Pomagajte vrtnaricam! Skoro v vsakem »Učiteljskem tovarišu" čitamo, kako se pritožuje ta in o«ni, kako vsak išče svoje pravice. kar je popolnoma prav. Prav je, da se višji faktorji potegujejo zanje, ni pa lepo, da se pozabi na vrtnarice, katere vse svoje moči žrtvujejo mladini in narodu! Ali ni vrtnarica tudi vzgojiteljica? VrtnaTica podaja otroku vse ono, kar zarnore mlada duša sprejeti. Uči ga spoznavati vse, kar ga obdaja. odpira mu duh, vedri in blaži srce. Lepo ni, da se vrtnarico, ki mora imeti zadostno predizobrazbo, ki mora vršiti pod strogim nadzorstvom prakso in konečno položiti pedagogični izpit, tako prezira kot kako pestunjo. Zanjo se nikdo ne zmetii, niti oni. ki bi jo morali z dušo razumeti. Vrtnariški stan ni tako lahek kot se navidezno kaže, če§, v vrtcu se samo igra! Da. igra se, toda vsaka kretnja je združena z učenjem! Mnogokrat se sliŠf, da je vrtnarica nepotrebna. Nepotrebna je morda otroku, kateri itna izobraženo mater. to^a vse žene niso imele sreče brisati dolgo solskih klopi. večina je prlprostih mater in tem ie vrtnarica prepotrebna kot je pozneje potrebna ljudska učiteljica. ZaJkai se dela od stratii vi^iih oblast! krivica vrtnaricam. ki ima.o srčno željo ^ititi deco od zorne mladosti in tafcb ^bran.ti narodu zdravo Jedro. v katerem >e np.^n. bodočnnst! Morda mis1i'o otii. ki prejemke deie, da vrtnaTioa nima želodca aii pa. da lahko sta^tuie v Vaki kle+i! Pro<;im, vrtnft.rica ?e tudi čiovek iri vssVpmn ?.!weVii .e .^veta do1^Tio<5t, r!?> si iVKnli^iiie .vol <5tp.i. Tako so tudi vrtnarfce pnslaie pred tremi meseci notom .,Uči*teHske Zf>ve?.e" r>rn.š"i/>. da v?* se tttti vendfT zboH?.a s+ante. f"<5a <-> nd?f>vorn n] ne duha «e sinha. Drapfinip nar?.5ča dnpvno ii. kinib ^emti, da vsi čaROT>i«;i ?e t.eTra! ča^a hobr.?.?o. da Vrtnaricft nsnetr« ^a^a^o re5i^rp ^er c;e r^ pp <fa več ?iveti ?a. !e vsaVa <?Ty?Vi«fn. r^e se r_(_iiti3, boH5e ntača-ns Vot vr.Ti.nr.. ..TT^.f«»HcVo T^vo-rfi" T-,rf)«:.'n'f>, *t> •.*» i»rTir'> V ?.1rfW-<5.ift nTrv^«.! rp<?tiri Vrftiar?of.,