llhâJ ia pr»»lko» *** ^ , ll.ll/llM, PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ur«4allk1 h» aprsvniftkt »roaUHt tSiT M. LawmUU Ava. Of flea af HubllcaUoai Mt7 South LawuUal* Ava. -Talepheaa, RoakwaU 41*4 ■attar Jaaaaty I«. ItU. at «ka pmUMm U* 4a» al Oaoavaaa W ftUnfc I. lira. CHICAGO. ILL., TOREK, 2. MAJA (MAY 2), 1939 Subscription 9« 00 Yearly STEV.—NUMBER 85 A reap tanca far mailing »t apecial raU of postage provided for la aoetloa 1101, Aot of Oct. t, 19 IT. avthortaed on Diktator Hitler postavil eno za mir v Evropi V tvojem govoru v parlamentu je odklonil Rooteveltov mirovni apel in preklical an-gleiko-nemsko navalistično pogodbo ter ne-napadalni pakt s Poljsko. Dejal je, da ni podvzel se nobenega koraka, ki bi ogražal pravice drugih držav, temveč je le potegnil nemško ljudstvo iz mizerije, v katero so ga pahnili sovražniki po svetovni vojni. Države v južnovzhodni Evropi se oddahnile lerlin, 29. apr. — Diktator ler je v svojem odgovoru na Dseveltov mirovni apel dejal, on ni podvzel Se nobenega •aka, ki bi kršil pravice dru-driav, temveč le restavriral ,'ice nemškega ljudstva, ki mu bile vzete pred dvajseti-leti. "Našel sem le pot za obuditev svojega ljudstva iz vov in ga potegnil iz največ-mizerije, v katero je bilo po-ijeno po svetovni vojni," je :el Hitler. "Ta osvoboditev bila glavni cilj vseh mojih j. Želel sem popraviti ono, »o drugi razbili s silo in saško zlobnostjo. V sedanjih ah Nemčije ni nobene po-jine„ katere niso že prej dale pod njeno suvereniteto. je bila pred dvajsetimi leti ¿anu najbolj krvava vojna godovi ni človeštvu, je bila eča želja milijonov, da bodo pravičen mir, da bodo Istva, žrtve te grozne šibe, rojena. Ljudstva so bile )lžna, ker niso sama povzro-strahovitih dogodkov, ne Mussolini se posvetuje z/ministri Novi vojni davki napovedani Rim, 29. apr. — Mussolini je nepričakovano sklical sestanek svojih ministrov, katerega se je udeležil tudi maršal Piedro Ba-doglio, načelnik vrhovnega ar-madnega štaba. Predmet posvetovanj ni bil objavljen, toda po-itični opazovalci pravijo, da so razpravljali o odreditvi novega vojnega davka, kar naj bi bil odgovor Veliki Britaniji, ki je uvedla obvezno vojaško službo. Fašistični tisk namiguje, da bosta Italija in Nemčija odgovorili na konskripcijo v Angliji s slično akcijo, dasi ne verjamejo, da je konskripcija ustvarila novo krizo. Tisk je zdaj naznanil, da bo šal zunanji minister Ciano in Muaoolinijev zet le na ugotovitve ULodoviaar. ¥ MadrW, kjer se bo ufeMU 0 „^ {M() je bHo v 7e danes živijo politiki nogih državah, ki so odgo- ni za največje klanje v zgo-ini. Mase vojakov v vseh dr-ih moramo le pomilovati, ne emo pa jih dolžiti krivde za kar se je zgodilo. Politiko Jokali ljudje, ki se niso bo-v vojni." lede Rooseveltova apela je er dejal: 'redsednik Združenih držav J«' poslal telegram, čigar ne-adna vsebina vam je že zna-redno sem jaz dobil ta umen!, je bila njegova vseli objavljena po radiu in v »Pifju Komentar v tako-nih demokratičnih državah da j«' bil apel zelo zvita «a. ker je naložil vso krivdo fjno ukrepe plutokracij dram. v katerih vladajo Ijud-0 J«' bil vzrok, da sem zasedanje parlamenta, am kot repezentantom nem-naroda dam priliko, da se oznanite •/ mojim odgovo-K(»oseveltov apel in da v' «Hobriti» ail pa zavržete." Itl,,r buli preklical angle-navalistično pogod-1,1 "Napadalni pakt s Polj-1,1 da so za to f»dgo- u"':l buiskači v Ix)ndonu kl J«' odklonila pra; db«. glede rešitve (>'iarisku in polj-P"k-r..i.„-,„ I),.JH| je, da je "K-k "avalistične po-' ' bila sklenjena pred " J^ določala raz-ladij 35-100 od •' :n J'' o tem že in-" ' baml>erlainovo vlado, držav, ki bi radi r z Nemčijo, bo M?l x Berlin in tam 1 '•vv>"r<' o od noša Jih 1,1 "*no za mir bi) *w»hodno mesto t postati po-' ( ' l" 'pravljen pa je •lj-*k«.m ekonomske ''' Hientu, toda *eda-1 Nemčijo in Polj-■f»r«menjena in dobiti tudi prosto ' * k i koridor. ' '1 ■ J" rek al, da go-M ^«mčija pripravlja jo ameriških T, I n'» [k.i M« rt\a Nesreča ruskega letala v Kanadi Eden letalec ranjen NEW YORK. 1. maja.—Ruska letalca Kokkinaki in Gordijanko sta zaključila svoj polet it Moskve v New York včeraj, ko sta pristala na letališču Floyd Bennett z letalom, katerega jima je posodil Športnik Harold S. Van-derbllt. Nekaj ur prej ao ju rešili kanadski letalci z otoka Mis-cou, kjer ata se morala spustiti na tla, ko se je njuno letalo pokvarilo. S kanadskim letalom sta odletela v New Brunswick in od tam nadaljevala pot proti New Yorku z Vanderbiltovim letalom. Charlottetown, Kanada, 29. apr. — Vladimir Kokkinaki in Mihael Gordijanko, ruska letalca, ki sta poletela iz Moskve proti New Yorku k otvoritvi svetovne razstave, sta se morala spustiti na tla v močvirju na zapuščenem otoku Miscou v zalivu reke St. Lawrence v bližini Brunswicka, ko se je pokvaril motor in zlomilo krilo letala. Nesreča se je pripetila, ko sta preletela razdaljo okrog 4000 milj med Moskvo in tem otokom in sta bila samo 675 milj oddaljena od New Yorka, cilja svojega poleta. Eden letalec je bil ranjen pri pristanku, letalca sta kljub temu po radiu obestlla Moskvo zmagovite parade Francove armade na 15. maja. Ob tej pri-iki bo razpravljal s Francom o situaciji v Sredozemlju. V slučaju izbruha konflikta med blokom London-Pariz in totalitarnimi državami bi slednje potrebovale kooperacijo fašistične Španije. Prihodnji teden bo prišel v Rim general Walter Brau-schitsch, načelnik nemškega ar-madnega štaba, kjer bo konfe-riral z Mussolinijem in italijanskim kraljem. Gibraltar, 29. apr. — Španski vojaški častniki, med temi general Garcia Escames, so se tu ukrcali na italijanski parnik Rex, ki jih je odpeljal proti Italiji Ti tvorijo posebno milita-ristično komisijo, ki bo v Rimu konferirala z italijanskimi državniki o situaciji v Sredozemlju. _ Farmarji izvojevali pravico do dela Somerset, Pa., 29. apr. — Con-nell A Laub Construction Co., ki gradi cesto v tem delu Penn-sylvanije, je preklicala pogodbo z unijo Ameriške delavske federacije in naznanila, da bo upo-slila farmarje pri gradnji ceste. Razkačeni farmarji so ne davno navalili na glavni stan unije, ker je zahtevalu. da morajo stopiti v organizacijo in plačati pristopnino $15, če hočejo delati na cesti, kar pa ko odklonili držav, nimajo nobene podlagf. Te govorice širijo sovražniki Nemčije v svoji kampanji proti rajhu. Pariz. 29. apr. — Države južnovzhodni Evropi so se oddahnile po Hitlerjevem govoru V Jugoslaviji, Rumuniji, Grčiji in Bolgariji menijo, da Balkan ne bo središči» viharja, ki bo morda izbruhnil v prihodnjih tednih. Hitlerjev govor ni dosti * premen II situarije v Evropi, čeprav je diktator izjavil, da mora biti meja med Nemčijo in Poljsko revidirana in da mora Gdansko spet postati nemška poaest. , « ku neprestano 23 ur. New York, 29. apr. — Poročilo, da stu ruska letalca pristala na kanadskem otoku, je zmanjšulo napetost v New Yorku, kamor sta imelu dospeti včeraj popoldne. Več ur ni bilo nobenega glasu, kje se letulca nahujata. Zadnje poročilo sta oddala po radiu, ko stu letela čez otok Anticosti. Zadnje vesti WASHINGTON, I). (X—William Green, predsednik ADF, zahteva odstavitev aedanjih članov federalnega delavskega odbora. LONDON.—Angleška vlada je zavrgla predlog aa financiranje vojne s prevzet jem privatnega kapitala. BERLIN,—Hitler je v prvomajskem govoru spet napadel Združene države. VARŠAVA,—Poljska namerava zahtevati protektorat nad Gdanskom. MOSKVA.—Največja sovjet-aka militaristična sila, kakršne Ae ni videla Moskva, je včeraj demonstrirala pri prvomajskih manifestacijah. Komunistična In-ternacionala je pozvala komuniste v Angliji, Franciji in Združenih državah, naj podpirajo domače vlade v vojnih pripravah proti faiiatom. NEW YORK.—Dr. Juan Ne-grin, zadnji premier španske re-publičanake vlade, je prišel v Ameriko. 14. la i h Prisilno delo za nemška dekleta Ameriški Žid obtožen zarote proti Hitlerju Berlin, 29. apr. — Nemška dekleta pod 25 letom starosti bodo morala opravljati prisilno delo na kmetijah na podlagi novega dekreta, ki gu je pravkar objavil maršal Goering, letalski minister in načelnik odbora, kateremu je bilo poverjeno izvajanje načrta za gospodarsko neodvisnost. Dekret določa težke zaporne kazni za one, ki bi se upirali. Mnogo deklet, ki so bile pozvane v nacijske urade, je protestiralo zaman proti prisilnemu delu na kmetijah. Nekatere so jokale, toda pomagalo ni nič. Odpovedati se bodo morale sedanjim službam in iti na kmetije. Berlin. 29. apr. — Ameriške avtoritete so pričele preiskovati slučaj lieiba Schenkerja, a-mcrilkega državljana židovskega porekla, ki je bil poslan v koncentracijsko taborišče na obtožbo, da je sodeloval t zarotniki, ki so nameravali umoriti Hitlerja. Schenker je bil aretiran v Gablonzu in policija mu je takrat vzela ameriški potni list. Vihar zahteval devet irtev v Mehiki Anahuac, Mehika. 29. apr. — Devet <»seh je izgubilo življenje, čez 60 pa je bilo ranjenih, ko je tornado zajel to mestece in o-kollco. Tornado je podrl več poslopij in povzročena škoda znaša več tisoč dolarjev. Obvezna vojaška služba v Angliji Laboriti pobijali načrt Lodndon, 29. apr. — Parlament je odobril Chamberlainov predlog glede uvedbe obvozne vojaške službe a 867 proti 146 glasovom in zavrgel predlog la-boritske opozicije, da izreče nezaupnico premier ju, s 380 proti 143 glasovom. Chamberlain je potem naznanil, da bodo fantjf v starosti 20 do 21 let kmulift pozvani v armado. Okrog 20(^000 fantov, v tej starosti je prizadetih. Sprejetje predloga o obvezni vojaški službi je bilo vzeto z navdušenjem na znanje v krogih, ki podpirajo premierjevo zunanjo politiko. Vojni minister Leslie Hore-Belishu je zaključil debato v imenu vlade s pobijanjem argumentov laboritske opozicije, da bo sprejetju predloga o obvezni vojaški službi sledila konskripcija deluvcev. Dejal je, da vlada ne namerava podvzeti tega koraka. Prisilna vojaška služba jc potrebna, da bo Velika Britaniju lahko (»odprla svoje garancije državam, katerih neodvisnost Je v nevarnosti zaru-di fašistične agresije. On je na-povedal dalekosežno revizijo angleške zunanje politike, ki je potrebna zaradi hitro se spreminjajoče situacije v Evropi. Sedem vodilnih liberalcev, med temi Lloyd George, angleški premier v času svetovne vojne, je podprlo vlado. George je molčal, ko mu j»« pred glasovanjem Chamberlain očital, da je vedno proti vladi. Winston Churchill, prvi lord admiralitete v svetovni vojni, je podprl Chamberlalna, obenem pa ga je kritiziral, ker hitro spreminja svojo politiko. Clement Attlee, vodja laboritske opozicije, je pobijal načrt obvezne vojaške službe in kritiziral Chamberlalna, ker nI podvzel še nobenega koraka glede konskrlpcije l*»gaatva. "Načrt je le poskus vlade, da uspava ljudstvo, da se bo čutilo varno, kar ja Iluzija," je rekel At-tise. "Ako je to m varilo Hitlerju, bo vlada kmalu spoznala, da se je zmotila v svojih računih." Otvoritev svetovni razstavi v New Yorku New York, 1. maja.—Včeraj Je bila tu otvorjena svetovna razatava v navzočnoatl #91,4M oseb. Otvorll jo ja predsednik Roosevelt • kratkim govorom, v katerem Ja poudaril, "da Ja ameriški vot uprežen k zvezdi, zvezdi mednarodne dobra volja in miru* Ceremonij so se udeležili governor I^ehman, newyorftki župan La Guardia In več drugih prominentnih državnih in mastnih uradnikov. Domače vesti 1 Otrok povožen do smrti Gilbert, Minn. — V Leonida-su je avtotruk 24. uprilu do smrti povozil štiriletno Marylin Brank. Bila je članica mladinskega oddelka pri društvti 01 SNPJ in edini otrok Williama Branka. Pokopana je bila v Hibbingu, Minn. Zadnja konvencija Sli/. Calumet, Mich. — Dne 27. a-prila se je tu vršila izredna in zadnja konvencija Slovensko-hrvatske zveze, ki je trajala en dan. Na dnevnem redu je bila le ratifikacija združitvene pogodbe s Hrvatsko bratsko zajed-nico, s katero se je ta organizu-cija združila po 36 letih svojega obstoja. Na konvenciji so bili navzoči tudi (rije gl. odborniki HBZ. Ob svojem koncu je SHZ imela okrog tisoč članov in približno |W)0,000 premoženja. Se ena veat ia Minneaote Ely, Minn. — Zadnje dni je tu umrla Neža Glavun, stara 56 let in rujenu v Skrilu pri Igu nad Ljubljano. V Ameriki je bila 18 let in tu zapušču dva s|. nova in dve hčeri. Nov groli v alarem kraju Strabaite, Pa. — John Ter-čelj, gl. porotnik SNPJ, je te dni prejel vest, da je v Sturiji pri Ajdovščini na Vipavskem dne 4. aprila umri njegov oče Anton Terčelj v lepi starosti 92 let. Bil je mož poštenjak vse svoje življenje in mnogo let je bil aktiven v društvu za podporo rokodelcev v Ajdovščini, v Sturijah Je pa bil dolgo let občinski svetovalec. Clevelandake veat I Cleveland. — Dne 26. aprilu konflikt med srbi in hrvati poravnan! Premier Cvetkovič in dr. Maček sklenila sporazum FORMIRANJE KOALICIJSKE VLADE Belgrad, 29. apr. — V prestolnici Jugoslavije je zavladalo velikansko veselje, ko je bila objavljena vest, da je bil največji notranji problem rešen. Premier Dragišu Cvetkovič se je vrnil iz Zagreba z liesedilom dogovora, ki ga je sklenil z voditelji hrvatskih avtonomistov, v žepu. Dogovor je bil nekaj ur prej podpisan na konferenci z dr. Vladkom Mačkom v Zagrebu. Cvetkovič je dejal, da je z veseljem podpiral dokument, ki je končal večletno trenje med bolgarsko vlado in hrvatskimi av-tonomisti. Jugoslavija je z likvidacijo svojega notranjega problemu konsolidirala svoje sile in zdaj» zre mirno v bodočnost kljub komplikacijam, ki vznemirjajo Evro|>o. » Knez Pavle, jugoslovanski regent, in člani kabineta morajo odobriti sporazum, toda to je le formalnost. Dr. Maček je naznanil, da bo šel v Belgrad, kjer bo konferiral s promineptnimi voditelji glede formiranja nove vlade, v kateri bodo vse rasne grupe, med temi muslimani, re-prezentirane. Glavna nevarnoat — intervencija s strani Uftlij? Je umrla Mury Volf, HtMI 14 AO aH Nemčije ali obeh -^Je bllit in domo Iz Plescev. V Ameriki odvrnjena s sklenitvijo sporazumu. Jugoslavija je zdaj u-verjena, du se bo laglje upirala grožnjam osi Rim-Berlin in da ima vočjo priliko, da ostane nevtralna v prihajajočem konfliktu. Rumunija išče oporo v Franciji Zunanji minister Gafencu v Parizu Pariz, 29. apr. — Vloga Ru- munje, katero mnogi opazovalci smatrajo za najlw>lj ranljiv člen v sistemu zveze držav, katero snujeta Velika Britunija in Francija v vzhodni Evropi, Je prišla zdaj na |M)vršje. (Jrlgore Gafencu, rumunski zunanji minister, ki je prišel v Pariz iz Londona, je imel več razgovorov s premic rje m DaludierJem, zunanjim ministrom Bomictom in predsednikom I ^brunom. Gafencu Je bil sprejet v Parizu z velikimi častmi. Predmet razgovorov še ni bil objavljen v de tajlih. Gafencu je zagotovil francoske državnike, da ni dal nobene politične obljuba Nemčiji, ko se je nedavno mudil v Berlinu iti kjer je konferiral s Hitlerjem in zunanjim ministrom RiblN*n-tropom. Povedal jim Je, da on visoko ceni garancijo Francije in Anglije, da bosta branili neodvisnost Rumunije, če bo na padena. On je tudi naglasil, da se bo Rumunija rešila nemške ga ekonomskega in političnega vpliva, če bo dobila pomoč- v Franciji in Angliji. Obe morata povečati trgovino z Rumunijo. Mposobnost obrambe Rumunije proti agresiji tudi zavisi od pomoči s strani Francije In .Anglije. ^ Zdaj izgleda, da se je Francija pričela navduševati za ruski sistem kolektivne zaščite pod pogojem, da Rumunija re v Id i rs svoje stališče proti ao vjetski Rusiji. Rumunija mora utndltl zveze z Rusijo v intere su medsebojne koopersrije, da se bo lahko borila proti vplivu osi Rim-Berlin. Je bila 29 let. Njen mož živi na farmi v Ifarrietti, Mich., in poleg nJega zapušča Še tri sinove in hčer. — Dalje Je umrl Jos. Starlč, si ar 83 let in rojen v Jezerih pri Trebnju. Tu Ju žlvul 49 let in zapušča sinu. — Te dni je umrla tudi Johana Svete, roj. Jerina, stara 59 let in doma Iz PreserJa. V Ameriki Je živela 32 let in tu zapušča dva sinova, tri hčere in brata. Aretacije ponarejaval-cev potnih listov Montreal, Kanada, 29. apr.— Policija je naznanila odkritje krožka, ki Je Izdajal ponarejene laitne liste Židom, ki so hoteli priti v Kanado. Ponarejevalci so dobili velike vsote denarja od žrtev, katerim so izdali slepar-sku potne liste. Voditelji krožka so bili aretirani, ko ju |Mili-cija udrlu v njih urad v Montreal u. Relifni načrt predloien kongresu Washington, T). C., 29. apr.— Predsednik R«»oHevelt Je predložil kongresu relifni načrt za prihodnje fiskalno In zahteval, da pride takoj na dnevni red. Kongres naj dovoli $1,762,000,-000 za oskrbo brez|s>selnih in financiranje gradnje relifnih projektov. Naciji odkrili zaroto na Dunaju Dunaj, 29. apr. — Nacijske avtoritete so naznanile odkritje monarhistične zarote, Dvajset bivših avstrijskih vojaških častnikov je bilo aretiranih v neki vinski kleti v glavnem delu mesta, kjer m imeli svoje zarotni-ške seNtanke. Ne miki delavci se upirajo Pariz, 29. apr. — Hem Je do-spelo poročilo, da so nacijske avtoritete aretirale 20 delavcev, ker so se udeležili protestnih demonstracij v Po*a*|rju proti podaljšanju delovnega tedna na 60 ur. prepad med nemčijo in poljsko se povečal Variava se ne bo udala Hitlerjevemu pritisku KONCENTRACIJA VOJAŠTVA OB MEJI Var4ava#29. apr. — Poljska vlada ]e uveljavila nove mllita-ristične ukre|>e, da podpre sva. jo deklaracijo, v kateri je poudarila, da ne bo odstopila svobodnega mesta Gdanska In koridorja Nemčiji, niti su udalu nacijskemu pritisku, Predstavnik zunanjega uruda je dejul, da Poljska na bo nikdar |u^a(a-la na enostrunsko rešitev tega problema in tla bo odločno bru-nila svoje pravice. Istočasno ju vojno ministrstvo podvzelo nove koraku, du zaščiti poljsko meju. Velik del armade 1,300,000 mož, ki so |mm1 orožjem, ju zusudul strate-gične pozicije ob meji Nemčije in velike militarističue aktivnosti so v teku v bližini Gdanska. Poltični uredniki poljskih listov so bili pozvani v zunanji urad In kmalu potom Je list Kurjer Polski objavil uvodnik, v kate-rent je rečeno: "Hitlerjev govor Je bil govor moža, ki je uničil vse mostove za soboj in s tem potisnil Nemčijo na rob vojne. To pomeni, da Je kooperacija med Nemčijo in drugimi evropskimi državami nemogoča. Upanje o mož-no*ti kooperacije* je uničil Hit«' ler. Enostranski preklic nuna-padal nega pakta a Poljsko In nemško - angleške navalistično pogodiš« Ju bil povuzan r. zahtevo vrnitve kolonij in brutalno odklonitvijo prijatuljsku roku a-meriškega predsedniku Itoose-velta, ki Je a|ieliral za desetletni mir v Evropi. Hitler je postavil ceno za prijateljstvo s Poljsko, ki je okupacija Gdanska in koridorja. Mi odklaujamo mir za tako ceno, ker nočemo zamenjati svojih pravic za kr|Hi papirja. Hitler že ve, da ne mora potisniti Poljsku na kolena Z metodami, kature Ju rabil v vzhodni Evropi. Vsak pritisk z njegove strani, Isi izvul odločen odpor, ker Ih» Poljska branila svoje pravice tudi z oboroženo silo, če bo to jMitrabno, Bojkotna akcija proti Japonski Tokijtka vlada razkačena Waahlngton, D. CH 29 apr. — Senator Key Puttman, demokrat Iz Nevade in načelnik se-natneKa odseka za zunanje zadeve, je predložil načrt, ki daje Rooseveltu oblast, da kaznuje Ja|M»nxko z oklicem bojkota ja-|Minskega blaga, ker Je napadla Kitajnko in preklicala pakt de-vetorice iz I. 11*22, ki določa |m>-liiik" odprtih vrat na Kitaj-skem. Nasprotniki Rooaeveltnve administracij« so takoj zakliča-li, da načrt izziva nov konflikt. Tokio, 29. apr. — Uradni krogi pravijo, da bi se morala Ja-panika »<* J Iiovezati z Italijo in Nemčijo, če I*o kongres sprejel Plttmanov načrt glede lioj-kota je|M»iiHkega blaga. "Taka akcija bi |>omenlla, da Je Ame-rika zavrgla «vojo nevtralnost-no politiko," Je dejal neki |»red-Stavilik ja|K»nske vlade "Kena-tor Pittman bi se moral zavedati, kakšne po«ledica bi izzvalo sprejetje njegovega načrta. Take skrije mi VNtdeJ dvorezne in bi udarile ti«tče Američanov, ki so upotieiii v svilnl, bombožni i ia» drugih industrijah.". PROSViTA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT Oi LASTNIMA ILOTimi rooroaas JBOMOTS nllllil *r «A. •M* « hto, H* « H WU, II M « Mrt U*i M «TJ« m «ri» tate. M 7» m M Mkl M ' ____ M te* t*» O »it* M ni c—«te MM p« rw, ckumt ««.M y«M ran. B«ko»W li«lil» te _ P iHirVM WAI«I ( •I IU.) M »»»«te utelteftte te t te >• pritetU M'»». teMrtUti rila M rn*T—mm NlIMf«« «tf 4 ■u4 MMli«H«4 «rttete» will Mt te MvrMi M «torte, ptoft. |ii —. «te., vtll te PE08VETA A». LavateU Ar*. or T» riDIUTBB (Jul, «1, I«««), P——t. Al «MB te I te o. te m US Zofo/ nismo zadružniki? Slovenski delavci v Ameriki imamo dovolj dobrih zgledov, dovolj šole in izkušnje, da bi se lahko gospodarsko organizirali in al na ta način pomagali do boljšega materialnega obstanka. Štiridesetletna, da, petdesetletna šola našega Življenja v Ameriki nas je lahko izučila, da z zasebnim gospodarskim prčkanjem nismo na splošno prišli nikamor. Na desettisoče naših delavcev je Že poskusilo z lastnim busine«som, a le peščici se je posrečilo, da je ostala na površju in si opomogla s svojim podjetjem; ogromna večina je pa propadla. Ali ni to neovrgljlv dokaz, da ameriška kapitalistična družba ni nikdar nudila in nikdar ne bo nudila VSEM enakih ekonomskih priložnosti? Spoznajmo enkrat Jekleno resnico, da funda? mentalno načelo ameriškega privatnega kapitalizma je, da—VSI ljudje ne morejo biti kapitalisti, ds je le mslo izvoljenih in ds vssk posamezen podjetnik uspeva le zato, ker mu pomaga stotine ali tiaoče drugih posameznikov, ki delajo pri njem ali kupujejo blago od njega! ' Na drugi strani smo se lahko naučili, da z združitvijo lahko veliko dosežemo. Dokaz so nsšs podporna društva in jednote. Kje bi mi danes Že bili in kdo bi sploh kaj vedel o nas, č« bi ne imeli svojih podpornih organizacij? Ce smo torej bili toliko sposobni, da smo as primeroma 80-odstotno zavarovali zoper bolezen in telesno poškodbo ter za primer smrtl-^-zakaj nismo bili tudi toliko sposobni, da bi se bili na splošno zavarovali za vsakdanjo eksistenco? To zavarovanje je bilo in še danes Je možno le z organiziranjem lastnih zadružnih podjetij ali kooperativ. Z gospodarskim kooperiranjem bi lahko dosegli vse, kar je v današnjih razmerah mogoče doseči. En sam delavec, ki si prihrani tisočak, ne bo nikdar tovarnar ali lastnik prodajalnice. Ce se pa zbere sto takih delavcev, tedaj pa lahko vsi skupsj postavijo precejšnjo tovsrno sli prodajainico, od katere bodo val imeli koristi^ precej ekonomske NEODVISNOSTI in svobod« bodo podjetje psmetno in pravilno vodili. Pa ni treba tisočaka; manj zadostuje, če je več ljudi, za organiziranje zadruge. Združitev malih kapitalov pomeni velik zadruini kapital. Dobrih zgledov je bilo in še danes Je dovolj. Imigranti drugih narodnosti—Finci, flvedl, Cehi itd.—so si na zadružnem polju dobro pomogli in so razvili kraitna podjetja. Ren je, tudi med nami so bili in mi še zadruini pouku«! v večjih naselbinah; mnogo je bilo fiaskov in bridkih razočaranj, toda tudi us|>ehi so bili in ho Ae. Mi radi kažemo na jiolome, ampak ne zavedamo ae dejstva, da je med nami in na splošno veliko več privstnih pod jetnikov propadlo kol je zadružnih. Med nami samimi lahko računamo, da Je na vsako propadlo zadrugo bsnkrotirslo najmanj tisoč privatnih trgovin. V ne to, ksr imamo koopcrativncgn. ni—-nič, kar bi že lahko Imeli, če bi se bili v zadnjih 40 letih vsaj toliko brigali za kooperativno ekonomijo kot smo se za druge stvari, od katerih nimamo dane* drugega kot—glavobol, NaAa največja nesreta Je tinta vera. ki lian zapeljuje—vodi za nos-—da pričakujemo pomoči in rešitve od nekoga ali nečesa drugega, bodi«! od oblakov ali od «ve«arkoli— in mi čakamo, čakamo in čakamo na to pomoč, namesto da bi ni ven ta ča* nami pomagali! Ljudem, ki pričakujejo dobrega "življenja" po smrti, |mi jim je vaonno, kako miserno žive tukaj, bi še nekoliko oprostili; sicer jih lahko pomilujemo, ampak, če to verujejo, naj bo tako pri njih, Ne more |«a biti tsko pri ns«, pri v«eh onih, ki «o «poznali, da človek živi le od rojstvs do «mrti—in če more užiti ksj dobrega, mora užfti. dokler je živ. Css je torej, da m* zdramimo, nismo julrami-mo. ds združim«« naše majrene, mizerne kapital«—» b« tla ugodna za ameriškega Hitlerja, ki se ta prav sigurno pojavi, ni treba poudarjati.' Da imel na milijone faktičnih in potencialnih slušalcev, prav tako kakor jih imata Hitler Mussolini—ali pa Stalin—si tudi lahko misliš ker ne bodo mogli živeti od platonične demokn cije. Demagogi bodo tudi lahko trdili, intoi brez vsake podlage, da je prav demokracija b va vseh socialnih bolezni in sploh ni nič druf ga kot farsa in prevara, ker je dopustila, daj bile mase pahnjene v morje velike mizerije trpljenja. In takrat boate slišali tudi v Au riki odmeve: "Hurrah for Our Great I^ader Vse to se bo zgodilo—natančno tako kaki je opisal dalekovidni Jack London v svoji 1 lezni peti." Vsi dogodki zadnjih let in ta* njih dni kažejo, da vodi ves razvoj sedanjem redne družbe v to smer. Kljub temu pa bodočnost ni tako temni enostranska, ker po mojem mnenju je iei* in možnost, da se izognemo temu kaukliflj Odvisno je, ako smo vssj v Ameriki inm učiti se iz velikegs debskls v Evropi « sobni izdelati novo taktiko in smernice in t* Buuoi lMieiau novo »« ----------- , . mirati novo politično gibanje, ki bo *<* m stičnemu razvoju družbe. (Se nadaljuj«) Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 2. majs 1919) / ■ Domače veati. V Duluthu, Minn.. * J* ^ novila Jugoslovansko-ameriška »i"''"1*^ zveza. Za ustanovitev te zveze je Jbhn Movem. Delavske vestL ^Novs delavk« Illinoisu je zmsgsls pri lokslnih vojitvM« tih mestih—Krvave prvomajske j alarmirani. Poleg dru-je prihitel na kraj požara nce Grgič, ki se je ta-mno pognal na ostreš-ka, ki »o se ga plameni • Komaj pa se je lotil gage je ostrešje pod njim Na ljudi je napravila ta silen vtis. Sicer so takoj li razdreti senik, da bi Franceta še rešili, a bilo in' Grgič je v ognju zog-Naslednji torek so ga po-na bazovskem pokopal i-K pogrebu je prišlo mnogo Kinov, ki so mu grob zasuli ii in šopki cvetlic. Bazov-•rkveni zbor mu je zapel v nekaj žalostink. foriški bolnišnici je pred j umrl Marcel lo Berutti, ki let podeštat v Bovcu. *nji. Dosedanji pode-r. Koj^kem Giorgio Caioli toenovan za prefekturne-Jjjvjt v občinah Opatjem «»Temenici. Prefekturni ko-«n dveh občin Riccardo ■¡M* pojde za podeštata na centi. Na cesti iz ■ Sv. Luciji se je ^ ponesrečila 37 letna Ma-JtaJeva Pe|ja|a se je s m<*banikom Milanom T1 "lotoclklom v smeri Uniji. Nenadoma je ¿««•tik« na prvem ko-ki 8e je 1>reku. ^ Mcu si je Mrakova Z Sic"r J* bil ta-¿r!I 'lh |,, mot' zdravnik, ¡.*ni mogel več po-o nesreči je rji hiKunt-- l'nd dne-, v Idriji pri- \ lolmimi 'ir. k».TÎ * Tolminu ,7* Tilnika iz 9*1 kraj, Ntiik»"- * ' Toim 35-let-Govejka !'* mejo. Tratnik *l*t pojavil v Kakor poroča f« aYet i rail in ' ari ^nču Hta bila in Ix>jae Wice. FanU - pecivu k na- P^ba.Za red-"tut zve m? mi \ctjimi kraji v bližnji Furlaniji in Istri ter z Zadrom akrbi paroplovbna družba "Istria-Trieste". Z njenimi parniki je lani potovalo preko 600,000 potnikov. Hkratu je znašal blagovni promet okrog 30,000 ton. Parniki družbe so v glavnem prevažati zeler^javo v Trst in Pulj ter druge kmetijske pridelke za obe tržišči. Družba namerava v prihodnjih 4 letih obnoviti svoje ladjevje. V tržaških ladjedelnicah bodo zanjo zgradili pet manjših parnikov z dislokacijo po 250 do 450 ton. Kolesar pod avtomobilom. V bližini Devtna je neki privatni avto iz Trata povozil 61 let ata-rega Ivana Boškina, ki se je s kolesom vračal z dela domov. Boškin je dobil smrtne poškodbe, ki jim je kmalu podlegel. Pokopali so ga v Tržiču. Smrten padec. V Štanjelu na Krasu se je smrtno ponesrečil 64 let stari posestnik Josip Se-menič. Ko je zjutraj zapustil svojo sobo in se odpravil po stopnišču v pritličje, je padel in si ob robu neke stopnice prebil lobanjo. Domači so mu takoj prihiteli ha pomoč in ga odnesli nazaj v sobo. Poklicali so zdravnika, a še preden je ta prišel, je Seme nič umrl. Smrtna nesreča pri delu. Na Slapu pri Vipavi se je pred dnevi smrtno ponesrečil 20-letni Lojze Pelikan. Bil je zaposlen v nekem skladišču zelenjave. V skladišču je bil električtf toik napeljan po žicah, ki so bile zelo slabo izolirane. Fant se je po naključju dotaknil razgaljene žice. Električni tok ga je pri priči u-bil. Oblasti so uvedle preiskavo, da doženejo, kdo je odgovoren za nesrečo. Iz Slovenije Dve tragediji v rudniku Trbovlje, 14. aprila. Velike nevarnosti težavnega rudarskega poklica je rudarjem in ostalem prebivalstvu s pretresljivo predočilo v zadnjih dneh kar dvoje hudih nesreč, ena na vzhodnem, druga pa v zapadnem rudniškem okrožju. Dne 12. aprila zjutraj je v vzhodnem okrožju na odkopu Široko čelo" 12 delavcev nakladalo premog. Med njimi je bil tudi rudar Alojz Unetič. Tam, kjer so delali, je zemlja močno pritiskala na opornike in, ko se je vsula ter so oporniki popustili, so delavci, ki so bili blizu rova, še lahko utekli, nesrečnega UnetiČa, kije stal v kotu odkopa, pa je zasulo. Nanj se je brušil ogromen plaz zemlje in kamenja in je bil revež gotovo takoj strt in zadušen. Pod vodstvom obratovodje so se takoj lotili odkopavanja, ki pa je zelo težavno, ker se zemlja sproti ruši. Globoko pod zemljo pokopanega rudarja Umetiča odkopavajo že tretji dan in še ni gotovo, če ga bodo še danes dvignili iz enega groba, da ga potem poneso v drugega. Smrtna žrtev vzhodnega rudniškega okrožja, rudar Alojz U-netič je bil star 40 let, zapušča pa ženo in dva otroka. Danes pa se je pripetila nova huda nesreča v zapadnem obratu. Rudar Miha Leskovšek je delal v rovskem kanalu in, ko je sklonjen čistil žleb, so vozili mimo vozički. Eden se je iztiril tik pred njim, ga potegnil za seboj ter mu poškodoval prsni koš, zdrobil čeljust in prizadel še več drugih poškodb. Ponesrečencu so takoj nudili .zdravniško pomoč, potem pa so ga od-premili v rudniško bolnišnico, kjer ga bodo skušali ohraniti pri življenju. Miha Leskovšek je star 57 let, ima ženo in odrasle otroke, prihodnje leto pa bi lahko šel v pokoj, ker bi dopolnil polno rudarsko službeno dobo dolgih 35 let. Veselil se je težko prislu-ženega pokoja, a je veliko vprašanje, če ga bo dosegel, ker so njegove poškodbe zelo nevarne. Pred tedni je bil tudi njegov sin Ivan žrtev nesreče v rudniku, a je svoje poškodbe srečno prebolel in hodi spet na delo. Smrtna žrtev prometne nesreče v St. Vidu Ljubljana, 14. aprila. Cesta od Ljubljane proti Gorenjski, ki utegne biti najpro-metnejša cesta pri nas, je izredno pogostokrat pozorišče nezgod. Včeraj in danes sta se druga za drugo pripetili dve precej hudi nesreči v St. Vidu, obe v neposredni bližini odcepa viž-marske banovinske od državne ceste, na katerem se je pripetila v zadnjih letih že cela množica karambolov. Prva izmed obeh nesreč je terjala življenje upokojenega železničarja Martina Klinca, rojenega 1887 v Medani in pristojnega v Ljubljano. Banovinska cesta, ki drži proti vasem okrog Šmarne gore, se odcepi v St. Vidu tik za znano Cirmanovo hišo, zavoljo katere je ta kočljivi prometni vozel nepregleden iz vseh treh smeri. Snoči se je okrog 21. vračal iz Ljubljane dr. Benedik, blejski zdravnik in župan, s svojim avtomobilom proti domu. Dr. Benedik je pravilno vozil po desni strani ceste. Od vižmarske strani se je po banovinski cesti, kakor pripovedujejo priče, prav tako pravilno po desni strani, na svojem kolesu pripeljal Martin Kline. Avtomobilist kolesarja ni opazil, zato je vozil z nezmanjšano hitrostjo. Martin Kline je očitno šele v zadnjem trenutku opazil rievarnost, ko se ni mogel več ogniti. Avtomobil se je z. vso silo zaletel vanj in ga odbil tako, da ga je potiskal še več metrov s kolesjem pred seboj. Dr. Benedik je lahko svoj voz ustavil šele pred prodajalno Nabavljalne zadruge. Kakor hitro je opazil nesrečo, je dr. Benedik takoj obvestil mestno reševalno postajo. Sam ranjenca ni mogel prepeljati v bolnišnico, ker je bil precej poškodovan tudi njegov avtomobil, vrhu tega pa je ponesrečenec dobil precej hude [k)škodbe in je bil nezavesten. Ko so ga reševalci prepeljali na kirurški oddelek, se Martin Kline ni več predramil iz • nezavesti. Kljub skrbni zdravniški pomoči je o-polnoči umrl. Pokojnik, ki je zadnja leta kot upokojenec živel v Vižmarjih, zapušča ženo in dva otroka. Bil je simpatičen, značajen mož, ki so ga cenili vsi. Naključje je naneslo, da se je v neposrednji bližini kraja, kjer se je snoči ponesrečil Martin Kline, danes popoldne pripetila nova, tudi precej huda prometna nesreča. Žandarme-rijski kaplar Mihael Krstič se je okrog 14. odpravljal z orož-niške postaje, ki se nahaja v P H 0 S VETA Večkon,M inozemcev deportiranih leta ¡M V fiskalnem letu 1938 (to je leto, ki se je končalo 30. junija 1938) je bilo 9275 inozemcev deportiranih iz Združenih držav na podlagi deportacijskih odlokov (warrants of déportation) ; 9878 drugih inocemcev, ki jih je oblast smatrala podvrženim depor-taciji, je dobilo dovoljenje, da odpotujejo na lastne stroške, n« da bi se izdalo deportacijsko po« ve!j*;r"8kflpm> število priailnih odhodov je radi tega znašalo 18,553. Nezakonit prihod je bil vzrok za deportacijo skoraj tretjine o-nih 9275 oseb, ki so bile izgnane vsled deportacijskega odloka. Kriminalci so sestavili drugo največjo skupino déport i rancev. Drugi so bili telesno ali duševno pohabljene osebe, inozemci, ki so ostali dalje čez dobo dovoljenega začasnega prihoda, ljudje nemoralne vrste itd. Malo čez polovico onih, ki so bili deportirani vsled deportacijskega povelja, so bili mehiški državljani in so bili povrnjeni v Mehiko; 20.9 odstotkov depor-tirancev je bilo odposlanih v Kanado; 391 oseb je bilo deportiranih v Italijo, 297 na Angleško in Severno Irsko,' 144 na Grško, 120 v Nemčijo, 79 na Norveško, 73 na Poljsko in 38 v Jugoslavijo. Inozemci podvrženi 'deportaclji Lahko se reče, da vsak inoze-mec, kateremu je bilo dovoljeno vstopiti v Združene držaVe, je bil pripuščen na preizkušnjo ali probacijo. Združene države si pridržujejo pravico odposlati iz dežele vsakega inozemca, ki se v gotovem roku izkaže nezaželje-nim. Dolgost tega roka ni enaka: različna je po prekršitvi oziroma pomanjkljaju, ki je vzrok de-portacije. Sledeče vrste inozemcev morejo biti deportirane vsak čas, kadarkoli so zasačeni in spoznani za krive obtožbe proti njim: Osebe, ki se pečajo s prostitucijo in belim suženjstvom. Zločinci, ki se jim je posrečilo priti v to deželo vzlic zakonu, ki izključuje vse one, ki ao bili pred tvojim prihodom spoznani za krive zločina ali drugih težkih |>regreŠkov. Inozemci, ki kadarsibodi tekom prvih petih let po svojem zadnjem prihodu v to deželo izvršijo kak zloči, ki vsebuje moralno pokvarjenost fmoral turpitude),.in so vsled tega obsojeni na eno leto zapora ali več. Oni Inozemci, ki so živeli v tej deželi Več kot pet let, pa so bili dvakrat obsojeni radi takega zločina in vaakikrat obsojeni na eno leto ali več ječe, so tudi podvrženi deportaciji, ko so drugič izpuščeni iz ječe. Anarhisti, ki so protivniki organizirane vlade ali ki zagovar- Îajo ubojstvo javnih zastopnikov ali nezakonito uničenje javne lastnine. Šentviški občinski hiši, po o-pravkih. Ko je pred hišo sedel na kolo In se pognal na državno cesto, je tisti hip mimo pridrvel motocikJist in ga z vso silo vrgel ob tla. Krstič je dobil precej hude poškodbe po čelu in obrazu. Mestni reševalci ao ga naglo prepeljali v bolnišnico. Varnosti prometa na gorenjski cesti bodo morali poklicani Člnl-telji posvetiti več skrbne pozornosti. , izdelovalci, trgovci oziroma uvozniki mamil (narkotikov). Inozemci, ki so prišli nepo-stavno od 1. julija 1924 dalje oai-roma ki so ostali tukaj dalj kot jim je bilo dovoljeno, ako so prišli po 1. juliju 1924. -» Inozemci, ki so postali "pub-lic charges" (padli na breme jav-nega dobrodelstva) tekom prvih petih let po prihodu, in to vsled razlogov, ki ao obstojali pred prihodom, Na primer, inozemec, ki oslepi tekom petih let po prihodu in vsled tega pade na breme javnega dobrodelstva, je pod. vržen deportaciji^ razun ako more dokazati, da je oslepel vsled razloga, ki je nastal potem, ko je bil pripuščsn. Deportirani inozemci se ne morejo vrniti v Združene države razun a posebnim dovoljenjem tajnika dela. To dovoljenje se daje le v slučaju, ako ima dotičnik tukaj oake sorodnike in je njegovo obnašanje drugače brezmadežno.—FLIS. Glasovi iz •naselbin (NadaUavaaJ« t t. skraal.) šestimi otroki. Pokojna Ivanka, sama bolehna, ni obupala. Znala je spretno gospodariti, obdržala je svoj dom v najboljšem stanju ves čas do svoje smrti. Svoje otroke je močno ljubila, naredila je zanje vse, kar je bilo v njeni moči. Doma je bila iz he-Žane pri Trstu. Pokojna Ivanka je bila rada vesela, družabna in vedno pripravljena pomagat. Bila je odkritega značaja in vseskozi naprednega mišljenja. Ko sem jo na velikonočno nedeljo obiskala, je bila It postelje in se je precej dobro počutila. Izrazila je željo, da bi Šla rada na plesno zabavo, katero amo Progresivne Slovenke priredile na 15. aprila. Ali uaoda je hotela, da je ravno na 15. aprila za vedno mirno zaspala. Dne 19. aprila | popoldne smo jo spremili na njeni zadnji poti na Grandview Cemetery, kjer počivata že njena dva soproga in dve hčerki. Pokopana je bila po civilnem obredu. Pogrebne obrede za društvo Danico je opravil A. Vidrich in za krožek št. 5 P. S. pa sestra Podboj. Bfla je lepa udeležba. Članice Progresivnih Slovenk so Jo ob krati spremljale s krasnimi venci, katere so ji poklonili sorodniki in prijatelji. Draga Ivanka! Z žaloatjo v arcu smo ae poslovili od tebe. Dokončala si svojo Življenjsko dolinoat. Počivaj v mirut Nam pa, ki smo te poznali, ostaneš v blagem spominu, Vaem prizadetim moje iskreno sožaije. Mary Zabrlc, 600. ? New Yorks, t ksterem Albanija, njen postanek in začasni konec Albsnija je dežela ob Jadranskem morju, ki meji na severu In zapadu na Jugoslavijo, na jugu pa na Grčijo. Dežela obsega — kvadratnih kilometrov površine in ima nekaj nag en milijon prebivalcev. Pokrajina je gorata in za razvoj poljsdelatva le malo prikladna. Albanija Je bila sestaven del nekdanjega turškega cesarstva na Balkanu. Po zmagoviti vojni baikanakih držav proti Turčiji so Srbija, Črna gora in Orčija računale s tem, da bo tudi ta pokrajina pripadla nJim in da si jo bodo razdelile med seboj. Toda velesile so odločile drugače. Ko je črnogoraki kralj NikiV ta s svojo vojsko oblegal Hkader, so prispele pred to mesto avstrijske. italijanske, nsmškc, francoske in angleške vojne ladje in Htt hotele prtailiti Nikito, da prekine z obleganjem mesta Črnogorska vojska pa je Hkader kljub t«mu zavzela. Velesil» so nato našle pota in sredstva, da nt Črnogorce pa vendarle prisilile, da ao se iz Hkadra umaknili Albanija je pod zaščito f* Ml postala aamoetojna država, na prestol pa J« bil poklican nemški princ Wied. » tem Je bilo rešeno vprašanje "evropskega ravnotežja Prišla (»s je svetovna vojna in AM*anijit je |mm(iiIa I*»jim> fw» Ue. Preko Albanije se je umaknila tedaj poražena srbska vojska sredi najhujše zime proti obali Jadranskega morja in od tod na otok Krk. Po umiku srbske vojske je potekala fronta preko cele Albanije. Severni del so imeli v oblasti Avstrijci in Nemci, I južni del pa Francozi in Italija-1 ni. Po vojni, v kateri so bile centralne, sile poražene, je zopet izgledalo. da bo Albanija razdeli« na med balkanske države. To da Italija je znala to preprečiti, ker je že takrat računala s tem. da mora ta dežela postati njeno oporišče, kajti posest te dežele omogoča nadzorstvo nad O-trantako ožino, ki tvori vrata v Jadransko morje in Italija je v stanu, da v slučaju potrebe to ožino tudi zapre. Albanska narodna skupščina je dne 24, januarja 1925 oklica-la republiko, dne 26. avgusta 1925 pa je iz repubifke postala monarhija in na prestol je bil postavljen Albanec Ahmed beg Zogu. Mož je živel dolgo časa v pregnanstvu v Jugoslaviji, kamor je bil svoj čus zbežal pred avojlmi protivniki. Od tu se je vrnil na albanski prestol. Clm je bil na prestolu, je postal prijatelj Italije. Z Italijo je skle-nil 1. 1926. zavezniško pogodbo in 1. 1927 vojaško zveso. Italijani so v tem času posvetili izredno pašnjo Albaniji. Zgradili so albanska pristanišča, kolonizirali deželo in napravili ceste v notranjosti, ki drže prav do jugoslovanske meje na zapadu, pa tudi na jugu od Tirane v Elbasan in dalje proti grški meji. Vaa ta dela je vodila italijanska družba "Svea", ki je investirala 50 milijonov zlatih frankov, odplačljivih s 7 in pol odstotnimi obrestmi. Razen tega «e je zavezala Italija (lati deželi 100 milijonov zlatih frankov breiobrestnega posojila, od katerega naj bi dobila Albanija letno po 10 milijonov zlatih frankov. Toda Italija je izplačala samo 12 milijonov frankov tega posojila. Preostanek pa ni bil nikdar nakazan, ker so Albanci pokazali voljo, da postanejo v resnici aamostojni in neodvisni. L. 1983. je namreč albanska vlada odpovedala službo vsem tujim inštruktorjem v armadi In tudi učiteljem, pri čemer so bili prizadeti Italijani. Izmed vseh inštruktorjev je o-stal samo še angleški inštruktor za orožnlštvo. L. Um. sta priredili tako Italija kot tudi Anglija demonstracije svojih brodovij vzdolž albanske obale/ V Albaniji je pričelo prevladovati Angliji prijazno razpoloženje. Ko se je u-stanovila Balkanska zveza, je izgledalo, da se bo Albanija docela odtujila Italiji. Ker pa Je bila Italija tedaj zaposlena v Abe-siniji, je poskušala premostiti odtujenje na ta način, da Je sklenila z Albanijo novo pogodbo, datirano od 19. marca 1936. Po tej pogodbi je bila Albanija o-proščena plačila vseh dolgov I-taliji. Primanjkljaj državnega proračuna za I. 1984-96 v znesku II milijonov zlatih frankov Je krila Italija. Nadalje je itall-janska vlada dovolila albanski vladi nov kredit v znesku 50 milijonov zlatih frankov proti od- plačilu y 50 letih in 1 odst. o- . brest oven ju. Posojilo je bilo iz-plačljivo v petih letih. Tri četrtine posojila je bilo namenjeno za |M)dporo poljedelstva, ena če- -trtina pa za nakup strojev iz I-talije. Kazen tega je Italija prevzela albanski tobačni monopol, za katerega je plačala 3 milijone zlatih frankov, naslednje leto pa tudi monopol na ribolov,' ki je prešel v last italijanske ri-barske družbe "Pescalba" proti ptnčitu 800,000 zlatih frankov in zagotovilu 50 odstotne udeležbo albanske države na čistem dobičku. Nuj važnejše za Italijo utegne biti nafta, ki jo pridobivajo v Albaniji v Dovoli, od koder je napeljana 70 km daleč po ceveh do pristanišča v Valoni. Koncesije za pridobivanje petroleja i-majo v Albaniji tudi petrolejskM koncerni: Standard Oil, Anglo-Persian in neka francosko- albanska petrolejska družba. Toda albanak! petrolej ni primeren za destilacijo bencina. Kazen toga se nahajajo v Albaniji najdišča bukra, plrita, premoga in lmuksita. Ker Albanija več uvaža kot izvaža (1.1937 Je znašal u-voi 20.31 milijonov zlatih frankov, izvoz pa samo za 10.17 milijonov zlatih frankov), je na-vezunu na Investicije inozemskega kapitala. L. 1937. je sklenila albanska vlada, da smejo uvažati v Albanijo samo tiste države, ki za svoj vzamejo za 70 odst. albanskih proizvodov. Vlada se je trudila, da bi dvignila poljedelstvo vsaj tako daleč, da bi dežela ne bila prisiljena uvažati pšenice in koruze. Ker Je za pokritje primanjkljaja dobivala stalne podpore iz Italije, je Albanija imela zlato valuto in ni bilo trgovanje z valuto podvrženo nobenim omejitvam. Ko je Italija v sadnjlh dneh poskusila dobiti nova zagotovila a strani albanske vlade, ki so je izjalovilo (zasedba Albanijo po albanskih četah, imenovanje italijanskega ministra v albansko vlado, imenovanje italijanskih podtajnikov v vsa ministrstva), je prišlo do demonstracij proti Italiji v vseh večjih albanskih meatih. Na te demonstracije odgovorila Italija s orožjem in zasedbo Albanije. Kralj in kraljica s komaj dva dni starim prestolonaslednikom pa ao morali bežeti iz dežele.—XJ. /\ Unije obtožen* ialj*nja *odiiča Aurora, III., 29. apr, — Stirl unije Ameriške delavske federacijo so bile obtožene Žaljenja sodišča in kršenja injunkclje, ki prepoveduje plketlranje tovarne Stoner Mfg. Co. Unije ao oklicale stavko zadnji teden, ko Je kompanlja odbila zahteve glede zvišanja mezde. Krvavi izgr*di v indijški provinci Bomba J, Indija, 20. apr. — Okrog 65 oseb je bilo ubitih in vsč sto ranjenih, ko Je policija streljala ns domsčine v glsv-nem mestu province Ga n pur, ki ao demonstrirali proti anjrleški nadvladi. «majski glas" prvomajska revija, posvečena delavskemu gibanju, je iziel. Ako si ga le niste naročili, atorite to takoj. Cena za posamezen izvod 25c. Za večja naročila so cene sledeče t 10 iztisov 25 iztisov 50 iztisov * » * » » • r * * » • $ 2.40 5.75 11.00 Priporočite ga svojim znancem in prija* Uljem, ki verujejo v izobrazbo in napredek delovnega ljudstva. Naročilo poftljite čim-prej na naslovi PROLETAREC 2901 So. Lawndale Ave. • Chicago, Illinois ALKOHOL ROMAN 8pi*U JACK LOSDON I$ m*tUUin* yrtvtätl JOB. POUANKC In vedno in vsepovsod sem nalet krčme ob glavnih in stranskih potih, v ozkih ulicah in ob obljudenih prometnih cestah, svetlo razsvetljene in vesele so bile, pozimi tople, poleti senčne in hladne. Resnica: krčma je bila silno imeniten kraj ih bila je še več nego to! Ko mi je bilo deset let, so bili moji starši opustili kmetovanje in se preselili v mesto. In tukaj sem z desetimi leti pričel delati na cesti kot prodajavec časnikov. To pa zato, ker smo potrebovali denarja, in zato, ker sem Jaz potreboval vaje. Našel sem bil pot do javne kniiini-ce in sem tolikanj bral, da mi je šlo na živce. Na revnih kmetijah, kjer sem prej živel, ni bilo knjig. Na zares čudežen način sem dobil v teku časa štiri čudovite knjige na posodo in te sem kar potrt. Kna je bila življenjepis predsednika («arfielda, druga: Pavla du Challlu-a Potovanje po Afriki, tretja: neka povest pisateljice Ouida brez zadnjih štiridesetih strani, In četrta: Ir-vingova Alhambra. To poslednjo mi je bila posodila neka učiteljica. Kot otrok nisem bil drzen. Bil sem ves drugsčen od Oliverja Twista in nezmožen, da bi prosil drugih knjig. Ko sem vrnil učiteljici Alhambro, sem upal, da mi posodi drugo knjigo. Ker pa ml je ni—bržkone je menila, da ne znam ceniti knjige—, sem jokal vso tri milje dolgo pot od šole do doma. Čakal sem In koprnel, da bi mi posodila novo knjigo. Neštetokrat sem se ojunačil, tako da je malo manjkalo, da je nisem zaprosil, vendar nisem nikdar dosegel potrebne odločnosti. In nato je prišlo mesto Oakland; na policah ondotne javne knjižnice sem odkril ves svet onstran obzorja. Tukaj je bilo na tisoče knjig, ki so bile tako dobre kot moje štiri čudežne knjige, nekatere celo boljše. Knjižnice niso bile tUte čase urejene za otroke in doživel sem čuden prigod. Spominjam se, da sem v seznamu našel knji««: "Pustolovščine peregrina Pickla." katera Je precej vplivala name. Izpolnil sem prijavni listek in knjižničar mi je izročil zbrana in docela neokrajšana dela Tobije Smolletta v eni sami ogromni knjigi. Bral sem vse, a predvsem zgodovino In prigode In vsa potovanja po suhem In po morju. Bral sem kar po vse dopoldne vs, popoldneve in noči. Bral sem v postelji, bral pri mizi, bral spotoma v šolo in iz šole in bral med odmori, ko so se drugi fantje ifrali. Sitnost je lezla vame. Vsakemu sem odgovoril: "Izgini! Delaš me nervoznega!" ' in tako sem bil z desetimi leti na ulici ter sem prodajal časnike. Za čitanje nisem Imel časa. Marljivo sem se vadil in učil. kako se Je treba boriti, marljivo sem se učil širokoustenja, predrznosti. preAernosti. Imel sem silno domišljijo in sem bil zelo radoveden. Med rečmi, na katere sem bil radoveden, Je bila tudi krčma. Stopil sem v marsikatero In šel zopet ven. Spominjam se. ds je bila tiste čase na vzhodni strani Broadwaya med ftesto in Sedmo ulico od vogala do vogala ena sama vrsta krčem. Po krčmah Je bilo življenje drugačno. Mo-teki so govorili na ves glas. se grohotall na vse grlo in vse je bilo nekam imenitno. Tukaj Je bilo nekaj več kot navadna vsakdanjost, v kate-ri se nič ne prigodi. Tukaj je bilo življenje vedno jako živo; kadar so padali udarci in je tekla kri in so dospeli veliki policaji, je bilo celo burno. To so bili zame veliki trenutki in glava mi je bila polna vseh mogočih divjih, hrabrih bojev srčnih pustolovcev na morju In na kopnem Nobenih velikih trenutkov ni bilo, ko sem se vlačil po ulicah In metal časnike skozi v rata v hiše. Toda po krčmah so mi bili celd* pijanci, ki so se omamljeni valjali po mizah ali pn tleh. skrivnostni in občudovanja vredni. In še več: krčme so imele pravico. Mestni očetje so jih odobrili in jim dsll dovoljenje. Tedaj niso bile krčme tako strašne, krfkor sem slišal praviti o njih one dečke, ki niso imeli prilike, da bi jih poznali, kakor sem Jih jaz. Mogoče so res bile strašne, s to je samo |Kjme-nilo, da so bile strsšno čudovite, in tisto, kar je strašno čudovito, želi vprav mlad fant spoznati. N« isti način so bili strašni morski rszbojniki, rsrtreščene ladje in bitke. In kateri zdrav fant ne bi dal svoje neumrjoče duše, ds bi bil pri takih stvareh zraven? Mimo tega sem videl v krčmsh čssniške po-rocevalce. urednike, odvetnike. sodnike, ki sem jih isiznal po imenu In obrazu. Ti so pritisnili krčmi žig družabne odobritve in krčma Je bils teme šv I h »I j mikavna. Tudi ti so našli najlarft nekaj ponebnegs * njej, nekaj nenavadnega, kar sem jas občutil In iskal. Kaj je bilo. nisem Zdaj pa ie hoče, da zvezna vlada gradi stanovanja. kdo mimo, ko ga Bom nakladal?" Mirno je zamahnila z roko. "Dragi Fran, ¡¿ikaj stanuje vendar zdravnica^Tod hodi vsak1 dan bogve koliko bolnikov . . ." Ulica je bila prttzna. Prenesel sem Rudolfa čez hodnik, ko pa sem odpiral vrata pri avtu, aem čul za seboj glas: "Ali se je zgodila nesreča?" , " : Ozrl sem se. Za menoj je stal čedno oblečen človek. "Da, zdravnik sem in peljem-bolnika domov." 'Medtem sem-spravil Jana v voz. Opazil sem, da se je tujec zagledal v napisno desko na htfi in na silhueto stare gospe, ki je stala med vrati. "Ali vam lahko kaj .pomagam, gospod?" je vprašal. r "Hvala, ni potrebno." "Lahko noč!" "Lahko noč!" Sedel sem k volanu. Med vožnjo sem premišljal, kaj naj storim* Razmišljal sem, ali bi ne bilo najbolje, da bi se odpeljal v bolj oddaljen okra, mesta ter tam izročil mrtvega redarju, češ, da sem ga našel na cesti. Toda potem bi moral povedati tudi svoje ime in bi mo-. ral k zasliševanju, kamor bi u-tegnil priti tudi tisti človek, ki me je videl, ko sem nesel mrtveca iz hiše. To bi bilo nevarno. Ne ostane mi torej nič drugega, kakor storiti po nasvetu stare gospe. Po sklop« 11. rods* kaareadje H 4M** M m prišteje eden, dva, tri, štiri sU pet tednik, bode mors! tisti Qsn Is dotlčno drnllne, H Je u« ^ naročena na dnevnik Prosveto, te t«k«J nssnsniti uprs*w» ^ in obenem doplačati dotlčno vsot« lista Pro«veta. Ake t*» tedaj mora uprseniitvo snlUU datem s« to mto nsreis«»- Stopil sem iz svojega avta pred hišo, na kateri je bila pri-1 trjens napi»aiia deska: "M V.I Dr. Mira J «nova". Zmeraj sem gitdal na to desko z deljenimi čuvstvi: z vnwljem. ds ae Je Mira dokoimla do tega |niIož«J« brez tuje |Mimoči. in t obžalovanjem, da priimek ni moj, temveč nekoga drugega, Mira je bita us|wi-na zdravnica, bila je lep« Žen«ka pri svojih štiridesetih letih, «rečita mati dveh Otrok, tod* nesrečna a avojim možem, K ud« lifo» Janom, ki jo je po šestih ie- a CL dre*« rs a 4"*** a