Д6. uri popoldne v posvetovalnici Ljubljanske kreditne banke, naj se izplača za leto 1923 11 odstot dividendo napram 10 odstot. za leto 1922 in 8 odstot za leto 1921. Družbina podjetja so proizvajala v letu 1923 skupaj papirja 852 vagonov, t j. za 13.3 odstot. več kakor v prošlem letu ter 186 vagonov lesovine, t j. za 12.8 odstot. več nego v prošlem letu. Prodajna organizacija se je v minulem poslovnem letu izdatno razpredla in služi kot dokaz delazmož-nosti družbinih obratov zlasti dejstvo, da se je za eksport izdelkov v Orijent dobro pripravilo pot
g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 330—332.50 Din, oves 245 Din, koruza 240—259 Din, pše-ničn moka št. 0 5.50 Din, št. 6 320 Din, št. 7% 245 Din. — Tendenca slaba.
g Izkaz Narodne banke. Izkaz Narodne banke z dne 15. t. m. izkazuje obtok bankovcev z 8 milijard 641-7 milijonov dinarjev, kar pomeni napram 8. t. m. zmanjšanje za 62-3 milijone dinarjev. Istočasno se je povečala metalna podloga od 9 4 milijone dinarjev na 442-4 milijone dinarjev,
g Blairovo posojilo. Kurzni list newyorške borze notira na Blairovo posojilo 75 centov, kar io prilično stalen kurz že dalj časa.
g Likvidacija. Živinorejska zadruga v Rov-tah pri Logatcu, r. z. z o. z., je prešla v likvidacijo.
BORZA.
Zagreb, 22. marca (Prosti promet.) Italija 8.50, London 349 75—850, Newyork 8150, Pariz 4.22-4 30, Praga 236.75—237, Dunaj 0.115—01155, Curih 14.10-1415.
Curih, 22. marca. (Izv.) Berlin 1.31—132, Italija 24.85—2490, London 24.86—24.875, Newyork 578—578.625, Pariz 80.50—30.525, Praga 16.775 do 16.785, Dunaj 0.008145- 0.008175, Bukarešt 3—3.07, Sofija 4.15—4.25, Belgrad 7.05—7.10, Amsterdam 218.25-214.26.
Naznanila.
Predavanje ljudske visoke šole, ki bi so imelo vršiti danes dopoldne, so vsled nenadne ovire n e vrši.
Starešinski sestanek se vr?i v pondeljek, 24. marca ob 8. zvečer v Akademskem domu. Predmet: Zaključna debata o elektrifikaciji Ljubljane. Vabimo k obilni udeležbi. — Predsednik.
Rokodelski dom v Ljnbljani. V torek, na Marijin praznik, 25. marra bo vprizorilo rokodelsko društvo dve igri, izmed katerih jc drama »Pod varstvom Matere božje t posebno primerna za tn dan. V igrah bosta nastopile znana igralca pg. V. Rudolf in Janko Novak. Pričetek bo ob pol 8. zvečer.
Oh?.ni r!>nr з-Slovcnske StraSe« se \>3l v ior«k, dne 'Jo. marca ob 10 dopoldno v Jugoslovanski tiskanji v Liubljani. — Odbor.
Marijinega Oznanjenja pa msgr. Viktor Steska.
Veliko jamo tombolo prirede 27. aprila вд Kongresnem trgu nižji poštni in brzojavni uslui benci z mnogoštevilnimi dobitki. Karte prodajajo v»| pismonoše v Ljubljani, šiški, Viču in Mostah pe 3 Din. Segajte pridno po njih, ker vas čaka sreča z odprtimi rokami. Začetek ob 15. — Odbor.
Zveza slarkinj ima danes popoldne ob 5. ml predavanje v Alojzijevišču.
Podružnica »Ciril-Metodova« na Bledn im* redni občni zbor -t nedeljo, 23. marca ob 2. popoldne v dvorani Blejskega doma.
Klub akadoinikor »Vstajonjc« priredi 25. t m. ob 10. dopoldne v balkonski dvorani univerz« predavanje tovariša Potočnika o »Gospodarskem stanju sovjetske Busijec. Vstop proet
Zveza slovenskih stavbeni delovodij in risar jev " Ljubljani ei dovoljuje opozoriti p. t. stavbe, na in tesarska podjetja, gg. stavbenike, arhitekte in mojstre na brezplačno posredovanje pri potrebi in nameščenju teoretično in praktično izvežbanih samostojnih delovodij in risarjev. — Tajništvo, Ljubljana, Streliška ulica 24.
Cerkveni vestnik.
Na praznik Marijinega Oznanjenja (25. V m.) bo imel v frančiškanski cerkvi ob 9. uri prevzvišeni g. škof dr. Jeglič pridigo in pon-tifikalno sv. mašo. Pri sv. maši se bo izvajala I. Rheinberger, Missa v C-duru za mešani zbor z orkestrom. Graduale: Diffusa est gratia, Ri-ehovsky. Offert: A ve Maria, dr. A. Faist — Popoldne ob 3. pridiga, litanije in darovanje za cerkev.
c Moška in mlatleniaka Marijina drniba v Kri' Sankah ima prihodnji Marijin praznik dne 25. mar ca svoj kongregacijski praznik. Cerkveno opravilo zjutraj in zvečer ob 6. Pri zjutranjem opravilu skup no sv. obhajilo, pri zvečernem pa darovanje za družben' bolniško-podporni sklad.
c Kongregacija za učiteljice in kongrega« oija za gospodične pri sv. Jožefa v Ljubljani. 25. marca, na praznik Marijinega Oznanjenja je ob pol štirih popoldne slovesen shod. Dohod v kapelo je izjemoma direktno s ceste, ne skozi cerkev kot po navadi.
c Romarjem k Sv. llemi na Koroškem Več nekdanjih romarjev me je prosilo, da -л zopet obnovili romanje k Gospasveti, Sv. Hemi in drugim božjim potom na Koroškem. Pripravljen sem prevzeti vodstvo romanja, Če se do 10. aprila t 1. oglasi pri meni 20—30 romarjev — pismeno ali osebno —, ki so pripravljeni iti. Seveda bo moral vsak sam skrbeti za potni list v Nemško Avstrijo. Šli bi kakor navadno 4. petek po Velik noči. — Matevž Demšar, posestnik, Zapreval, p. Poljane nad Škofjo loko.
Orlovski vestnik.
Dijaški Orel Ш. (ueiteljiščhiki) т Maribor«
priredi v torek, dne 25. marca ob 5. popoldne v samostanu čč. šolskih sester svojo prvo akademija Spored vsebuje zelo zanimive točile. Poleg simboličnih vaj, ki so načelnikovo originalno delo in predstavljajo razvoj orlovstva, so na sporedu tudi nova kompozicija orlovske pesmi »Orel leti prot' goram«, ciklus Sardenkovih »Nebo žari« (komp. Al Mihelčič) in deklamacija »Domovi«. Tudi vadniški naraščaj bo nastopil. Akademijo zaključi bradlja in simbolična slika «Orlovo hrepenenje*. Sodeluje or kester dijaškega Orla. Vabimo k obilni udeležbi.
Višnjegorsko Oiike priredimo nn praznik 25. in v nedeljo 30. marca ob pol 8. zvečer v društveni dvorani pri fari orliško akademijo, h kateri najto-pleje vabimo vse naše prijatelje. — O J bor.
"	~	- mmmm 'I l.n.— — i......... ■ ■.-■■■l ........»».-H* *
Turistlka In šport.
Članom Slovenskega lovskega drnštva v ved uost. Da se omeji prevelik odstrel naše najpleme nitejšo divjo kuretine, je občni zbor društva skle-nil, da se odstrel petelinov letos prične šelo s 16 aprilom in da sme vsak član društva v loviščih Slo venije ustreliti letos samo enega velikega pete lina. Apeliramo na discipliniranost članov, da м tem sklepom pokore. Kdor hoče biH pravičen, mora priznati, da je zaščita divje kuretine umestna, četudi ni vsem všeč. — Za odbor Slovenskega lovskega društva: Dr. Lovrenčič, predsednik.
Nogometna tekma Ilirija : Vernždinsld 8K je vsled deževnega vromena odpovedana ter s« vrši na praznik 25. marca. Tudi za danes napovedana tekma Slovan : Ilirija komb. se vrši le ob ugodnem vremenu.
Motoklub Slovenija sklicuje svoj redni občm zbor na dan 30. marca ob pol 10. dopoldne v srebrni dvorani hotela Union. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, 2. poročilo tajnika, 3, poročilo blagajnika, 4. poročilo nadzirateljev, 5. volitev predsednika, podpredsednika, 5 odbornikov in 2 namestnikov ter 2 nadzirateljev, 6. predlogi, ki se morajo vložili pri tajniku pismeno vsaj pol ure pred občnim zborom. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure knrneje občni zbor ob vsakem številu članov-— Odbor.
Nc.gometr.ft tekniti međ mariborskima klubo. ma SV Rapid in JSSK Maribor ee vrši danes. Sodi z- FraokL
Anton Lajovie:
0 smereh glasbene kritike.
Kaj je umetnost? — Kaj nam naj pomenja umetnost? — Z odličnim našim umetnikom sva se o tem pred mnogo leti pogovarjala. Naša umetnost je tačas rastla nebogljena, zapuščena brez nege in gorlcote. In on je resig-nirano vzkliknil: »Ah, umetnost je zgolj nakit življenja« i V resnici, boljši del našega občinstva jemlje umetnost še za nakit, toda večjemu delu umetnost ne pomeni niti toliko.
Ce pa naj je umetnost zgolj nakit, potem je pač opravičeno, da se predvajajo občinstvu ne glede na provenijenco le ona dela, katera so zmožna čim najbolj zabavati. Zares po- j tem ni važno, ali so ta dela nemška, laška, ' francoska ali Bog vedi kakšna, samo da zabavajo. Potem je tudi prav, da se kritika suče samo okoli »načina izvedbe in da se ne bavi z duševno fiziognomijo podanih del. Če Je umetnost samo razvedrilo, je njena vrednos/ samo v tem, kako čimbolj zadovolji posameznika. Nasproti celoti naroda nima ona potem nikake zveze in obveze, nikakega pomena, ni-kakih pravic in dolžnosti.
Toda po mojem je umetnost mnogo, mnogo več kot samo nakit življenja. Ona io marveč zame ena najodličnejših funkcij duševnega življenja narodovega. Če pa to stoji, pa izgubi umetnost zabavalno vlogo in vsako samo na posamezni individuj relacijonirano pomembnost. Potem postane za kritika pomembno: delo samo, zanimiva: duševna fiziognomija tvorca umetnine in stopi na stran pomembnost načina izvajanja. Ako je umetnost funkcija naroda, postane ,posebno pri tako malem narodu, kot smo mi, vrlo aktuelno vprašanje: Kako naj se razvija naše kulturno življenje, da s čim manjšo izgubo sil in s čim manj zmotnimi stranpotmi dosežemo svoj cilj, namreč krepko udejstvovanje svoje lastne narodne duševne individualnosti in nje vtelešenje v umetniške like.
Če gledam naše umetnostne, življenje s tega vidika, se mi takoj pokaže, da je pomembnejše motrenje programa in v njem zapopa-denih del, kot pa razmotrivanje o kvalitetah načina izvedbe*
Kakor pa dirigent, ki se poda v javnost, riskira glede svojega načina izvedbe eventu-elno nezadovoljstvo in temu primerno kritiko, ne uvidim, zakaj bi se ne smela jednako kritiki podvreči tudi linija njegovega programa; saj ta je vendar mnogo važnejša, ker ima govoriti o stvareh samih. Pri taki presoji seveda ni drugače mogoče, kot da se dotaknem tudi dirigeutove umetniške osebnosti, saj on je vendar nositelj svojih programov, v njih se je kristaliziral njegov umetniški svetovni nazor, pokazala njegova filozofija o umetnosti. To ni nič bolj in nič manj osebno, kot če bi kritično motril način, kako je dirigent kako delo izvajal, ali bolj ali manj temperamentno, ali bolj ali manj tehnično dovršeno. V vsakem načinu izvajanja se pokazuje osebnost dirigentova in vsaka bodisi pozitivna, bodisi negativna presoja te osebnosti ne more biti drugačna, kot osebna, to je: vedno na osebo dirigenta se nanašajoča. Mislim, da ni umestno smatrati tako kritiko za napad, razen če že vsako neugodno sodbo končno smatramo za napad. Mnenja sem pa, da vendar ne moremo vedno ostati na tistem primitivnem kulturnem stališču, da bi za kakršno-koli domačo umetnostno enuncijacijo ne smeli imeti drugega, kot pavšalno pohvalo. Prepričan sem, da more biti umestna opozoritev na kake senčne strani umetniškega udejstvovanja le koristna za napredek.
Ali je Čehom kaj Škodovalo ,da so se učili pri Nemcih in ali je Smetana zato manj češki?
Na to vprašanje si pridržim za prihodnjič obširnejši odgovor, danes bi pripomnil le tole. Zame kultura kakega naroda, specijelno umetnostna kultura ne obstoji zgolj v občestvu umetnikov-tvorcev, temveč je zelo bistveno, da dela tvorcev najdejo intenzivno resonanco med lastnim narodom. Se pomembnejše pa se mi zdi, kakšna orijentacija in koliko razrahljana kulturna tla se prepuščajo nasledujoči mlajši generaciji. Če se umetniki-tvorci opirajoč se na lastno krepko individualnost primeroma lahko otresejo tujih kulturnih predsodkov in najdejo sami sebe, pa nikakor ni izključeno, da njihov narod in njihovo nasledstvo vsled istih predsodkov še dolgo blodi po stranskih zmotnih potih in trati dragocene energije, prodno se zopet znajde na pravi cesti.
Ni namreč mogoče umetnostnega in kulturnega življenja izolirati od vsega drugega življenja narodovega, zlasti ne od političnega. No da se misliti možnost, da bi umetnostno in kulturne življenje naroda lahko potekalo v svoji posebni ravnini, vse drugo duševno življenje naroda pa zopet v povsem drugi ravnini. Prvo na primer v ravnmi internacijona-lizma, drugo pa v ravnini nacijonalizma. Vse preveč je zvezano duševno življenje naroda, da bi bila taka izolacija brez velike škode mogoča.
* Bogn mit Ne more nam biti na primer vse-«mo, ali v Mariboru, kot narodno napram Nemštvuv oajbolj eksponirani izvajajo >Freischiltzac in >Dre\m8derlhaus< in se veselijo navzočnosti par Nemcev v našem gledišču, ali pa sc orijentirajo rfru-Sfače. To nns zadeva na naš življenski nerv. Odpira temeljno vprašanje, kak bodi naš odnos nasproti ujim kulturam
Dokler ni kulturna samozavest naroda popolnoma dorasla, je kulturni internacijonali-zem, napačno umevan, brez dvoma zapreka za politično dozoritev naroda.
Skratka, moj čredo je, da je nam, kot malemu narodu, za katerega je dragocena vsaka duševna energija, potreba ekonomije v našem kulturnem in umetnostnem življenju, da nam je torej potrebna kulturna in umetnostna politika. Dokler take potrebe ne bomo vsi občutili, do tedaj bo potrebna, žal, celo kulturna »policija«, nasi je tudi ta ali oni perhorescira.
Razpravljajoč o koncertnih programih, nisem imel drugega namena, kot vendar že enkrat opozoriti na važno umetnostno-politično vprašanje.
Da je prišlo do nesporazuma, sicer ni preveč presenetljivo, saj vemo, da vzgojeni v dogmi intsrnacijonalizma umetnosti često perho-resciramo že, če rabimo besedi umetnost in politika v eni sapi.
Dr. Joža Gloaar:
»Jezični savjetnik«.
Nedavno je v publikacijah zagrebške akademije izšel T. M are ti ča »Jezični savjet-nik«, praktično popularna knjiga, kakor bi jo človek med učenimi publikacijami kake akademije nr* pričakoval; izšla je kot 7. zvezek zbirke >Znanstvena djela za opču naobrazbuc in obsega v obliki velike osmerke nad 200 strani.
Ta obsežni »Hrvatski ili srpski jezični savjetnik za sve one, koji žele dobro govoriti i pisati književnim našim jezikom«, je za našo književnost in našo znanost v marsikaterem oziru simpatična prikazen. Nastal je iz istih razlogov, ki so rodili Breznikov Slovenski pravopis« in Beli če v »Pravopis srpsko-hrvatskog književnog jezika«, ki je izšel lani, dasi se njegova uredba in razvrstitev gradiva v marsičem od obeh razlikuje. Rodila ga je, kakor razlaga Maretič v uvodu, nujna potreba. Srbohrvaški književni jezik se nahaja že nekaj let sem v težki krizi, ki se je začela že v predvojni dobi. To je dobro znano vsem, ki jim je na srcu čistost in pravilnost kn jiževnega jezika in ki ne mislijo, da naš književni jezik nima svoje posebne nature kakor drugi kulturni jeziki, in da je vse dobro, kar kdo napiše. Po končani svetovni vojni in proglasitvi naše mlade države se je to zlo tako razpaslo, da veljata za pravilno označbo stanja, v katerem se srbohrvaški književni jezik danes nahaja, samo dve besodi: kaos in anarhija. To so javno povdarili žo razni hrvaški in srbski književniki. Malo književnikov je, še manj pa časnikarjev, ki bi se zavedali, da svoj lastni jezile dobro in pravilno pisati nikakor ni lahka stvar, da je to marveč neke vrsto umetnost, ki se s človekom ne rodi, ampak pridobi s trudom in marljivostjo. Mnogim piscem pa tak trud mrzi in zato gazijo vsa najbolj običajna iu najbolj važna pravila, pri tem pa še govorijo: tako treba pisati, kakor pišemo mi, vse drugo je neumnost; na Vuka, Daničiča, Ivekoviča se danes lahko ozirajo samo ljudje z zastarelimi nazori in omejenim umom. Tako je mislil in govoril n. pr. tudi Skerlič. Temu paradoksnem 6lučaju, da govori literarni zgodovinar tako prezirljivo o čistosti in pravilnosti jozika, se pametni ljudje niso začudili, saj so videli, da je danes doba paradoksov. Ljudje, ki se v tej reči strinjajo s Skerličem, govorijo tako v imenu književne svobode; oni si ne dajo svobode kratiti od kakšnih pedan-tov, katerih omejeni pogled ne sega preko okvira šolske gramatike. Svoboda je lepa reč, toda neomejena svoboda vodi v kaos in anarhijo povsod, tudi v književnosti. Če bi ti ljudje imeli prav, če bi torej res bilo vse dobro, karkoli kdo napiše, bi to pravilo moralo veljati tudi za vse druge jezike in ne samo za našega. Toda kaj vidimo namestu tega po kujiževno-stih kulturnih narodov od starih Grkov in Rimljanov pa do današnjih narodov, ki so večji in bolj kulturni ko naš? Vidimo, da so vsi pisatelji, ki jih po pravici imamo za velike in klasične, o čistosti in pravilnosti jezika mislili popolnoma drugače. Človek lahko n. pr. Sker-liča spoštuje kot književnega zgodovinarja, v teh vprašanjih pa je pametnejše, če se ravna po nazorih kakega Platona, Cicerona, Voltaira, Goetheja, Manzonija ali Turgonjeva in enakih velikanov, ki so se vsi trudili, da bi pisali kolikor se da čisto in lepo.
V ta каоз in anarhijo književnega jezika treba uvesti red in enotnost v pravopisnih in slovniškili oblikah in v leksikonu. Ena največjih nevolj v današnjem srbohrvaškem književnem jeziku je v tem, da rabijo Srbi in Hrvati za isti pojem različne besede, n. pr. čas — ura, delo — posao, krivičen —■ kazneni, od-sudstvo — dopust, požorište — kazalište, slanica — kolodvor itd. Vočkral razlike niso tako velike, n. pr. jezički — jezični, slovenački — slovenski, tačka — točka, verovatan — vo-rojatan. Fatalnejše je seveda, če se dobijo besede, ki se enako glase, pa imajo pri Hrvatih drugačen smisel kakor pri Srbih, tako je n. pr. »naučnik« pri Hrvatih »vajenec« pri Srbih pa »učenjak«, >puk« je Hrvatom »ljudstvo«, Srbom pa »regiment«!
Da se te in enake neenohioati odpravijo, je Maretič sestavil svojo knjigo, ki je mišljena kot suplement k Ivekovičovemu slovarju in zaradi tocra tudi alfabetičuo ureiena. Maretič
popravlja pogrošne Ivekovičeve navedbe in dostavlja marsikaj, kar se v Ivekoviču dobrega še no nahaja. V dvomljivih slučajih ni več tako rigorozon, kakor je bil svoje dni v svoji »Gramatiki in stilistiki«, najlepše pa jo na njegovi knjigi to, da no predpisuje kratkomalo, ampak razlaga in motivira, tako da mu lahko tudi človek brez posebne filoloske izobrazbe sledi.
Iz te - praktično — ureditve njegove knjigo izhaja pač tudi dejstvo, da je nje drugi dol, nauk o sufiksih, ki bi moral biti eden izmed nje glavnih temeljev, tako kratek. Na njem se ob enem vidi tudi slabost Maretičeve-ga dela. Ta drugi del je samo poskus odlomka tega, kar v enaki meri manjka nam Slovencem, kakor Hrvatom in Srbom: slovnice književnega jezika. Vse naše slovnice — in slovarji — so zgrajeni na gradivu, ki je vzeto iz ljudske govorice in kvečjemu še zabe-ljeno z redkimi ocvirki iz naše historične slovnice. Tako jo že na tem, kar pravi Maretič o obliki >pariški — pariški« vidno, da mu je neznan silni vpliv analogije in modernih, novih formatov v knjižnem jeziku. Tvorbe, ki nastajajo na ta način, se v ljudski govorici ne nahajajo, ker izhajajo po večini iz tujejezičnih vplivov, ki so v narodni govorici ne morejo uveljavljati v enaki meri. Slovničar, ki meri te nove — zanj po večini hibridne — tvorbe samo z merili, vzetimi iz življonja govorice preprostega naroda, si seveda ne more pomagati. Namesto da bi vso to mnogoobraznost po možnosti reduciral na par formul, jemlje vsako prikazen zase in jo tako izolirano traktira v najbolj glupem, t. j. alfabetskein redu! Vsi ti različni »pravopisi«, ki izhajajo zadnja leta pri nas, niso samo dokaz anarhije v naši pisari, ampak tudi dokument zaostalosti našega jezikovnega študija. Samo po sebi je uinljivo, da koraka znanstveni filolog kot registrator za razvojem književnega jezika, toda ta razdalja je pri nas postala že prevelika: razvoj naših knjižnih jezikov jo naš^ jezikoslovje daleč prehitel! To pa ni dobro niti za naše knjižne jezike niti za naše znanstvo. V takih dobah so pojavi kakor ta Maretičeva knjiga znak zavesti, da je treba priti do nekega nor-malnejšega razmerja med obema komponentama narodne kulture. V tem oziru se lahko tudi Slovenec, ki ga jezikovna vprašanja zanimajo, iz Maretičeve knjige mnogo nauči.
Georges:
Slovenščina in Slofoenarfi.
n.
Skoraj neverjetno je, kako so nam Slobe-narji slovenščino germaniiirali, — je nadaljeval Munla Bekir. Vso pa iz neznanja in stremljenja, da bi se ustvarila po nemškem vzorcu slovanska književna govorica. Tod SJobenar ne sarno, da slovenščino ni znal in ne zna, temveč mu je tudi nemščina tuja. Kajti kakor govori slovensko po nemško, tako govori nemško po slovensko. Slobenar ne razloči nemškega h od ch. Dočim izgovarja polglasnik v slovenščini za a, izgovarja v nemščini polglasnik tam, kjer jih ni. Na primer: slovenski »lonilc« in nemški »ab'r«.
Slovensko izražanje: »ne utegnem«, »sno-či«, »davi«, »drevi«, »obkorej«, »dokorej« itd. je izginilo in namesto tega imamo: »nimam časa«, »včeraj zvečer«, »danes zjutraj«, «da-nes zvečer«, »ob kateri uri«, »do katere ure« itd. Vse to pa Nemcem na ljubo, ker so se bali, da bi jih Nemci no razumeli. Iz istega razloga so pisali in še pišejo: Milavec, Mi-lavec-a, Milavecov in Lajovie, I-ajovica, Lajo-vicov, namesto: Milavca, Milavčev in Lajovca, Lajovčev.
Dalje se piše: »v kolikor«, »v naprej« samo zato, ker se pravi po nemško: »inso-weit, inwiefern« ter »in vorhinein«. Da zadostuje »kolikor« in »naprej«, slobenarju ne gre v glavo.
Tam, kjer zobotrebce delajo, imenujejo sveženjček zobotrebcev (okoli petdeset) »bu-tarico« Bog ne zadeni, da bi trgovec rabil to j besedo! Ne! on pravi »zvezek«, zato ker so pravi po nemško »Biindel«.
Ker se pravi po nemško »Spielkarten«, se pravi po slovensko »igralne karte« namesto kratkomalo »kvarle«, »Karten spielen« — »kvartati«.
»Vorspiel« in »Nachspiel« v glasbi predajajo z »predigro« in »zaigroc ali celo »po-igro«. Pravilno pa bi bilo: »zaigra« in »do-Igra«. Sam Bog večni vedi, kdaj se bomo navadili misliti po slovensko.
r Nadaljnih zgledov je skoro brez števila. Tako posnemanje nemščine je znak globoko vkoreninjenega hlapčevstva.
Kdor se ne briga za svojo materinščino, se tudi za druge stvari ne. Kdor je polovičar v evojem materinem jeziku, je polovičar tudi v 3voji stroki. Materinščino spoštuje samo tisti, ki si jo prizadeva spoznati do popolnosti.
Res je, da smo v marsičem navezani na kulturno močnejšo nemščino, toda nikakor ni potreba, da izgine popolnoma vsak slovenski jezikovni čut, A pri nas so nekateri tako navezani na nemščino, da morajo biti izrazi celo istega spola v slovenščini kakor v nemščini.
Naj te opozorim še na nekaj cvetk, kolikor se jih v naglici ravno lahko spomnim.
Biser in dika slovenskega Jezika je beseda »imejitelj« namesto »imetelj« ali :-imct-nik«, Iftiejiteli jo podobno, kakor če hi po nemško rekel: »Inhaber« ali »Inhaberer«.
Dalje: »odda se stanovanje z in brez hrane« meeto >8 hrano ali brez nie«; »pred in po
vojni«, namesto »pred vojno in po njej«. NeuK ško »Umdrehung« prevajajo z »obrat«. Toda motor, ki so samo obrača, pa ne vrti, ni za nič. Zato se pa mora roči na primer: »turbina ima toliko in toliko vrtincev ali zavrtov ч minuti, no pa obratov.
Kras slobenarščine so tudi posesivne tvorbe iz samostalnikov, ki pomenjajo nazive stvari: n. pr. juhin ekslrak itd. »Stacheldrahtc prevajojo po slovensko: »bodičasta žica« na-mosto »trnjeva žica« ali »trnjev drat«. Seveda poreče kdo, da je »drat« nemška beseda. Žica jo pa pristno slovenska!! Toda ena beseda ni en konj. Ne rečem, da naj se po nepotrebnem jemljejo nemške besede v knjigo. Ali če se vzame namesto njo kaka druga, kakor n. pr. »žica«, »kovčeg« (pri nas ljudjo ne vedo, d« je ta beseda iz ruščino vzeta in se glasi: kov-ččg, gen. kovččga), mora biti gibčna, da se z njo kaj napravi. Če pa hočem reči: »Draht-netz«, je mnogo bolj pripravno: »dratena mreža«, nego »mreža iz žice« (»žičasta mre-ža« ne pomeni »Dratnetz«).
Znano jo, da ima sedajnikova oblika do. vršnega glagola tudi futuralni pomen (v ruščini velja to pravilo zelo strogo). »Vršiti se< pa ni dovršen glagol, zato so torej nikakor ne sme pisati: »pogreb se vrši jutri«, temveč kvečjemu: »pogreb se bo vršil jutri«, a tudi to je odveč, kajti pri nas popolnoma zadostuje, So reče: »pogreb bo jutri«.
Med največje šintarje slovenskega jezika spadajo juristi. Ti znajo tako malo jezika, da jim je napoti gibčni slovenski glagol. Ker namreč nemščina ne pozna dovršnih, nedovr-šnih, ponavljalnih in drugačnih glagolov, se juristi s slovenskim, mnogo silnejšim glagolom nikakor ne vedo pomagali. Veliko predolgo bi bilo, če bi hotel naštevati jezikovne samovoljnosti juristov. Najbolj znan je pač pa-sus v legalizacijski klavzuli: »predstoječo (ali »predležečo«) listino pred menoj podpisal«. Okorelemu, nemško mislečemu juristu se zdi, da bi bil strašanski greh, če bi zapisal lepo po slovensko: »navzočno (to jo tisto, ki je navzoče, pred očmi) listino vpričo mene podpisal.«
Če ti še omenim, da se pri nas ljudjo ba-hajo z zuanjem ruščine, na ta način, da pišejo: Pjotr, gen. Pjotra, in Jasna ja Poljana* gen. Jasnaje Poljane, namesto Petra in Jasne Poljane, to samo dokazuje, da polovičar ostane polovičar, kamor se dene, kakor sem ti že prej omenil.
Skratka: Slobenar je človek, ki zna morda kakih tristo besedi, ki pa nima niti pojma o strukturi jezika in o slovnici, toda hoče na vsak način iz teh svojih zakladov napravti kako enciklopedijo. Čigar besedDi zaklad pa je malo večji, tistemu očita, da lovi besede po Ploter-šniku. Na shodih zlasti se vidi kako malo je ljudi, ki bi gladko govorili. To Je stokanja iu jecljanja, da je joj! Slišati ni drugega nego: ee, mm, ee in pa kateri, kateri in zopet kateri — sami zoprni oziralni stavki. Pri tem se pa še govornik spakuje s takozvano književno govorico, in nazadnje ima vsa govoranca, tako lice kakor — sit venia verbo! — popegljan smrkelj.
K lepi slovenščini bi največ pripomoglo (pravzaprav bi bila to njegova dolžnost) naše dnevno časopisje. Toda o tem rajši molčimo. Poudarjam sumo, da izgovor z naglico, s katero se piše, ni opravičba. Kolesar, ki hitro vozi in se zaletava v obcestne kamne, pač no zna voziti. Čo čitaš »skubiti, skuMm, skubil«y takega neznanja prav gotovo ni naglica kriva.
Kolikor se spominjam, kar mi je Mumla Bekir povedal, sem zapisal. Poudarjam f a, da njegovo mnenje ni merodajno. A zdelo se mi je potrebno, da se to opombe spravijo v jav-, nost. Ker se že nihče drugi ne zmeni za kva-ro, ki se dela slovenščini. Kmalu bo preteklo štirideset let, kar je umrl prvi bičar slobonar-jev, ignorantov in packonov jezika, Fr Levstik, pa je treba v šestem letu po osvoboditvi od Nemcev in nemštva še vedno trobiti osnovna pravila slovenske pisave in govorico. To je sramota!
• • •
Spored koncerta pevskega zbora Glasbene Matico iz Maribora, ki so vrši v ponedeljek 24. t. m. ob 8. zvečer v Unionski dvorani. Koncert vodi ravnatelj Fran Topič, izvaja ga 95 članov Glasbene Matice Mariborske, i. Pavčič: Če rdeče rožo zapade sneg, narodna. Hubad: Jaz mam pa konjča belega in Gor čez jezero. 2. Fajgel: Stara ljubezen. Prohazka: Moravska narodna. Adamič: Ljubici. Marolt: Kosa in Michl: Atila in ribič. Odmor. 3. Konjovič: Pod pendžeri. Spoljar: Malo ja, malo ti, ter Adamič: Kralj Matjaž. — 4. Lajovie: Kiša pada. Schvvab: Zdrava Marija. Premrl: Zakaj in Mo-kranjac: Narodno pesmi iz stare Srbije in Makedonije. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni, kjer se dobi tudi tiskani spored z besedilom pesmi.
IX. muzikalno predavanje za mladino, k! nosi naslov »Orgle in orgelske oblike«, se vrši v sredo, dno 26. t. m. ob 7. zvečer v ljubljanski stolnici. Celotni spored izvaja ravnatelj stolnega kora g. Stanko Premrl. 1. Predigra. medigra, poigra: a) Krek: Slavnostna predigra, b) Brahms: Koralna predigra »Pognala jo mladika«, c) Premrl: Poigra, 2. Pregled orgelskih registrov v improvizirani igri! a) vijolinski registri, posamezni v naraščajočem zboru, b) flavte in burdoni, posamezni v naraščajočem zboru, c) principali, posamezni . naraščajočem zboru, c) jezičniki, posamezni in v naraščajočem zboru, d) generalni cros tendo s celimi orglami (posamezni registri de-' louia kot solorecietri v triolaril. 3. Sonata, va-
rijaclja: a) Mendelsohn: V. orgelska sonata, b) Renzo Rossi: Tema z varijacijami. 4. To-kata, fuga: Bach: Dorska tokata, Schuman: Fuga Uvodne besede so tiskane na sporedu. Mladino opozarjamo na to izredno predavanje, sta-riše pa prosimo, da počakajo svoje otroke pred stolnico par minut pred 9. uro, ko konča spored.
Jesenice. Katoliško delavsko društvo vabi иа XIII. prosvetni večer, ki se vrši 25. marca na praznik zvečer ob osmih v Katol. domu pod geslom: Ave Marija I Spored: 1. Ave Marija: Sattner: Asumptio. Ženski zbor. 2. Ave Marija: Anton Vodnik (Žalostne roke). Alegorija. 3. Cerkveni Ave: Orkester iz sladbe: Svatba. 4. Pomladni Ave: Prizor iz igre Mater Dolorosa. S. Sardenko. 5. Poslednji Ave: I. slika iz pasijona (Slovo iz Betanije). 6. Ave Marija: Foerster (Gorenjski slavček, opera), poje mešan zbor s spremljevanjem orkestra. 7. Ave Marija v slikarstvu. Predavanje o Marijinih slikah s 56. skioptičnimi slikami.
Ljudski odet*.
Nedelja, 23. marca: »Stric v Toplicah«. Noviteta. Veseloigri. v štirih dejanjih. Začetek ob 4. pop. Knjigovodja Donal, zal mladenič, sledi iz srčnih potreb svoji izvoljenki Anici v Toplice. Pred par dnevi se je ž njo na originalen način seznanil in vanjo zaljubil do ušes. V Toplicah išče prilike, da bi Anico zasnubil pri njenem stricu. Res se mu večkrat poskuša približati, toda ta, čmeren čudak In obenem namišljen bolnik, ga nikakor no pusti do sebe. Ali vztrajnemu jo uspeh zagotovljen. S pomočjo teto Ožirjeve, sodavičarja Graha in njegove soproge, se prevejanemu Donatu vendarle posreči približati se staremu čmeriki in dobiti njegovo privoljenje.
Narodno gledišče.
DRAMA.
(Zaietek ob 8. uri zveč<-») Nedelja, 23. marca: »Cezar ln Kleopatra«. Izven. Pondeljek, 24. marca: Zaprto. Torek, 25. marca: Ob 3. popoldne: »Danes bomo
tiči«. — Izven.--Ob 8. zvečor »Kamela
skozi uho šivanke«. — Izven. Sreda, 26. marca: »Tri maske«, »Smešne preoijoze:,
»Priljudni komisar«. — Red A. četrtek, 27. marca: »Ašantka«. — Red Б. Petek, 28. marca: »Cezar in Kleopatra«. — Red E. Sobota, 23. marca: »Faun«. V prid Udruženja gledaliških igralcev. — Izven. Nedelja, 30. marca: »Cezar in Kleopatra;. — Izven.
OPERA.
(Začetek ob pol 8. uri zvečer.) Nedelja, 23. marca: »Car m en«. Ljudska predstava.
—	Izven.
Pondeljek, 24. marca: Zaprto.
Torek, 25. marca: »Madame Butterll}'«. Gostuje ga
Debicka. — Izven. Sreda, 26. marca: Zaprto.
četrtek, 27. marca: »Traviata«. Gostuje ga Debicka.
—	Red D.
Petek, 28. marca: »MožiSek in plesni večer*. Red F. Sobota, 29. marca: »Rigoletto«. Gostuje ga Debicka.
—	Izven.
Nedelja, 30. marca: »Faust«. — Izven. Pondeljek, 31. marca: Zaprto.
Nedelja v Narodnem gledališču. Opera vpri-zori danes zvečer ob pol 8. »Carmen«. Predstava se vrši kot ljudska predstava pri znižanih opernih cenah. — V dramskem gledališču pa je prva repriza historične komedije angleškega pisatelja Shawa: »Cezar in Kleopatra«.
Dr. V. š a r a b o n :
Boj za severni tečaj.
Nabral sem literature, kar je je pač v Ljubljani mogoče dobiti: izjave konzula Ham-merja, raziskovalca Ainundsena, odkritelja Stefanssona, geografa Baschina, znanega aero-navta majorja Parsevala, kapitana Boykowa, poročila o izjavah Coolidgea, Denbvja, Litvi-nova itd. Ker se za letošnje poletje pripravlja hud boj, bomo pogledali, za kaj gre.
Okoli severnega tečaja, zlasti med tečajem fn Alasko, je še nekoliko nepoznanega sveta, računijo ga na več kot poltretji milijon kvadratnih kilometrov. — Na naši kartici ga mora biti malo več, kakor ga je pa risar očrtal. — Ameriški geofizik Harris je leta 1911 iz <bpftovanja plime in oseko teoretično dokazoval, da je tam trdna zemlja in ne samo premikajoč se led, kakor sta ga na primer našla na svojih potovanjih Nansc in Реагу. Kanadski polarni raziskovalec Stelansson je leta
1915 na svojem potovanju po morju in otokih blizu teoretične Harrisove celine zares tudi novo zemljo videl, a samo rob.
Isti Stefansson je na otokih severno od Kanade — torej med Kanado in Grenlandijo — na več krajih našel premog, nekje »v neizčrpni množini«, dalje neko smolo, iz katere bi se lahko dobil petrolej itd. Ker je tudi na otočju Spitsbergi polno izvrstnega premoga, sklepajo, najbrž čisto prav, da morajo biti premogovni skladi tudi na hipotetičnem Harriso-vem kontinentu.
Ze naša kartica nam pravi, da gre najkrajša pot iz severne Sibirije, severne Rusije ali Skandinavije v severno Ameriko čez severni tečaj in tam blizu. Ce karto raztegnemo, vidimo na primer tudi, da gre najkrajša pot iz Hamburga do Beringovo ceste naravnost čez severni tečaj — Beringova cesta jo med Sibirijo in Alasko, pelje nas v Veliki ocean ali Pacifik —. Prav tako so pola iz zahodne Evrope na Japonsko, ua primer iz Londona v To-
kio, čez severno ledeno morje dosti krajša kakor pa kjerkoli drugje; itd. Vrhu tega so na tej poti poletni dnevi prav dolgi, blizu tečaja od noči sploh nič prekinjeni.
To so gospodarski in prometnogeografski razlogi, zakaj bi bilo dobro zagotoviti si tamoš-nje kraje in pa ustvariti ugodne prometne zveze — seveda zračne — preko Severnega Ledenega morja. Pridejo pa zraven še drugi vzroki, čisto znanstveni, etični, vzgojni itd., za kar ima pa seveda naš sedanji čas prav malo zanimanja. Oglejmo si posamezne načrte. Največ se govori in piše že par let sem o
Amundsenu.
Norvežan Amundsen je danes najbolj izkušen polarni raziskovalec in je imel dosedaj tudi največ uspehov. Slaven je postal, ko je v letih 1903—1906 na majhni ladjici >Gjoa« objadral Severno Ameriko in je tako rešil znano 300 let staro vprašanje severozahodne pasaže. Leta 1909. je prišel Amcrikancc Реагу (piri) na severni tečaj. Takoj je začel študirati Amundsen vprašanje južnega tečaja, in že 14. decembra 1911 je vihrala norveška zastava na zledeneli in zasneženi planoti tam doli. Rekel je Amundsej, da mu je odkritje južnega tečaja samo priprava za naaaljno in brezprimerno težje raziskovanje severnih polarnih pokrajin. Pečati ee je začel zlasti z vprašanjem, če bilo moeoče ponoviti ekspedicijo slavnega
Nansena, ki jo je bil ta napravil v letih 1893 do 1896. Nansen je po raznih podatkih sklepal, da gre od vzhodne Sibirije preko severnega tečaja ali mimo njega tok proti Grenlandiji in severnem Atlantiku. — Na naši kartici vidimo blizu Beringove ceste otok \Vrangel, naprej na desno ob sibirski obali pa naznačene Novo-sibirske otoke; Atlantik je od Spitsbergov na desno. — Zato je plul Nansen z ladjo Frani do točke vzhodno od Novosibirskih otokov, ladja je tam v ledu zamrznila, in Nansen je upal, da ga bo peljala čez severni tečaj. Pa ni šla natančno čez, temveč v smeri proti Spitsbergom. Zato sta šla Nansen in tovariš Johansen s psi in sanmi sama naprej proti tečaju, a sta se morala vrniti in sta prezimila na deželi Franca Jožefa. Vsa ekspedicija se je leta .1896 srečno vrnila na Norveško. To pot hoče Amundsen ponoviti in upa na šo večje znanstvene uspehe, kakor jih je imel Nansen, ki še ni razpolagal ne z aeroplani, ne z brezžičnim brzojavom itd. A s svojo ladjo Maud (izg. mod) Amundsen dosedaj ni bil tako srečen kakor Nansen s Fram, in smo slišali zadnja leta o samih neuspehih. Ali se je kaj pokvarilo, ali pa ladja ni prišla v pravi tok ali pa je bilo kaj drugega.
Zato je začel Amundsen pripravljati drugo podjetje. Aeropian naj bi ga peljal iz mesta Nome ali pa od rtiča Barrow v Alaski do severnega tečaja in od tam naprej na Spitsberge. — Spitsbergi imajo sedaj stalno prebivalstvo,
kopljejo namreč premog tudi pozimi. — Zračna letala postanejo lahko sredstvo, s katerim se da v par urah doseči več, kakor prej z dolgoletnimi napornimi in nevarnimi ekspedici-jami. Lota 1918. je Pearv, odkritelj severnega tečaja, pozdravil Stefanssona in mu je rekel, da je bil on gotovo zadnji, ki je delal še po metodi stare šole: sani, pes in odkritelj. Prišli bodo dnevi, ko bomo obiskovali severni tečaj le še v zračni ladji, ali pa v podmorniku, kakor je pripomnil Stefansson. Sicer jo pa vse to prerokoval že stari Jules Verne pred petdeset leti.
Zračni promet ne pozna terenskih težkoč, zledenele puščave in nakopičeni led mu ne delajo nobenih ovir, v par minutah napravi letalo pot večdnevnega truda prejšnjih dni.
In koliko več se z letala vidi, že z majhnih višin! Na ladji aH pa korakajoč ob saneh smo lahko tik v bližini neznane dežele, pa je ne vidimo. To se je pripetilo na primer Nordenskjoldu leta 1878 in Nansenu leta 1893, obema ob sibirski obali. Samo 100 metrov če bi se bila mogla dvigniti, pa bi bila zagledala hribovito deželo, ki jo je odkril šele leta 1913 ruski kapitan Vilkitski. Če se pa dvignemo recimo 700 metrov, smo že v središču kroga s polumerom 100 kilometrov. — Od Ljubljane do Trsta znnša zračna črta 73 km, do Reke nad 80 km, do Zagreba 118 km.
Zra": jo v polarnih pokrajinah ob lepem vremenu zelo čist, ledu prosta zemlja se prav razločno odloči od ledenih poljan. Poleti je sicer tam gori večkrat megla, a ne gre visoko in se vozimo nad njo, pozimi pa skoraj nikdar ni ne megle in ne oblakov in smatrajo zato nekateri zimo še bolj za ugodno kakor poletje; seveda vsled trajne noči le s pomočjo zadostne orientacije.
(Nadaljevali in končali bomo ta članek v prihodnji nedeljski številki.)
Novo razkritje o Grenlandiji.
Danski učenjak Lauge Koch se je vrnil septembra meseca lanskega leta iz Grenlandije, kjer je bival cela tri leta. Posrečilo se mu je preiskati severni del Grenlandije in priti na severni rtič tega otoka, ki je po Avstraliji največji otok sveta in ki meri približno četrtino Evrope. Grenlandija je popolnoma zakrita od ogromnih ledenikov. Lauge Koch je prišel v Grenlandijo leta 1920. in se jo pri-| pravljal na svojo ekspedicijo v najsevernejši 1 naselbini Grenlandije Etah, ki šteje 200 Eskimov. 10. marca 1921 se je napotil proti severu in je vzel s seboj več Eskimov, 19 sank in 200 psov. Za aprovizacijo je bilo natovorjenih 4 ton živeža v konzervah.
Ko so nastopili pot, je padla temperatura na 40 stopinj pod ničlo, a ko se je čez nekoliko dni temperatura dvignila na trideset stopinj pod ničlo, se jim je zdelo, da že lahko uživajo ' siesto v solncu. Potovali so po zamrznjeni morski ožini, ki loči Grenlandijo od severo-ameri-kanskih otokov. Za zadnji del ekspedicije je Kohl pridržal samo 3 Eskime, 2 sani in 32 psov. 13 majnika so mogli končno zasaditi v led in sneg na severnem rtiču (Kap-Morris-Jesup) dansko zastavo. Poginila pa jim je tudi polovica psov, tako da je nastala velika nevarnost, da se ne bodo mogli več vrniti. K sreči so končno zadeli na čredo moškatnih volov, od katerih ro devet ustrelili. Dva meseca je ostal Koch na Реагу polotoku (tako se imenuje severni del Grenlandije) ln potem so se vrnili po celini nazaj. Potovanje preko lede-j nikov, snežnih žametov, visokih ledenih gora, je bilo silno naporno, ves živež jim je pošel in končno so morali zHdati vsak dan enega psa, ki so ga surovega pojedli. 10. avgusta so šele prišli do enega prejšnjega depota in s tem so bili rešeni. Koch je ostal še dve leti v Grenlandiji in je napravil zelo zanimive poizkuse z avtomobili po snegu in ledu. Trdi, da se bo z avtomobili dalo najlažje potovati v polarnih deželah.
Podkupljiv tisk. Pariška Humanitć* je očitala vsem velikim listom, da so bili od ruske vlade podkupljeni. »Mat.n« je vložil vsled tega tožbo. V procesu, ki se pravkar vrši, je bil zaslišan tudi bivši ruski finančni minister Kokovcev. Kokovcov je potrdil, da je »Matin« po bitki pri Mukdenu zahteval ; 500.000 rubljev za ugodna poročila. Pravi tudi, da so od »Humanitć« priobčeni dokumenti avtentični. Sicer pa je dejal, da mora kot emigrant biti zelo rezerviran.
USODA ČUDEŽNIH OTROK.
Nekateri otroci so v svojih prvih letih posebno brihtni in očarajo starše in druge s svojimi duševnimi vrlinami. Tako beremo o nekem dečku, ki jo s šestimi leti izborno šahi-ral, o drugem, ki je štiri leta star komponi-ral itd. Navadno taki otroci ali kmalu umrejo ali pa v poznejših letih izgubijo vse svoje prejšnjo talente in so taki kot vsak drugi. So tudi izjeme; na primer Mozart.
Najznamenitejši tak čudežni otrok v zadnjih letih je bil \Villiam James Sidis, kojega ime so slavili pred deset leti kot ime največjega veleuma. Njegov oče je bil znani vzgojitelj dr. Boris Sidis, ki je vzgajal sina po svojih posebnih teorijah. In otrok se je čudovito hitro razvijal. Dve leti star je znal že brati ln pisati, s sedmim letom je bil med najbistro-umuejšiiui računarji ia ie napravil na vseuči-
lišču skušnjo iz anatomije — anatomija nas
uči, kakšna je 6estava telesa —•. Osem let star je znal latinsko, grško, francosko, rusko in nemško, poleg angleščine seveda, saj je bil Amerikanec. Z enajstimi leti je študiral že na univerzi in je nekoč predaval stvari, ki so povzročile med profesorji in dijaki brezmejno začudenje. S šestnajstimi leti je dosegel čast, ki odgovarja našemu doktoratu in osemnajst let star je postal profesor na univerzi. S tem je dosegel višek. Ko je bil star devetnajst let, se je udeležil neke socialistične demonstracije, je dejansko napadel policijskega uradnika in je bil obsojen na osemnajst mesecev zapora. Še preden so meseci potekli, je ušel, potem je pa izginil. Sedaj je neki časniški poročevalec to oboževano čudo našel. Mladenič, ki ga je hotel oče pokazati človeštvu za zgled nove vzgoje, živi sedaj zelo ponižno in skromno kot navaden pisarniški uradnik v Novem Jorku. Na teden zasluži samo 20 dolarjev, kar je za ameriške razmere zelo malo; saj zaslužijo izučeni rokodelci po 10 dolarjev na dan. Petindvajset let je sedaj star, računa pa z računskim strojem, on, nekdanji računarski veleuni! Na obleko in sploh na zunanjost ne da dosti in zredil se je, da mu je obleka premajhna. Pravil je časnikarju, da si ne želi ničesar drugega, kakor da bi malo več zaslužil, da bi si za slabe Čase nekaj prihranil. Tudi bi rad kakšno tako delo, kjer bi mu bilo treba manj misliti! Tak je navadno zaključek ču dežnih otrok.
MODERNI KOONVERTIT IN MISIJONAR.
Iz Indije prihajajo zanimiva poročila o misijonarju VVallaceju, ki je bil najprej protestant, potem pa med pogani v Indiji polagoma spoznal puhlost protestantizma ter postal katolik.
Rodil se je V. Wallace 2. marca 1863 v Du-blinu kot najstarejši sin odpadlega presbiteri-janskega duhovnike irske državne cerkve. Verske vzgoje ni užival nikake, ker je pač oče živel v prepričanju, naj si otroci sami ustvarijo verski nazor. Viljemu se je že kot otroku vzbudilo hrepenenje po veri in začel je čitati sveto pismo. Ta študij ga je privedel do vere v Kristusa.
Leta 1882. je vstopil v duhovski stan ter bil v Dublinu po trilelnem študiju posvečen v anglikanskega duhovnika. Tri leta je nato deloval v domovini, a žel malo uspeha. Veliko je tudi h temu neuspehu pripomogla ohlapna protestantska etika. Da bi pa le kar največ storil za Kristusa, se je ponudil londonski misijonski družbi, ki ga je leta 1889. poslala v misijon v Bengalijo v okraj Krišnagar.
Kot pogoj uspešnega delovanja je smatral znanie ondotnega jezika, poznanje šeg in .navad ler poglobitev v njih vero; pri vsem tera je pa z bistrim očesom zasledoval življenje ondotnih protestantov. Njih verska mlačnost, brezbrižnost za službo božjo, odtujevanje božji besedi, vse to ga je silno potrlo. Cerkev ob nedeljah je bila prazna, stik z duhovniki redek, nevednost velika. Gorečnosti med sobrati ter katehisti je pogrešal. Pogani sami, opazujoči njih življenje, so smatrali njih vero za vero, ki uči >delaj po svoji volji«.
Čisto drugače se mu je slikala indijska poganska vera: kot vera polna življenja, ki preveva celo življenje Indijca, ki se ponaša s svetimi možmi in spokorniki, ki ceni božje poti in slovesne obhode, ki vzbuja verska čustva z ne-številnimi podobami bogov, daritvami in nešteto drugimi stvarmi. Njih edino hrepenenje je po združitvi z najvišjim bitjem, ki se zvrši po smrti. To »vstajenje« duše je glavni nauk Hindu-nauka.
Protestantizem, z golim umskim umeva« njem resnic brez zunanjega izraza verskih čuv-stev je Wallace-a vedno bolj odbijal. Načelo vere brez dobrih del, brez askeze, se mu je zdelo nezadostno; odbijala ga je tudi protestantska needinost, ločitev v številne sekte, na kar so se večkrat sklicevali pogani sami, češ, najprej se sami zedinite, potem šele pridite oznanjevat svojo vero nam. Poleg tega je protestantizem napram indskemu poganstvu onemogel. Indijski svečenik (guru) govori v imenu svojega boga, ki biva po njih nazoru vedno pri njih, pripravljen pomagali, Kristus pa po protestantskem nauku ne biva več na zemlji. VVallace je videl, da mora prava Cerkev nastopati kot namestnica Kristusa, mora biti nekako sedanji Kristus na zemlji. Tu se je začel poglabljati v študij katoliške cerkve, o kateri je vedel le to, da se v marsičem razlikuje od protestantizma, slutil pa je v njej celo krivo-božtvo. Pridno je študiral katoliške knjige, opazoval življenje katolikov. Kmalu se je začelo v njegovi duši jasniti, spoznal je, da je bilo dosedanje njegovo versko prepričanje, sloneče na enem stavku »veruj v Kristusa in zveličan boš« brez prave podlage, odkril je v katoliški cerkvi božjo poslanko. Po hudem notranjem boju se je odločil in leta 1898. prestopil h katoliški cerkvi. Vstopil je k jezuitom, ki so imeli v Bengaliji svoj misijon ter se leta 1901. zopet vrnil v Kalkuto kot profesor v zavod sv. Ksa-verija. Kot profesor je veliko deloval z lepim uspehom med mladino ter začrtal novo misijonsko metodo za Indijo: Misijonarji naj se poglobijo v psiho Indije in naj porabijo iz njenega naziranja, kar je pornhljivega.
Leta 1908. je moral radi bolezni pustiti profesorsko plužbo. Pomagal je še kot dušni pastir v Dardšilingu, dokler ni podlegel bolezni 24. novembra 1922,
Interpelanlom glede dr. Homaaove knjige: »Človek, iuje ia bitje«: Štiri pole smo natisnili že meseca oktobra minulega leta, manjka le še bcsednjaček in kazalo, česar nam pa založništvo doslej še ni dostavilo. Tiskarna potemtakem ne zadržuje. Nadaljnje reklamacije blagovolite nasloviti na kr. zalogo šolskih knjig.
Jugoslovanska tiskarna.
Izpred sodišča.
Radi tatvino drv jo bil obtožen že radi tatvino premoga predkaznovani drvar Ivan Ifabič v nnani mestni hiSi, ki je brez veznih vrat in brez vrat na stopnišču. Ukradel je iz nekega železniškega voza 10 meterskih polen in jih je skril za neko ograjo. Zasačil pa ga je stražnik ln je moral nesti polena nazaj. Zagovarjal sc je obtoženec, da je siromak brez dela in da je rabil drva zase. Obsojen je bil z ozirom na to samo na 2 dni st-ogega zapora s postom in trdim ležiščem.
Komunistični umetni vočor. Dne 19. januarja fe priredil strojevodja Jakob Zorga v Delavskem domu na Turjaškem trgu umetniški večer in sicer v proslavo spomina Liebknechta in Roze Luksem-
burgove. Pozabil pa Je bil na policijo in tega večera ni prijavil. Policija pa jo do/.uala po nekem povabilu, kaj da se vrši. Poslala je tja svoje moštvo la detektive, ki so prireditev ukinili ln izpraznili dvorano. Predavati bi moral Zorgov tovariš Ciril Stukelj o umetnosti in proletarijatu. Zorga se je policiji uprl, stopil je glasom obtožnice na neko klop in je pozval svojo ljudi, da proletard lahko ostanejo v svojem domu. Zorga so Jo zagovarjal s tem, da je ukinil predavanje, ker ni bilo naznanjeno, pozval pa jo ljudi, ko jih je policija hotela odstraniti, da lahko ostanejo v svojem domu. Zorga je bfl obsojen na 350 Din globe, Stukelj pa Je bil oproščen.
Drag tobak. Jože Cvetkovič jo bil obložen, da je ukradel v tobačni tovarni za okroglo 450 Din raznega tobaka. Obtoženi je tatvino priznal in jo bil obsojen z ozirom na priznanje na 6 todnov težke ječe in 50 Din takse.
Draga vočerja, Ivan Dolinar, delavec v ljubljanski okolici, jo vzel puško svojega strica Janeza Cošnovarja in jo šel na lov. Imel je izredno srečo tn je ustrelil v dr. Lukmanovem lovišču 130—140 kilogramov težko lepo košuta Prinesla sta s stricem košuto domov, kjer so jo razrezali, žena Marija Cešnovarjeva pa jim Je skuhala kos mesa za ve-
čerjo. Ker pa košuta ni bila pravilno pripravljena, Jo tako dišala po divjačini, da Jo uiso mogli jesti in so Jo porabili za živali. Bilo je lo 24. januarja, včeraj pa so bili obsojeni zaradi lovske tatvine od-uosno pomoči in prikrivanja in sicer Ivan Dolinar na 3 mesece, njegov stric na 2 meseca in žena njegova pa na 14 dni ječe in so morali tudi plačati drago košuto.
Poizvedovanja.
Oseba, ki jo pobrala v torek, dne 18. marca popoldne v Streliški ulici konjsko odejo, se poziva, da prlneso isto v Zarnikovo ulico št. 19 nazaj, da se izogne neprilikain, ker Je poznana.
Kdo ve, kje so nahaja delavec Matija Pišarn, ki je bil pred nekaj časa na parni žagi Vuzonica ob Dravi. Naslov naj бо pošlje pod šifro >Iščcm< ua upravo Slovenca.
Našla se je denarnica s srednjo vsoto in z imenom Žabkar Miroslav, trgovski potnik. Lastnik jo dobi v trgovini M. Pluta, Črnomelj.
Priporočamo vsem rodbinam Kolinaka
cikorijo, izvrsten pridatek za kavo.
Mefeorologično poročilo.
Liubljanu 300 m n. rs. vlš. Normalna barometeraka višina 736 mm.
Ca« opuco-ran ia	Maio-inetei r mm	lurujo-rovter T C	k'.Ilirom (liioruuon T O	Nobo, vetrov	-' 1'ачат1п» v mm
21., 3. 21 h	7341	3-4	o-e	obiač.	
22./3 7 h	733-9	61	0-4	dež	9-4
22., 3. 4 h	733-3	6-4	0-3	dež	
Koliko nezadovoljnih gospodov
je videti v novih oblekah in to upravičeno! VsaK pa je zadovoljen, ki si preskrbi oblačilo prt kontekcijskl industriji
Drago Schwab, L|ubl|ana
BOLEČINE? v obrazu? V udih? Poskusite pravi Fellerjev Eholluiil! Vsi so boste čudili 1 Do-brodojen pri drgnenju celega telesa in kot kosme« hkuni 7.n kožo, zobe ln negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter čez 25 let priljubljeni S pakovanjem in poštnino 3 dvoj-nato ali 1 apecijalna steklenica 24 dinarjev; Зв dvojnatih ali 12 r:pecijalnih stoklenic 214 dinarjev, t. 10% doplačila razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elza trg štev. 134, Hrvatsko.
S Abonente za celodnevno hrano 1
sprejmejo na Kongresnem trgu št. 2, v kleti.
□
Samostojna KUHARICA
k mali družini
poštena, snažna, ki zna tudi likati in ima veseije do malega zelenjadnega vrtiča, 30 do 40 let stara, se sprejme v Ljubljani - Ponudbe г navedbo dosedanjih služb in z zahtevo plače pod naslovom ^Kuharica St. 1617« na upravo »Slovenca«,
1 (.-letno DEKLICA z dežele želi vstopiti v kako trgovino
kol UČENKA. * Ponudbe pod: »Zanesljiva« na upravo »Slovenca«. 1604
Reduciran železu, strojevodja »e išče. - Cenj. ponudbe pod Šifro «ZancsI;iT Stev. 1610« na upravo lista.
PODJETNIK
prikupljivo zunanjosti, z lepo cksistenco, želi znanja z gn-spico do 25 let, z večjim premoženjem. - Resne ne-anonimne dopise, ako mogoče s sliko, ki sc na zahtevo vrne, na upravo lista pod: »Nujno in resno Stev. 1592«.
ZOBOTEHNICA
z daljšo prakso ISče mesta. Govori slov. in nem. - Cenj. ponudbe z navedbo zahtev in plače pod: «ZOBOTEH-NICA St. 1532« na upravo,
Krojaški VAJENEC
j ki ima že 1 leto učne dobe, išče mojstra, kjer bi se iz-učiL - Naslov pove uprava •Slovenca« pod Stev. 1637.
Globoke žalosti potrti sporočamo vsom sorodnikom in prijateljem, da je naš srčno ljubljeni »in, brat in sfriček
Pepi Drofenik
umrl dne 15. marca 1924 v vojaški bolnišnici r Ohridu, kot žrtev dolgega potovanja iz Slovenije v Makedonijo.
Sv. Peter pod Sv. gorami, 20. Ш. 1924.
Žalujoči ostali.
Opekarski mojster
z dolgolet. prakso in s prvovrstnimi spričevali iSče službe. Ponudbe pod »Opeknr-nar St. 1597« na upravo lista.
Prvovrst., zanesljiva, starejša
pisarniška moč dohi takoj mesto v trgovski
hiši na deželi. Zahteva se, da je v vseh pisarn, poslih dobro verzirana, spretna strojepiska in računarico. -Hrana in stanovanje v hiši. One, ki so imele enaka mesta žc na deželi, imajo prednost. Plača po dogovoru. -Naslov pove uprava »Slovenca« pod Stev. 1574.
Iščem DRUŽABNIKA
v svrho razširjenja fotografske delavnice. Imam lastno delavnico in stanovanje s stalnimi naročniki. Ženitba ni izključena. - Ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« pod Šifro «Bcdočnost«.
Sprejmem UČENKO M
Stepanje in UČENCA " priiezovalca gornjih DELOV ČEVLJEV. - F. KRALJ, Društvena ulica Stev, 64 — Moste pri Ljubljani 1620
MIZARJA
ki je vešč samostojnega vodstva strojnega stavbenega in pohištvenega mizarstva, iSče-mo v stalno nameščenie s stanovanjem v naravi. Pred-nost imajo ožen|enl. Ponudbe k priloženimi spričevali naj se pošljejo na tvrdko: »SAMOBORKA« d. d. Samo-bor pri Zagrebu.	1631
Sobico
Kot družabnik
s 25.000 Din grem h kakemu strojnemu ali podob, podjetju, kjer bi bil kot ichuič-na moč stalno uslužben. -Resne ponudbo pod »Denar 1024« na upravo lista. 1626
Dobave zmožna DUNAJSKA TOVARNA GORČICE, v Jugoslaviji žc vpeljana, išče
izurj. zastopnika.
Ponudbe z navedbo referenc pod «Gut eingefUhrt 5314« na anončni biro E. Lasz!6, Wien L, V/oltzeile 14. 1579
Javljamo v svojem ter svojega uradništva in delavstva imenu tužno vest, da je gospod
kalkulator Združenih papirnic
danes dopoldne v Vevčah preminul.
Pogreb pokojnika bo v ponedeljek dne 24. marca 1924 ob 3 popoldne v Vevčah, na pokopališče k D, M. v Polju.
Dolgoletnega vrlega sotrudnika ohranimo v trajnem spominu.
Ljubljana, dne 22. marca 1924.
Združene papirnice
VEVČE, GORIČANE in MEDVODE D. D. v LJUBLJANI.
oddam takoj dijaku ali dijakinji - Ponudbe pod »Soba« na upravo lista.	1634
Lep VRT
dam ▼ najem. - Kje, pove uprava lista pod Stev. 1603.
Halo!	Halo!
LESNI TRGOVCI!
Brezplačno želim prakticlrati pri lesni industriji; v lesu in knjigovodstvu že del. veSč. - Ponudbe na upravo lista pod: «Veaten«.	1636
Vrtnice
nizke, triletni cepljenke, 40 najlepših vrst, 12 — 14 Din kom., nudi slav. občinstvu v mestu in na deželi ANTON FERANT, trg. vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg Slcv. 3.
CEPLJENE TRTE
vkoreninjene divjake in pa sadna drevesca nudi po konkurenčni nizki ceni ALOJZ GRABAR, posest, in trtnar, Zagorci, pošta JurSinci pri Ptuju. Znamka za odgovor!
NJIVO na Mir ju (dobro gnojena, 720 m') oddam v najem. Naslov v upravi St. 1623
Dobro ohranjen DIVAN in OMARA • predali naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 1594.
Več A. Ž. - PANJEV ožin
eksp. s čebelami, dobro zasedenih in zaleženih, naprodaj z ali brez panjev. Kje, se izve v upravi pod St. 1612.
Prosto STANOVANJE
opr. sobo s Stedil., starejšemu, zanesljivemu kočijažu-dalavcu, čegar žena bi delala na vrtu ter prodajala vrtno pridelke po dogovoru. - Naslov v upravi pod Stev. 1628.
Zahvala.
Dolžnost nam je, da se zahvalimo tem potom vsem dragim prijateljem in znancem za tolažbo in sočutje, katerega so nam izkazali ob bridki izgubi našega nepozabnega očeta
Jožefa Hafnerja
ter vsem onim, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji potu
Najiskrenejša zahvala bodi izrečena čč. duhovščini starološki, škofjeloškim oo. kapucinom, telovadnemu društvu Sokol v Škofji Loki ter njega pevskemu zboru za žalo-stinke, gasilnemu društvu Virmaše - Sv. Duh za mnogo-brojno udeležbo pri pogrebu.
Trata - kolodvor, Škofja Loka, 22. marca 1924.
RODBINA HAFNER.
Odda se v najem
žaga elektrarne
na Dobrovi, za dobo enega ali več let. Pismene ponudbe se naj vložc ua naslov: »Elektrarno na Dobrovi pri Ljubljani« do 10. aprila 1924. Dražboni pogoji so na ogled v obč. pisarni na Dobrovi. — NAČELSTVO.	1629
Otroški VOZIČEK
skoraj nov, naprodaj. Naslov v upravi lista pod SL 1625.
nov, 2 PS ELIN, za enakomerni tok, 220 volt, ugodno naprodaj. - Drogcrija Kranj.
Dva vagona meterskih
so bo prodajalo na prostovoljni javni drnžbi v sredo 26. t. m. ob 10 uri dopoldne na skladišču tvrdke »Ilirija«, ob Dovozni cesti 7.a glavnim kolodvorom v Ljubljani. Izklicna cena 6000 Din. Najvišji ponudek i« plačati takoj. Drva jc odpeljati v 24 urah po dražbL	1569
Majceneje
CEMENT
Prima Portland Trboveljski in Dalmatinski, dobavlja v poljubnih množinah. — Naročila sprejema:
H„ PETRIČ, Gosposvet-ska cesta 16/1. - Tel. 343.
Prodam PAR KONJ
srednjevelikih, trpežnih, ev. samo enega. Istotam 2 veliki moderni OKNI naprodaj. -Naslov v upravi pod St. 1627
DVOKOLESA
otroški vozički, se sprejmejo v popolno popravo za emajliranje in poniklanje. — Istotam jc velika z a j o g a pneumatike za dvokolesa in otroške voz'ćke — poceni. «TRIBUNA« F. B. L., Ljubljana, Karlovska cesta 4. — Tovarna dvokoles in otroških vozičkov.	1185
polcmodolec, uležan, polno-maeten, jako finega okusa, v hlebih 20 — 40 kg, po ceni 45 Din za kg franko postaja Zagorje razpošilja Mlekarska zadruga Izlake pri Zagorju ob Savi. 1439
Ing. Riiflolf Treo
stavbenik
vhod samo, Gospcsvetska c. 112.
Г¥«аЈсегз.еде
trda in mehka, žagana in cepljena, večje in malo množine, od 25 kg dalje dostavlja na dom. Naročila sprejema:
H. PETRIČ, Gospoevet-ska cesta 16/1. - Tel. 343.
Dalmatinski
svetovno znamke
(TO UR) nudi po najnižji
dnevni ceni promptno tvornica »SPLIT« delniška družba za cement Portland iz skladišča v Ljubljani Aleksandrova ccsta 12
Najceneje
Edino iz Trbov. revirja
I. preoblikoualnica
domskih slamnikov in moških klobukov
BarborlC d Zavrčan
Ljubljana, Mestni trg 7 izdeluje po najnovejših modelih. Istotam velika zaloga damskih slamnikov, naki-tinih in praznih ter raznovrstnega nakita.
GOSPODA sprejmem nn
stanovanje in zajtrk takoj ali s 1. aprilom. - Naslov pove uprava lista pod Stev. 1624.
I Gradbeno
podjetje
iRfl.
m in ш
-ЧИк
Bohoričeva ul. 24.
m.
Za »pomlad in poletio kup>»o
najceneje KLOBUKE
f FPITF slamnike, trnje«,
t«, d.inike. palice. potrebščino ca tolovacU-e in turi.to pri tvrdki
IVAN KVHoVAK,
Ljubljana, 3tarl trg 10
Za trgovce iu vučio odjcinulce enaten popust.
P. П.
i šivilje gospodinje §
i	s
j opozarjamo, da so zopet do- i [ speli n«ibol)$i Šivalni stroji :
! v vseh oprsmah. j
i j { Pouk v vezctlju ter I
; iHrrenSu perilu >n j
s nogavic (Stofanje) brez- jj i plačuo edlnO le pri: j
I Josip Peteline I
i Ljubljana, Sv. Petra n. \
?	i
:	MehanICna delavnica pod vod- š
j	stvom priznanega strokov- :
\	njaka in mehanika Stanko :
:	Galcta na razpolago za ši- :
:	valne stroje vseh sistemov : in koles. 70(44 i
GUGALNICA
pripravna za gostilniški vrt, ccno naprodaj. - Naslov upravi lista pod Stev. 157L
JŠ^ Dve O K N Г-ЗДС
ono 2-00 X 1-80 m, drugo 1.00 X 1.80 m — porabni za delavnico ev. verando, cena naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod žtev. 1572,
Rabljeno pisalno MIZO
dobro ohranjeno, PRODAM. — Naslov pove upravništva • Slovenca« pod Stev. 1571
Na veleposestvn dr. Ferd. Attemsa bodo iz letošnje
sečnje oddali pribl. 1400 m*
smrekovega lesa
na panju ali irnnko vagon, postaja Brežice. - Ponudbe sprejema do 28. marca: OskrbniStvo graSčine Brežice ob Savi.	1557
Hotelska in trgov. HIŠA'
na najpromet. kraju Bleda, ugodno naprodaj. - Naslov %
upravi lista pod itev. 1600.
ODDAM V NAJEM
takoj iadl družinskih razmef
GOSTILNO in TRGOVINO
z mešanim blagom na prometnem kraju, eno uro od Itolodv. Jarše - McngeS, pri okr. cesti Mcngeš-Vodice. Več pove lastnik MIHAEL ZUPAN, p. Vodice. 1591;
črne сЕехпе plafiče s kapuco od Din 6C0'- naprej, in pelerine, posebno primerne za preč. duhovščino-priporoča konfekcijska in modna trgovina
FHAN tMKJĆ
Pred škofijo 19.
PAR UHANOV
in en prstan z brilanti kupim. — Ponudbe na upravo lista pod .ZLATNINA«.
Najnovejši M ODELI otroških VOZIČKOV
in dvokoles - najceneje pri »TRIBUNA«, tovarne dvokoles in otroških Tončkov, Ljubljana, Karlovska cesta St. 4. — Ceniki franko. — Sprejemajo se tudi vsa popravila. 770
Semenski OVES, GRAHORO in francosko LUCERNO
dobite pri Fran POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta 36,
večje in male množine tudi v -f«^ VREČAH dostavlja na dom. Naročila sprejema: H. PETRIČ, Gosposvet-ska cesta 16/1. - Tel. 343.
izmed številnih priznalnih pisem, došlih v najnovejšem času livarni zvonov inž. J. in II. BllHL, Maribor.
Župni urad Sek pri Zagradcu: .Poslani nam zvon
prav dobro vrši svojo službo. Dovolj je ustreženo našemu pričakovanju, jako smo zadovoljni z njim. Da bo imel tako močen glas, niti nismo pričakovali Zahvaljujemo se Vam najvljudneje, da ste to delo izvršili, in sicer za ceno, za katero ste pristali meseca julija 1922, čeprav jc pozneje draginja šla kvišku!«
2up ni urad Bizcljsko: »Krasno pojejo zvonovi, vsa
čast Vam in hvala.«
Župni urad Sv. Peter nad Medvedovem seln: »Z zvonovi smo vsi zadovoljni, zvonjenje jc harmonično milodonečc, vsi jih radi poslušamo!«
Župni nrad Slatina, Slavonija: »Poslana nam zvona su vrlo lijepo i dobro izradjena, glas ie jasan. S toga mogu mirne duše Vašu ljevaonico svakoj župi prepo-ručali. Sav je narod nad zvonima odušcvljcn!«
žnpni urad Pctrovaradin: «Nova 4 zvona primill smo u potpunom redu. Narod je vrlo zadovoljan sa U-radom novih zvona, ki imajo vrlo lijcp vanjski oblik, a slike i natpisi «u vrlo precizno in točno izradjenl No najvišje jc obradovao ovc župijane vrlo ja:,tin i skladan r.vuk, koji sc je poput valova vrlo blago 1 harmonično ljuljao po zraku i dopirao do duSe i srca ovdašnjih župljana. Osobito u veče, kada su zvona zvonila »Ате Marija«, narod jc izaiao iz svojih kuča, te je odkrivene glavo inolio se Bogu i alušao sa udivijenjem vrio iijepc, niilc i ugodne glasove novih zvona, koji su se u tiho večernjc doba poput mile pjesme raztijegali po ovoj Supi i okolici. Strga Vem budi izrečena najtoplija hvala i od mene i od mojih župliana!« — Ovo uiožcte dati šlampati u slov. novinc.. Ivan Renčevič L r4 župnik.
Salda-honJi, Strace. ftlagalnlSKe hnllge. amerihansKe lournale,
тпјвовпашввшпвмвшннн
oflicmaine hniilice Hd.
Knjigoveznica Bi. I. D. t Ljubljani - Kopitarjeve ulica 0/П.
Pozor, čevljarji in trgovci usnja!
Priporoča se za izdelavo GORNJIH DELOV vseh vrst, tudi po meri, iz lastnega ali prinešenega usnja, dalje vsakovrstnih vzorcev iz iepenke F. KRALJ. Društvena ulica 64, Moste pri Ljubljani. — Naročila sprejema tudi trgovina A. Markun, Kolodvorska ulica 41.	1619
Dobro vpeljana zagrebška veletrgovina
IŠČE
zastopnika
za Slovenijo — za prodajo nepremočnih PLAHT za vozove, vagone, kakor tudi KONJSKIH ODEJ. — Ponudbe pod šilro:
»Dobro uveden Bi -D -60« na »Interreklam« A. G. Zagreb,
PALMOTIĆEVA ULICA 18.
čitajte in širite »Slovenec«!
Prodam masivno črelnjevo
SPALNO OPRAVO
fino politirano, in več spalnih in kuhinjskih oprav fr mehkega lesa. - Ivan PLA-NINŠEK, mizarstvo, Gunclje 26, p. Št. Vid nad Ljubljano.
, L'otiljana
Rotil Uma rl. 13. (Slin Vodmat)
Izvršuje nove stavb«, biJnn priasuluve in vsa hišna popravila, po lastnih in danih naćrtin.
Delo solidno I Nlzte cene !
Ceno
reSho perje
t k* dreta allublj. 6 D n, polbelefa 80 Din, belega 90 Din boljSej« 100 in 120Dia, mehkega kot puh 140 in 180 Din najbolj, vrsta «5 Dm. PoSilia proito carine proti ponetju. od 200 Din viHe prosto poštnine. Zamena ln vrnitevdo-voliena. Viorei rastor.j. Dopisi le na Benedikt SaehSel, Lobezšt.lGO pri Piznu, OeSkn. PoStni paketi iz Ce§ke v Jugoslavijo rabijo okoli U dni.
PRESELITEV!
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
„Vzajemni posojilnici"
v Ljubljani, r, z. z o. z.
U se |e PRESELILA Iz hiše Uršulinskega samostanu na Kongresnem trga poleg nunske cerkve v lastno oalato na Miklošičevi cesti poleg hotela „UHION". Hranilne vloge se obrestujejo
po 6%
brez odbitka rentnegs ln Invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo
po 5 Vj %, vez. tudi po в \ \
in vlile po dogovoru. Varnost za hranilne vloge ie zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica relativno vedno delnic stavbne delniške družbe hotela .Union" v Ljubljani. Vrhutega je njena last nova lepa palaia ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemliiič v tu in Inozemstvu. Denar se naloži lahko tudi po poštnih pololnicah.
m
R
Spomladanski klobuki in slamniki ravrofcar došli. jfojvećja izbira zadnjih novosti v modnem salonu
3da Skof-Жапек naslednice
£jubljana	Jpod Jrančo 2
preoblikovanja in popravila se točno izvršijo.
Žalni klobuki vedno v zalogi, primerno solidne cene! 34'imento solidne cene!
k
R

Združene opekarne d. d. Ljubljana
Telefon 733
naznanjajo, da so otvorile v sredini mesta na Miklošičevi cesti Št. 13
tovarniško zalogo vseh vrst opeke lastnega izdelka. Opeka ie na razpolago v poljubnih množinah po na/nižji dnevni ceni.
I Mi tisi! - Russhaja Pečati d. z a. z, Mo, |
ima v zalogi vse vrste
I ruskih knjig,	I
kakor beletristične, znanstvene, šolske in otroške,	®
velika zaloga not, lastnih izdaj. Posebna biblioteka	jSj
je ruski čitajoči publiki za malo odškodnino na	jg
jjgj razpolago. — Kataloge pošiljamo brezplačno,	g]
Cene znatno znižane.	[a Plačljivo tudi v mesečnih obrokih.
Največja udobnost

na potu v Amerike.
V trenutku, ko stopite na kak parnik Ameriške Državne Linije, se počutite, kakor doma. Najudob-nejša uredba v tretjem razredu. Kabine z dvema, štirimi in šestimi posteljami brezprimerno čiste in dobro prezračene. Odlična in najraznovrstnejša hrana. Veliki prostori na krovu za igre, šetanje in počitek. Godba Ladijc Ameriške Državne Linije nudi najudobnejše potovanje. — Zahtevajte — brezplačno — ilustrov. prospekt in razpored ladij.
UNITED STATES UNES
Beograd, Pilata Beogradske Zadrug, Preko Hotel Bristola; Zagreb, Bredisrje Savcn Hrvatskih Spljačklh Zadruga, Mlhano-vifteva nlicaa. Prekopata kolodvora; Ljubljena, llrodarstvo ZJedinJoriih Ameriških Držav, Dunajska ee«ta it. 29; Sarajevo, Save« Hrvatskih Seljaćklh zadruga za Bosntt i HerrecovlMi, Alesar.drovA nllca 62; Susak, Папка za Pojnor-tvo
LICITACIJA.
V četrtek dne 27. marca ob 9. uri dop. se vrši
licitacija travnikov in njiv
mladoletnega Viktorja Klemenca za leto 1924 na travniku »Mesarica«.	1616
LIN
€€
družba za elektrotehnično Industrijo d. z o. z.
Gradi električne centrale in naprave. Velika zaloga motorjev in električnega materijala. Cene izredno nizke. — = — Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno.
LJUBLJANA, Dunajska cesta 1. Telefon 88. MARIBOR, Veterinjska ulica 11. Telefon 239.
Dobičkanosno posestvo
obstoječo iz h i S o (2 sobi in kuhinja), prostornega gosp. poslopja (hlev za 2—3 krave, 3 svinjaki, klet), 3 velikih lepih in rodovitnih njiv, dobre košenine, sadonosnika z
obilnimi žlahtnimi drevesi, nekaj vinograda in krasnega bukovega gozda, PRODA invalid, ki nima delazmožnega človeka. Zemljišče vse v najboljšem stanju, deloma ob-sejano. Proda sc skupno z gospodar, orodjem, pohištvom in žitnimi shrambami. Drv in stclje dovolj. Hiša in celo
oeestvo ob cesti, v najlepši solnčni legi. Leži v Pon-
' po"
na za vse skupaj 600.000 kron, ali če se nekaj obdrži,
E
ovski fari, pol ure od cerkve, S min. od železnice. Ce-
400.000 kron, vse po dogovoru. Za polovico plačila se lahko počaka. Naseli se kupec lahko takoj. — Pošten kupcc naj se oglasi takoj na naslov: ALOJZIJ LABIČ, Slatina Stev. 2, pošta Ponikva ob juž, žel.	1609
Ladjedelnica Linz A. G.
Komercijelno ravnatelistvo: Wion I., WoIlznilo No. 12.
Telefon No. 74.306 in 76.484. Tovarno v 1»!пг a. d. Donau.
I.	oddelek; Livarna za jefrlo in železo.
■■■идиддивиаимдиии ииддииши————
Mo'.orji z niz k in prltsisom na surovo oljo
za industrii^ke in poljedelske svrhe od 5 do 170 HP.
Motonl z nizkm pritiskom na surov oljo
za lad c od 10 do 500 HP — počenši od 80 HP s patentiranim urmilom.
II.	oddelek: Gradba ladij.
a* DHHMTB мжмитдатдиддцд
Motorne in druge rečne ladjo vsakega tipa, kakor tudi manjSe pomorske ladjo.
UILoddelek: Gradba motorjev^
Izdelovanje vseh l.tlh, jeklenih in železnih
delov v vsaki velikosti.
Obisk inženirja in proraCuni na željo brez-plafno.
Trboveljski premog in drva
dobavlja DRUŽBA ILIRIJA, Kralja Petra trg 8 Plačilo tudi na obroke — Telefon it. 220
I
STR0№ TOVARNE iN LIVARNE d. d. Y LMflDi
ZVONARNA
ustanovljena leta 1767., dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po
konkurenčnih cenah v kratkih rokih.
zonievajle cenik!
OSTANKI
la £e£ke£ i maaul. blaga. ceilr|a, platna, šifona. delena, inieta, tlskanln, tkanin
40 m
za dinarjev
Ostanki so в do 10 m dolgi.
Po povzetju nefrankirano pošilja
JOSIP REHAK
tvornica Červeny Kostelec, Čehoslov. FUialka: ZAGREB; poštni predal 234.
Popolne opreme za neveste. Loneno Mngo. Brisače in prit, damast. batlst, šlfon.
TKANINE in drugi predmeti. Vzorci brezplačno in frapko.
posojila v svrho povečanja obrala IŠČE za dobo 1—3 let industrijsko podjetje v Sloveniji, katero se lepo razvija in je preobloženo z naročili. Vredno je 4 milijone dinar, jev. Nudi vknjižbo na I. mesto, 20 odstotne obresti in soudeležbo na dobičku. — Ponudbe na upravo »Slo. venca pod »Popolnoma varno in dobičkanosno«.
Instalacije:
Telel. centrale, HI t nI telefoni. ivoncj ln električna razsvetUova.
IV. BOGATAJ
Ljubljana, Kongresni trg 19.
Telefon Slev. 3. — Čekovni raCun itev. UOfV.
Trgovina in zaloga:
tnStalac. materljal, motorji , telel. aparati, moderni lestenci ln svetilke.
ZA-ZAPON
nI
to soseda kar ti povem ako rabil
VOLNENO BLAGO
za Žensko ali sukrio za moško oblake, tlskanlne (druk) ceflr, balo, rujavo ali р!*зпо platno ter sploh kaj manufakturno robe, pojdi kupit v veletrgovino R. STERMECKI v Celja kjar ml vsi kupujemo In kjer Ja največja zaloga Innajnllja cena. Trgovci engros ceno. Canlkl zastonj.
barve, {rnila, lake, kit, emajle, topite in zajamčeno čisti firneZ najboljše kakovosti nudi
drulba z o. z.
MedK-Zankl
Maribor LJubljana Novi Sad
podružnica	centrala	skladišče
Tovarne
LJubljana — Medvode.
Meščanska korporacija v Kostanjevici proda približno
500 — 600 m' še stoječega
hrastovega lesa.
Gozd leži tik drž. ccste pri Kostanjevici Event. ponudbe na '<Načelstvo meščanske korporacije v Kostanjevici.«
NAČELSTVO.
nn
Umetna gnojil a
prvovrstni rudninski superfosfat, superfosfat iz kostne moke ter razna mešana gnojila po najnižjih konkurenčnih cenah
dobavlja:
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku.
izdaja konzorcij »Slovenca««
Odffovorni urednik: Franc Kremžar v Liubliani,
Jugoslovanska tiskarna v Liubliani«