Telefon Št. 74. ^ Posamna številka 10 h ^^^^ ^^^^^^^^^ T ^^^ ^^ JM Naročnino In AH ^ ■■ ^m A lp|| m HB v | m I BH m mm ^H upravništvo v j*??s5=; Tki,1 H fl ram/ fl J |%l fl J1 fl 1 ^IBhk H H H h/ I ml B4 Bi V «pravnlitvu prejeman: ■ ^HB HB J oH9 Hm Mag* ffl® 1 I I HB V a fjfffl ■ nefrankovana ne §k MH m ^B HV W ■ A I • ^B M ^H 1 BU? T.-. K^^J V JL JLJ1 1 M ^ \/ 1 ™ ^ ^ ^^^ UlaKID U lila IJ 51. <2i It. 11. ■0860 » 1»70» _ Političen list za slovenski narod. SStSSTS pol 6. uri popoldne. Štev. 219. V Ljubljani, v sredo, 23. septembra 1908. Letnik XXXI Slovenščina na nemških šolah. Na Kranjskem imamo postavo, ki ure juje pouk drugega dež. jezika tako, da je na vseh štiri - in več razredni-c a h drugi deželni jezik začenši v 3. razredu obligaten. Na slovenskih šolah, kjer ni prav nobenega Nemca, Be na izvrševanje tega zakona silno pazi : učitelji se mučijo s poučevanjem nemščine, a nadzorniki ta pouk silno strogo po vseh formalnih stopinjah nadzorujejo. Zahteva Be od otrok takoj perfektnega govorjenja. Drugače je na n k i h šolah. Ondi imajo mnogo slovenski h- otrok, ki so potrebni pouka v materinem • jeziku. Take šole so v Kočevji, Stari cerkvi, K o p r i v n i k u i. dr. tam doli na Kočev skem. Toda na teh šolah, koder je mnogo slovenskih otrok, se slovenščina ne podučuje. Nam ni čisto nič mari ali se nemški otroci uče ali ne — to je v njihovo škodo — toda nam je za slovenske otroke, kateri so poučevanja v materinem jeziku potrebni. In najmanje, kar za sedaj zahtevamo, je to, da se deželni zakon o obli-gatnem pouku drugega deželnega jezika izvršuje tudi na nemških šolah, ne zaradi Nemcev, ampak zaradi Slovencev. Zahtevamo, da poučujejo slovenščino učitelji, ki so zmožni našega jezika v govoru in pisavi, a ne kakor je sedaj, ko je ta pouk prepuščen na milost učiteljem, ki slovenščine ne znajo — ali pa Ie lomijo. Na nemških šolah v kočevskem okraju noben učitelj slovenščine ne zna — dasi ima morda izpit iz tega jezika. — ln zahtevamo tudi, da nadzorujejo pouk iz slovenščine nadzorniki, ki poznajo naš jezik, a ne, kakor je sedaj, ko nadzornik nemških šol v kočevsko-črnomaljsko-novomeškem okraju o slovenščini niti [pojma nima. Seveda je bila dolžnost bivših dež. nadzornikov, ki so poznali nezmožnost okraj, nadzornika v tem oziru —, samim nadzorovati. To je bila njihova zakonita in naravna dolžnost! Žal, da se z ozirom na karijero, to ni godilo. Zato zahtevamo, da se to sedaj, ko se bo drugo popravljalo, tudi to popravi. S 1 o-venski otroci na nemških šolah morajo dobiti vsaj toliko pouka, kakor ga zakon zahteva. Jlujni predlogi katol. narodnih poslancev. Včerajšnje porofilo o nujnih predlogih v Kranjskem dež. zboru spopolnjujemo v toliko, da doslovno priobčimo- nekaj predlogov, ki bodo gotovo vzbudili splošno zanimanje. Pomoč po elementarnih nezgodah prizadetim krajem. Dr. Šusteršič je nujno predlagal: Da se vsaj deloma odpomore po raznih elementarnih nezgodah, osobito požarih, toči itd. provzročeni bedi, znatnega dela piebivalstva dežele, se 1. deželnemu odboru dovoli za 1. 1903 izvanredni kredit v znesku 100 000 K v razdelitev mej bedno prebivalstvo, 2 c. k. osrednjo vlado pozivlje, da dovoli prizadetemu prebivalstvu izdatno državno podporo in osobito v ta namen odkaže primeren del izvanrednega kredita, dovoljenega ji s cesarsko naredbo z dne 10 sept. 1903 drž. zak. št. 186. Neresnice vladnega korespondenčnega urada o Ljubljani. Dr. Susteršič je nujno predlagal : Deželni zbor naj sklene: C. k. vlada se opozarja na kričeče nedost&tke pri c. k. ko respondenčnem uradu, ki so se osobito po javili povodom demonstracij in izgredov pred ljubljansko kazino dne 24. maja t. I. pri kateri priliki je c. k. korespondenčni urad naravnost neresnice razširjal, neresnice, ki so bile sposobne kratiti ugled dežele Kranjske, odnosno njenega prebivalstva. C. kr. vlada se poživlja, da tem nedostatkom takoj energično odpomore in popravi krivico, katero je navedeni c. k. urad storil kranjski deželi. Slovensko vseučilišče. Dr. Šusteršič je nujno predlagal: Deželni zbor naj sklene : C. kr. vlada se poživlja, da nemudoma izposluje na Naj-višem mestu avdijenco za deputacijo, katero je v seji dne 28 aprila 1898 izvolil bil deželni zbor, da Nj. Veličanstvu najspoštljivejše raztolmači prošnjo Kranjske dežele za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. LISTEK. Varljivo zrcalo. (Spisal A. Cehov, preložil Jaklič.) Jaz in žena sva šla v salon. Razprostiral se je po njem duh po mahovju in vlaž nosti. Ko Bva nažgala v sobi luč, ki je že celo stoletje ni razsvetljevala, poskrilo se je na milijone miši in podgan v luknje. Ko sva zaprla za Babo vrata, je vsled piša zašumel papir, ki je v skladih ležal v kotu. Na papirju sva videla starinske črke in srednjeveške podobe. Na pozelenelih stenah so visele slike prednikov. Ti so gledali srpo in temno. Najini koraki bo doneli votlo po vsej hiši. Mojemu kašlju je odgovarjal odmev, oni odmev, ki je nekdaj odgovarjal mojim prednikom . . . Veter je tulil in cvilil. Slišalo se je, kakor da bi kdo ječal v dimniku. Debele deževne kaplje so padale in bile ob temna in motna okna. »O predniki, predniki!« sanjal sem in vzdihnil ob pogledu na njih slike. — Ako bi bil pisatelj, napisal bi lahko cel roman. Saj je bil vsak teh prednikov nekdaj mlad, in življenje vsakega, življenje vsake je bil roman ... in kakšen roman! Poglej to starko, mojo prababico. Povest te grde in spačene ženske je jako zanimiva. »Vidiš li,« rekel sem svoji ženi, »vidiš-li ono zrcalo, ki visi v kotu?« Pokazal Bem ji veliko zrcalo y črnem okviru, viseče v kotu poleg slike moje prababice. »To zrcalo ima čudovita svojstva; po-gubilo je mojo prababico. Ona je dala zanj velikansko svoto in ni se od njega ločila do Bmrti. Cele dneve in noči se^je gledala vanj, še celo ko je jedla in pila. Vedno ga je jemala s sabo na postelj in umiraje je naročila, naj ga ji dado s sabo v grob. Njene želje ji niso spolnili, ker je bilo zrcalo preveliko.« »Ali je bila koketka?« me je vprašala žena. »Mord8. Zakaj neki se ji je ravno to tako priljubilo, a ne katero drugo? Ali ni imela nobenega druzega zrcala ? Draga moja, v tem tiči ravno tajnost, sporočilo pravi, da Državna policija in dogodki na Hr vatskem. Dr. Susteršič je nujno predlagal: Deželni zbor naj sklene : Deželni zbor protestuje zoper postopanje državne policije ljubljanske povodom opravičenega odpora hrvatskega naroda proti banu Khuen H e d e r v a r y j u. Osobito protestuje zoper postopanje proti odvetniškemu koncipijentu dr. Peganu v Celju. Porotniki. Dr. S c h w e i t z e r je nujno predlagal : C. kr. osrednja vlada se pozivlje, da od predsednikov komisij za sestavo letnega imenika porotnikov zahteva, naj pazijo na to, da se pri sestavi tega imenika nihče ne izključi od porotniške časti radi nepoznanja enega deželnih jezikov, od c. kr. okrajnih glavarjev pa naj zahteva, da pri svojem poslovanju v smislu zakona z dne 23. maja 1S73 držav, zak. št. 121 ne odrekajo kvalifikacije ravnokar označenim osebam. Uravnava Mirne. Dr. Schweitzer je nujno predlagal : Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga načrt zakona o zvišanju potrebščine za uravnavo Mirne, vzame se takoj v razpravo; odobrava in povdarja se načelo, da udeležencev pri uravnavi Mirne ne smejo zadeti radi tega zvišanja nikaka nova bremena. Vojaki in kmetje. Dr. a c h w e i t z e r je nujno predlagal : C kr. osrednja vlada ae pozivlje, da od c. kr. vojnega ministrstva čim preje izposluje, dase pošljejo vojakikmet skega stanu za časa žetve domu na dopust, ter da se rezervisti kmetskoga stanu kličejo k orožnim vajam le ob času, ko ni nujnega poljskega dela. Učiteljske razmere. Poslanec Jaklič je uložil zanimivo interpelacijo. Interpelacija dež. poslanca Jakliča in tovarišev na deželnega predsednika se glasi: C. kr. dež. šol. svet je upokojil nadučitelja Jožefa Levičnika iz Železnikov z letno pokojnino 800 K. Jožef Le vičnik je služboval od 1. 55.—31. 7. t. 1. neprestano. Zrelostno spričevalo je dobil je skrit v tem zrcalu vrag, in da je imela moja prababica stalno nagnjenje napram vragu. Seveda je to nesmisel, vendar pa tiči v tem zrcalu tajna moč.« Pobrisal sem prah z zrcala, pogledal se vanj in se glasno zasmejal. Moj smeh je za molklo odmeval. Zrcalo je bilo nepravilno in je raztegnilo moje lice na vse strani: nos je silil v levo lice, a podbradek se je razdvojil in zlezel na stran. »Čuden ukusje imela moja prababica,« rekel sem. Zena je šla neodločno k zrcalu in se pogledala vanj — a tedaj se je pripetilo nekaj strašnega. Žena je prebledela in se je jela tresti po vseh udih. Svečnik ji je pal iz rok in se je zatočil po tleh in sveča je ugaBnils. Bilo je popolnoma tema. Nakrat je palo nekaj težkega na tla: pala je moja žena nezavestna. Veter je še žalostnejše zatulil, podgane in miši so zbežale v luknje in papir je zašumel. Lasje so se mi ježili. Skozi okno je posijala luna . . . Dvignil sem ženo kvišku, jo objel in 1. 1857, Z d. postavo z 1. 77. mu je bila odpuščena skuSuja usposobljenja in je bil tisto leto stalno nastavljen. Dež. šol. svet mu jo priznal pet petletnic ter ga pomaknil v I. plač. razred. Oo konci aktivnega službovanja je znašala njegova plača 2100 K, a d. 8. svet ga je upokojil z 800 kronami. Zdi se nam, da se |e dež. sol. svet postavil na stališče miloščino-dajalca napram učitelju, ki je 48 let žrtvoval svoje duševne in telesne moči deželi, ki je od-gojil cele generacije v Železnikih. Ker je tako postopanje c. kr. dež š. sveta napram zaslužnemu učitelju naravnost brutalno ter nezakonito, vprašajo podpisani: 1. Kaki motivi so vodili dež. š. svet pri odmerjenju pokojnine nadučitel|u Jožefu Lovičniku? 2. Na kateri zakon se je dež. šdI. svet opiral in 3. Ali hoče dež. predsednik poravnati krivico, ki se naduč/telju Jožefu Le vičniku s tako nizkim in sramotnim odmer-jenjem pokojnine godi. Državni zbor se je sešel danes. Politični krogi pričakujejo važne politične debate o celi vrsti sedaj perečih zadev, posebno našega razmerja do Ogrske, armadnega jezika in pridržanja vo-kov - tretjeletnikov. Slovani bodo povedali svoje zahteve. Nekatera poročila pravijo, da jugoslovanski poslanci zahtevajo, da se poslovni jezik pri orožni-štvu reformira, t. j. da orožniki v slovanskih krajih ne bodo prisiljeni svoji višji oblasti dopisavati v nemščini. Ministrski predsednik Korber bo pos°gel v debato. Državnemu zboru bodo predloženi tudi nujni predlogi za pomoč po elementarnih nezgodah prizadetim krajem. Vsenemci so podali izjavo za popolno ločenje avstrijske in ogrske armade. »Narodni Lisly« bo nakrat pričeli groziti s češko obstrukcijo. ako se Čehom ne da češkega vseučilišča v Brnu iu se ne uredi jezikovnega vprašanja. — Predloga vlade o vojaških novincih ima samo en paragraf. Razburjenje v Bosni. Iz Sarajeva se poroča, da vlada po Bosni še vedno vznemirjenost, ker se pripravljajo mnogi Turki v Bosni za vojno v Makedoniji. Bosanski moslemini se smatrajo še za podložnike sultanove in če bi jih poklical »padišah« na boj zoper (»gjaure«) kristjane, bi se gotovo tudi med ondotnim turškim prebivalstvom v Bosni in Hercegovini pokazalo precejšnje gibanje. Resnica je tudi, kar se govori o zalogah orožja, ki se je našlo. Določeno je bilo baje za Staro Srbijo in Macedonijo. nesel iz salona. Prebudila se je iz nezavesti še le drug dan zvečer. »Zrcalo! Dajte mi zrcalo!« to so bile njene prve besede. »Kje je zrcalo«. cel teden ni ne jedla, ne pila, ne spala, ampak samo prosila zrcalo. Grozno se je jokala in si rovala lase. Ko je doktor izjavil, da bi lahko vsled opešanja umrla in da je njen položaj skrajno resen, šel sem v salon po zrcalo in ga ji dal. Ko ga je zagledala, zasmejala se je od prevelike sreče, zgrabila, ga poljubila in k sebi pritisnila. Odslej se je neprestano vanj gledala. Sedaj je prešlo več kot deset let, a se še vedno gleda v zrcalo in se ne loči niti za trenotek od njega. »Je li mogoče, da sem to jaz?« — ge-peče in njeno lice zardi hipoma in na njem se pokaže izraz začudenja. — »Da, to sem jaz l Ves svet se laže, le to zrcalo ne ! Lažejo se ljudje, laže se moj mož! O, ako bi Be bila preje videla, ako bi bila vedela, kakšna sem v resnici, gotovo bi ne bila vzela tega človeka! On ni zame! Pred menoj bi se morali klanjati najlepši in naj-blagorodnejši vitezi . . .« oarja ruskega s avstrijskim cesarjem postavi temelj rešenju balkanskega vprašanja v popolno zadovoljnost Nemčije. Nemčija prepušča Rusiji in Avstriji, da pomiriti Balkan.« Kako se dela Nemčija nedolžno, a poznana mora biti vsakomur njena zavratnost. # Srbija. Po najnovejSib poročilih je bilo predvčerajšnjim izvoljenih 7 2 zmernih, 61 samostojnih in 2 divja radikale a, 14 liberalcev, 1 napred-njak in 1 socialist. 9 kandidatov pride v ožjo volitev. — Zmaga skrajnih ra-dikalcev kaže. da narod ne mara več starih radikalnih voditeljev. P a s i 6 , nekdaj naj-priljubljenejši mož v Srbiji je moral iskati mandat. Sooialni demokrati, ki so kandidirali v petih okrajih, so prodrli s svojim voditeljem dr. I v i č e m in so pozdravili to izvolitev z »živio«-klici na Karadjordjeviča in na prvo svobodno volitev v Srbiji. Kralj Peter je izrazil svoje obžalovanje, da zakon izključuje javnost pri vseh obravnavah vojaškega sodišča. Bivši naučni minister v prvem ministrstvu za vladanja kralja Petra I., prelesor Stojanovič, imel je te dni pogovor z nekim časnikarjem o zadnjih dogodkih ▼ Srbiji. O zaroti v Nišu dejal je Stojanovič, da so to zadevo časopisi neznansko napihnili. Onih 28, v Nišu aretiranih častnikov, bilo je plačanih od maloštevilnih, preko meje pobeglih pristašev dinastije Obrenovič. Ti častniki nimajo somišljenikov v vojski, ker sicer bi se bili isti izjavili ž njimi solidarni in revolucija bi bila gotova. Stojanovič je tudi odločno oporekal vesti, da je prestol kralja Petra omajan in je izrekel nado, da bo kralj Peter znal srbijo osvoboditi vsa-koršnih vplivov iz inozemstva, hrazil je tudi nado, da pride do zveze med slovanskimi državami na Balkanu. Z ozirom na Avstro-Ogrsko, dejal je Stojanovič, bi Srbija ne mogla ostati mirna, ako bi AvBtro-ogrska hotela okupirati Novi Bazar. Te dni Be vrši obravnava proti aretira nim častnikom v Nišu. Obtoženih je 25 častnikov. Čuje se, da bo obtoženi stotnik No vakovič obsojen na smrt. Strankarski shod nemške soci-jalne demokracije zaključen. V nedeljo je bila v Draždanih zaključna seja strankarsega shoda nemške soc. demokracije, katera je trajala od 11. ure z utraj do 3. ure popoludne. Delegatom se je silno mudilo in bo točke, ki so še bile na dnevnem redu, rešili v veliki naglici. Rešili so po kratki debati, med drugim, tudi vprašanje glede praznovanja 1. majnika, katero ostane tako, kakor je bilo do sedaj Jedna struja je hotela, da bi se ta slavnost če ra-dikalneje praznovala, druga pa, da bi se preložila na prvo nedeljo v maju, a, kakor rečeno, ostalo je pri starem. Predlog, naj bi se stališče stranke nasproti veri še poostrilo, je padel. Ko so na to rešili še nekatere manj važne stvari, imel je predsednik S i n g e r zaključni govor. Slednjič so zapeli še delavsko pesem, na kar je predsednik zaključil zborovanje. Proti prodirajočemu Slovanstvu skličejo nekateri Rumuni shod, na katerem izjavijo, da jih le tesna zveza z Madjari reši slovanske poplave. Ti slepci še ne vidijo Nemcev ! Iz brzojavk. D e b r e o 1 n. Sklenilo se je, ne pobirati in tudi ne sprejemsti davkov. Tak sklep je bil storjen tudi v Kečkemetu. London. Preosnova angleškega kabineta se je izvršila sledeče: Austen Chamberlain finančni, lord Selbourne kolonijalni, Arnold F o r b t e r vojni minister in Brodriok državni tajnik za Indijo. R i m. Kralj pojde meseca novembra na Angleško. Manila. Aguinaldo, nekoč duša vstaje na Filipinih, a sedaj izrecen pristaš vlade, se je z odprtim pismom obrnil na svoje rojake. v katerem jih poziva, opustiti hazardno igro, sprejeti boljše poljedelske metode in se bolj posluževati javnih šol. Trat. V nedeljo je imelo dijaško društvo »L'Innominata« svoj shod v Pazinu, n a katerem je bil odklonjen predlog, naj bi se italijanski visokoiolci vpisali na vseučilišču v Inomostu. Njih oklic na dijaštvo je izšel v tedniku »La Sveglia«. Med drugim se v listu imenuje istrska reka Arza kot naravna meja Italije. Lvov. D jgnano je, da je računski podčastnik Bodnar s svojimi sokrivci ušel v inozemstvo in da je ulomil samo radi mobilizacijskih načrtov in da ni vzel s seboj v divizijski pisarni shranjenih denarnih nakaznic in vrednostnih papirjev. Budimpešta. Uradni izkaz ogrskega ministrstva notranjih zadev izkazuje, da ie leta 1902 pomadjarilo svoja imena 2597 oseb Pardubice. Tukajšnji radikalno-so-cijalni delavci so priredili protiavstrijBke demonstracije. Belgrad. Novo vlado sestavi sedanji poslanik v Carigradu Sava Gruič. Belgrad. Izid volitev je po najnovejših poročilih naslednji: 80 zmernih ra-dikalcev, 65 samostojnih radikaloev, 15 libe ralcev in 1 socijalni demokrat. Za sklepe potrebne večine ni, zato skuša vlada doseči zjedinjenje radikalnih frakcij. Dunaj. Včeraj je nižjeavstrijski deželni zbor sprejel izjavo, ki pozdravlja cesarjevo armadno povelje. Dunaj. Slikar Lippay, ki je slikal svetega očeta Pija X. je bil sprejet v avdijenci od nadvojvode Frana Ferdinanda, nad-voivode Rainerja, nadvojvodinj Marije Jožefe, Mame Terezije, Marije Annunciate in kneginje H henberg, katerim je izročil fotografije Pija X. z lastnoročnim podpisom Bve-tega očeta. R u e n. Tu se vrši mednarodni mirovni kongres. Štajerski deželni zbor se je sešel v ponedeljek, dne 21. t. m. h kratkemu zasedanju. Zbrali so ee malodane vsi poslanci. V prvi seji so se prebrali razni predlogi o deželnih zadevah. Izmed slovenskih poslancev so predlagali: dr. J ur tel a, naj se da podpora posestnikom, ki so trpeli v okrajih Ptuj in Ormož vsled zadnje povcdnji Drave veliko Škodo. Poslanec Koče v a r je predlagal zaradi uravnave Pesnice. Njegov predlog se glasi: »Visoki dež. zbor nai sklene: Deželnemu odboru se nakaže : Uravnala Pesnice, katera je v III. delu razdeljena v 9 oddelkov in od katerih je 9. oddelek že uravnan, se naj začne takoj uravnavati tudi v oddelkih 1—8 V svrho tega se naj predloži vit). dež. zboru še v tem za sedanju dotični predlog za dovoljenje potrebne svote v presojevanje in sklepanje. — Kočevar in tovariši.« Madjarski glasovi. „Magyarorszaga priobčuje z Dunaja pismo, v katerem trdi, da je bilo armadno povelje dano po spletkarjenju vojaških krogov, kateri bi bili, kakor hitro bi bilo prišlo na Ogrskem vsled tega povelja do ustaje, zadušili vsako tako gibanje z vojaško silo. S takim sredstvom bi bili zatrli ogrsko ustavo. Sklicanje drž. zbora je tudi jedino v ta namen, ker hočejo imeti v avstrijskih polkih popolno število. Sedaj so ti vojaški krogi vsi iz sebe, ker ni prišlo do ustaje. Najbolj jih jezi pa to, ker ne morejo najti ogrskega politika, ki naj bi sestavil novo ministrstvo. — Bivše S z e 1 1 o v o glasilo »Budap. Naplo« piše pod naslovom: »Kralj se čudi« sledeče: „Ko bi prišlo do revolucije, avstrijska vojska bi jo zatrla v krvi. A teh oslarij ne napravi »pleme«; ono obdrži mir in dostojnost, in si pribori zadoščenje ne s tem, kar dela, ampak s tem, karnedela. Ne plačuje davkov, ne daje novincev. Žito treba z nami prijateljski poravnati nasprotje. Armadno povelje nas je razžalilo, drugo armadno povelje nam mora dati zadoščenje. Če je tam gori poštena želja po miru, dati nam morajo to zadoščenje. Potem bomo mogli govoriti o narodnih potrebah. A dokler ne bo tega zadoščenja, ne bo mogoče govoriti z nami o takih stvareh. Dokler bemo „pleme", bomo štrajkali!" Za laško univerzo. Italijansko politično društvo »Patria«, ki ima jednako ime z iredentovskim v Trstu, bo imelo dne 21. t. m. v Vidmu na Laškem zborovanje, na katero se je že oglasilo petnajst državnih poslancev, 4 senatorji in drugi. Na dnevnem redu bo laška univerza v Trstu in položaj Lnhov v »Venezia Giulia«, t. j. v »neodrešenih krajih«. Car na Dunaju. Trdi se, da car ne pnjde skozi Dunaj, temveč, da se ustavi v Sobonbrunnu, kjer bo obed in od tu »e odpelje s cesarjem v Neu-berg na lov. „W. Allg. Zeitung« piše: »Vest, da car pride Bamo v Sohonbrunn in ne izstopi v H fburgu je potrjena od naših informacij. Kolikor smo izvedeli, ustavi se car v Schoibrunnu pol dneva, največ eden dan, a velikih svečanostij ne bo. Govori se, da se bo car izogibal tudi v U mu pokazati se po ulicah. Vesti iz Petrograda naznanjajo, daje tako sklenjeno vsled tega, ker bo socijalisti povsod sklenili, prirejati proti njemu demonstracije. (Mi verujemo, da bode Žide in Nemce v oči prihod ruskega carja) — Londonski »Times« pripisuje prihodu ruskega carja na Dunaj največjo politično važnost. Na tem sestanku se, po zatrdilu tega lista, končno reši makedonsko vprašanje. Car v Rimu. Demokratično konstitucijonalno društvo »Vittorio Emanuele II.« je poslalo vsem mo-narhičnim društvom okrožnico, v kateri jih vabi na sestanek, na katerem sklenejo delati proti socljalistični agitaciji radi demonstracij ob prihodu ruskega carja v Rim. Car Nikolaj II. in Fran Josip. Neka ugledna politična oseba govorila je z nemškim drž. kanclarjem Btilovom in ga vprašala, če je kaj v zvezi prihod ruskega carja s prihodom Viljema II Biilo\v je rekel: »Je zveza v tem, da je Nemčija izročila Avstriji in Rusiji, ki so zaveznice Nemčije, rešitev balkanskega vprašanja. Nemčija se drži trdno programa, da se ne bo mešala v balkansko vprašanje (?1). On je gotov, da radi prijateljstva, ki veže cesarje Viljema, Fran Josipa in Nikolaja II., sestanek Nekoč sem stal za njo in sem nehote pogledal v zrcalo. Odkril sem tedaj vso tajnost ... V zroalu je bila prekrasna žena, kakršne nisem videl nikoli v življenju. Bila je čudovita, harmonija lepote in ljubezni. Od česa izvira to? Zakaj je moja nelepa žena v zrcalu tako krasna? Zakaj? Vsled tega, ker je nepravilno zrcalo raztegnilo na vse strani nelep njen obraz, ki je postal potem slučajno lep. Dvojni minus se je Bpremenil v plus. I sedaj sediva z ženo neprestano pred zrcalom in se gledava vanj. Moj nos leze v levo lice, podbradek sili v stran, a lice moje žene je čarobno . . . Ha-ha hasmejem se jaz glasno; Žena pa šepeče tiho: Kako sem krasna! Radost.1 (Spisal A. Čehov, preložil Jaklič.) Bilo je polnoči. Dimitrij Kuldarov je ves razburjen hitel na stanovanje svojih starišev in po bli-skovo obletel vse sobe. Stariši so se ie ulegli v postelj. Sestra je ležala na postelji in či< tala poslednjo stran romana. Bratje gimnazijci so že VBi spali. „Odkod prideš?" so ga z začudenjem vprašali stariši. »Ne sprašujte me! Na noben način nisem mogel počakati! Ne, nisem mogel počakati! To ... je neverjetno!* Dimitrij se je glasno zasmejal in Sel v naslonjač. Radi prevelike sreče mu moči niso dopuščale, da bi Btal. .To je neverjetno! Vi si niti predstavljati ne morete ! Poglejte ! Sestra je vstala iz postelje, vrgla nase odejo in šla k bratu. Bratje gimnazijci so se prebudili. .Kaj pa ti je? Ves si se prememl?" „0d radosti, mati! Sedaj me pozna skoraj vsa Rusija! [.Vsa! Prej ste samo vi vedeli, da živi registrator Dimitrij Kuldarov, a sedaj ve to vsa Rusija! Mati! O, Gospod !" Dimitrij je skočil kvišku, tekal po sobah semintje, potem pa zopet šel. .Kaj pa se je pripetilo? Povej nam vendar !* »Vi živite, kot divje zveri v brlogu, ne čitate časopisov in ničesar ne veste, kar se po širnem svetu dogaja, a v časopisih je toliko zanimivega ! Kako sem srečen! O, Gospod! V časopisih s a tiska samo o imenitnih osebah, a tudi o meni je bilo nekaj notri!" .Kaj ? Kje !« Oče je prebledel. Mati je pogledala njegov obraz in Be prekrižala. Gimnazijci so skočili kvišku in hiteli v kratkih nočnih srajcah k starejšemu bratu. .Da! Tudi o meni je bilo nekaj notri! Vsa Rusija ve sedaj o meni! Vi, mati, navadite se to številko na pamet! Poglejte!« Dimitrij je izvlekel iz iepa številko časopisa, jo dal očetu in s prstom pokazal a sinjim svinčnikom podčrtano mesto. »Č tajte!" Oče si je nataknil očala. »Čitajte!« Mati se je ozrla na njegov obraz in se prekrižala. Oče je pokašljal in začel čitati: »29. decembra, ob 11. uri ponoči, je registrator Dimitrij Kuldarov. . . »Vidite, vidite ? Naprej!« . . . registrator Dimitrij Kuldarov, grede iz gostilne v netreznem stanji. . . »To sem jaz! Šla sva iz gostilne s Se- Poslanec Robič je predlagal, naj se šolski okraji III. razreda prestavijo v II. šolski okraj. — Poslanca R o š k a r j a predlog se glasi: Dne 13. avgusta t 1. je opustošila sod-nijska okraja Sv. Lenart v Slov. goricah in Maribor straSna nevihta s točo. Vsled svoje obsežnosti in silnosti je provzročila velikansko škodo ne samo na poljih, ampak tudi na poslopjih, posebno na ceikvah in šolah. Opustošene so naslednje občine: Št. Lenart, Šatarova, Radehova, Zamarko, Partije, spodnji Porčič, Gornji Porčič, Gornji Žsr-javci, Spodnji Žerjavci, Malenšek, Spod. Ge-steraj, Gor. Senarska, Spod. Senarska, Sv. Trojica, Gor. Veranje, Spod. Veranje. Bren-gova, Cagona, Andrenci, Cogetinoi, Cerkev-niak, Trotkova, Osek, Jablance, Vinička vas, Gornje Veličane, spod. Veličane, Čemlenšaki Zavrh, Nadbišec. — Po uradnih poizvedbah znaša škoda, kttero je naredila toča samo v sodnijskem okraju St. Lenart na pol|ih 285.000 in na poslopjih 80.000 K. Uradno dognana škoda v sodnijskem okraju Maribor predlagateljem ni znana, zato je ne morejo navesti. Ker je škoda tako velika in radi tega, ker je večji del letine uničen, je potrebna nujna in znatna podpora od dežele in države. Zato predlagajo podpisani: Visoki deželni zbor naj sklene: 1. V podporo vsled toče dne 13 avgusta t. 1. v okrajih St. Lenart v Slov. gor. in Maribor opustošenim posestvom se dovoli iz deželnega fonda primerna podpora. 2. Ekscelenca gespod deželni namestnik se prosi, da pc skrbi za nujno pomoč najbolj prizadetih posestnikov iz zaklada za uime ter da izprosi po državi znatno podporo. Gradec, dne 21. sept 1903. — Roškar in tovariši. Poslanec dr. Jurtela je predlagal naj se še isti dan (21.) odredi zvečer seja, da se obravnava o predlogu zaradi podržavljenje železnice ^elje Velenje. To je najvažnejša stvar, ki se mora zdaj rešiti v deželnem zboru. Pri ti železnici se je prorokoval velikanski dobiček. V resnici pa je imela železnica od svojega otvorjenja 29 decembra 1891 samo eno leto dobiček, namreč leta 1896:5745 K 94 v. Iigube pa je imela: 1. 1892 42 782 K 64 v., 1. 1893 106.896 K 82 v., I. 1894 32 246 K 12 v., 1. 1895 73.682 K 32 v.. I. 1897 117.558 K 60 v., 1. 1898 174 532 K 46 v., 1. 1899 149.689 K 34 v.. 1. 1900 113 253 K 66 v., 1. 1901 108.555 K 56 v., 1. 1903 38.476 K 5 v. Tedai ie znašala izguba odštevši dobiček: 951 872 K 9-3 v. Ako se ta zadeva v deželnem zboru reši, da sprejme pogodbo, katero je deželni odbor sklenil z želez, ministarstvom, potem prevzame država b 1. jan. 1904 železnico v najem. Pozneje bode pa država železnico kupila. — Najemnina bi znašala na leto 211.920 K. Zavezal pa se je deželni odbor, da plača dežela državi 745'000 K za bodoče potrebne stavbe, posebno za povečanje kolodvora v Celju. — Daniel Lipp, ki je prevzel po otvoritvi železnice jamstvo za ob-restovanje stavbineke glavnice je dolžan deželi 530 000 K. Di konca I. 1903 bo ta svota narasla na 656.000 K 58 v. Prihodnja seja se naznani poslancem pismenim potom. Deželni odbor predlaga, naj se mu spregleda znesek s 127.909 K 58 v., ostalo svoto s 530.000 K pa mora obrestovati z 4% in splačati deželi v 40 letih Dolžna glavnica ostane vknjižena na njegovih posestvih v Gradcu in v Skalah. Predlog poslanca Zičkarja in tovarišev glede uravnave potoka Močnik v občini Br-tiče, Gabernce in Sromlice v občini Zakot, Dalje v prilogi. menom Petrovičem. . . Vse je natanko opisano! Nadaljujte! Naprej! Poslušajte ! ... v netreznem stanji padel pod konja voznika Ivana Drotova iz Durikine vasi v JuhnoVskem okraji. Prestrašen konj je skočil čez Kuldarova in potegnil čezenj sani z moskovskim trgovcem Stepanom Lukovim, dirjal s sanmi po mestu. Naposled so ga vendar srečno ustavili. Kudarova so odpeljali na policijsko stražnico, kjer ga je zdravnik preis-kal. Dobil je samo lahek udarec po zatil-niku. . . »Da, papa, drog me je udaril po zatil-niku! Dalje! Čitajte dalje I . . . samo lahek udarec po zatilniku. O slučaju se je napravil protokol. Ponesrečencu Be je poslala zdravniška pomoč". . . „Zatilnik so mi močili s hladno vodo. Ste že prebrali ? Sedaj me pozna vsa Rusija! Dajte sem! Dimitrij je vzel časopis, ga zganil skupaj in spravil v žep. .Sedaj grem hitro k Makarovim, jim pokažem. . . Potem grem pokazat še Iva-nickim, Nataliji Ivanovni, Anisimu Vasilje-vifiu. Dimitrij je nataknil kokardo in odhitel ponosno in radostno na ulico. * Priloga 319. štev. »Slovenca** dn6 23. septembra 1903. polit, okraj Brežioe. Imenovani trije potoki napravljajo ob času povodnji na tamošnjih travnikih veliko škodo. Vsled preplavljenja ae trava tako poblati, da se kot krma za živino sploh ne more več porabiti. Pobla tena trava Be sicer premlati ali tudi spere; vse pa je brezuspešno. Če naBtane povodenj ob času košnje, travo voda odnese. Urav-nsva teh potokov je torej nujno potrebna. Ker pa posestniki ne morejo z lastnimi po-močki struge teb potokov popraviti, predla gaio podpisani: Visoka zbornica skleni: Deželnemu odboru se naroči, da kolikor mo goče hitro da preiskati potoke Msčnik, Ga-bernco in Sromlico in deželnemu zboru poroča glede stroškov za uravnavo imenovanih potokov. V Gradcu dne 21. sept. 1908. — Zičkar in tovariši. Cerkveni letopis. Ricmanjsko vprašanje. Zadnji tržaški škt fijski list naznanja duhovščini, da je sv. stolica rešila ricmanjsko vprašanje. Na Rim so se sklicavali vsi, tudi dr. Požar in pristaši njegovi, zato je upravičeno upanje, da se bodo odločbi Rima tudi uklonili. Rim je odobril ravnanje škofljstva in izrekel, da vsled obstoječih odredb apostolske Btolice ni dovolil in tudi ne dovoli poslej prehoda v uniatstvo. Škof v tretje opominja dr. Požarja, ds zapusti Ricmanje in se prijavi škofu, da ga odveže suspenzije. Opominja tudi » liste, ki so izrabljali nomanj sko afero in ščuvali ljudstvo na odpor, naj se streznijo, ker sicer bi jih duhovščina ne mogla več brati in podpirati.« Za ljudstvo je pridejan poseben slovenski pastirski list, ki ga tu priobčujemo: Vernikom R'cmanj in Loga! Tretjikrat je že v teku enega leta, da spregovorim do Vas, v Gospodu ljubljeni verniki, pastirsko besedo, dasi molim v vsem tem času posebno od zadnjega postnega časa sem posebne molitve pri sv. maši, da bi Gospod Bog omahljiva srca privedel na pravo pot. Toda ne samo jaz, temveč tudi mnogi drugi molijo z menoj za Vas, da bi bil skrajšan čas skušnje in da bi zopet doživeli sreč nejše čase kakoršni so bili pri Vas pred nemiri. Vem dobro, da do takrat ste radi vkljub marsikakim težavam po navadi svojih očetov in pradedov in v soglasju z vsem slovenskim narodom priznavali svojo krščansko vero, ste radi poslušali sv. mašo, sprejemali bv. zakramente, krasili svojo cerkev in da ste gostoljubno sprejemali romarje, kateri so pri bajali v svetišče sv. Jožefa in ste jim prirejali prijazno bivanj« med Vami. Toda prišli so nad Vas hudi časi. Izkoristilo se je Vašo dolgoletno željo za samo-stalno župnijo, da se je Vas odvedlo s prave poti, pregovorilo se je Vas, da Bte odklonili vže ponujano župnijo. V cerkveno - upravno vprašanje preneslo se je narodnostno vprašanje. Vaši voditelji in izvestni listi so Vas bujskali in postavili kot poskuševališče. na koje da bodo drugi gledali in spravili so Vas z varljivimi obljubami v nevarnost, da izgubite svojo vero. Nič ni pomagala potrpežljivost, kojo je pokazal v Bogu počivajoči škof Andrej Marija, nič niso koristile s solzami spremljane besede, koje je govoril do Vas sivolasi starček. Voditelji niso Vam puščali niti dosti časa, da bi stvsr trezno razmišljali in se posvetovali s cerkveno oblastjo in tako je pcstala beseda »Ricmanje" bojni klic za tiste, ki hočejo prenašati nacijonalni duh v cerkev Božjo in koji hočejo vbogati cerkveno oblast le v toliko, v kolikor se kaže ta na klonjena njih namenom, Dobro znam, da mnogi od Vas globoko obžalujejo dcgodke v Romanjih, toda iz strahu pred ljudmi in iz strahu pred škodo ste sledili onim, ki so Vas rabili v svoje namene, in da bi Vas pomirili, so Vas nagovorili, da izjavite, da hočete postati uniati, dasi se ta korak protivi naredbam in določbam sv. stolice — česar pa najbrže Vi niti snali niste. — Zato pa je apostolska stolica izjavila že leta 1901., da ne odobruje spremembe v obredu in s tem tudi ne spremembe jezika pri sv. maši, dočim so oni, koji so zastopali Vašo stvar javno v pismu in v beBedi trdili, da je sv. stolica dala svoje dovoljenje. Kako me je čestokrat žaloatilo, ko sem videl, kako se Vas zlobno izrablja! In gotovo mora biti žal tudi Vam; da Be je Vam poslanemu duhovnemu pastirju, vrlemu sinu slovenskega naroda, Bkoraj onemogočilo življenje med Vami! Kako je bilo gotovo žal tudi Vam, očetje in matere, ko se ni delil Vašim otrokom zakrament sv. krsta; ko ste gledali, kako so nekateri Vaših dragih umirali brez tolažbe sv. vere, dasi je bil duhovnik pripravljen pomagati Vam ravno tako po očetovsko, kakor so pomagali Vaši prejšnji duhovniki Vašim očetom in dedom. Kako grozno, če je bila zaradi tega znabiti obsojena ena sama duša pred božjim prestolom ? Tej duši ne pomaga nihče več! »Kamor pade drevo, tam ostane". Predragi I Z vero, z dušo in večnottio se ne Bmemo predrzno igrati. Nihče od tistih, kateri spravljajo Vaše duše zdaj v nevarnost, jih ne bo mogel rešiti obsodbe. »Bog je pravičen sodnik, in strašno je, pasti v roke živemu Bogu«. Toda nri vsej svoji žalosti nad takimi dogodki, kakor tudi nad tem, da se ni hotelo ceniti mojih dobro namenjenih svetov, tolažilo me je vendarle to, ker Bte se zaupno obračali do sv. stolice, kot najvišje cerkvene oblasti, kateri so podrejeni pastirji in ovčice; saj je sveta stolica ona mati, »s katero morajo radi njenega visokega in odličnega prvenstva soglašati vse oerkve, to je vsi verniki povsod in kjerkoli so. « (S. Irenej). Zdaj pa je s v. stolica rekla svojo besedo in jaz Vam jo naznanjam kot Vaš škcf. Po zrelem premišljevanju je izjavila sv. stolioa dne 3. septembra t 1., da odobruje popolnoma postopanje škofijske oblasti v Trstu in da dosledna obstoječim odredbam ni dopustila prestopa prebivalcev Ricmanj in Loga h grško-rutenskemu obredu. Za katoličana je pot j a 8 n >. Rim je govoril, vprašanje je končano, naj bi se končala tudi zmota! Prosim in rotim Vas torej pri Gospodu in pri ljubezni do naše matore, sv katoliške cerkve, vrnite se zopet k cerkvenemu življenju, kakoršno Vam narekuje ta prava mati narodov. Ona sama zna najbolje, kaj Vas zopet privede do miru. Njej je dal Jezus Kristus vso oblast; Sv. Petru in njegovemu nasledniku papežu je Gospod zaupal pastirje in ovčice. Skrbite torej, da bodete v Kristu sovi čredi na tistem mestu, katero Vam nakazuje cerkev, ker sicer gorje Vam in Vašim otrokom. »Kdor cerkve ne posluša, ta naj Vam bo kakorpogan in očiten grešnik«, je rekel sam naš Gospod Jezus Kristus. Če bi Vam pa izveBtni krogi ali časo pisi zopet rekli: »Ne ostanite pod nikakim pogojem 1 a t i n s k o k a) toliški kristjani«, znate zdaj, da ti hujskajo proti materi cerkvi in Vas hočejo zavesti k nepokorščini in odpadu. Ne pustite se zavajati z besedami, kakor so »svoboda vesti" i. t. d., ker te Vam ne bodo pomagale v zadnji težki smrtni uri in pri sodbi božji. In če je kdo med Vami, kateri bi Vas hotel v tem slovesnem odločilnem trenotku zapeljevati k nepokorščini, znate, kaj si morate misliti o takem človeku: »Odstranite hudobneža iz svoje sredine." (I. Kor. V. 13.), on nima duha Jezusa Kristusa. Poživljam Vas po očetovsko, pridite s tistim zaupanjem in s tisto ljubeznijo k meni, kakoršno gojim jaz do Vas: izberite tri zastopnike, koji se bodo posvetovali z menoj o obnovljenju cerkvenega življenja pri Vas, in ko se bo prepevala v Vaši cerkvi Bogu hvala na način, kakor to cerkev odrejuje, tedaj bo ustanovljena pri Vas tudi samo-stalna župnija. Ustreženo bo tedaj Vaši vroči želji in v pravi svobodi vesti in v pravi svobodi otrok božjih boste mogli vr šiti svoj posvetni poklic, ne da bi izgubili nebeških zakladov. Ne pustite se pa zavesti tudi po prazni slavi ali gmotnih koristih, katere bi se Vam morebiti obljubljale; ker .nebeško kraljestvo ni jed ne pijača, temveč pravičnost in mir in veselje v svetem Dubu; kdor namreč tako služi Kristusu, dopadaBogu inje potrjen pri ljudeh. Torej, kar je od miru, to posnemajmo in kar je v lep izgled, to si hranimo jeden drugemu.« (Rim. XIV., 17 do 19.) Poglejte tudi na ljube svetnike, na zmagoslavno cerkev v nebesih; glejte na velika apostola sv. Cirila in Metoda, katera sta postala le po milosti božji in po svoji udanosti do sv. stolice to, kar sta. Prava Ciril Metodova cerkev je le ona, v kojej je papež vrhovni poglavar. Ista bv. stolica, katera je vodila oba svetnika, ista vodi tudi Vas ; ista sv. stolica, koja je govorila po sv. Cirilu in Metodu, ista govori danes tudi Vam in kakor sta si pridobila sv. Ciril in Metod s pokorščino do sv. očeta venec v nebesih, tako Be bodete večno izveličali tudi Vi le na ta način, da se pokorite ukazom sv. stolice, kajti sv. stolica je oni zvesti oskrbnik in gospodar, »kateri zajema iz Bvojega zaklada in deli novo in staro ob pravem času." Končno izročam to našo skupno zadevo Materi dobrega sveta, sv. očaku Jožefu in vsem našim sv. angeljem varuhom in našim sv. zaščitnikom in Vas opominjam in blagoslavljam z besedami apostola narodov: »Če kdo ne uboga naši besedi v pismu, zaznamujte ga, in ne družite Be z njim, da bo osramočen: ne s m a t r a j t e g a p a z a sovražnika, ampak posvarite ga kot brata. Gospod miru pa naj Vam podeli vsepovsod večnotrajni mir. Gospod naj bo z Vami vsemi.« (II.'Tes. III. 14 do 16.) Trst, dne 13. septembra 1903. f Frančišek Ksaverij škof. Dnevne novice V Liubljani, 23. septembra. Napad na knezoškofa. Graška »Ta- gespost" se postavlja na glavo radi včerajšnjega govora prevzv. knezoškofa v deželnem dvorcu. »TagespoBt" piše: »Pred otvoritvijo deželnega zbora, je še knez in škof blagoslovil deželni dvoreo ter se obenem v začudenje vseh navzočih čutil poklicanega da je imel neposredno pred svetim opravilom v popolnem ornatu nagovor, poln političnih namigovanj, v katerem je proklamiral cerkveno nadoblast v političnih stvareh ter obenem izrazil nado, da bodo vsi poslanci delovali v tem smislu." „TagespoBt« pravi, da je bil ta govor »izzivajoč«. V včerajšnjem »Slovencu« smo govor prevz. g. knezoškofa d o b 1 o v n o priobčili. Iz tega besedila se lahko vsakdo prepriča, kako je prevz. gosp. knezoškof govoril in v koliko je »Tages-poštin« poročevalec Januschowsky slišal travo rasti. Besede prevz. knezoškofa bo bile uprav apostolske, ker le na poti, katero je pokazal v svojem govoru je mogoče vspešno delo za ljudstvo. Tisti, ki so radi tega nervozni, morajo imeti jako slabo vest. Ali menite gg. okolu »Tagespošte«, da je blagoslov samo komedija in če škof blagoslovi hišo, pa bi ne smel blagoslova tolmačiti ? Pisava »Tagespošte" je izbruh skrajne nemčurske nesramnosti, ker je prevz. knezoškof govoril samo Blovenski, kakor se spodobi v naši deželni hiši. Sijajen shod v Ljubljani Včeraj zvečer se je vršil v »Katol. Domu« krasen shod, kateri je priredilo »Katoliško del. društvo«. Ta shod je pričal, da vlada med množicami, ki stoje za katoliško narodnimi poslarci, velika zavednost in popolno razumevanje položaja. Poslance dr. Š u s t e r-š i č a, dr. Kreka in A r k o t a, ki so prišli na shod, so zborovalci burno pozdravljali. Poslanec Arko je navduševal vse, ki imajo srce za ljudstvo, za skupno delo. Poslanec dr. Krek je povdarjal, da je bil d a n 2 2. septembra velepomemben za razvoj ljudske mislina Kranjskem in dokaz, da vstrajno in resno delo vendar končno zmaga. Poslanec pravi, da ne bo proslavljal kot velik triumf dejstva, da so liberalci glasovali, naj se predlog za volivno reformo v kranjski deželni zbor izroči odseku, treba bo še dela in boja, da dosežemo ljudstvu popolnih pravic, vendar je glasovanje liberalcev bilo le priča, da se z delom da marsikaj doseči. Ta Vaš shod, pravi govornik, bodi poziv na VaSe tovariše, bodi poziv na ljudske zastopnike, da zdrže na poti ljudstvu v vseh stvareh doseči pravice. Pripravljeni smo podati roko strankam za vspešno delo v deželnem zboru, nikdar paroke ne podamo baronuHeinu. (Viharno odobravanje in dolgo trajajoče burno ploskanje). Od boja glede volivne pravice pa nam ni mogoče odnehati. Samo tako bode omogočeno zastopstvom v naši državi vspešno in mirno delovanje, ako bodo imela ljudski značaj. — Poslanec dr. Sušteršič je dejal: Danes je veael dan. Po 15 mesečnem žrtve polnem boju, katerega so bojevale katoliško narodne čete, je deželni zbor kranjski načeloma moral priznati nujno potrebo, da se volivna pravica v dež. zbor razširi na vse sloje prebivalstva. (Navdušeni »Zivio!« klici). S tem še ni rečeno, da volivno preosnovo že imamo, a dosegli jo bomo, ako ljudstvo tudi dalje tako vstrajno stoji za nami. (Gromoviti klici: .Hočemo!« »Pripravljeni smo boritisezapravico!«) Današnji vspeh, pravi nadalje ppslanec, ni naš VBpeh, ne dosegli bi ničesar, ako bi za nami ne stala masa naroda v trdnem sklepu, da hoče na vsak način doseči svoje pravice. (Klici: »Tako je!«) Jaz danes proti nasprotnim nam strankam nočem rabiti nobenih ostrih besed. Dokler je kaj upanja za srečen vspeh pogajanj, ne bom rabil proti našim nasprotnikom ostrih besed, razun če bi nas oni napadli. Nobenega povoda naj nimajo nasprotniki nastopiti proti ljudski volji. (Odobravanje.) če pa bodo nastopili, čuli bodo besede, kakršne se še niso čule v kranjski deželi. Kot en mož bodo vztrajali naši volivci za nami, potem se začne doba mirnega dela v deželi. Nikdar pa ne bomo izpustili izpred oči našega ideala, da za splošno volivno pravico mora priti tudi enaka volivna pravica. Povdarjal sem že v deželnem zboru, daje splošna volivna pravica le prva stopinja do vrhunca ljudske zmage! (Burno pritrjevanje.) — Gospod Gostinčar imenom zborovalcev izreka zahvalo poslancem na njihovem odločnem nastopu. Boj za splošno in enako volivno pravico bomo nadaljevali tudi iz narodnega s t a 1 i š č a , in kdor je prijatelj našega ljudstva, mora iti z nami! Soglasno je bil sprejet predlog, peticijonirati na deželni zbor za uvedbo splošne in enake volivne pravice. Dalje so bile sprejete resoluoije, ki pozdravljajo boj katoliško narodnih poslancev, katerim se izreka zaupanje in zahvalo. Katoliškemu delavskemu društvu se naroča, da nadaljuje boj za splošno in enako volivno pravico po vsej deželi, da brzojavno sporoči zahtevo zborovalcev po splošni in enaki volivni pravici ministrskemu predsedniku, ter ob enem tudi zahteva, naj se odredba vojnega ministra glede vojakov - tretjeletnikov takoj prekliče. Odboru katoliškega delavskega društva se je naročilo, naj se zahvali vsem županstvom, ki peticijonirajo za splošno in enako volivno pravico. Z navdušenimi »Zivio!« klici katoliško-narodnim poslancem se je množica razšla. — Javni shod v Ljubljani je govoril za splošno in enako volivno pravico! »Slovenski Narod« in splošna enaka volivna pravioa. »Slovenski Narod" dela neumorno, da napredno stranko kompromitira pri ljudstvu. Posebno neljube so mu izjave županstev in občin za splošno in enako volivno pravico. Včeraj kriči, da so nekatere izjave falsificirane. Ogromna večina navedenih občin je sklenila izjave v občinski seji, le par županstev vsled prekratkega časa ni moglo sklicati seje in so tako župani uložili peticijo, kar se ve tudi ni brez pomena. Gotovo je, da bi bila tudi od velike večine občinskih odbornikov peticija sprejeta, da ne govorimo o ljudstvu, mej katerim nasprotniki ljudskih pravic kar zginejo. Ako se »Narodu« zdi še premalo nad 80 izjav, ki so bile sklenjene v hitri dobi dveh d n i j, utegne se zgoditi, da se ta agitacija še znatno razširi in da nastane vnaši deželi gibanje, od kateregabo liberalce glava bolela. »Narod« naj le pridno h u j s k a I Zakaj je izvestna gospoda korajžna proti splošni in enaki volivni pravioi samo v varnem zavetju »Narodovega" uredništva ?Zakajsenekit]a gospoda ne upa postaviti v Ljubljani na javnem shodu? S k 1 i či te vender enkrat že javen shod v Ljubljanil Na tem shodu v slovenskem središču skušajte povedati, da splošna in enaka volivna pravica ni želja ljudstva! Res značilno! Liberalci so včeraj storili imeniten korak, ki naj ostane tudi v »Slovencu« pribit. Vložili so neko peticijo, o kateri pravi »Narod«, da je značilna. D a je res značilna za svobodo, katero umevajo liberalci in za liberalno pamet, sledi naj iz priobčenja peticije liberalcev iz Rov, ki se glasi: »Št. 49. Slavni dežel, zbor vojvodine Kranjske! Podpisani občinski odbor je v svoji seji dne 20. sept. 1903 sklenil, naprositi slavni deželni zbor vojvodine Kranjske, da ne spremeni volilnega reda v deželni zbor kranjski in dežel, reda v smislu Bplošne in enake volilne pravice, ker enaka in splošna volilna pravica n i želja ljudstva. Rova, 20. sept. 1903. (L. S.) Jerman, župan, F. Stare, Peregrin R o d e , Miha Zupane, Peter Svetlin«. — Taki ljudski prijatelji so liberalci. In »Slovenskega Naroda" ni sram take peticije! 4 Za sploino ln enako voli »no pravico so došle še peticije občin : J a b 1 a -n i o a, Radohovavas, Bukovica, Hrušovka, Velike Lipljanje. Slovensko dijaštvo pri agitaoiji sa slovensko iolstvo. V nedeljo popoludne se je vršil na Dobrovem javen shodfe-rijalnega akademičnega društva »Adrija". Zbralo se je na tem shodu okolo 1000 lju-dij, pripadajočih vsem stanovom našega ljudstva. Trg pred gradom grofa Baguera bil je lepo okrašen z narodnimi zastavami, oder pa, ki' je stal na primernem mestu opleten je bil z zelenjem in z njega so vihrale lepo slovenske trobojnioe. Pokanje to-pičev je naznanjalo Bricem, da se vrši na Dobrovem nekaj posebnega. Posebno ganljivo je bilo gledati mnogoštevilno četo Hrušev-ljanov in Nebljanov, skrajnih čuvajev slovenstva, prihajajočih pod lepo narodno zastavo na shod, na katerem hočejo pričati, da nočejo nikakor dopustiti, da bi nenasitni Itali jani vspeli v svojem namenu, namreč v namenu poitalijančevanja slovenskih krajev na-hajajočih so na skrajni južni meji Slovenije. Ob določeni uri pričelo je zborovanje. Za predsednika shoda izvoljen je bil z vsklikom g, Š v i 1 i g o j , župan biljanski. Stud. jur. Gradnik je govoril o slovenski! gimnazijivGorici ter o slo-; venski univerzi v Ljubljani. Drugi govornik je bil g. stud. jur. V o š -n j a k , ki je govoril o legini šoli v Neblem. Dotične resolucije so bile z velikanskim navdušenjem soglasno sprejete. — Na šolo v Preski je imenovan za provizoričnega učitelja učitelj g. Friderik R e p o v š. — Umorjenega našla je neka pa-starica na paši Janeza Rozmana iz Ornuške Vasi. Aretirali so posestnika Jožefa Spolarja iz Češence katerega sumijo, da je Rozmana umoril. — Na gimnaziji v Novem Mestu je pričetkom šolskega leta 249 dijakov. — Hrvatske novice. »Obzor« po- j živa hrvatske opozicijske stranke, naj bodo \ pripravljene na volivni boj, ker vlada dela j priprave za razpust sabora in za nove vo- ; litve. Vlada hoče opozicijo presenetiti. — J Izdelovalci opank stavkajo na Raki. — Kongres dermatologov zboruje v Sarajevu. — ; Veliki gozdovi pri vaseh Dubrava, Janjina, j Trstenik in Popovaluha v Dalmaciji so po- ! goreli. — Skoro vse prebivalstvo v okolici j Petrinje se hoče izseliti v Ameriko. — N a \ nadškofa Stadlerja vSarajevu ' je bil poskušen atentat. Neka ; Mohamedanka je z vso silo hotela govoriti • z nadškolom. Vratar jo je prijel in dognalo se je, da je preoblečen moški, ki je imel pri sebi bodalo in revolver. Napadalec je priznal, da je nameraval nadškofa umoriti. — Otvorjena je nova železnica Split - Sinj. — Zagrebški čevljarji so imeli shod, na katerem so sklenili zahtevati, naj vlada njihovo zadrugo razpusti, ker škoduje čevljarjem in ima le nekaj oseb od tega dobiček. — Na Dunaju je umrl zagrebški trgovec Ljudovik B r o d j o v i n. — Rudeče jagode rasto sedaj po nekaterih hrvatskih krajih. — Shoda v Žalcu — ne bo. Danes smo dobili naslednje obvestilo: Nameravani shod »Gospodarsko političnega društva« dne 27. t. m. v Žalcu Be radi nastalih okoliščin preloži na poznejši čas, ki ae bode pravočasno naznanil. — Is Pazina 21. septembra. Italijanski vseučiliščniki imeli so včeraj tukaj sestanek, da proslavijo oblet nico vzetja Rima po Garibaldijevih četah. Značilno je, da so si ravno naše mesto izbrali za ta shod. Za Pazin bore se Italijani že več let. Okolica je popolnoma hrvaška, mesto samo je deloma poitalijančeno, a ima le par pravih italijanskih družin. Da kaže na zunaj še italijansko lice, je jedino zahvaliti naši »dobri c. kr. vladi«, koja pošilja semkaj skoraj izključljivo uradnike italijanskega mišljenja, da odločujejo ti pri občinskih volitvah v prvem razredu ter dajejo mestu prividno italijansko obilježje. Tukaj so toraj hoteli italijanski dijaki obhajati svoje orgije. Prišlo jih je nekaj čez 50. ^e pred poldne se Be kazali na ulicah dokaj oblastno. Popoldne pa, ko so se razgrele vročekrvne glavice teh čestilcev »Sereniasime« od ruj-nega vinca, začeli so sprehajajo se po mestu peti izzivalne pesme. To je izbilo dno potrpežljivosti Hrvatov, da so reagirali. Kakih 20 mladeničev je povedalo italijanskim goBpodičem na velikem trgu prav resno, da Istra še ni pokrajina italijanskega kralja. To je pomagalo. Posegla je vmes tudi javna straža. Bilo jo več aretiranih od jedne in 1 druge stranke. Od Hrvatov zaprli so tudi j dr. Gjuro Červarja. Opažalo se je ■ splošno, da je iskala politična oblast pouzro- j čitolja nemira le med Hrvati — ter zahtevala že zgoda popoldne, da se imajo zapreti hrvaške gostilne, kar je pa župan dr K u r e f i č odločno odbil. — Hrvaška gimnazija napreduje lepo. V prvem razredu — vseh je letos pet — ima okoli 50 dijakov, mej temi več Slovencev, koji se prav lahko priučijo hrvaščini. Pri poročamo sploh Slovencem ta naš zavod, koji ima v g. Ivanu K o e - u skrbnega upravitelja. — Trgatev bo letos bolj pozno, po prilici sredi oktobra. Vsled suše v prošlem mesecu je grozdje nekoliko zaostalo, po zadnjem dežju se pa lepo razvija. Če bo trajalo gorko vreme, imeli bomo v pazinskem okraju dobro vinsko letino. — Srčna prošnja. Dne 13. sept. 1908 zadela je k a n n 1 b k o dolino na Koroškem velika nesreča. Oblak se je utrgal ter poplavil taisto. Vihar je razsajal, podrl sadno in gozdno drevje, otresel še le na pol zrelo sadje in uničil veliko polskih pridelkov. Voda je tako močno narastla, da je v L i -p a 1 j a v e s i raztrgala in odnesla 6 h i š , veliko travnikov in njiv s poljskimi pridelki, 2 hiši sta močno poškodovani in v nevar nosti. Rešiti se je moglo le naipotrebnejše hišne oprave. Beda je velika, izdatna pomoč nujna. Ker je v drugih alpinskih pokrajih nevihta veliko nesreč napravila, se na izdatno državno pomoč ne more računati. Lipaljavas je zadnja slovenska vas v kanalski dolini ob italijanski moji. Rojaki in rojakinje! Ne zabite torej potrebnih ponesrečencev! Vse kake milodare iz usmil|enja sprejema župnijski urad v L i p a 1 j a v o s i, pošta Pontafel. — Još. Eichholzer, župnik. — Hitrost vojne ladije „Baben- berg." V soboto so poskušali v morju pred Puljtm hitrost nove vojne ladije »Baben-berg«. V pogodbi je bilo, da mora ista znašati 18 5 mili v eni uri; pri poskušnji pase je doseglo 19 75 milj. — Italijanstvo se umika! V Dalmaciji bo upisali najboljši la*ki patrijotje svoje sinove v hrvatske Bole. To bo gotovo storili radi tega, ker vedo, da so hrvatske šole boljše od laških, ker vedo, da ima Lah, če zna hrvatski, ko je dovršil hrvatske šole, tudi gotov kruh, med tem, ko bi moral po dovršenih laških šolah stradati. S tem Hr vatje seve ne pridobe nič. — Ustrelil se je v Zadru korporal M e n d e, ker ga niso hoteli več pridržati v vojaški službi. — Tržaški sooijalni demokratje imajo v Rocolu neko shrambo, kjer hranijo razne oprave za veselice, kakor n. pr. za stave, steklenice, kozarce, les itd. V tej shrambi nastal je v nedeljo ogenj, ki je naredil 2000 kron škode. Zavarovana shramba ni bila. — Za »Lego«. 29. junija priredili so v Gorici veselico na korist „Leflre". Dohodkov je 5158 88 K, stroškev 2188 87 K. Ta denar porabijo za laški otroški vrtec, ki ga ustanove »pri Barki«. — Iz Amerike poročajo: V Jolietu je v vodo padel llletni Alozij Našem-b i n i po domače Gorinov. Za njim je skočil Jurij M a r o h n i č, hoteč ga rešiti, a uto nila sta oba. — Zaprli so v Jolietu radi več tatvin Jožefa T r š i n a r j a , doma iz Zaborška pri Smarjeti na Dolenjskem. Tršinar je nameraval pred aretacijo odpotovati v staro domovino. — V mestni službi v J o 1 i e t u je sedaj 13 Slovencev. — V pisarno mestne železnice v Č i k a g i so vdrli lopovi in odnesli 4000 dolarjev. Prej so ustrelili dva uslužbenca. — Čuden ponočen obisk v samostanu v Gorici. V nedeljo po noči okolo 11. ure začelo v kapucinskem samostanu v Gorici tako močno zvoniti, da je spravilo to zvonenje vso samostansko družino po koncu Ko bo se podali k samostanskemu zvonu, našli so pri njem nekega 45letnega Ivana Gorkiča iz Vrtojbe, reveža, kateremu se je omračil duh. Splezal je namreč čez zid kapucinskega vrta in prišel tako do samostanskega zvona. Poklicali so redarja, ki je nesrečneža odvedel v norišnico. — Čuden slučaj. Zadnji petek se je vršila pred celjskim porotnim sodiščem obravnava zoper bivšega urednika „vahtaricett Ambrožiča zaradi razžaljenja časti. Vprašanji, ki ste odločevali o krivdi, ste bili s 6 glasi potrjeni in ravno tako s 6 glasi zanikani. Med porotniki je pa bilo 6 slovenskih kmetov in 6 mož nemškega mišljenja. Čuden Blučaj! — Pobegnil je knjigovodja restavra-cjje na južnem kolodvoru v Gradcu V i -ljem Langmayer. Svojemu gospodarju je vzel 1729 K 48 h. je III. je učiteljsko mesto v mestni deški ljud-izpraznjeno mesto — Raspisano C i r k n i o i. — Na ski šoli v Ljubljani nadučitelja-voditelja. — V Opatijo je došel nadvojvoda Ljudovik Viktor. — Občinski svet v Dekanih je imel te dni sejo, v kateri je sklenil protest proti temu, da se hočejo dosluženi vojaki tretjeletniki še nadalje pridržati pod orožjem. — Bled je obiskalo do 29. avgusta t. 1. 2799 tujcev. — Slovenska niija gimnazija v Celju. Na tem zavodu je letos bilo v prvi razred sprejetih nad 70 dijakov. Napraviti se bode torej morala paralelka za prvi razred, tudi v drugem razredu bi morala biti para lelka, toda avstrijska vlada, ker se gre za Slovence, nima denarja 1 Dijakov je na zavodu okr iglo 200 kar je najjasnejši dokaz, kako nujno je potrebna ta slovenska gimnazija. Na novo sta nameščena dva gimnazijska učitelja in sicer g. J. Jošt in g J. Voglar. G. J Vodnik, ki je doslej poučeval prirodo-slovje, se je preselil začasno na Dunaj — Občinski list - kje sl? Obetal se je nam občinski časnik iz Celja in se je nabiralo naročnike. Več županov je poslalo denar, ker tak list potrebujejo, — toda lista ni od nikoder. Rekla-movali smo naročnino pri nabiratelju — toda ne vrne se nam denarja niti pošlje časnika. Zato vprašujemo javno : K d a j izide občinski časnik? Sicer zahtevamo naročnino — nazaj! — Župan v imenu več tovarišev. — Psi v šolskem poslopji. Pred nekaj leti je izdal c. kr. deželni šolski svet okrožnico, s katero se prepoveduje imeti pse v šolskem pošlo p j i. — Za nekaj časa res nismo imeli teh sicer drugod prijaznih živalic po šolah. Sča-Boma so je stvar pozabila — in ti „tovariši" se zopet naseljujejo po šolskih poslopjih, ako kdo oporeka — je zamera. Zato prosimo, — da se prizadete opomni na izdano okrožnico ter se psi in — nesnaga odstranijo iz šol. poslopij — nemira in nesnage prinesejo dovolj otroci. — Italijanska zastava v Trstu. V ponedeljek popoludne je zaslišal policijski koncipist dr. Zecchini vse one osebe, ki so bile za časa, ko je vihrala italijanska zastava na stolpu magistrata) v poslopju. Zasliševanje je trajalo od prvih popoldanskih ur do poznega večera. — Nov parnik. Dne 24. maja spu stili so v Trstu v morje nov parnik »Gori-zia«. Včeraj je bila ž njim vožnja za poskušnjo. Stroj ima 2500 konjskih moči, parnik je dosegel pa hitrost 14 60 milj v eni uri. — »Dante Aligbieri«. To italijansko šolsko društvo, ki ima namen, potujčevati naše otroke, bo imelo 24 sept. v Vidmu na Laškem svoj 14. občni zbor. Vpisalo se je do sedaj 500 zborovalcev. Članov ima društvo 19.000; podružnice so plačale 94 000 lir. Za propagando so porabili 7000 lir, za društvene s vrhe 63.000 lir. — V potu svojega obraza se trudi tržaški list »Piccolo«, da bi dokazal laškim dijakom, kako lepo in koristno bi bilo, ko bi šli vsi v Inomost. In gotovo bi šli, ko bi ne bilo nemških pestij. Ljubljanske novice. Umrl je v tukajšnjem Leonišču včeraj ob tri četrt na 12. uro dopoludne grof Al fonz P a a r , svak kneza W i n d i s c h • g r a e t z a. Obolel je preteklo nedeljo na vnetju črevesa, v nedeljo zjutraj ao ga prepeljali v Ljubljano in še isti dan operirali, a rešitev ni bila več mogoča. Konkurz je napovedal trgovec P r 5 -c k e 1 na sv. Jakoba trgu. Splaseni konji. Na križpotu Bleiweisove in Franca J žefa ceste splašila sta se včeraj popoludne hlapcu Ivanu Oreharju vprežena konja in zdirjala z vozom po cesti do Ko-lizejske ceste, kjer ju je neki delavec ustavil in pri|el. — V Konjuinih ulicah je včeraj popoludne it kovačnice kovača J. Weisa ušel konj nadporočnika barona Lazarini in je dirjal po Krakovskem nasdni dvor je Kavčiča zaradi tega obsodil na 6 tednov ječa. — Tudi demonstracija v »Zvezdi«. Areto vanje preprečil je Miha Vojska iz Lju bij a ne. Dne 8. junija t. I. je nekoliko pijan bil v »Zvezdi« glasan in ko ga je stražnik vprašal za ime, mu ga obdolženec ni hotel povedati, kar je dalo povod, da je bil aretiran. b pofietka je šel mirno s stražnikoma; ko se je pa neka ženska oglasila, »da ga naj puste, ker ni nič naredil«, jel se je stražnikoma zoperstavljati, bil |e z rokama proti njima in ju tudi z nogama suval. Končno se mu je tudi posrečilo, da je stražnikom všel, ker se je občinstvo zanj zavzelo in nastopilo proti stražnikom. Obsojen je bil Vojska na mesec, težke ječe. — Tatvina pri Bernatoviču Marija Pepevnik iz Zišalia v ptujskem okraju doma, je b la v Bernatovi-6 e v i trgovini v Ljubljani za prodajalko. Tu si je prisvojila iz prodajalne svojega gospodarja dve bluzi, tri spodnja krila, eno srajco in en komad svile. Obdolženka krivdo priznava S idiščo jo |e obsodilo na tri t<-dne ječe. — Konkurz v Postojini. Klo bučar M Avstrijska kronska renta 4%..........99 80 Avstrijska inv. renta 3l/, % .....9125 ! Ogrska zlata renta 4%..............116 90 t Ogrska kronska renta 4% .... . 96 40 j Ogrska inv. renta 31/« %.......87 65 f Avstro-ogrske bančne delnice.....15'75 Kreditne delnice..................633 — London vista....................239 281,'« Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v 117-35 20 mark............23*47 20 frankov..........19-03'/, Italijanski bankovci . . .... 95-— C. kr cekini . ... . 1134 Mejnarodna panorama Pogačarjev trg. «3- Ta teden "S* Slikovita Koroška. Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nenadkriljive kapljice se uporabljajo za notranje in zunanje bo lezni Učinkujejo nedosegljivo in apasonoano pri boleznih na želodcu, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezih ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico. Te kapljice so najboljše sredstvo proti boleani na maternici in modromu ter raditega ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Naročuje se 7T r*- E t 3 3 P O C/) ct> d *T3 "I o s. v <5. N * O crq 3 r. ^ 3 C cr ? V 5. n < • Ki Ln < D. 7? rt> N o 3 7? C -t N 3 O 3 C/5 O Nove zboUšane gramofone z gla*' vno-, ročno- in varstveno ( m»rioo, zelo priliublieni nwl duhovščino, po društvih in mo l zasebniki. Gramofon avtomate za gostilne zelo pridobitne prodajam tudi na obroke. Imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za stare V nanj a naročila se rešujejo z obratno pošto. ^tidclf UJeber, urar v Ljubljani, stari trg 16. 1079 £0-10 nMM Vino po posredovanju preskuševalne kleti se toči v gostilni pri „zlafi ribi" Cviček iz kleti aroape Hočevar v Krškem, Burgundec, iz kleti gospe Ferjančič na Slapu in tudi pristni Bizeljec. Kuhinja priznano dobra. 1251 8-1 fr«oc f^ezman. IX • .. '< '^' V'v. ; : ' , A/.'. jA Naznanilo. exportna Šivalni 256 26 Kdor hoče poceni in dobro blago, naj naroči moj novi veliki cenik, kateri je gratis. Posebno priporočam novosti v stenskih urah z novim stolpovim bitjem. Vsa popravila točno in ceno, umetna delavnica v I. nadstropju. Za obilni obisk se najtopleje priporoča Fran Čuden urarski trgovec in posestnik v Ljubljani, tvrdka na debelo in na drobno, član švicarskih tovarn Union, založnik c. kr. drž. dolenjskih železnic. stroji, posebno za domačo rabo prav poceni. Stanje vlog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron. Najboljša in najsigurnejša ^ prilika za žtedenje! «« Preje: Gradišče št. 1, Denarni promet v letu 1902: čez 32 milijonov kron. I u LJUDSKA POSOJILNICA sedaj: Kongresni tt*c$ št. 2, L nadstropje sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraB do 1. ure popoldan ter Jih obrestuje po 41 brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih -— 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 31. deeembfa 1902: 9,501.351 52 h. Denairni promet V 1. 1902: 32,596.882 H 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se ohrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno- hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dnd 1. januarija 1903. Dr. Ivan Šusteršič, predsednik. Odborniki: Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik. Anton Belec, pesestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Josip Jaro, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leskovio, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos.u — Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar, župnik na Rudniku, — Dr. Alei Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani. Izdajatelj u odgovor« «Mdnik: Dr. l(B«olj.ZIUilk Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.