Poštnin« oiafana v cotovin. Leto lVII. V UubHrnl. v sredo, dne 6 februana 1929 Št. 31 1. zdaa st. 2 om Naročnina Dnevno itda)n za ciržavo SHS meseč no W Din poileino I3<> Din ceiolemo 3cO Din za inozernsivo me«e< no 40 Din nede )tka 'zdaia ceiole no v Jugo-slavlh 120 Din, za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov sio.p peui-vista mali oglasi po I SO • n i O.veCli oglasi nad 4) mm v Slno po D Kopitanevl ullct 41.6 lli Rokopisi se ne vraCalo, nelranklrana pismo s e ne sprelemalo Crr.antilva '*->e/on il. 2030, uprai nl&tva il. 2328 sss Političen Ust sza slovenski narod l/prauo te vKopliaiieft m.Si.d tekoml račun: Llub./una ilev. I0.650 In IV.349 xa iiiseioie. Saialei o i1.7563. ZflflieJ il. 39.011, Progo »n Dunai it. 24.797 Boj proti poroti Avstrijski ministrski svet je naročil ju-itičncmu ministru dr. Slami, da izdela zakonski načrt, po katerem naj se porota odpravi, na njeno mesto pa po nemškem ozoriTposta-vijo velika prisedniška sodišča, obstoječa iz treh poklicnih sodnikov in šestih laičnih pri-sednikov. Ta nova sodišča naj bi ne sodila le o vprašanju krivde, temveč bi tudi določala višino kazni. Korak avstrijske vlade je vzbudil v vsej javnosti največji odmev in kakor ču-jemo, so tudi pri nas predlagali že nekateri sodniki v Belgrad, da se porota odpravi. Priznati je treba, da morejo nasprotniki porote navesti precej tehtnih vzrokov za njeno odpravo, ker so bili večkrat pravdoreki porotnikov takšni, da so vzbudili opravičen odpor. Baš pred kratkim je oprostiev Poffla, ki je usmrtil žurnalista Wolfa, razburila javnost in bila tudi povod za sklep avstrijske vlade. Sličnih presenetljivih pravdorekov je bilo še več in tudi naša javnost se je včasih čudila, da je porota koga oprostila, ko je bila njegova krivda skoraj dokazana. Ali ti negativni dokazi proti poroti ne zadostujejo, kajti vsi vemo, da so tudi že redna sodišča zagrešila dosti justičnih umorov in vendar vsi ti justični umori ne morejo biti noben argument za odpravo rednih sodišč. Je pač tako, da niso vsi slučaji enako jasni in zato bodo zmotne sodbe vedno mogoče in jih ne morejo preprečiti niti porote, a tudi ne redna sodišča. Vendar pa je v tem velika razlika, ki silno govori v prilog porote. Ljudski sodniki ne bodo skoraj nikdar obsodili koga na smrt, če ni slučaj skoraj čisto pojasnjen, ker je znano, da ljudski sodniki raje obtoženca oproste, kakor pa da bi si obtežili vest z obsodbo nedolžnega. »Kaj pa, če je obtoženec nedolžen«, to vprašanje je pri porotniku vedno odločilno. Ne igra pa te vloge pri poklicnem sodniku, ker so zanj indicije vse bolj veljavne, ko pa za porotnika. Vsekakor pa je boljše in pravičnejše, če je krivec oproščen, kakor pa, .če je nedolžni obsojen. Ali porote imajo še drugo veliko prednost. Sodba porotnega sodišča je ljudska sodba, ki silno utrjuje avtoriteto rednih sodišč. Če v ne čisto jasnih slučajih izreče porota vsaj krivdorek, potem ta drži in vsaka debata je izključena Nobenega očitka ne more biti na naslov sodišča, ker sodbo je izreklo ljudstvo samo po svojih zastopnikih. Posebno važno je to pri političnih de-Iiktih in zaradi tega je,tudi v prvi vrsti prišlo do porote. Takšne delikte sodi sodnik, ki mora upoštevati le suhe paragrafe, naravno čisto drugače, ko pa zastopnik ljudstva. Ta bo uva-ževal tudi motive obtoženca, ta bo upošteval tudi njegov namen, dočim bo poklicni sodnik sodil le po suhem paragrafu. Porota za politične sodnike je zato nekakšno jamstvo, da ne bo vpliv oblasti v političnih procesih premočan in v tem je tudi njegov veliki pomen. S težkimi boji je bila porota priborjena in ko je bila pred dobrimi šestdesetimi leti uveljavljena, je veljalo to kot ena največjih ustavnih pridobitev državljana. Tudi na ta pomen porote se ne sme pozabiti, ker lahko je že pridobljene pravice izpustiti, težko pa izgub* Ijene zopet dobiti nazaj. V teku svojega obstoja pa je seveda tudi porota pokazala svoje hibe. Od teh je gotovo največja ta, da se inteligenčni sloji vedno bolj odtegujejo porotniški dolžnosti, vsled česar tudi stalno pada nivo porotnikov. Večinoma obstojajo danes porote samo iz ljudi, ki so v svojem poklicu možje na mestu in ki so tudi kot ljudje vsega spoštovanja vredni, ki pa žal nimajo posebnega znanja o zakonih, vsled česar tudi ne morejo prav soditi. Izkušnja pa uči, da zadostuje, če je le eden od dvanajstih porotnikov poznavalec zakonov in potem se ni bati, da bi bila sodba porotnikov čudna in nerazumljiva. Iz tega pa sledi, da je treba poroto reformirati, ne pa jo odpraviti. Inteligenčni sloji sc ne smejo več odtegovati porotniški službi in vrste porotnikov treba osvežiti, da ne bo samo en sloj opravljal porotniške dolžnosti. Enako je napačno, da sodijo delikte, ki jih razume le mestni človek, porotniki z dežele in obratno. Skratka, poroto treba reformirati in potem nc bo razočaranj. Prisedniška sodišča so dejansko že nekaka relorma porote, samo vprašanje je, če ne gre ta reforma predaleč. Kajti politični sodnik bo imel v prisedniškem sodišču, če sc bodo pnsedniki jemali iz istih vrst prebivalstva kot pprotniki, tako veliko moralno premoč, da bod- imeli edino in glavno besedo le sodniki, dol|i> bodo prisedniki le pritrjevali. To oa b! ženilo dejansko odpravo norotc Reforma uprave najvažnejša naloga Upravno vprašanje v vseh driavah najaktualnejše - Proti sistemu „huntage" - Ze na sestavo novega proračuna naj vplivajo upravne reforme Belgrad, 5. februarja. (Tel. »Slov.«) Pri vseh velikih političnih spremembah, ki naj b: ustvarile nekaj trajnega, smo opazili, da je bila prva skrb novega režima posvečena upravi. Veliki Napoleon se ni nič manj pečal z upravo, kot z vojaško strategijo. V starem načinu uprave, s katero je holela pomesti revolucija, je začel Napoleon iskati nova peta. Zgodovina mu je dala za to, ko je rešil upravno plat francoske države, priimek enako velikega jurista kot stralega Podobno stremljenje smo videli tudi drugrd, v Italiji, Španiji in Rusiji. Borbe za upravo so na dnevnem redu tudi v drugih državah. V Nemčiji nič ntanj kot v Avstriji, Češkoslovaški in Poljski. Povsod hoče biti uprava nekako zunanje ogledalo vlade, ki stoji na čelu države. Po upravi se presojajo državniški talenti in da-lekovidnost. Vprašanje ureditve vsaj delno zadovoljive uprave je v sedanji vladi najvitnlnejše, čeprav ni ne' aj noveTa. Ne' aj splošnih smernic smo dobili iz predsedništva vlade in posameznih ministrstev. Vsakdo si je na jasnom, da z okrožnicami, danim uradništvu, vpeljavo deljenega delovnega časa od 8 do 12 in od 2 do (3. prepovedi intervencij, obiskov, kuhanja kave, še ni izražen prnvi namen te^a, kar bi se hotelo doseči, ker je to drugovrstne-a pomena. Za to se pred odobritvijo bodočega proračuna razmišlja največ o tem. ali bi se že s prihodnjim proračunom pričelo s temeljito preosnovo državne uprave. Zvedeli smo, da se rc9no dela na upravni preosnovi. Do te^a ras niso prisilile prPožbe ln inozemstva. Tu intervencije različnih po- slaništev, združene z grožnjami, da ne dobimo nobenega pesojila, če se tujim državljanom ne bodo vpoštevale njih pravice, ker da je inozemstvo izgubilo vero v našo upravo, ampak, kar je še najznačilnejše: pritožbe so se v naši državi sami tako posplošile, da so se dvignili tudi tisti kraji, kjer se prebivalstvo sploh ni brigalo za počasno delo uprave. Pcsamezna ministrstva, ki proučujejo načrte o razdelitvi poslov po drugih državah, so ugotovila: da pri nas ni urejen način dela, da dela na eni in isti stvari preveč oseb, zlasti so to računi, da vrši ena kontrola nadzor nad drugo, da ni delo koncentrirano, da je delo deljeno tam, kjer bi ne smelo biti, m sicer v nižjih upravnih enotah. Vse preveč je tako zvanih arhivskih, oziroma v prečanskih krajih pisarniških del in oseb. Akti se vpisujejo v silno število knjig, in sicer ne samo v centrali, ampak tudi v posameznih oddelkih. To je sistem »bumage« (papirja), kot je vladal poprej v carski Rusiji. Za vsako stvar je treba prešnje, kot bi hoteli nezaupanje gojiti naravnost umetno. Zato je za vsa' o lako malenkest-no rešitev potreben kredit, ki dejanskemu razvoju niti nrjmanj ne odgovara. Temu sistemu so odgovarjali nel a'erj zakoni, o katerih se sedaj naravnest sumi, da so imeli tudi postranske namene, kot n. pr. zakon o državnem računovodstvu, ki je vsak resen polet ubijal in dajal možnost zlorabam cd strani gospodarskega sveta in uradništva. Težo vseh teh razmer pa nosi finančno ministrstvo. Sedaj je najvažnejše vprašanje, ali bomo z novim proračunom pričeli s temeljitimi upravnimi preesnovami. Zdi se, da! Finančni minister je izdal na v?a ministrstva okrožnico, kako naj se sestavl.ajo proračuni, da moraj« biti najmanj za 20% niiji od prejšnjih. Večina ministrstev je proračune že končala, bodisi da jih je že sestavila in predložila, ali pa da jih že ima vsaj izdelane. Pri vsem tem se je pokazalo, da gredo nekatera ministrstva za tem, da finančno ministrstvo samo odloči, ker se njegovih navodil o zničanju kreditov ne more dr/.ati. Če bo finančno ministrstvo vzlra-jalo na svrjem programu, da treba upravne s'rcš' e v preračunih znižati, potem ni dvoma, da bodo ministrstva, ki bi mislila, da brez sedanjih oddelkov ne merejo vršiti tekočih poslov, pos'avl>nn pred gotovo dejstvo. S tem bi se pristopilo k splošnemu obravnavanju preosnove državne uprave. Izvršile bi se rcdukcije oddelkov in oseb. Vlada pa mora, če se naj boljše vrši državna uprava, in za to je poklica~a, izdelati nov upravni sistem. Zoper ukinitev posameznih oddelkov so se oglasila gespedarpka ministrstva, ki trd:jo, da trliko ("Va, dokler se sfvari ne spravijo v končni rc-1, bo Iroba oddelke še povečati. Ti oddel' i pa se bodo potem, ko se bo uprava uredila, parni v sebi stopili. G'avni problem, pravijo, to v hPri unravi in Ivtrcm sodstvu. To sla dva pogrja SIov.c) Po poročilih od španske meje se je viadi sicer posrečilo udušiti upor, položaj pa je še dalje resen. Najmanjša neprevidnost Primo de Rivere bi položaj takoj popolnoma izpremenila. Celo v polkih, ki so ostali zvesti, se graja njegova strogost. Mnogi častniki hočejo zapustiti vojaško službo. Madrid, 5. febr. (Tel. »Slov.«) Sanchez Guerra je bil včeraj ponoči v pristanišču v Valenciji vkrcan na torpedovko, ki je odplula v neznani smeri. — Smatra se, da bo Sanchez Guerra izgnan v kako severnoafriško mesto ali pa na kak otok pred Marokom. Praga, 5. febr. (Tel. »Slov.«) V listu »Li-dove Noviny« razpravlja priznani češkoslovaški narodno gospodarski pisatelj Jurij Hsnda o bodoči gospodarski konferenci Male antante. On smatra, da gospodarski program male antante ne more biti kaka srednjeevropska gospodarska skupnost ali pa priprava za donavsko federacijo ali pa ustvaritev enotnih carinskih ozemelj. Na tej konferenci se bodo po njegovem mnenju bavili predvsem s promet;-nimi vprašanji, posebno pa z zboljšanjem železniških zvez in donavske plovbe. Carinsko-tarifarična vprašanja aH pa razprava o prefe- London, 5. febr. (Tel. »Slov.«) Angleške agenture poročajo iz Ondaje, da je na španskem izbruhnila nova revolta med civilnim prebivalstvom in vojaštvom. Po vsej Španiji vlada najstrožja časnikarska cenzura. London, 5. febr (Tel. »Slov.«) Po poročilih iz Španije je general Primo de Rivera za nedoločen čas poslal na dopust 50.000 mož vojske, da s tem odtegne moštvo vplivu častnikov. Mnogi politiki, o katerih se domneva, da bi lahko vodili opozicijo proti diktaorju, bodo izgnani za nedoločen čas v posamezne kraje na marokanski obali. renčnem carinskem sistemu je popolnoma izključena. Stališče češkoslovaškega delegata pri tem ne bo enostavno, ker se bo moral kot zastopnik industrijske države pogajati z dvema izrazito agrarnima državama. Češkoslovaška je finančno neodvisna država, ki ne potrebuje nobenega inozemskega posestva. Morda se bo ravno na finančnem polju dalo doseči uspešno sodelovanje, če bo gospodarska konferenca Male antante, ustvarila gotove predpogoje za investicijo češkega kapitala v Jugoslaviji Tli Romuniji. Stanarine v ljubljanskih mesinih hišah Bivša SDS bi rada vse polomije, ki jih je kriva njena prevlada na ljubljanskem magistratu, prevpila. Misli, da je prevpila zadevo z obligacijskim posojilom, misli, da bo prevpila finančne polome, in trenutno hoče prevpiti škandalozno reševanje stanovanjskega vprašanja. , Stvarno odgovarjati skoraj ni kaj, ker bivši SDS niti v glavo ne pade, da bi ae branila. — Kratkomalo vpije. Morda bo to vpitje zadostovalo za kakega pravovernega bivšega SDSarja, prav gotovo pa ne bo nič zaleglo pri tistih, ki morajo radi duhovite finančne politike SDS plačevati povišane najemnine. Kako ljubljanska SDS nizko ceni svoje prijatelje, dokazuje dejstvo, da je »Narod« izvlekel v zagovor stanovanjske in finančne politike SDS vse cerkve, kar jih je v Ljubljani in njeni okolici, da napade misel, da bi se gradila cerkev na Pcsavju ali v Mostah ali v Hrastniku in da končno zareži prav po kazinotsko na Dom duhovnih vaj. Mislimo, da je taka pisava mo geča prav samo v Ljubljani. Če bi bili Ljubljančani pravoslavni ali protestanti ali židje ali mo-hatnedani, bi list, ki bi hnel med njimi le enega naročnika, ne upal tako pisati o njihovih verskih institucijah. Pri vsaki stvari skuša bivša SDS najti tud? sokrivca, Češ, dobro, če sem jo že polomila, sa; nisem sama. Tudi moj sosed je kriv. Glede povišanja stanarin trdi, da jo je župan izvršil na podlagi sklepa gremija bivšega občinskega sveta. Podpisani prav točno in določno ve, da gre-mij občinskega sveta o tej stvari ni sklenil ničesar drugega kot to, da zaostale najemnine izterja in da se najemnine regulirajo na načelu, da tvori vsa zazidana glavnica en kompleks in se najemnine določajo po kvaliteti stanovanja in oziraje se na socialni položaj najemnikov. To je bilo načelo, ki ga je postavil gremij, glede izvedbe pa noben organ bivšega občinskega sveta ni imel prilike govoriti. V tem oziru vse, kar je storjenega, dela sedanja začasna občinska uprava sama na svojo odgovornost. Podpisani sem stavil par nedolžnih vprai> šanj, pa nanje nisem dobil odgovora Zavračajo me, naj grem na magistrat. Sam pa vem, da mi na magistratu povedo, kar hočejo, ker danes nimam nobene pravice, zahtevati pojasnil. Informiran sem o vsem, kar se je godilo v bivšem stanovanjskem odseku, in ravno na podlagi teh informacij se mi čudno zdi, da je prišlo do takega povišanja. Ugotavljam, da je bivši stanovanjski odsek o regulaciji stanarin pač razpravljal in sklepal, da pa sedanja povišanja ne odgovarjajo niti oddaleč stremljenje^ in hotenjem bivšega stanovanjskega odseka. Naj povem bivši SDS na vsa usta;.. Nočel mo nobene demagogije. Hočemo stvarno občinsko gospodarstvo. Nočemo pa, da bi ubogi najrevnejši stanovanjski najemniki plačevali milijonske izgube, če jih je morda občina res utr-j pela kje drugod. Vemo, da v hišah za topničar-i sko vojašnico povišanje ni opravičeno, in da so zasilne hišice v Koleziji, na Ižanski in na Vodovodni cesti namenjene za najrevnejše in bi tam najemnina ne smela presegati 200 Din na meset za stanovanje. , Ravno zato, ker vem, kako bi se to vprašanje moralo urediti, zato sem stavil vprašanje. Ker odgovora ni, bo »Slovenec« počasi odgovoril radovedni javnosti. Metod Golmajer. „Jutrov" epilog h polemiki o Slovenski banki Včerajšnje »Jutro« je v obširnem izvlečku priobčilo najprej odprto pismo nekaterih vlagateljev »Slavenske banke« na justičnega ministra dr. Srskiča, nato pa še odgovor konkurznega upravitelja g. Ivice Kovačeviča. Nato pa je zaključilo obe poročili a tem epilogom: »Polemika med odprtim pismom in kon-kurznim upraviteljem je tudi za širšo javnost jako zanimiva, za upnike Slavenske banke pa po našem mnenju vsebuje opasnost, da se bo konkurz nadaljeval«-..« Kot objektivni informatorji smatramo za potrebno, da tudi ta »Jutrov« epilog zabeležimo. Komentar k tem epilogu pa prepuščamo zaenkrat javnosti. Nemiri v Indiji London, 5. febr. (Tel. »Slov «) V Bombay« in okolici so nastali nemiri in boji proti Patan-' cem, divjemu gorskemu plemenu Ob indijsko-I afganistanski meji. V bojih je bilo ubitih osem oseb, nad 50 pa je bilo ranjenih. Nemiri so se začeli radi neresničnih vesti, da so Patand ugrabili otroke za verske žrtve. Nad 100.000 delavcev v tovarnah v Bombayu je v znak protesta zapustilo delo. Kjer se pokažejo Patanci, jih prebivalstvo napada. Položaj je zelo napet. Večina tekstilnih tovarn in tri železniške delavnice so zatvorjenc. V Bombayu je pred bolnišnico kralja Edvarda prišlo do pravcate bitke. — Govorice o ukradenih otrocih so izmišljene Maršalu Focku je slabše O-.!- c t-1__/T.t ei_.. I __- milft, «#. iicuii |IVI. »oluv.«j oiauj« UMI" šala Focha se je poslabšalo. Pljučnici se j« pridružila šc bolezen na ledvicah. Maršal od ' včeraj ni zavžil nobene hran« Zblizanje med Jugoslavijo in Bolgarijo Soiija, 5. febr. (Tel. »Slov.«) Kakor doznava Vaš dopisnik iz zanesljivega diplomatskega vira, se jutri brez pridržka ukine zapora jugoslovanske meje proti Bolgariji, ki je bila odrejena meseca oktobra 1927 po umoru jugoslovanskega generala Kovačeviča. Jugoslovanski poslanik g. Ljuba Nešič, ki se je vče- raj vrnil iz Belgrada v Sofijo, je ta nalog prinesel s seboj in je o tem že obvestil zunanjega ministra Burova. Burov in jugoslovanski poslanik sta se dogovorila, da bosta ukinjenje zapore meje jutri razglasila v Belgradu in Soifji v enakih komunikejih. Ta ukrep omogoča, da se odnošaji med obema državama ublažijo. Pred podpisom Litvinovega protokola Bukarešt, 5. febr. (Tel. »Slov.«) Romunski poslanik Davila v Moskvi je dobil nalog, da dne 7. Jt. m. skupno s Poljsko podpiše Litvinov protokol h Kellogovemu paktu, ker je sovjetska vlada sprejela romunske pridržke in dala zaželjena pojasnila. V izjavi, ki jo je zunanjk minister Mironescu podal listom, označuje Mi-ronescu ta podpis kot uresničenje miru v vzhodni Evropi.. Varšava, 5. febr. (Tel. »Slov.«) Po uradnem poročilu je danes opoldne poljski poslanik Patek obiskal v Moskvi zunanjega ministra Litvinova in mu po nalogu svoje vlade izjavil, da sta Poljska in Romunija pripravljeni podpisati protokol h Kellogovemu paktu ob terminu, ki ga je predlagal Litvinov na dan 7. februarja v Moskvi. Cenlrum za veliko koalicijo Berlin, 5. febr. (Tel. »SloV.-^Boj «a veliko koalicijo je stopil v odločilno stanje z izjavo centruma, s katero reklamira centrum zase pravosodno ministrstvo in ministrstvo za zasedene kraje, sicer pa grozi, da odpokliče svojega sedanjega edinega ministra, prometnega ministra Guerarda. Kaj je s Trockim Carigrad, 5. febr. (Tel. »Slov.«) V carigraj-sko pristanišče je danes dospel ruski parnik »Krasniflot«. Vest, da se nahaja Trocki na krovu te ladje, je še vedno nepotrjena. Smatra se, da Trocki ni dobil dovoljenja, izstopiti v Carigradu, temveč da je moral ostati na ladji, dokler ga ne odpravijo k vlaku, ki je namenjen v Angoro. Zopet atentat v Sofiji V ponedeljek zjutraj je bil izvršen na vojno ministrstvo atentat. Neki civilist je hotel priti v vojno ministrstvo. Ko ga je straža ustavila, je pričel atentator streljati iz samokresa. En vojak je bil pri tem težko ranjen. Atentator je nato pobegnil. Policija je takoj blokirala cel od-aeiek mesta in pri preiskavi odkriia celo zaiogo . manliherc in mnogo razstrelilnih snovi. Poli-I cija je mnenja, da ao hoteli zarotniki s temi raz-• streljivi pognati v zrak vojno ministrstvo. Boji v Afganistanu London, 5. febr. (Tel. »Slov.«) »Daily Te-legraph« poroča iz Pešavarja: Aman Ulah namerava povzdigniti Kandahar za glavno mesto Afganistana, tudi če bi zopet zavzel mesto Ka-bul. V pokrajini Gazni je prišlo do bojev med plemenom Gilzaj, ki so za Ali Ahmed kana, in med četami Aman Ulaha. Letala Habib Ulaha mečejo v raznih delih države med ljudstvo proklamacije s pozivom, da pošljejo v Kabul svoje odposlance. Vse trgovsko življenje v Ka-bulu je popolnoma utihnilo. Nekoliko časa so bile sicer odprte nekatere trgovine, bile pa so takoj izropane. Ruske pilote Aman Ulaha so v Kabulu strašno mučili. 12 oseb ponesrečenih Varšava, 5. febr. (Tel. »Slov.«) Davi ob 7.30 je trčil D-vlak Krakov—Katovice— Poznanj pri postaji Janina ob osebni vlak Ostro-vo—Katovice. Obe lokomotivi sta razbiti, več osebnih voz se je zvrnilo po nasipu. Ranjenih je deloma težko 12 oseb. Vzrok nesreče je popolna zmešnjava v voznem redu radi zamud ▼lakov pri tem mrazu. Tekma za Dewisov pokal Pariz, 5. febr. (Tel. »Slov.«) Določitev vrstnega reda tekem za Dawisov pokal se je izvršila danes popoldne v EHzeju pod predsedstvom Doumerguea iako: Avstrija i Češkoslovaška, Belgija ! Romunjia, Danska : Nemčija, Grška : Jugoslavija, Norveška s Madjarska, Finska : Egipt, Holandska : Portugal. Program gospodarske male antante