PRIMORSKI DNEVNIK Pott ai,,“ Blacaiia v gotovim /■* /4/k Dostale | gruppo - Ldia 40 lir Leto XXII. St. 259 (6546) TRST, četrtek, 10. novembra 1966 NARAŠČA ŠTEVILO ŽRTEV VELIKEGA NEURJA V Dosedanje ugotovitve: 87 mrtvih in 21 pogrešanih Sto tisoč vojakov pomaga na prizadetih področjih Nujni ukrepi v Firencah in Grossetu, da se preprečijo kužne bolezni - Voda v reki Pad je začela upadati Na podlagi poro-,je do nocoj dobilo RIM, 9. - ^ jih jt „„ _______________„„ !>ToaiVe ministrstvo, znaša u-s tov l j eno število mrtvih zaradi ^pdnii 87. Pogrešajo 21 lju-vii,V Smuški pokrajini: 29 mrt-b v tridentinski pokrajini 18 rtvih) 4 pogrešani, pokrajina rescia: l mrtev, pokrajina lotm'SO: 5 mrtvih> pokrajina Bo-Sna: i mrtev, področje Porde-. ba: 2 mrtva, pokrajina Vi-, 9za: 3 mrtvi, 1 pogrešan, po-anna Belluno: 16 mrtvih, 8 r^rešanih, videmska pokraji-k® J mrtvih, 5 pogrešanih, po-, a]ina Modena: 2 mrtva, po-, ajina Benetke: 2 mrtva, pobotlna Piša: 2 mrtva, bocenska ir^ra.Una 1 mrtev, 2 pogrešana, y^raJma Grossetto 1 pogrešan, fti jbister za obrambo Tremello-rnz; 1 8> ie ogledal prizadeta pod-itia* iV Firencah in v okolici, je h,?11 časnikarjem, da je za po-delo na Področjih, ki so jih priza-blii Povodnji, mobiliziranih pri-dnv° sto t's°č vojakov treh ro-rp„ v?jske. Samo na področju Fi-s-,, c Je zanoslenih približno de-‘ tisoč vojakov. So Firencah je tudi davi sijalo Dla, i-’ Pjedtem ko je bila nad poni,,.,:! 9n'm področjem v firenški 10 i10.1 megla, zaradi česar je bi-Sj.te^avno opazovanje iz zraka. tok°Cl so vzpostavili električni nek„j nekaterih delih mesta. Po-t0m°d so svetili močni vojaški ža-t0 . t*. V nekaterih krajih je bla-iašk6 vedno visoko do kolen. Vo- mest. Pomagajo tudi ameriški vojaki, ki so nameščeni v Čamp Dar-by in ki iz Livorna prevažajo v Firence vodo, klor, konservirana živila in drugo. Pokrajinski zdravnik v Firencah je izjavil, da kljub velikemu razdejanju in pomanjkanju, predvsem pa zaradi pomanjkanja vode, in kljub težavam, ki nastajajo zaradi odvažanja odpadkov, je zdravstveno stanje v Firencah in pokrajini zadovoljivo in ni razloga za po-plah. V mejah možnosti odstranjujejo vse vzroke, ki bi lahko bili vir okuženja. Poleg tega razdeljujejo vsa potrebna zdravila in razkuže-valna sredstva. Pokrajinski zdravnik je tudi pojasnil, da je voda, ki jo prevažajo s posebnimi cisternami, že prevreta in je torej takoj pitna. V Firencah so pripravili poseben izreden načrt za higiensko nadzorovanje pitne vode To je izjavil minister Mariotti, ki je dodal, da do sedaj ni bilo nobenih primerov epidemije ter da so že razdelili na tisoče doz cepiva proti tifusu. Minister je dodal, da poteka v bolnišnicah vse normal no. Velik del središča mesta pa je nocoj zajel močan smrad, ki prihaja iz hladilnikov glavnega trga San Lorenzo, kjer je danes 50 vojakov odprlo celice hladilnikov, ki so bili zaprti od noči 4. novembra. V njih je bilo °0 stotov rib, 70 stotov mesa ter velika količina polenovke in drugih živil, ki so vsa segnila. Vojaki, opremljeni ,« plinskimi maskami in v posebnih oblačilih, so začeli odstranjevati vse to blago in delo se bo končalo jutri. Plinom gnijočega blaga se je pridružil plin salmijaka iz pokvarjenih hladilnikov. Pokvarjeno blago nakladajo ona tovornjake in ga prevažajo v velike jame, ki so jih skopali zunaj mesta, ter ga škropijo z živim apnom in ga zagrebejo. V nekaterih slepih ulicah so se nakopičili kupi blata, pomešanega z mrhovino. Zaradi tega je vojska poslala v Firence novo skupino težkih buidozerov. Zaradi velikega smrada so morali prebivalci tega področja zapustiti stanovanja. Jutri zjutraj se bodo zbrali v Firencah vsi župani firenške pokrajine, da se pogovorijo o ukrepih za organiziranje pomoči mestu in prizadetim občinam in da začnejo ocenjevati škodo, ki so jo utrpeli kmetijstvo, industrijske in trgovske na. prave na vsem ozemlju pokrajine, da na podlagi tega sprejmejo po- trebne najnujnejše ukrepe. t je sprejel kralj Hasan. Po pogo- V Grossetu je bilo davi nebo po. | voru ni hotel Harriman, povedati, krito s sivimi oblaki in grozil je i kako je Hasan sprejel ameriško tenov dež, kar je povzročilo nov po- j zo o Vietnamu, o čemer se je ne-plah med sto in sto družinami j davno pogovarjal tudi s sovjetski-brez strehe in tistimi, katerih sta- j mi voditelji. novanja so še poplavljena in pol- j Kakor je znano, sta Maroko in Poveljstvo, policija, pj-efek-navj:,‘ najbolj ^Ppinn °k^’na dajejo navodila žaHŠ« am’ ki čistijo najbolj pri-“ete dele mesta. koi;zmesto prihajajo vedno večje ra/V,1*” živil, zdravil, denarja in uževalnih sredstev iz bližnjih i' danes bil ferai 80 bili objavljeni nasled-sjl'aradni podatki o številu mrtvih: število mrtvih znaša 87, srešiuiih pa jji, skupno torej 108, renfMerih jih je največ (29) v flo-na pokrajini, sledi pokraji- ni i?Suno (24), tridentinska (22), druff demska Pokrajina (12) ter n,,„55' Sicer pa je stanje, ki se je H0 zboljšalo, še najbolj nevar zj ”a Področju Belluna, kjer gro-lrnii el’sk' usa(l nevarnost, da se (akni ?eki i62’ tako da so sklenili biva? "Prazniti dve vasi z 200 preje ' . Tadi na področju Trevisa »ioriu”Jt' ze,° kritično, tako da so evak i uvest‘ policijsko uro ter lV,0t, rab prebivalstvo na področju jih „ di Livenza, v nekaterih kra-vila**4 Primanjkujejo živila in zdra-Part’ P^banična sredstva itd. Sap-še * s tremi drugimi občinami je ža » n° ,‘zolirana in tudi tu ogro-biVa]*fTle*jski usad neko vas. Pre-ljenikVo evakuirajo tudi s poplav-f(.k„a„ Področij Polesina, kjer pa " Pad PODPISAN VAZEN SPORAZUM MED FRANCIJO IN SZ Zveza po teleprinterju med Kremljem in Elizejsko palačo Zorin j« poudaril izredno važnost sporazuma na blata. Posebna vojaška divizija nadaljuje iskanje poginule živine. Do sedaj so nagrmadili in sežgali nad 1.200 ovac in 3.000 glav perutnine, ki so poginile med poplavami. Medtem prihaja iz vseh krajev ______________ ________ najnujnejša pomoč. Krajevne usta- i oredvidenem obisku v ZDA. nove so skupno z vojsko orgamzi- | rale razdeljevanje živil. Stanje v | Sovjetska zveza tedaj odločno obsodili vsako tuje vmešavanje. Har-riman je samo izjavil, da bi Maroko lahko pomagal Vietnam z dobavljanjem umetnih gnojil. Dalje je Marriman izjavil, da sta s Hasanom govorila tudi o kraljevem upada. stadij lorenci še ni popolnoma vzpo-v'Sok,en električni tok, blato je še t>a i°’ Ponekod do kolen, vendar ijjVoJe. zdravstveno stanje zadovo-in vil,! 150 da ni razloga za poplah bij |aa>. ki jo prevažajo s cisterna-bel z« prevreta in takoj pitna. Siurau ,'š^a mesta je zajel močan lo ker Je v hladilnikih segni-ter Z,ra! ID® stotov mesa in rib Prevažajo meso v velike ^ zunaj mesta. VertIagRne posledice povodnji se skern° , kolJ kažejo na Tridentin-4|, 2; kjer je prizadetih 30.000 lju-ra na nekatere vasi je na- fti« “strahoten in so dostopne sa ° s helikopterji. Včer„- Utev .rai so bili objavljeni izidi vo-Sehaio Izvolili so 35 (od 100) stavni-’ijev’ V8eb 435 poslancev pred-jev j,,ke zbornice in 35 guverner-"tlčniK 1 kažejo, da se razmere po-blblit si* med demokratsko in re. spr aansk° stranko v bistvu niso oltrg^nili, pač pa so se nekoliko skj J,*11 najbolj znani republikan-y ®sničarski rasistični elementi. ska „nnu bo danes demokristjan-liia JPar*amentarna skupina izvo-treh 1ardovega naslednika izmed žilo kandidat°v, ki jih je predlo-hib nastvo skupine, kajti predsed-itpa (“nndestaga Gerstenmaier, ki največ pogojev, da bi bil bi a«” (znan je tudi kot medvoj PARIZ, 9. — Davi so v francoskem zunanjem ministrstvu podpisali sporazum o neposredni zvezi med Elizejsko palačo in Kremljem, o kateri so se sporazumeli med letošnjim de GaullovJm obiskom v Moskvi. Francosko zunanje ministrstvo javlja, da bodo naprave začele delovati čez nekaj tednov in bodo omogočale izmenjavo mnenj ter takojšnje oddajanje sporočil vsaki-krat, ko bo potrebno. Zvedelo se Je. da bo neposredna zveza med Elizejsko palačo in Kremljem šla po teleprinterju, k£v kor je primer «rdečega telefona« med Belo hišo in Kremljem. Sovjetski poslanik Zorin je po podpisu sporazuma izjavil, da gre za važen dogodek v odnosih med Sovjetsko zvezo in Francijo. Poudaril je važnost dejstva, da je bila določena zveza med «posamezno državo zahodne Evrope in posamezno državo socialističnega sveta. Na ta način se navezujejo stiki, ki so neposredna posledica politike sožitja med državami z različnim političnim sistemom. To pomeni, da je podlaga za sodelovanje med nami z namenom okrepitve miru v Evropi in na svetu«. Na koncu je Zorin izrekel prepričanje, da bodo bližnji obiski sovjetskih voditeljev v Franciji še bolj okrepili odnose med obema državama. Francoski in sovjetski poslanik na Dunaju sta danes obvestila glavnega tajnika avstrijskega zunanjega ministrstva o sporazumu. Avstrijska agencija APA poroča, da sta poslanika obvestila avstrijsko vlado, da bo kabel med Pari-zcm in Moskvo šel po avstrijskem ozemlju. mestu še zdaleč ni normalizirano, j Govori se, da je bilo od 1.900 trgovin 1.300 popolnoma uničenih. Kar se tiče škode, ki jo je utrpelo kmetijstvo na bližnjih področjih, pa se govori o 16 milijardah lir. Davi je odšla iz Firenc na področje San Mauro a Signa in San Piero a Ponti, ki sta bili najbolj prizadeti, kolona amfibijskih oklepnih vozil z živili in z najnujnejšimi potrebščinami in z namenom, da rešijo 350 ljudi, ki so ostali še tam. Zvedelo se je, da so radioamaterji iz Firenc, Šesta in Prata mno. go prispevali pri organiziranju pomoči. Kakih 60 od njih se jih je s svojimi radijskimi oddajniki in sprejemniki organiziralo že 4. novembra zjutraj ter navezalo široko mrežo stikov. Napori radioamaterjev so bili zelo uspešni. Se istega dne popoldne so jih prefekt, žu-, pan, kvestor in vojaški poveljnik poklicali na sodelovanje, da bolje koordinirajo povezavo med mestom in bližnjimi centri v pokrajini. V soboto zjutraj so se radioamaterji namestili na policiji, prefekturi, občini, na sedežu gasilcev in radiotelevizije ter so začeli svoje delo. Prav zasluga radioamaterjev je, da so amfibijska vozila vojske marsi-kam pravočasno prispela in rešila mnogo ljudi. Veliki val reke Pad je šel mimo Polesjne, ne da bi povzročili škodo. Davi je začela voda upadati približno dva centimetra na uro. V številnih krajih je začela voda prodirati pod nasipi. S poplavljenih področij so tudi' danes nac .t-ljevali evakuiranje prebivalstva. Približno 10.000 prebivalcev otoka Donzella in otoka Ca’Venier je že zapustilo domove. OTTAWA, 9. — Predsednik kanadske vlade Lester Pearson je zanikal, da bo Kanada dala pobudo za resolucijo o sprejemu Kitajske v OZN, s tem da bi tudi Formoza obranila svoj sedež. Ulica v Latisani pokrita blatom in naplavinami V FURLANIJI SC VODA VRAČA V SVOJE STRUGE Aretacije v Indiji NOVI DELHI, 9. — Indijska policija je davi zgodaj aretirala predsednika desničarske stranke «Jan Sangh« in druge ekstremistične voditelje. Izjavili so, da so jih aretirali, da preprečijo nove krvave nerede. Poleg njih so aretirali tudi predstavnike hindujske desničarske stranke. Ti dve stranki sta organizirali v ponedeljek demonstracije proti klanju svetih krav, med katerimi je bilo 8 mrtvih in 45 ranjenih. Prav član hindujske desničarske stranke je leta 1948 umoril Gandija. Na Tridentinskem 22 mrtvih Žalosten pogled na razdejane kraje V pokrajini Belluno so nekateri kraji še pod vodo ■ Nekatere vasi so morali izprazniti Pomoč iz SFRJ VIDEM, 9. — V Furlaniji se voda polagoma vrača v svoje struge. Toda še mnogo hektarov površine je poplavljenih. Na delu so številni tehniki, da kolikor mogoče posušijo poplavljene predele. Iz La-tisane je bilo evakuiranih 1.700 ljudi, mnogi pa so se že vrnili v svoje domove. V Forni di Sopra je stanje še večino težavno zaradi pomanjkanja luči, zaradi blata in porušenih cest. Na tem področju ,ie bilo med drugim porušenih sedem mostov. Tudi na področju Pordenona se nadaljuje reševalno delo. Voda se je umaknila z vseh krajev na desnem brega Tagliamenta, kjer so bila davi poplavljena samo nekatera polja. Davi je prispel v Videm minl-„ , , , ster za kmetijstvo Restivo, ki si .. Y,Ada v„ Pad pov?nd upada. | je 0gieciai opustošena področja v V 24 urah je padla za 40 centime- puri^m trov. Predsednik magistrata za Pad i J ' v Parmi je davi izjavil, da se ne | Danes se je nad kraji Prato Car-pričakuje noben nov večji val. Iz-' nico in Truia začel premikati cel javil je dalje, da so nasipi dobro hrib- ogroža več hiš. Jutri bodo vzdržali in da se polagoma vrača I skušali zaustaviti naaaijnje prtuin- normalnost. Nasipi so pod stalnim nadzorstvom. Iz Milana pa poročajo, da je v prvih popoldanskih urah začelo znova močno deževati. Tudi v drugih krajih milanske pokrajine se je vreme poslabšalo in dežuje. Harriman v Rabatu RABAT, 9. — Ameriški potujoči! poslanik Awerell Harriman je pri-! šel iz Londona v Rabat, da obvesti i kralja Hasana o sklepih manilske i konference. Takoj po prihodu ga! .........IIIIIIMI........................................i......... IZREDNI UKREPI OBJAVLJENI V URADNEM LISTU Nova cena bencina: 120 lir za liter v korist poplavljenih področij V izredni izdaji Uradnega lista so predvideni tudi drugi ukrepi - Dinamitni atentat na Juž. Tirolskem kanje. V Vidmu je bil na sedežu odbor-ništva za kmetijstvo sestanek, da pregledajo stanje po povodnji. Določni so splošne smernice za ugo-| tovitev škode in za obnovitveni j program. ( ] Predsednik deželnega odbora Fur-1 lamije - Julijske krajine Berzanti je i prejel številne solidarnostne brzo-1 j javKe. Med drugimi so brzojavili I, : predsednik izvršnega sveta Sloveni-| je Smole, jugoslovanski generalni j konzul v Trstu Rudi Janhuba .n j drugi. ' V Val Pesarina so gozdovi in lesna industrija utrpeli ogromno škodo. V Prato Camico živijo ljudje i v stalnem strahu. Ker je vas na j rahlih tleh, se bojijo, da bi razje-! danje vode moglo povzročiti poru-i šenje hiš. V Pesariis je hudournik I menjal strugo proti vasi Pieris. i BELLUNO, 9. — Na področju Zo.uana zemeljski usad ogroža jez, ki zapira bazen Pontesei. Odredili i so takojšnjo izpraznitev dveh vasi, ! ki štejejo približno 200 prebival- Fosson znova prestopil bregove in voda je ponekod dosegla tri metre višine. V Motta di Livenza (Treviso) Je stanje tudi zelo kritično. Tu so od 18. ure dalje uvedli policijsko uro. Po tej ne sme nihče krožiti, če ne gre za vojaška vozila. Tu je voda visoka več kakor štiri metre. Civilne in vojaške oblasti so sklenile evakuirati prebivalstvo. V krajih Cordevole, Comelico in Zoldano je temperatura padla pod ničlo. Ljudje so prestrašeni zaradi bližanja zime. V prizadetih vaseh primanjkujejo živila in zdravila, mehanična sredstva in drugo po-1 trebno za odstranjevanje ruševin. Sappada in tri občine na področju Zoldano so še izolirane. Ogromen zemeljski usad ogroža vas Saviner s 150 prebivalci. TRENTO, 9. — Obračun dveh dni strahotnih povodnji na Tridentinskem je dokaj žalosten: 22 ugotovljenih in identificiranih mrtvih, še neugotovljeno število mrtvih zaradi dolgih noči, ki so jih preživeli v terorju, mnogo ljudi, ki so jih uradno razglasili za pogrešane. 30.000 prizadetih zaradi povodnji, 500 ljudi brez strehe, več deset kilometrov cest popolnoma porušenih. Več sto mostov porušenih. Več deset kvadratnih kilometrov polja popolnoma razdejanega. Na tone živil in blaga uničene. Skoda gre v več milijard. Pogled na najhuje prizadeta pod. ročja, kakor so Primierotto, spodnja Val Sugana, del področja Ren-dena, Fiemme in Fassa, spodnji del Vallagarine, je strahoten. Potrebno bo mnogo let dela, da razdejani kraji dobijo spet prejšnje lice. Iz raznih krajev so prišle skupine, ki pomagajo, kjer morejo. Več vojaških helikopterjev prevaža živila, zdravila in pitno vodo v kraje, ki so popolnoma osamljeni. Bolnike so prepeljali v bolnišnice s helikopterji. Večina telefonskih zvez je vzpostavljenih. Neutrudno delajo, da za silo popravijo ceste. Iz previdnosti so začeli zdravniki cepiti proti tifusu. V mestu Trento ocenjujejo škodo, ki prav gotovo presega 15 milijard. BEOGRAD, 9. — Jugoslovanski Rdeči križ je sklenil poslati italijanskemu Rdečemu križu kot pomoč prebivalstvu poiplavljenih kra. jev Italije odeje in zdravila v vrednosti 9 milijonov starih dinarjev. Rdeči križ proučuje tudi mož. nost, da pošlje v Italijo skupine strokovnjakov in naprave za čiščenje vode. Jugoslovanski tisk, radio in TV obširno obveščajo jugoslovansko javnost o katastrofi, ki je doletela srednjo in severno Italijo, posebno pa Florenco, glavno mesto Toskane in kulturno središče Italije, ki jo mnogi Jugoslovani dobro poznajo. Vest o posledicah katastrofalne poplave v Italiji je globoko presunila prebivalstvo Ju. goslavije, ki iskreno sočustvuje s prijateljskim prizadetim italijanskim ljudstvom. «Mi lahko sporočimo italijanskemu narodu,* ugotavlja «Politika» v posebnem komentarju, «da so naše misli z njim podobno kot so bile njegove misli z nami ob katastrofi Skopja. Prijateljstvo je vsaj v nesreči neločljivo,* ugotavlja »Politika*. iiiuiiiMiiiiniiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiimiiiiitiiHiiiiiiiiiiaiiiiimiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii Napredovanje republikancev pri volitvah v ZDA Demokrati pa so ohranili večino v senatu in predstavniški zbornici svO«*"’ ie včprai umaknil hobgj kandidatur°. če pa od treh šteVj| *n ne bi Prejel zadostnega lo kana -,asov' se bo verjetno števi-y "a*datov povečalo še za dva. stVll a5'z,| so v zunanjem ministr-henn«. ?raJ podpisali sporazum o *ejsknedn* telefonski zvezi med Eli-*Htpi Palačo in Kremljem, ki bo Wade,ovati čez nekaj tednov. O y(«dt) k111 so obvestili avstrijsko iti nj’ aer bo kabel med Parizom lju. Savo šel po avstrijskem ozem- Abebi se je včeraj zaklju-Klav„tStlln<“k afriških državnih po-r«soh.i*v z odobritvijo nekaterih bo Med njimi jih je poseb- litika , ” šest: obsoja se rasna po-4^^ J«žne Afrike in tudi tiste Se „ ki * njo sodelujejo; Španija Sv"jltii i8’ naj prizna neodvisnost 4fja." kolonijam; pozivajo se vse «4nUs ’ naJ Prekinejo diplomatske vTa'i->~ ~ ... .. * re^e^08*5* Somaliji naj se izreče 4ou,in bbdumoni prehivalstvo samo; *°Vzhn!« Ja Južne Afrike nad ju-k°hli„ , P« potrebi uporabi režitn, 1 Smithovemu rasističnemu mu v Rodeziji. s Portugalsko ter naj boj-trgovino in promet z njo; RIM, 9. — V izredni izdaji Uradnega lista so objavljeni izredni u-krepi ministrskega sveta za pomoč poplavljencem in med njimi ukrep, ki predvideva, da bo stal liter normalnega bencina 120 lir in liter bencina super 130 lir. Ukrep prične veljati jutri, 10. novembra in je bil objavljen v izredni izdaji Uradnega lista od 9. novembra 1966 št. 913, ki uveljavlja davčne norme za prodajo bencina in ki pravi, da bo zvišanje taks veljalo do 31. decembra 1968. Istočasno objavlja izredna številka Uradnega lista tudi druge ukrepe in med njimi norme v korist občin, ki so bile prizadete po poplavah, ter norme glede oljčnega olja. Sklep o zvišanju cene bencina je bil sprejet v zgodnjih jutranjih urah na osnovi sklepa vlade in medministrskega odbora CIPE. Italijanski avtomobilski klub je v ta sklep privolil, vendar z ugotovitvijo, da je tudi tokrat žrtvovana kategorija avtomobilistov. Predsednik republike je naslovil na prebivalce poslanico, v kateri poudarja vlogo delavskih sindikatov, delodajalcev in strank, ki so že izrazile solidarnost s prizadetimi področji in sprejel ukrepe za sodelovanje vsega prebivalstva pri reševanju težav. V senatu je bilo danes govora o izrednih ukrepih, ki jih je uveljavil ministrski svet in ki so bili objavljeni v Uradnem listu. Gre za spremembo duvkov na bencin, na mineralne vode, na petrolej, poleg tega pa gre tudi za spremembo letošnjega proračuna. Istočasno je vlada predložila tudi dva zakonska predloga, ki se nanašata na zvišanje cene za oljčno olje. V zvezi s ponlavo so odložili volitve v naslednjih občinah; Cenceni- ghe, Agordo, Cibiana, Fara d’Alpa-go, Caste Mela, Arlano nel Pole-sine, San Martino di Venezze in Latisana. Iz Bočna pa poročajo, da Je ob 1.30 eksplodiral manjši eksplozivni naboj, ki so ga postavili neznanci na odtok poslopja, v katerem so gozdni stražniki. Eksplozija je razrušila zid in razbila šipe. Ni bilo smrtnih žrtev. leta 1933 in da je naslednjega leta izstopil. Med vojno je bil uslužben v zunanjem ministrstvu kot »znanstveni sodelavec«. cev. Nekaj pred 19. uro je začelo nad vsem poplavljenim področjem znova deževati. Proti večeru so obnovili telefonske zveze z vsemi prizadetimi centri razen s Cen-senighe in Alleghe. Na področju San Oonš di Piave in Portogruara se je stanje nekoliko izboljšalo razen na področjih Millepertiche, Lison in Motta di Livenza. V Millepertiche so morali vsi prebivalci zapustiti vas, ker se bojijo epidemije zaradi številnih poginjenih živali, ki plavajo na vodi. Tu je voda še tri metre visoko. V Lisonu je preteklo noč Gerstenmaier umaknil kandidaturo za kanclerja BONN, 9. — Parlamentarna skupina demokrlstjanske ln krščanskosocialne stranke se bo sestala jutri zjutraj, da izvoli Erhardovega naslednika. Parlamentarna skupina je izvolila danes komisijo, ki bo določila način jutrišnjega glasovanja. Predstavnik skupine Rasner je Izjavil, da bo parlamentarna skupina lahko predlagala še druge kandidate poleg dosedanjih, ki so: zunanji minister Schroeder, predsednik Bundestaga Gerstenmaier, načelnik parlamentarne skupine Barzel in predsednik deželnega sveta Baden-Wuerttenberg Kiesinger. PredsednlK Bundestaga Gerstenmaier je danes sporočil, da umika svojo kandidaturo. Tako so ostali samo še trije kandidati. Kiesinger je danes zanikal govorice, da je med nacizmom pripadal esesovsklm skupinam ter da je imel osebne stike z zunanjim ministrom Rlbben-i tropom ln z ministrom za propagando Goebbelsom. Izjavil je, da se je vpisal v nacistično stranko WASHINGTON, 9 — Včerajšnje volitve v ZDA za obnovitev tretjine sedežev v senatu in vseh sedežev v predstavniški zbornici ter za izvolitev številnih guvernerjev v bistvu niso prinesle važnih sprememb, ker je demokratična stranka ohranila večino tako v senatu kakor v predstavniški zbornici. Vendar pa so republikanci dosegli večje uspehe, kakor so jih sami pričakovali. Pridobili so tri sedeže v senatu. Od skupnih 100 sedežev jih imajo sedaj demokrati 64, republikanci pa 36. V predstavniški zbornici, ki šteje 435 sedežev so demokrati dobili 251 sedežev proti prejšnjim 295. Zgubili so torej 44 sedežev. Republikanci so dobili 184 sedežev. Kar se tiče guvernerjev, so demokrati dobili 11 sedežev, republikanci pa 22. Manjkajo še podatki za Alasko ln Georgijo. Republikanci so zmagali pri vo-lit.van za guvernerja v Nevadi, v Arizoni, v Novi Mehiki. Obdržali so guvernerja v Coloradu, v Južni Dakoti, v Wisconsinu, Oregonu in Idahu. Ponovno je bil izvoljen tudi Nelson Rockeieller za guvernerja v New Yorku. Poleg tega je bil njegov brat VVinthrop Rockefeller izvoljen za guvernerja v Arkansa-su, ki je premagal demokrata Johnsona, zagrizenega rasista. Njun nečak John Rockefeller pa je bil izvoljen v predstavniško zbornico v Zahodni Virginiji, toda kot demokrat in Kennedyjev pristaš. Republikanci so obdržali svojega guvernerja tudi v Pensilvaniji. V Alabami je bila izvoljena že- na znanega rasističnega guverner ja Wallaceja Lurleen VVallace, ker njen mož ni' mogel več kandidira- ti. Med volilno kampanjo pa ni prikrivala, da kandidira za svojega moža. Vedno je ponavljala besede: »Hvaležna sem, da sem lahko orodje, s katerim bo moj mož lahko še dalje guverner.* Opazovalci ugotavljajo, da je u-veljavitev republikancev važna spričo dejstva, da bodo odslej 1-meli guvernerja v dveh važnih državah, v New Vorku in Kaliforniji Ti dve državi sta najbolj gosto naseljeni in sta politično, gospodarsko in kulturno zelo važ ni. Kar se tiče rasizma, so republikanski kandidati med volitvami zavzeli še bolj konservativno stališče kakor demokratični kandidati na jugu. Na splošno se opaža rahel premik na desno, kar se tiče specifično rasizma. Vendar pa se ugotavlja, da je bil prvikrat v tem stoletju izvoljen za senatorja črnec Edvvard Brooke iz države Massachusetts. Predsednik demokratične stranke je danes izjavil, da so se volitve zaključile »z nič posebnega*. Pripomnil je: »Nismo dobili toliko sedežev, kakor smo mislili in nismo zgubili toliko sedežev, kakor so republikanci govorili, da jih bomo zgubili.« Resolucije afriškega vrha o dekolonizaciji ADIS ABEBA, 9. — Afriški vrh, kateremu je predsedoval etiopski cesar Haile Selasie, se je zaključil po štirih dneh zasedanja. Včeraj je konferenca odobrila vrsto resolucij o dekolonizaciji: 1. Južna Afrika: Državni poglavarji obsojajo rasno politiko ter tiste države, ki sodelujejo z južnoafriško vlado in s tem spodbujajo njeno politiko apartheida. 2. Afriška ozemlja pod špansko dominacijo: Državni poglavarji pozivajo Španijo, naj se odloči priznati neodvisnost svojim kolonijam, ter naj se vzdrži vseh ukrepov, ki bi ogrožali mir in varnost v Afriki. 3. Portugalska o-zemlja: Konferenca poziva vse države, naj prekinejo diplomatske m konzularne odnose s Portugalsko, naj zaprejo svoja pristanišča in letališča za promet iz Portugalske ter naj bojkotirajo trgovino s to državo 4. Džibuti: Resolucija zahte. va, naj bo referendum, ki bo še pred julijem prihodnjega leta v Francoski Somaliji, popolnoma svoboden, demokratičen in nepristranski in naj prebivalstvo ima možnost odločati o svoji usodi. 5. Jugozahodna Afrika: Resolucija ugotavlja, da dominacija Južne Afrike nad Jugozahodno Afriko predstavlja nezakonito vojaško okupacijo bratske dežele in poziva Južno Afriko, naj se vdrži vseh dejanj, ki bi menjala mednarodni status tega ozemlja ter poziva osvobodilni odbor OAE, naj daje temu vprašanju prednost. Končno je konferenca samo z dvema nasprotnima glasovoma (Malavi in Tunizija) sprejela resolucijo o Rodeziji, ki poziva Veliko Britanijo, naj po potrebi uporabi tudi silo proti Smithovemu režimu. Zatem je konferenca odobrila proračun za prihodnje finančno leto. PRED RIMSKIMI RAZGOVORI Nikola Djuverovič na poti v Rim BEOGRAD, 9. — Danes je odpo tovala v Rim jugoslovanska delegacija, ki se bo pod vodstvom zveznega tajnika za zunanjo trgovino Nikole Djuveroviča, udeležila zasedanja jugoslovansko - italijanskega odbora za industrijo in tehnično sodelovanje. Djuverovič je pred odhodom izrazil upanje, da bo na zasedanju doseženo soglasje v nadaljnjem izpopolnjevanju dosedanjih sporazumov, ki urejajo trgovinsko izmenjavo in prepričanje, da se bo s skupnimi napori našla pot za odstranitev težav v medsebojni trgovinski izmenjavi, do katerih je prišlo zaradi dopolnilnih carinskih pristojbin na uvoz goved in govejega mesa. Je še vrsta drugih vprašanj, pomembnih za trgovinsko izmenjavo ln gospodarske odnose, katerih rešitev bi po mišljenju Djuveroviča prispevala k napredku gospodarskih odnosov. i «Poleg tega,« je dodal Djuverovič, «se želimo z italijanskimi part. nerji pogovarjati o nekaterih vprašanjih širšega pomena za mednarodno gospodarsko sodelovanje, kot na primer o Kennedyjevi rundi in drugi konferenci svetovne organizacije o trgovini in razvoju. Pričakuje se, da bo zasedanje odprlo pot še plodnejšemu sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo,« je zaključil svojo izjavo zvezni tajnik za zunanjo trgovino Nikola Djuverovič. TRST, 9. — Danes je potoval skozi Trst, državni tajnik za zunanjo trgovino Jugoslavije Nikola Djuverovič na poti v Rim, kjer se bo udeležil pogovorov jugoslovansko -italijanskega odbora za industrijo in tehnično sodelovanje. Na Fernetičih ga je sprejel ui pozdravil jugoslovanski generalni konzul v Trstu Rudi Janhuba. V Vlahovič v Rimu BEOGRAD, 9. — Danes je na vabilo KPI odpotovala v Rim tudi delegacija Zveze komunistov Jugoslavije pod vodstvom člana predsedstva CK Veljka Vlahoviča. Delegacija se bo med desetdnevnim bivanjem v Italiji pogovarjala s funkcionarji KPI o napredku in nadaljnjem razvoju sodelovanja in stikov med obema partijama, o vprašanjih, ki zanimajo obe partiji ter o aktualnih vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja. WASHINGTON, ' — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je po televiziji izjavil, da se bodo odnosi med ZDA in Sovjetsko zvezo verjetno zelo počasi izboljševali zaradi vojne v Vietnamu. Pripomnil pa je, da so znatno napredovali glede sklenitve pogodbe za miroljubno uporabljanje vesolja, bolj skromno pa je napredovanje, kar se tiče sporazuma za neširjenje jedrskega orožja, in obe državi sta še daleč od popolnega sporazuma o tem. KAMERUN- VROČI ZAHODNOAFRIŠKI TRIKOTNIK Francozi in Angleži v «Deželi rakov» YAOUNDE, novembra. — Kamerun je 475.000 kvadratnih kilometrov kar najbolj slikovite afriške pokrajine, stisnjene v trikotnik, katerega osnovnica se naslanja na vzporednik dve stopinji nad ekvatorjem ,vrh pa sega v slikovito Čadsko Jezero. Ta prostranost, ki daje gostoljubje štirim milijonom prebivalcev, je v vsakem oziru izredno slikovita in pestra. Ob obalnem pasu se v severnem delu številne reke izgubljajo v prostrana močvirja; 4072 metrov visoki, še vedno aktivni ognjenik Mont Cameroun je katalizator mokrih oblakov, ki scede nad Doualo, glavno kamerunško pristanišče, in njeno daljno okolico do 5 metrov padavin na leto. Osrednji pas visoke planote, stisnjene med čadsko savano in obmorski pas, je hribovita dežela z bujnim tropskim rastlinjem in sorazmerno prijetno klimo. Vrhnji del kamerunskega trikotnika pa je ravnica, pokrita s savano. Geografski slikovitosti ustreza tudi socialna topografija dežele. Vrhnji del države naseljujejo plemena, ki jih s skupnim imenom imenujejo Kirde, to je pogane, kar pomeni, da so animistl; nekatera izmed njih so domala na začetni stopnji civilizacije. Na najbolj razvitem jugu so naseljeni Basa in Douala, v pragozdovih jugozahodnega dela dežele životarijo še zadnji ostanki prvotnih prebivalcev — Pigmejci, nekako v zahodnem centru pa prebiva najbolj dinamično in podjetno pleme Bamileke, ki ga Evropejci na-zivajo tudi ((afriški Armenci«. Dežela je razdeljena na tri verske skupine — kristjane, muslimane in animiste — ki so vse približno enako številne. In končno: Kamerun je federalna republika, kar pomeni, da v mozaiku množice plemenskih jezikov in narečij, od katerih so nekatera pisana, enakopravna koeksistirata drug poleg drugega zdaleč večinska francoščina vzhodnega Kameruna in manjšinska angleščina zahodnega Kameruna. S tega vidika ima Kamerun Izjemen položaj v Afriki: postaja nacija z dvema tujima u-radnima jezikoma, anglofrancoska država. Tudi zgodovina dežele je dokaj razgibana in pestra. V IV. stoletju pred našim štetjem naletimo v starih zapiskih na kartaginske-ga pomorščaka Hanona, katerega smo srečali že v Senegalu: ta je s svojimi barkami priplul prav do kamerunskih obal. Bogate izkopanine iz predzgodovinske dobe pa odkrivajo, da je bila dežela tudi zibelka prvih zaftbtkov človeške civilizacije. Ime so ji dali Portugalci, ko je Parnas do Poo 1742. odkril ustje reke Wouri, ob kateri je pozneje zraslo mesto Douala: ker je v reki mrgolelo «cameroes», je po njih dežela dobila svoje ime. španoi so ga prikrojili po svoje v «camerones», Nemci so ga krstili za Kamerun. Francozi za Cameroun ln Angleži za Cameroon. Ce preskočimo obdobje naseljevanja različnih plemen, ki so prihajala s severa in severovzhoda, ter potiskale prvotne prebivalce v plemenskih bojih v pragozdove ali pa jih zasužnjevala, bomo odkrili, da se začenja kolonialna zgodba kamerunske zgodovine precej podobno kot zgodovina drugih afriških dežel. Dne 12. julija 1884 je kralj Akhwa iz plemena Douala podpisal z Nemčijo sporazum o pomoči in sodelovanju: nekaj let pozneje je bila dežela trdno v nemških rokah in novi gospodarji so se s tevtonsko pedantnostjo zasidrali v njej. Danes samo še številne upravne zgradbe v nemškem kolonialnem slogu spominjajo na obdobje ko je bila Nemčija kolonialna sila. Iz tega obdobja imajo Kamerunci dva nacionalna junaka — Rudolfa Doualo Banga Bella in Sambo Martina Paula — ki sta se z orožjem uprla nemški kolonizaciji in so ju Nemci obsodili na smrt: prvega so leta 1913 ustrelili, drugega pa obesili. Nemškega kolonialnega imperija v Kamerunu je bilo konec 20. februarja 1918, ko je Je general von Raben na območju Mora kapituliral pred francosko-brltansko kolono, ki je prodrla v Kamerun iz Čada. Deželo so zasedli Francozi ln Britanci: versajska mirovna pogodba Je dodelila Franciji skrbniški mandat nad vzhodnim Kamerunom, medtem ko so dobili Britanci mandat nad zahodnim delom dežele. Kamerun je pred neodvisnostjo še enkrat aktivno stopil v zgodovino. Dne 27. avgusta 1940 se je v Douali izkrcala skupinica oficirjev svobodne Francije. Major Le clerc, ki jo je vodil, je padel iz pi roge v vodo in si v Douali na pre močeno uniformo prišli polkovni ške našitke, ker «samo» major pač ni mogel osvobajati dežele. Naslednjega dne je bila Douala že trdno v rokah pristašev svobodne Francije; značilno je, da se v prostovoljne formacije niso prijavili samo Francozi, marveč tudi številni Kamerunci, čez nekaj dni je de Gaulle iz Yameoundeja prejel brzojavko: ((Kamerun je prvo osvobojeno ozemlje Francije.« Danes spominjajo na te čase skromen spomenik z lorensklm križem ter ulici, ki nosita ime zgodovinskega datuma — 27. avgusta 1940 — in ime generala Leclerca. Le-ta Je z eno kolono nadaljeval pohod preko čada do Fezazna v Libiji, druga kolona pa je odplula v braz-zavilski Kongo. Zgodovina neodvisnega Kameruna se začenja 1. januarja 1969, ko Je prestolnica nove neodvisne države z nepopisnimi ovacijami pozdravila proglasitev neodvisnosti, katere krstni boter Je bil takratni generalni sekretar OZN Dag Hammarskjoeld. Visoki gostje iz številnih držav so bili priče nenavadnemu dogodku: v paradnem mimohodu je sodelovala tudi konjenica v tradicionalnih oblačilih, ki je bila tik do proglasitve neodvisnosti udarna sila upora proti avtonomni vladi takratnega premiera in sedanjega predsednika republike Ahidja. Upor je vodil Izredno bistri, sposobni in pošteni Um Nyobe, ki Je na čelu leta 1948 ustanovljene Unije kamerunskega ljudstva od 1955 dalje zahteval takojšnjo neodvisnost oziroma oborožen boj proti Francozom v nasprotju z Ahidjovo stranko, Kamerunsko unijo, ki se Je zavzemala za to, da dobi dežela neodvisnost s političnim bojem in pogajanji, kar naj bi bodoči neodvisni državi zagotovilo sodelovanje s Francijo in njeno pomoč. Hudi spopadi v Douali in drugih kamerunskih mestih, ki so zahtevali številne človeške žrtve na sam večer pred neodvisnostjo — 31. decembra 1959, odkrivajo, da različnost pogledov, kako priti do neodvisnosti, ni bila edini razlog za upor, ki je bil državljanska vojna v malem: uporniki Um Nyobeja, ta je bil ubit leta 1958, so imeli najmočnejše oporišče in zaslombo v plemenu Bamileke. Toda federalna republika se je rodila skoraj dve leti pozneje. Februarja 1961 se Je južni del britanskega Kameruna na plebiscitu z 71 odstotki odločil, da se pridruži državi Kamerun, medtem ko se je severni del britanskega Kameruna, izrekel (s 60 odstotki) ?a priključitev k Nigeriji. Uradna zdru-žit^v Južnega (britanskega« Kameruna s ((francoskim« je potekala 1. oktobra v znamenju nacionalne žalosti spričo «odpadni-štva» severnega dela; takrat je bila proglašena zvezna država Kamerun, ki jo sestavljata Vzhodni in Zahodni Kemerun, vsak s svojimi institucijami in zvezno vlado v Yameoundeju: dvojezični napisi že na letališču opozarjajo na posebnost, ki daje Kamerunu izjemen položaj v Afriki. MIRAN ŠUŠTAR Borba proti raku ni brezupna MILAN, 9. — Bitka proti raku ni brezupna — je izjavil prof. Pie-tro Bucalossi, milanski župan ter ravnatelj vsedržavnega inštituta za proučevanje in zdravljenje rakastih obolenj, potem ko se je vrnil iz Tokia, kjer je sodeloval na mednarodnem kongresu o raku. Na kongresu so ga imenovali za podpredsednika ((mednarodnega združenja za borbo proti raku«. Prof. Bucalossi je nadalje izjavil, da Je človeštvo prišlo v borbi proti tej zahrbtni bolezni, do pomembne prelomnice. Čeprav še ni dokončno zagotovljena zmaga nad to boleznijo, so bili vseeno doseženi zelo pomembni rezultati. V Tokiu — je še izjavil prof. Bucalossi — smo zabeležili. precejšnje uspehe pri osnovnih raziskavah na področju porajanja rakastih obolenj. Poleg tega pa so znanstveniki zabeležili lepe uspehe v zvezi z epidemiološkimi raziskavami bolezni. Značilne uspehe so dosegli tudi na področju kemijskega zdravljenja tumorjev. Jutri bo prof. Bucalossi šel v Rim, kjer bo predsedoval debati za okroglo mizo o profilaksi rakastih obolenj, ki so jo priredili v okviru italijansko sovjetskega srečanja o zdravstveni organizaciji. Pobuda se vrši pod pokroviteljstvom italijanskega ministrstva za zdravstvo ter so jo organizirali sporazumno z ministrstvom za zdravstvo Sovjetske zveze in sovjetske akademije za zdravniške znanosti. *......................................n...................n................................ PO NEPOPOLNI OCENI ŠKODE, KI JO JE POVZROČILA POPLAVA Divjanje reke Arno je uničilo številne umetnine v središču Firenc Florentinska občina sestavlja točen seznani uničenih in poškodovanih umetnin - Obnovitvena dela bodo trajala mesece in mesece - Potrpežljivo delo pri reševanju zgodovinskih dokumentov Obnovitvena dela v Longaroneju se pravzaprav niso še niti začela, ko je dolino zadela nova katastrofa. Na sliki gradbišče po zadnji poplavi FIRENCE, 9. — Florentinska občina je v zadnjih urah opravila prvi, do sedaj seveda šele približni, obračun škode, ki jo je strahovita poplava prizadejala zgodovinskim umetninam mesta. Znani «palazzo vecchio« je morda ena izmed stavb, ki so najmanj trpele zaradi poplave. Skoda zadeva le kletne prostore in material, ki je bil tam vskladiščen (anagrafski dokumenti in volilna služba). Hudo pa je bila poškodovana palača «San Flrenze« in skupaj z njo cerkev sv. Filippa Ne-rija. Isto uSpdo so doživele palača ((gtMlfdVJf1 samostan «Badia fioren-tina«, tako imenovana ((Dantejeva hiša« ter samostan «delle oblate« (tu so bili posebno prizadeti knjižnica «Risorgimenta», občinska knjižnica ter arhiv oddelka za umetnost). Voda je hudo poškodovala tudi opravo v baziliki «SS. Annuziata« ter v bližnjih stavbah. Hudo je poškodovana tudi bazilika «S. Maria Novella«. K sreči ni voda dosegla nekaterih umetnin na glavnem oltarju. V bližnjih zgradbah knjige ^ glvtlnlibve gltibhu ^ bliltfčtbtvi* ^ SLOVESEN ZAČETEK OPERNE SEZONE Verdijeva opera „Atila" zelo uspešno izvedena Poleg slavnega basista Borisa Hristova so odlično peli tu‘ di Marcella de Osma, Ruggero Bondino in Silvano Carfol* pa sta voda in nafta hudo pokvarila nekatere umetnine iz prejšnjih stoletji. V cerkvi «S. Croce« je bila poškodovana poleg cerkve kot take in priključenega muzeja tudi kapela slovitih florentinskih vojvodov Medici. Izredno huda je škoda, ki jo je prizadejala voda zbirki umetnin na prvem nadstropju muzeja Bardini, in sicer v dvoranah, ki so na strani Ul. S. Niccolo. V teh dvoranah so dragocene zbirke glasbenih inštrumentov, ki jih je voda skoraj popolnoma uničila. Na vsak način bo treba mnogo truda in dela, preden se bo utegnilo rešiti, kar je še mogoče rešiti. Funkcionarji in uslužbenci oddelka za umetnost brskajo po blatu ter skušajo najti kose umetnin, ki so se izgubili. Njihov trud je marsikdaj neuspešen, ker je voda zabrisala vsako sled. Na Trgu della Signoria je nekoliko bolj živahno, ker golobje, ki iiiiiiifiiiiiiiiiiimiiiu, iiiiiiiiiiinii, iiiiiiii, nul, mi, milil, im, n, miim m inmini m iilBiMlliilllailiislllll,l|ll|ll«llKllilllnlilliillti,iiiii«iiitiiiiiiiiiiii>ii,,ii,iiiiinitiiaM VČERAJ V ZAGREBU Začetek slovesnosti Jugos/. akademije znanosti ob stoletnici in umetnosti nad- Predsednik republike maršal Tito je akademijo odlikoval z zelo visokim odlikovanjem. Raz. stava arhiva o ustanovitvi - Razstava o raziskavah od palcolitike do železne dobe ZAGREB, 9. — V Zagrebu so se danes pričele slovesnosti v zvezi s stoletnico ustanovitve Jugoslovanske akademije zna-.nosti in umetnosti. Na začetku proslave so izročili predsedniku akademije dr. Grgi Novaku odlikovanje reda republike z zlatim vencem, s katerim je predsednik republike maršal Tito odlikoval akademijo ob njeni stoletnici. Na slovesnosti so bili navzoči tudi član predsedstva CK ZKJ dr. Vladimir Bakarič, zastopniki ZK, sabora SR Hr-vatske, republiškega izvršnega sveta, mestne skupščine in številne druge ugledne osebnosti. Predsednik izvršnega sveta Hrvaške Mika Spiljak je v imenu predsednika republike izročil odlikovanje in v svojem govoru med drugim poudaril, da je odlikovanje priznanje celotne jugoslovanske skupnosti a-kademiji, ki je od prvega dne bila hrvaška in jugoslovanska, ki je v dobi pred polno samostojnostjo jugoslovanskih naro- dov bila kraj, kjer so se ti narodi znanstveno in ustvarjalno čutili samostojni in enakopravni in ki je, preporojena po zmagi revolucije, dala velik prispevek jugoslovanski znanosti sploh. V okviru proslave stoletnice bodo številne prireditve. 2e nocoj so v Zagrebu odprli dve razstavi: razstavo arhivskih dokumentov o ustanovitvi in začetku dela akademije in razstavo o delu akademije na raziskovanju paleolitske, mezolitske, bronaste in železne dobe na Hrvaškem. Na otvoritveni slovesnosti so bili številni zastopniki javnega in kulturnega življenja Hrvaške. Turistična sezona ugodna za Riccionc RICCIONE, 9. — Letošnja poletna sezona je bila zelo ugodna za turistične ustanove v Riccioneju, Z včerajšnjega zborovanja upokojencev v kinu Alabarda, na katerem je govoril Fiore. Enako zborovanje je bilo popoldne tudi v Miljah komunistični senator saj so zabeležili kar 234.000 tujih turistov, ki so prišli iz 79 držav. Vseh nočitev je bilo okrog 3.715.000, kar predstavlja 16 odst. več v primerjavi z lanskim letom. Najvišji odstotek so zabeležili Nemci, in sicer 43 odst. Sledijo Angleži (16 odst.), Francozi (9 odst.), Švicarji (8 odst.) in Švedi (7 odst.) Pri porastu tujskega turističnega prometa gre največja zasluga Fincem, ki so zabeležili kar 77 odst. več nočitev kot lani. Najbolj oddaljena dežela, ki je poslala svoje goste v Ricclone, pa Je Nova Zelan-da. Iz Afrike so prišli turisti iz Kenije, Konga, Slonokoščene obale, Alžirije, Maroka, Južne Afrike itd. Američani pa so prišli iz Kolumbije, Venezuele, Peruja, čila, Brazilije, Argentine in Urugvaja. Niso izostali niti Laponci, saj je ena njihova skupina prišla iz tundre pri Rovajemiju. Zabeležili so nadalje 14 Japoncev, 7 Kitajcev, 2 Vietnamca in 2 Pakistana. Zanimivo je, da je bilo med gosti nekaj več kot 52 odstotkov žensk. Med temi jih je bilo 21 odst. med 16. in 25. letom ter 11 odst. med 25. in 45. letom. Zanimivo je tudi, da je skoraj 300 nemških turistov prišlo v Ricclone z motorjem, 29 drugih tujcev s kolesom ter 107 z avtostopom. Na koncu še ena zanimivost: v zadnjih desetih letih se je 93 tujk poročilo v Riccioneju z domačini. so tu doma, še vedno letajo sem ter tja ter se odžejajo ob vojaških ciste-rnah, ki razdeljujejo pit. no vodo med prebivalstvo. Nekaj korakov proč pa se spet znajdemo med ruševinami. Ljudje gredo sem in tja, a med njimi so u-služben-ci oddelka za umetnost, ki skušajo reševati, kar se da rešiti. Ne bomo tu opisovali izredno zapletene tehnike reševanja slik, fresk itd. Gotovo pa je, da je vsa ta dejavnost omejena le na prve posege, s katerimi skušajo prepre čiti nadaljnje 'razpadanje umetnin. Za njihovo dokončno obnovo bodo poskrbeli šele v bodočnosti Škoda na področju «Uffizi» je na srečo manjša, kot se je predvidevalo. V kletnih, prostorih je bilo le nekaj kipov manjše vred nosti. Vendar pa je voda preplavila fotografski laboratorij. Tu je škoda precejšnja, ker je bilo tam uskladiščenih mnogo fotografij, ki so jih posneli v dobi 70 let. Gre za okoli 130.000 plošč in filmov ki jih sedaj skušajo posušiti. Baje se bo poskus posrečil. Manjšo škodo so zabeležili v laboratorijih za obnovo skrbništva za umetnost ter v skladišču slik v bivši cerkvi sv. Petra Scherag-gio. Tu se je uslužbencem posrečilo, da so prenesli nekatere metnine iz kleti v zgornja stropja. Pod ložo «Uffizi» so tudi vhodna vrata državnega arhiva. Tu je vo da presegla^ en meter višine ter je hudo poškodovala razne dokumente. Ob zasilni razsvetljavi mladeniči in uslužbenci odnašajo dokumente v zgornja nadstropja, kjer se poskuša potrpežljivo rešiti, kar se da še. Uslužbenci prelistavajo stran za stranjo ter vlaga, jo vmes pivnike, ki naj posušijo knjige. To delo bo trajalo mesece in mesece. Sele potem, ko bodo knjige posušene, se bo utegnilo začeti delo za njihovo obnovo. Ta državni arhiv je zelo važen, ker hrani izredno važne dokumente iz daljne florentinske zgodovi-ne Poplava ni na srečo poškodovala na primer dokumentov, ki se tičejo obsodbe Danteja Alighieri-ja. Tragičen pa je položaj v državnem muzeju znanosti, ki se nahaja tik ob reki Arno in v katerega se je zagnal najhujši val pobesnele reke. Tu je pritličje popolnoma razdejano. Na srečo so nekateri zgodovinski predmeti hranjeni v prvem nadstropju. Sem spada Galilejev daljnogled. Ravnateljica muzeja je rešila nekaj izredno dragocenih predmetov, potem ko je voda že zalila spodnje prostore. vo pa je, da je šlo za goljufije pri dodeljevanju grobov na pokopališču SanfOrsola. Preiskovalne oblasti so priprle devet oseb. Star top v morskih globinah S. MARIA Dl LEUOA (Lecce), 9. — Dva podvodna športnika sta našla v globini 40 metrov v morju pri Santa Maria di Leuca star top iz 18. stoletja. Top je iz brona ter je dolg nekaj več kot dva metra. Pripadal pa je neki galeji, ki Je bila potopljena v Otrantskem rokavu pred več kot dvesto leti. Podvodna športnika poskušata sedaj najti še kake druge ostanke ladje, kateri je top pripadal. Razumna bitja tudi v vesolju UTRECHT, 9. — Prof. Martinov, ravnatelj zvezdoznanstvenega observatorija moskovskega vseučilišča, je izjavil včeraj zvečer, da živijo verjetno nekje v vesolju razumna bitja, ki so ustvarila določeno stopnjo civilizacije. Martinov je še dodal, da se v Sovjetski zvezi trudijo, da bi ustvarili mrežo postaj, ki bi prejemale radijske signale iz teh neznanih svetov. Zgraditev tega sistema pa je tako težavna, da ga Sovjetska zveza sama ne zmore ter Je zato pripravljena, da sodeluje z drugimi deželami. Martinov Je na Holandskem s skupino sovjetskih znanstvenikov. Svoje izjave Je podal na sedežu holandskega združenja za meteorologijo in zvezdoznanstvo. Kanadska odprava v Brazilijo OTTAWA, 9 — v kanadski prestolnici pripravljajo za prihodnje leto veliko odpravo v neko neznano brazilsko pokrajino. Odprava bo stala 75.000 dolarjev ter se bo zaključila z vzponom na neki brazilski vrh, na katerega do sedaj še ni stopila človeška noga. Ta pobuda spada v okvir številnih načrtov, ki jih je pripravila federalna komisija za proslavo stoletnice obstoja kanadske federacije. Do sedaj še niso izbrali pokrajine, ki jo bodo obiskali. Gotovo pa je, da se bodo odprave udeležili arheologi G, F. MacDo-nald, B. W. Greave, Vr. V. John-soton, zdravnik Karl Tomm, ki se je udeležil odprave v himalajsko gorstvo, kinematografski režiser John Buss, nekaj vseučiliških študentov in novinarjev kanadske radiotelevizije. Ker ima pobuda zaseben značaj, so njeni pobudniki naleteli na precejšnje finančne težave. Do sedaj se jim je posrečilo, da so nabrali 53.000 dolarjev. Gledališče «Verdi» je bilo včeraj napolnjeno kot vsakokrat za otvoritvene gala predstave. Sezona se je pričela z eno najstarv-ših in v današnjem času skoraj nepoznanih Verdijevih oper, z «Atilo«, fPoudariti je treba, da je bil letošnji repertoar sestavljen še v času, preden je nastopil novi superintendant gledališča ,i Verdi« ) Gotovo je tudi ta opera prišla v repertoar iz želje, da se polagoma prikaže občinstvu več ali manj vsa Verdijeva dela. Ta repertoarna politika ima lahko zagovornike kot nasprotnike. Marsikomu se bo zdelo vendarle zanimivo slišati tudi neznane opere velikega mojstra, medtem ko se bo mnogim drugim zdelo škoda naporov za to. In res bi mogoče btlo bolj koristno poiskati še kje drugje v operni literaturi vredna dela, ki še čakajo na uprizoritev v «Verdiju». Čeprav nam opera «Atila» ničesar ne odkrije — nasprotno, ves čas nam prihajajo na misel kaka druga Verdijeva dela pa tudi dela drugih avtorjev iz tiste dobe —-je pa treba za predstavo samo reči, da je bila zelo skrbno naštudirana in zares mojstrsko izvedena. Ze basist Boris Hristov sam lahko očara poslušalca, ki si želi lepega petja. Njegov orjaški glas je obenem ves čas skrajno plemenit in prijeten. Pa tudi ostali trije nosilci važnejših vlog so bili prav dobro izbrani. Marcella de Osma, ki smo jo že kdaj slišali, je pokazala velik napredek; v svoji vlogi se je izkazala tako v močnih registrih kakor tudi v milem petju, n. pr. v začetku prvega dejanja. Tako tenorist Ruggero Bondino kot baritonist Silvano Carroli kar razsipavata svoj glas, ne da bi kdaj prišla v težave. Vito SUsca in Raimondo Botteghelli sta pela v manjših vlogah. Aldo Danieli je moral z zborom naštudirati pes-smi, ki jih zbor doslej še nikoli ni pel in jih je bilo torej treba študirati nanovo. Naštudirane so bile zelo skrbno in seveda velja isto za orkester pod spretnim vodstvom dirigenta Oliviera de Fabritiisa. Režiser Aldo Mirabella Vassallo je zlasti pri skupinskih prizorih množico lepo razporedil in razgibal. BELA BALAZS Filmska kultura Kakor je mlada domača filmska proizvodnja, tako je skromna tudi teoretična literatura o filmu. Po Sadoulovi «Zgodovini filmar/ smo zdaj dobili šele drugo temeljno knjigo o filmu v slovenščini. To je knjiga «FILMSKA KULTURA», ki jo je napisal ma-držarski filmski teoretik Bela Balazs in katere slovenski prevod Franceta Brenka je pravkar izdala Cankarjeva založba v Ljubljani. Prevajalec, znani filmski delavec in profesor na ljubljanski igralski akademiji France Brenk je knjigi napisal tudi krajši uvod, v katerem je predstavil avtorja, očrtal njegovo delo in prikazal njegov pomen. Tako bo PALERMO, 9. — Sodne oblasti so zaključile preiskavo v zvezi z goljufijami, ki so se dogajale v društvu «Pia opera di San’Orsola». Do sedaj še niso objavili podrobnih obtožb, zaradi katerih se bodo morali obtoženci zagovarjati. Goto- Dunajska Državna opera je za sezono 196G/67 napovedala sledeče opere v novih uprizoritvah: J. Offenbach, Hoffmannove pripovedke (premiera je bila že oktobra); L. Minkus, Don Quixote (balet, koreografija R. Nurejev), premiera 1. decembra; C. Saint-Saens, Samson in Dalila; R. Wag-ner, Leteči Holandec; W. A. Mozart, Figarova svatba; B. Britten, Princ pagode; W. A. Mozart, Don Giovanni (premiera sredi junija 1967). ........................................... UGOTOVITVE SODOBNE ZNANOSTI Množično cepljenje bo premagalo gripo Obetajo se novi tipi cepiv, ki bo. do sprejemljiva za široko javnost NEW YORK, 9. — Nekateri učenjaki, ki so se udeležili v Washing-tonu mednarodne konference o cepivih, ki sta jo priredila mednarodna zdravstvena organizacija in «Pan American Health Organization« so izjavili, da je množično cepljenje otrok najboljše sredstvo za preprečenje širjenja epidemij gripe. Polkovnik Edward L. Buescher, član raziskovalnega inštituta vojaške bolnišnice Walter Reed, je menil, da se ne cepi otroke proti gripi v zadostni meri zaradi dveh razlogov: prvič, zato ker se gripa na splošno pojavlja pri otrocih v blažji obliki; drugič pa zato, ker cepiva, s katerimi razpolagamo danes, povzročajo zoprne vzporedne pojave, kot n. pr. vročino. Res pa Je, je dejal polkovnik Buescher, da se gripa širi prav s šolskimi otroci, ki se nalezejo te bolezni v šoli in jo potem posredujejo v domačem krogu. Na ta način pride ta bolezen do starejših oseb, ki trpijo zaradi raznih srčnih napak, do nosečih žensk, za katere Je bolezen zelo bolj nevarna, kot za otroke. Podobne izjave je podal tudi dr. Fred M. Davenport iz michiganskega vseučilišča, ki je seznanil prisotne z zadovoljivimi dosežki glede izdelave novega tipa cepiva, ki baje ne bo več povzročalo vzporednih motenj. Najvažnejša razlika med cepivom, ki ga je opisal dr Davenport, in drugimi, ki so sedaj v prodaji, je v tem, da tradicionalna cepiva vsebujejo celotne mrtve viruse, medtem ko je v novem samo del tega virusa. Baje obstaja že neka družba, ki je začela proizvajati to cepivo. Dr. Charles H. Stuart-Harris, iz angleškega vseučilišča v Scheffieldu v Angliji, je dejal: «Dejstvp, da je že preteklo trideset let od dneva, ko se je v laboratoriju posrečilo izolirati virus gripe in da kljub temu predstavlja ta bolezen še danes veliko nevarnost za človeštvo, nas sili, da posvetimo zadevi veliko pozornost. Kljub raznim znanstvenim dosežkom je še danes število ljudi, ki se dajo cepiti proti gripi, razmeroma, zelo nizko. V ZDA pa so vendarle leta 1963 cepili 44 milijonov odraslih. ta druga knjiga o filmu zanesi kamen slovenski filmski, pa televizijski omiki, vsem filmi delavcem v pomoč, v prid pa w' di mladini, ki se po šolah is & čenja sistematično seznanjati filmsko estetiko. Bela Balazs, s pravim Imenotj1 Herbert Bauer, je bil doma * Szegeda, umrl pa je leta 1949 l’ Budimpešti. Bil je pesnik, n0tf list, filozof, dramatik, ki je že rs-ju Gisbertu Ceracchiniju. da za slikarstvo v znesku .g, tisoč Ur je bila podeljena ^ renzu Joniu iz Siene, nasR ^ (300.000 Ur) pa je šla KicCaT Tommasiju Ferroniju iz Nagrade za kiparstvo pa so y podeljene Giuseppu Manzul Rima (400.000 lir), Virginia . minaghiju iz Milana (300.000 ^ ter Raulu Vistoliju iz Rima tisoč lir). Češki prevod Ingoličevegs «Tajnega društva PGC» Iz biltena Tschechoslotvak Bticher im Druck je razvida0’ .. se pripravlja monografija 0 uq-cističnem koncentracijskem rišču v Terezinu. Avtorji nfa- so K. Lagus, J. Polak in lišova. Iz istega biltena da bodo izšli prevodi nekat italijanskih del (Carducci, ‘ ,r \) dello, Malaparte, Moravia)-slovaščini bo izšel roman Br° Čopiča cNeslišni smodnik»■ oj0 slav Duda pa je prevajalec 109 ličevega mladinskega dela društov PGC». ft * « Založba Sugar v Milanu sP°rZ ča v svojem biltenu izid Petitl !t0, vih del. Prvo je mil Bafom0^ francoskega pisatelja Pierra b somskega, ki je v Italiji še znan, v Franciji pa ima še ,f. ločen ugled, saj je navedeno L. govo delo prejelo Prix des ^ , ques 1965. Naslednja dela so'- ^ (l, laume Apollinaire, 1 diavoh ^ amore; Giancarlo Marmor'” ^ vergini funeste; Sax Rohmer, schiava di Fu Machu; Gerard Villiers, S.A.S. a Istanbul Zu konec potepanja po Benečiji O marsičem bi bilo treba še pisati Enaindvajset oktobrskih dni sem in?ZlV^ v Beneški Sloveniji. Ena-ovajset dni ob pomembnem ju-zanjo: ob stoletnici njene Združitve k Italiji, ki je bila v ostovoljna in polna zaupanja va-krn .evozil in prehodil sem o-j J?. tisoč pet sto kilometrov. Od dnijz'a do Čedada, pa po vseh v ,naa Benečije navzgor, tja pod T °,vrat' Pa pod Matajur, pa po otvS ■ dolini in bil sem tudi v n 2ni’ prečudoviti in osamljeni Srečal sem se z neštetimi tov i •' ^ župani, duhovniki, kme-norrMbi’ starimi koreninami, eko-čev l lmi emigranti, skratka, sre-šim' ?.etn se *n pogovarjal z na-dru Badmi, beneškimi Slovenci ia .Polovice dvajsetega stolet-ra' Bridno sem polnil beležnice z govori, opažanji, oči sem imel o* , S1rpk° odprte, da bi mi v g .chm bolj ostala lepota naše j. necije. In o vesm tem sem tu-lje P*sal. Pisal, včasih na hitro, pg. me je priganjal čas, včasih taHasneje, ker sem moral preteh-scri !leherno besedo, kajti «littera Pa t 3- n10061--* Toda marsičesa štev ^ n*sem napisal. Mnogo ti-t(,0“a' kar bi moral, a nisem u-kov Stegnil iz različnih vzroku , za sleherno stvar je e°ei} čas, tisti čas, ki je nam ri() Inarjem tako nenaklonjen. Ved-jnHSe.nam namreč mudi... In ena-šljjVaJSet dni, preživelih v Bene-želo ^ °Yen'ji. je res malo za de-žp°’ z*5' J° Slovenci naseljujemo radVec kot tisoč tristo let. Zato bi Sete V *'ern> sv°iera zadnjem, de-i,emm članku iz Benečije, zapisale k ^ njeni stoletnici pridruži-sto * ^liji, vsaj nanizal vse ti-■ o čemer bi še moral pisati... za a, f) b* moral pisati o parti-s0 .n grobovih po Benečiji, ki jjfj.Se dandanes brez napisa in pa3 kot na primer, skupen grob Ivanov na šentlenartskem po-ga a laču. Ljubeča roka še živela (> Jorca je okrog groba sezidani* Samp nizek, opečnat zidek in čas V6f'' AU bi ne bil morda že pajj., da uredimo tudi ta grob tiZan'a beneških in slovenskih par- JtjJsfb bi moral dalje o grobu ku at*Jstih partizanov pri štoblan-0 ni S° Padti novembra 1944, in p ekem neznanem Rusu, ki je naz . ‘ako padel v tistih krajih in Šketi! sv°i zadnji mir na štoblan-rii r P°kopališču. Župnik don Mase Lavrenčič je sicer ohranil ko-zar) °btek in srajc padlih parti-glj .v' vendar še doslej niso mo-j^ntificirati naših borcev za Pisati. gu "isati^0, ^udi 0 tem bi moral bi 'S® bil v vasi Laze, o kateri ker Dl 0 treba prav tako pisati, DianSe v njej dogaja Bevkov ro-r0rria ‘Kaplan Martin Čedermac*, •»eri’ ba ga danes prištevamo če ,en° najboljših Bevkovih del. . ta bila ta vas in njen župnik j asu Bevkovega pisanja skrita čas ?Sevdonimom, je danes že resni - ,razkrijemo javnosti čisto v Pod Pa fC?. m tako obudimo spomin najk,as.lstične čase, ki so bili eno %i * . °bdobij med že tako hu- Pi časi za beneške Slovence, škii, '"*!* bi moral dalje o bene-l5 00(te..onornskih emigrantih, kar v A n! ■'i'1 ie> ki po vsej Evropi, ji yr*ki in celo daljni Avstrali-bih n®aj° o svojih dolinah in hri-v Benečiji, a jih je kruta ^ Jt pognala širom po sve-k e.ndar se večinoma vračajo Jajo eto domov, da potem odha- tu a^a°st pognala širom po sve- jaj0ko leto. ______ ___________ --- in , v tujino še z večjo žalostjo rePenenjem. Tudi z njimi pisan g0voril ‘n več bi bilo treba Čuti ° nPh' tako lrn dolžnost, da bi moral prav Več pisati o videmskem ro- kopisu in čedadskem evangeliju, dveh pisanih spomenikih slovenske samobitnosti in obstoja v Benečiji. Nisem ju imel v rokah, vendar vem, da ta dva dokumenta nista zaslužila samo bežnih omemb ob najpomembnejšem slovenskem dokumentu na teh tleh, ob beneškoslovenskem ali čedadskem rokopisu. Dalje bi moral pisati o cerkve-ci sv. Kvirina v Špetru ob Nadiži že zato, ker jo je leta 1495 zgradil slovenski mojster Martin Petrič in je odigrala v zgodovini beneških Slovencev pomembno zgodovinsko vlogo, saj se je tu, pod lipami, zbiral v teku stoletij beneškoslovenski «parlarr.ent» enkrat ali dvakrat na leto, da bi obravnaval probleme, ki so zadevali Nadiško, Sovodenjsko, Šent-lenartsko in Tersko dolino. Sploh bi moral posvetiti več pozornosti likovnim is arhitekturnim spomenikom Beneške Slovenije, saj so ti najboljše zgodovinske priče o prebivalstvu tega področja, ki je tudi v arhitekturnem in ne samo nacionalnem smislu težilo k svoji matici-Sloveniji. Dalje bi moral pisati o številnih znamenitih slovanskih filologih in slavistih, kot so bili to Dobrovski1, Šafarik, Sreznevskij, Kol-lar, Baudouin de Courtenay in drugi, ki so nemalo strani svojega znanstvenega dela posvetili prav jeziku Beneške Slovenije in v njem našli vrsto dragocenih novitet in spoznanj, tako pomembnih za proučevanje slovanskih jezikov. Ob tej priložnosti bi tudi ne smel pozabiti na folkloriste in etnografe, ki so v Benečiji in Reziji odkrili pravi rudnik zakladov bajk, pripovedk in ljudskih pesmi. Tako je Rezija še dandanes ena redkih srednjeevropskih dolin, kjer je še živo narodno blago. Pisati bi moral dalje o znamenitih možeh, ki jih je bila rodila Beneška Slovenija. O monsignorju Ivanu Trinku, pesniku, duhovniku in voditelju beneških Slovencev, dalje o Jakobu Štelinu, ki je bil do svoje smrti 1770 profesor na padovanski univerzi, o dr. Antonu Podreki, ki je postal profesor matematike in fizike v Splitu, o pesniku in duhovniku Petru Podreki, o odvetniku Karlu Podreki, pa o Viktorju Podreki, ki je bil po prvi svetovni vojni ustanovil v Rimu svetovno znani «Teatro dei piccoli», pa o družini Klodičev in še številnih drugih, ki so proslavili po'svoje svojo rodno zemljo. Beneško) Slovenijo... 'i u- ! i* In ko zdaj prebiram nazaj svoje pisanje, posvečeno Benečiji, šele vidim, koliko stvari bi moral še napisati. Kajti dobro se zavedam, da je bilo vse, kar sem bil napisal doslej, samo drobec tistega, kar sem bil videl, .slišal ali pa se pogovarjal med svojim, tisoč petsto kilometrov dolgim potepanjem po Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Ne bi rad tukaj pisal tudi o določenih težavah, ki sem jih imel na svoji poti, kajti marsikod sem le s težavo našel pot do srca beneškega človeka... Izkušnje so ga pač naučile previdnosti in nezaupanja. Kljub temu je bilo enaindvajset dni v Benečiji lepih in prepričan sem, da bom marsikaj, o čemer nisem pisal in to tudi navedel zgoraj, zagotovo še kdaj napisal... Kajti vem in čutim potrebo, da je še treba r-isati. nenehno pisati o Benečiji in njenih ljudeh. Kajti to zaslužijo v polni meri. Zato sem hvaležen vsem v Benečiji, pri katerih sem naletel na prijazno besedo in odprto srce. dž — Si viau, a, kaku so še forte živi nacisti u Zapadni Ncmčji? — E, dragi moj, ma jest rečem, de jeh je še več, ko-ker kažejo volitve. Je res, de so zdej dobili nekej dosti glasov jn de so napredovali jn so tudi vse druge nemške stranke jn vlada jn menistri forte u skrbeh. Ma ne miga zatu, ke so šli nacisti naprej. Njeh nar-bol skrbi, kej bojo rekli drugod po sveti. Kej bojo rekli Amerikanci, Angleži, Rusi, jn taku naprej. Ke jeh forte šekira, de se je skazalo, de so Nemci še zmiram taki, ku so bli. — Ja, ja, zdej se še marsikateri dela demokrat ma be vidu ti, če be se kej obrnelo. Be vidu, kolko be jeh blo pole, ke be denili spet ven hakenkrojce. — Sej se vide, denmo reč, tiste, ke delajo atentate u Južnem Tiroli. Al pej austriske sodnike, kaku prizaneslivo jn milo sodejo vojne zločince. Jn če le morejo jeh spestijo fraj. Ma vse-lih je Austrija, ku be reč, demokratična država. Al vsaj se dela, de je. — Ma si slišou tisto, ke so prauli, de bojo za naše državne praznike nardili ane velike atentate jn prfina u Rimi. Se je najdu aden, ke je splašu vso policijo da je začela gledat vsem avtomobilistom portapaki. Za videt, če nimajo nutre kašne bombe, kašen tritol jn take reči. In so ustaulali vse aute, ke so vozili dol pruti Rimi jn jeh vizi-tirali. Jn znaš, kej so najdli? Aneh strašansko dosti kakuši, ke so jeh autisti po poti povozili jn jeh vzeli u auto za večerjo. Al pej tudi žive, ke so jeh nečko zmakneli. Atentatov pej ni blo prou neč. —E, vse sorte se jeh sliše. Koker, denmo reč, tam u Indiji. Koker znaš, tam trpijo straš- no lakoto. Ma jemajo strašno dosti tisteh sveteh krav, ke jeh ne smej nobeden ta-kent. Zatu ke u Indji so krave svete jn se lahko uležejo na šine od tranvaja jn tranvaj more lepu čakat, de se krava uštefa. Kej češ, uani jemajo tako vero jn ni neč za pomagat. Jn zdej se je pej vlada zmislela, de bo strila namalo tisteh krav zaklat jn jeh pojest. — Pej kej komendirajo u Indiji komunisti? — Kašni komunisti! Vlada je. Tašna ku tle. Ma se je mislela: zakej be stradali, če jemamo tolko krav: Jn jeh je tela dat mesarji. Ma je slabo naletela. Indijci so začeli demostrirat na vso muč. So šli pred parlament glih tabat, kadar je vlada sjala. Jn so teli vse razbet jn je ratau velek batiboj jn je policija streljala jn je blo kej jest znam kolko ranjeneh jn tudi mrtveh. Jn so tisti Indijci krčali, de uani so rajši lačni ma de krav ne pestijo zaklat. Jn so za te ideale šli kašni tudi u smrt. Videš, tašni so Indijci. Uani ja, ke rešpetirajo vero, altroke mi. — Me vselih se me zdi namalo naumno, de se uani tolko kapricirajo zastran tisteh krav. Zatu ke. narsezadne, krava je krava. Pej ne j bo u Indji al u Evropi. — Znaš kej, ne stojmo se neč špotat. Pr njeh so krave, pr nas so pej uasli, ke so glih taku nedotaklivi, ke glih taku delajo kar čejo in samo prežvekujejo jn jeh moremo vsi pestet stat. Jn glih taku jeh ne koljemo jn jeh ne jemo. — Ja, ma moreš premislet, de mesu od krave je dobro za jest. Posebno če ni preveč stara. Ma mesu od uasla pej! Tu pej ni prou za neč. — Ben, tle jemaš pej ti prou. Andrej Košič v Rossonijevi Odkar je naš goriški rojak slikar Andrej Košič prvič priredil svojo osebno razstavo v Trstu, so pretekla štiri leta. Tako na njegovi razstavi, ki jo ima v Rossonijevi galeriji, sedaj tem bolje presodimo, kam vodi njegov slikarski razvoj in precenimo dosežene uspehe. Priznati moramo, da je medtem napravil velik korak naprej. Rešil se je neodločnosti in krepko krenil na pot pokrajinar-skega slikanja, ki mu je posvetil vse, ne glede na zapeljevanje, ki ga najdemo v tako pestri raznolikosti oblikovne umetnosti. In to je bilo edino pravilno, da je lahko uspešno prebrodil začetne težave, ko je pred dvanajstimi leti prvič stopil v javnost na neki goriški skupni razstavi. Katalog z izvlečki ocen Fulvia Monaia in Mamini ja, navaja, da je od leta 1962 pa do danes, sedanja razstava njegova deseta osebna razstava. To je vsekakor jasen dokaz velike dejavnosti, kar je moralo slikarja dovesti do pričujoče izpopolnitve, ki jo opažamo v zasnovi in barvah slik. Kompozicije so postale široke in mirne, barve so se ustalile v prijetno sivo rumenkasto skladnost. To prihaja posebno do veljave v obeh velikih podolgovatih goriških pokrajinah, od katerih menimo, da je tista z vasjo na gričku, gotovo najboljše delo te razstave. Sicer RIM, 9. — Po navadi se razni «preroki» in »jasnovidci* oglasijo k besedi šele proti koncu leta, decembra, ko nam po raznih revijah in tudi samostojnih publikacijah napovedujejo, kaj vse se bo zgodilo v prihodnjem letu. Mnogi ljudje sledijo tem napovedim in neredko slišimo, kako je ta ali oni «jasndvlaeč»' pogodil kak večji dogodek, ki se je v napovedanem času tudi zgodil. Glede tega bi mogli reči, da bi se mogli ravnati po znanem slovenskem pregovoru, da tudi slepa kokoš zrno najde, kajti od številnih jasnovidcev bo komu vendarle uspelo nekaj »zadeti*. Toda ne glede na to, če tem jasnovidcem verjamemo ali ne, bomo navedli nekaj napovedi, ki jih napoveduje nekakšen almanah za prihodnje leto, in sicer almanah »Barbanera*, ki ga izdaja Capi di Fo-ligno iz Foligna. Kaj nam ta jasnovidec napoveduje za prihodnje leto? Zima v januarju, februarju in marcu prihodnjega leta ne bo prijetna. V januarju bomo imeli veliko dežja in močnih vetrov, hkrati pa tudi veliko snega. V februarju bo vreme zelo spremenljivo, medtem ko se bo v marcu nekoliko izboljšalo. Nekoliko boljše vreme bo trajalo skozi ves april. Maj bo deloma lep deloma pa deževen. V juniju bomo imeli v začetku zelo lepo vreme, proti Radio Trst A 13.15, 14.15, 20.15 - Poro-baa 'Koledar • 7.30 Jutranja glas-. . j U.30 šopek slovenskih pesmi »osi -5 Trije glasovi - 12.15 Zna-10 tehnika 12.30 Za vsako-£ nekaj - 13.30 Glasba po že-F»|,17.00 Igrajo «Musici del s>stoi T7.20 Glasba za vaš tran- B«tornik 18 15 Umetnost . 1.8.30 nw°- Leskovic: Partita za ko-BoiIni. .orkester - 18.50 Igra in I9nii !iitarist Dori val Caymmi -ščo Pisani balončki - 19.30 Plo-DkV, 20-U0 Šport 20.35 «Bolna Z(,.ftejjica*, detektivka 21.25 Jaz-Zv,lkl kotiček - 22.00 Harmonija ski 0v, in glasov 22.35 Sloven- nočSU ' 23 00 Glasba za lah‘ Trst 3.05 Plošče - 12.25 Tretja stran Sot-n- Ezio Vittorio: Pesmi Ri-Va» menta • 14.15 «Trio Ars No- Koper 19 if°* 7.30, 12.30, 14.30, 15.30, El.. ak — Poročila - 7.15 Jutranja 10 jra ' 10.15 Polke in valčki -Hat?-.Vesela glasba - 11.30 Da-ba ajl Pevci - 12.00 in 13.00 Glasen- zt-4jah - 13.40 Mladen Fran-fetn Makedonska suita - 15.00 Ope-tiaf a Melodije - 15.45 Slovenske vi*. ne pesmi - 10.20 Ivo Vojno-Cjr.L *Equinozio» - 17.10 Orkestra ja^Uero in Remigi - 17.40 Itali-lg ->,2® narodne pesmi - 18.00 in 5uj?n Prenos RL 22.15 Trio Joe 23 (in^n - 22.35 Večerna glasba -'uu Prenos RL. Nacionalni program Čila00- 13-00, 15.00, 20.00 - Poro-GlJ. 8-30 Jutranji pozdrav - 9.00 aih,,bene komedije - 9.20 Strani iz _ ma - 9.55 Zdravnikovo mne- ČETRTEK, 10. NOVEMBRA 1966 nje - 10.05 Operna antologija -11.00 Popevke - 11.30 Jazz - 13.30 Domenico Modugno - 15.10 Nove pesmi - 15/5 Ansambel Stephan Grappelly - 16.00 Spored za najmlajše - 16.30 V diskoteki - 17.35 Orkester Helmut Zacharias - 18.50 Spored z onstran Atlantika - 19.20 Delovna Italija - 20.20 Nove pesmi - 21.00 Politična tribuna - 22.15 Pihalni kvintet Izraela. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 8.40 Poj': Mina - 9.20 Dva glasova — dva stila - 9.40 Nove pesmi - 9.55 Vesela glasba -10.35 Glasbeno-govorni spored -11.40 Skladbe za orkester - 12.00 Romantično potovanje - 14.05 Pevci - 15.00 Nove pesmi - 15.15 Kolesa in motorji - 15.35 Koncert v miniaturi - 16.00 Rapsodija - 16.38 Glasbena fantazija 17.00 Neapeljska pesem - 17.35 Poljudna enciklopedija - 17.45 Galdos-Moriconi: »Misericordia* - 18.35 Enotni razred - 18.50 Vaši izbranci - 20.00 Filmske novosti - 21.00 Nove nemške plošče. III. program 18.30 Luigi Dallapiccola - 18.45 Kulturne aktualnosti - 19.15 Koncert - 20.30 Revija revij - 20.40 Milhaud in Stravinski - 21.25 Poje Frank Sinatra 22.15 Znanstvena oddaja - 22.45 Glasba danes. Slovenija 6.00, 7.00, 10.00, 13.30, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) - 9.25 Srbske narodne pesmi - 10.15 S slovenskimi pevci v Verdijevih operah - 11.00 Turistični napotki za tuje goste - 11.15 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri - 12.05 Ansambla Borisa Kovačiča in Mihe Dovžana - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Kako so včasih komponirali za violino - 13.15 Zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam - 14.05 Izbor iz popularne jugoslovanske simfonične literature -15.20 Zabavni intermezzo - 15.30 Lahka orkestralna glasba - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Turistična oddaja - 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.15 Pustolovci na opernem odru - 18.45 Jezikovni pogovori - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Domače pesmi in napevi - 21.00 Večer umetniške besede: Jožko Lukeš - 21.40 Glasbeni nokturno - 22.10 Johann Sebastian Bach - 23.05 Plesni orkester RTV Ljubljana. Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 Šola - 17.30 Dnevnik 17.45 Spored za najmlajše - 18.45 Odkrivanje Afrike -19.40 športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Politična tribuna - PDIUM - 22.00 Glasbena prireditev - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 «Una spia del nostro tempo* - 22.25 Kulturne aktualnosti. Jug. televizija 9.40, 14.50 in 16.10 TV v šoli - 11.00 Angleščina - 11.30 Glasbeni pouk - 16.35 Izdelava osmometra -17.35 Poročila - 17.40 Združenje radovednežev - 18.25 Obzornik -18.45 Pisma občanov - 19.10 Domači skladatelji in izvajalci - 19.40 TV prospekt - 20.00 Dnevnik -20.30 Aktualni pogovori - 21.15 R. Strauss: Don Juan - 21.30 Sto let Jug. akademije znanosti in umetnosti - 22.30 Dnevnik. koncu pa se bo vreme močno poslabšalo. To poslabšanje se bo preneslo tudi na julij, za katerega meni, da bo z meteorološkega vidika zelo muhast mesec. Po napovedi jasnovidca Barbanere bo le avgust zelo lep mesec, razen nekaj zadnjih dni, ko bo veliko neviht in nalivov. September bo posebno sredi meseca zelo lep in topel, nato se bodo začeli nalivi in poslabšanje vremena se bo zavleklo vse v oktober, dočim bo november značilen po velikih in naglih spremembah. December v splošnem jasen in brez padavin, le ponekod bo veliko snega. Kakor vidimo iz navedenega, bomo imeli v prihodnjem letu dokaj muhasto vreme, tako da se vremenske razmere ne bodo preveč držale starih »tradicij*. V celoti bo najlepše vreme spomladi, pa tudi poleti ne bo hudega, le da obdobja sončnega vremena ne bodo dolga, ker jih bodo pogosto motili nalivi in sploh deževno vreme. Močno deževno vreme pa bo jeseni, medtem ko bo zima značilna po zelo ostrih hladnih vetrovih in po velikih snežnih zametih. Končno lahko rečemo, da bo pač vreme lepo in grdo — kot vsako leto. Vprašanje pa je le, ali se bo res tako zvrstilo, kot napoveduje Barbanera. Toliko o vremenu v prihodnjem letu, kaj pa o drugih dogodkih? Almanah »Barbanera* je razmeroma skop, vendar nam napoveduje nekaj zelo prijetnega. Po napovedih tega jasnovidca bo v decembru 1967 «mir segel v srca ljudi* na račun nekega nepredvidenega sporazuma. V splošnem prihodnje leto ne bo slabše od letošnjega, pač pa se bo kazala določena tendenca k izboljšanju, ki se bo izražalo tudi v izboljšanju ekonomskega stanja. iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŽE SEDAJ NAPOVEDI ZA PRIHODNJE LETO Prihodnje leto ne ho slabše od letošnjega Napovedovalec Barbanera napoveduje predvsem, kakšno bo vreme - Ge ne bo prav tako, ne bo hudo narobe Modna kreatorka tudi dobra pisateljica Mary (Juani napoveduje še «hujše slvari» kot so «mini krila» Poznana londonska modna risarka Mary Quant, kreatorka «mlni krila», ki je za svoje zasluge na področju mode prejela pred časom visoko odlikovanje od same angleške kraljice Elizabete, je pred kratkim izdala knjigo z naslovom «Quant by Quant». Gre za nekakšno avtobiografijo, ki je naletela na izredno navdušenje med mladino, ki je prvo Izdajo knjige v nekaj dneh pokupila tako, da jo sedaj v Londonu tiskajo v mnogo večji nakladi. Kritiki pravijo, da se je Mary Quant pokazala s to prvo knjigo kot dobra pisateljica, predvsem pa kot izredna poznavateljica miselnosti današnje mladine, ki jo s svojo drzno modo tako dobro zastopa v sedanji modi za mladoletnike. V knjigi opisuje Mary Quant, kako se je odločila za poklic modne risarke in kako je postala zastopnica mladih angleških beatni-kov. 2e kot mlado dekle je delala svojim staršem, strogim in resnim učiteljem, veliko preglavic s tem, da se je oblačila povsem «neresno», da sl je izbrala prijatelja, s katerim Je pobegnila od doma, da se je sploh obnašala kot bi se dekletu, potomki resnih in konservativnih Angležev, ni spodobilo. Splošne kritike in nezadovoljstvo pa so imele pri Mary Quant prav nasprotne posledice od tistih, ki so si jih njeni starši pričakovali. «Ce me že nočete takšno, kot sem, potem bom prav na tej poti vztrajala.)) Njena oblačila in njeno obnašanje so postali od tega trenutka dalje kamen spotike za odrasle, pri mladini pa se je njen ugled Izredno dvignil. In tako je iz svojega odpora proti vsemu, kar je predstavljalo Hlače bermuda Iz volne jersey v škotskem motivu bledo vijoličaste in temno zelene barve. Robovi iz lilastega jerseya kakor srajca moškega stila in nogavice. To je model izdelovalnice pletenin Corioni. Čevlji so iz kozljičjega usnja marelične barve (Fotografska služba Ente Italiano de Ha Moda Turin) tradicijo, umerjenost In že dolga stoletja opevano angleško mirnost, postala Mary Quant simbol moderne angleške mladine, ki se je želela otresti vsega «starega» ter se notranje in zunanje prenoviti. Ko je Mary Quant napovedala s svojimi modeli modo »mini krll», Je naletela med angleško mladino na takšno navdušenje in odobravanje, da je njena zamisel zdaleč presegla meje Anglije ter se je, kljub začetnim kritikam in protestom, uveljavila po vsem svetu. Danes se je tudi v Italiji, kjer so se ženske v začetku odločno izrekle proti kratkim krilom, ta moda močno uveljavila in nič ne kaže, da bi šla kmalu v pozabo. Število pristašinj »mini kril» je iz dneva v dan večje, kar nam potrjujejo slike iz raznih sprejemov in prireditev, na katerih se pojavljajo v kratkih večernih oblekah ne samo mlada dekleta, temveč tudi odrasle ženske. Danes so ženske t.akorekoč prisiljeno nositi kratka krila, če nočejo, da jih javno mnenje postavi v kategorijo staromodnih in konservativnih žensk. Nekatere se jim sicer še upirajo, ker imajo pač še toliko dobrega okusa, da vedo, da so kratka krila izredno nevarna, saj odkrivajo vrsto napak, ki so jih dolga krila prikrivala. Toda val nove mode je tako močan, da potiska v ozadje tudi še tako pametna opozorila in razmišljanja in tako se nehote začenjamo privajati novi modi, ki je res revolucionarno in antikon-formistična, a še zdaleč ni lepa, ali okusna. Toda na račun teh kratkih kril Je Mary Quant zaslovela ni danes so njene boutiques, ki jih je iz predmestja Londona preselila v aristokratski del mesta, zbirališče ne samo mladine, ki se navdušuje nad vsem, kar ni enostavno in klasično, temveč vseh žensk, ki nočejo zaostajati za modo. Mary Quant je že napovedala nove zbirke modelov za prihodnjo pomlad in poletje, ki naj bi bile še bolj revolucionarne in originalne od sedanjih. Predvsem napoveduje veliko sprememb v modnih barvah, v kroju in tudi v izbiri tkaninn. Sama Je o uspehu svojih novih modnih kolekcij povsem prepričana. In kako bi tudi ne bila, saj so si Jih glavni kupci iz Amerike In drugih držav že zagotovili kar v naprej, ne da bd sploh vedeli za kakšne modele gre, oziroma kakšne novosti prinašajo. Strokovnjaki iz Milana predavajo v Ljubljani Okrog 70 članov sekcije za hladilne, ogrevalne in krmilne naprave (SITHOK) Društva inženirjev in tehnikov Slovenije je v torek dopoldne poslušalo predavanja strokovnjakov tvrdke «Jucker» iz Milana. Predavanja je organizirala sekcija, ki je razen svojih članov povabila tudi inženirje in tehnike iz Splita, Zagreba in Beograda. Sekcija ima v programu še več podobnih izmenjav izkušenj s tujimi strokovnjaki. Teodoro Russo v Občinski Čeprav je Cesare Sofianopulo, znani tržaški slikar in kritik, že več mesecev nevarno bolan, je Teodoru Russu, ki razstavlja v občinski galeriji, slike, kipe in keramike, napisal v katalog prijateljsko topel uvod. V njem opisuje štiridesetletno delovanje tega u-metnika, skromnega po svojem značaju, ki se je kiparsko izoblikoval v Neaplju pod slavnim Vin cenzom Gemitom. «Na desetine je pri nas Russovih spomenikov, in ti so oblikovno vedno bogati,» piše Sofianopulo. *To pa ne zato, ker se ne bi znal prilagoditi sodobnemu ustvarjanju. Nasprotno, v tem se je v inozemstvu, v Nemčiji in Švici, zlasti z informalnimi keramikami, zelo uspešno uveljavil:.» In vendar Russova razstava ustvarja prej vtis razstave oljnatih slik, med katere je razpostavil devet manjših plastik, reliefov in naravno izdelanih glav žena s kakim svetnikom in ~ Madono. Omenimo naj, da je poslednje Russo-tjo javno postavljeno delo spomenik padlim partizanom v Miljah. Omenjeni vtis podčrtuje razen tega še učinkovita barvitost obeh keramičnih reliefov z ribami, ki se v nadvižni obdelavi površin in razlivanju barv posteklin posrečeno dopolnjujeta z olji poimpresio-nističnih zasnov. Teodoro R us so je prvenstveno kipar. Ampak POSMRTNA RAZSTAVA PETRA LOBODE V MODERNI GALERIJI Posmrtna retrospektivna razstava akad. kiparja Petra Lobode (1894-1952) bo odprta 11. novembra v veliki razstavni dvorani Moderne galerije v Ljubljani. Razstavo spremlja obširen katalog. Monografski oris umetnikovega življenjskega dela je napisal prireditelj razstave u-metnostni zgodovinar Ciril Velcpič. Poleg tega vsebuje katalog umetnikovo biografijo, bibliografijo, seznam razstav in seznam vseh njegovih kiparskih del in še okoli 30 reprodukcij. Umetnikov razvoj prikazuje na razstavi okoli 80 kiparskih del od skic v mavcu do velikih plastik v lesu in bronu. Obenem s F. Smerdujem je Peter Loboda soustvarjalec spomenika pesniku F. Prešernu v Kranju in ilegalcu v Ljubljani. pa je tu še več takih olj, ki se po vrednosti približujejo tej pokrajini. Tako pokrajina v gorah z obeljenim suhim drevesom v o-spred ju, pokrajina s plotom, ki se vleče preko vse njene dolžine, zimska pokrajina in k raška pokrajina z znaki prihajajoče jeseni. Pa še hiše na Krasu, zgubljene po kamnitih obronkih in tiste, ki se tesno stiskajo skupaj. Izmed vseh olj so tista hladno ubranih odtenkov pesniško najbolj dognana, dočim se v nekaterih slikah še ohranja spomin na Košičevo obdobje sončno prerume-nih barv. Vse kaže, da se je Andrej Košič končno povzpel do tiste umetniške ravni, od koder pelje ravna pot k popolnosti slikanja. Naravna nadarjenost, marljivost in smisel ter pesniško nastrojeno dojemanje prirode, jamčijo, da se bo Košič prav gotovo v kratkem uvrstil med vidnejše goriške pokraji-narje in naše goriške slikarje. * * • Razstava ob salonu živali prijateljev človeka Na mednarodnem salonu živali prijateljev človeka v prostorih pomorske postaje je priredila galerija Torbandena skupno razstavo slikarjev, ki so se v svojih delih kakorkoli vsebinsko približali namenu salona. Razstavilo je pa 42 umetnikov 49 slik in 5 kipov. čeprav se mačka največkrat, kar petnajstkrat, pojavlja v teh delih, tako pri znamenitem Ernstu in Finijevi, pa smo mnenja, da se bo izvežbano oko ustatnlo najprej na tehnično enostavni, a zato kompozicijsko silni tuširanki Goričana Lojzeta Spazapana. Njegov žrebec se spenja divje, kot da bi še vedno v njem valovila vanj položena nebrzdana življenjska sila tega znamenitega slikarja. Visi pa na častnem mestu med De Chiricovimi olji s konji, četudi so povsod navedene cene, ki gredo v stotisoče, jih pa na teh treh ni. Pač znak njih vrednosti. Največje in z dvema milijonoma lir označeno olje ima tu Sassu. Toda njegov zeleni žrebec zaostaja za Spazapanovim je pa Sassu boljši v bronu bika. Zanimivo je, da se nam predstavlja z bronom psa tudi znani videmski slikar Celiberti. Od Tržačanov so tu Romeo Daneo z velikim oljem mistično dekorativnega mačka, Edoardo Devetta z dvema slikama, v katerih se po ena kokoš koplje v izredno mehki svetlobi, Michelangelo Guacci s temačno skoro poduhovljeno podanimi slikami psa, mačka in ptiča, ki prehajajo že v simbole, Righi z naježenim mačkom velikanom, stalno v tujini živeča Eleonor Finije-va pa z močko ženske nežnosti. Nasprotno pa se živalim ne laska Rosignano v skicah učinkovite izvedbe. Prisoten je tudi Zoran Mušič z značilno sliko Dalmatink z osli. Izmed drugih znanih ali slavnih italijanskih slikarjev srečamo tu Guttusa z risbo golobov, Buffetovega škorca, Casorafijeve konje z značilno mrežo talnih senc. Santomasovo kravo, ki jo podaja tudi Rognoni poleg psa na sprehodu. Tu so Še Daniele, Failla, Falzoni, Gilot, Lissia in še nekatera znana imena iz sodobne italijanske umetnosti. Poleg že omenjenih kipov Sassuja in Celiberti-ja, so tu še zavaljeni konji v žganem ilu Giovanolle. To pa so bolj slikarji kot kiparji. Zato pa je tu res odlični konj slavnega Martinija in pa konjska glava Marcella Mascherinija ter bronasti pes in mačka Tristana Albertija. Kot edina slika, ki bo večini všeč, pa je olje s slikarjem in modelko, ki drži v naročju goloba, Fantinijeve. IIIIIIIIIMIIlUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllliailllllllllllllltlllllllllllllllinilllllllllllllllllllllll Prešernova družba nudi ugodne pogoje za nabavo knjig Kljub temu, da izide na Slovenskem sorazmerno veliko število knjig, je bralcev vedno manj. Po neki študiji inštituta za sociologijo kar 40 odst. neposrednih proizvajalcev ne prebere niti ene knjige na leto. Ni treba posebej poudarjati, kaj pomeni knjiga za duhovno razgibanost človeka in s tem za njegovo delovno sposobnost. Da bi se položaj izboljšal ali se vsaj ne bi poslabšal, pričenja Prešernova družba z vrsto dolgotrajnih akcij. Tako je začela izdajati časopis KNJIŽNA POLICA, ki naj obvešča čim širši krog delovnih ljudi o najpomembnejših novostih na knjižnem trgu, objavlja odlomke, posreduje kritike in mnenja o knjigah in tako vpliva na izostro-vanje okusa bralca. Lete bo združevala v klubih Prešernove družbe oz. klubih ljubiteljev knjige, ki bodo prirejali književne večere, srečanje z avtorji, pogovore o knjigah, prirejali knjižne razstave itd. Redni člani bodo lahko nabavili določeno število knjig drugih založb s 15-odstotnim popustom in se posluževali servisa Prešernove družbe. V okviru vplačanih mesečnih obrokov bodo pri servisu lahko nabavili katerokoli knjigo katerekoli založbe. Prešernova družba vabi bralce, da bi postali redni člani družbe. Za članarino 20 novih dinarjev bodo člani prejeli: 1. Vsak mesec časopis KNJIŽNA POLICA. gmotno-umetniSke razmere ga silijo k slikanju, kep, je pač slika bolj neposredno dostopna širokemu občinstvu. Tako smo zategadelj večkrat srečavali Russa ob sončnih dneh, ko je slikal v tržaški okolici. Od tod so vse večje slike z bazoviškim kalom, z razgledi na Boljunec in tistimi tja do Tržiča. Vendar pa bi mi dajali prednost raje šestnajstim manjšim oljem z odlično gosto nanesenimi in slikovito premešanimi barvami toplih odtenkov, s katerimi je ponazoril kotičke s starimi drevesi, ki jih najdemo v Trstu edinole še v ljudskem vrtu. V ne tako izrazitem načinu dobrih starih impresionistov podaja Russo tu še nekaj tihožitij in slik cvetlic, med katerimi izstopata velika lastm podoba in slika moža. V njih izpričuje svoje dobro obvladanje portretnega slikarstva. Po vsem tem je naravno, da podobno mnogolično razkazovanje vsega, kar ta že priletni umetnik zmore, kvari enotnost razstave, kar pa je Russo očitno žrtvoval želji predstaviti se čim bogatejše po že dolgem premoru razstavne odsotnosti. MILKO BAMBIČ 2. Konec leta redno letno knjižno zbirko: PREŠERNOV KOLEDAR 1967; Smiljan Rozman: POLETJE, roman: Anton P. Čehov: DVOBOJ, povest: Vera in Aleš Bebler: OTROCI ZEMLJE IN MORJA, potopis; Dr. Emilijan Cevc: »SLOVENSKA UMETNOST* z 32 stranmi slik v bakrotisku in 16 stranmi barvnih reprodukcij. 3. Iz seznama ca. 50 knjig drugih založb za leto 1967 bodo lahko naročili pri Prešernovi družbi katerokoli knjigo s 15-odstotnim popustom. 4. Lahko se bodo posluževali druž-binega servisa. V okviru vplačanih obrokov bodo lahko naročili pri Prešernovi družbi katerokoli knjigo ali zbirko katerekoli založbe. 5. Za doplačilo 4 ali 8 N-din lahko prejmejo eno ali obe dodatni knjigi k letni zbirki: Janez Trdina: BAJKE, ilustrirana mladinska knjiga: R. Rackwitz: TUJI SVETOVI — NEZNANA MORJA, poljudna zgodovina odkritij. Vsako izmed knjig Prešernove družbe lahko prejmejo trdo vezano, če doplačajo po 2 N-din, v platno vezano in na brezlesnem papirju pa, če doplačajo za vsako po 4 N-din. Vsa naročila sprejemajo in pojasnila dajejo poverjeniki, knjigarne in uprava Prešernove družbe, Ljubljana p.p. 41/1. Vreme včeraj: najvišja temperatura 13.2, najnižja 7,5, ob 19 uri 11.2; zračni tlak 1019.9 stanoviten, vlaga 80 odst., nebo poobJačeno, morje mirno, temperatura morja 15.1 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 10. novembra Andrej Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 16.41. Dolžina dneva 9.44. Luna vzide ob 3.56 in zatone ob 15.42 Jutri, PETEK, 11. novembra Martin SKVPEN SKLEP DEŽUN1H KOORDINACIJSKIH ODBOROV CEH, CKI IN UH Takojšen odziv tržaške javnosti za pomoč prizadetim poplavljencem Delavci bodo dali pol svojega dnevnega zaslužka - Tržaška občina bo prispevala 1 milijon lir • Predstavo Siovenskegu gledališču zn poplavljence V Tržiču so se sestali člani deželnih koordinacijskih odborov CGIL, CISL in UIL ter proučili resni položaj, ki je nastal v državi ln še posebno v naši deželi po nedavnih poplavah, ki so hudo prizadele na desettisoče družin delavcev zaradi uničenja dobrin, podjetij, cest, železnic, polj itd. Vse tri sindikalne organizacije izražajo sožalje družinam, ki so izgubile svojce ter želijo čimprejšnje okrevanje ranjenim. Da bi pomagale prizadetim družinam, so sklenile začeti takoj z nabiranjem pomoči med delavci na področjih, ki niso utrpela škode. Delavci bodo prispevali pol dneva plače, ki jim jo bodo odtrgali pri izplačilu pre-jemkov. O načinu se bodo sindikalne organizacije sporazumele z združenji delodajalcev in z javnimi upravami. Sicer so se Tržačani tudi tokrat takoj odzvali klicu na pomoč, ki prihaja iz hudo prizadetih krajev zaradi povodnji. Na zbirna mesta prinašajo ljudje obleke, odeje, hrano, zdravila in denar. Prispevke za pomoč poplavljencem sprejema RK, ki je v ta namen organiziral tri zbirne baze, in sicer: na svojem sedežu na Trgu Sansovino, na reševalni postaji na Trgu Veneto in na reševalni postaji v Miljah na Trgu Foschiatti. Na Trgu Sansovino sprejemajo prispevke od 8. do 14. in od 16. do 19. ure, na Trgu Veneto in v Miljah pa od 8. do 20. ure. Do včeraj so prejeli skupno 1,002.800 lir (osebje vi. komisariata in prefekture 500.000, podjetje Hausbrandt 100.000 lir itd.), zavod za slepo deco «Rittmeyer» je izročil 90 postelj, 75 žimnic, 39 nočnih omaric, 48 vzglavnikov, nekatera podjetja so dala večje število odej. Ljudje prinašajo večinoma zavoje obleke. Na zbirnih bazah odbirajo blago in spravljajo v zavoje posebej odeje, moško obleko, otroško obleko, čevlje, hrano itd. Zbrano blago bodo čimprej in sproti odposlali v prizadete kraje, saj pravi stari pregovor, da dvakrat da, kdor hitro da. Tržaško vodstvo RK je v stalnem stiku z RK v Vidmu, kamor prihajajo sporočila iz poplav ljenih področij v naši deželi. Do se-daj je največje povpraševanje po odejah in hrani, ki se ne kvari hitro (mleko v prahu, konzervirano meso v škatlah itd.). Na sinočnji seji občinskega odbora je župan Franzil sporočil, da je odposlal brzojavke z izrazi solidarnosti in sočustvovanja najbolj prizadetim mestom in občinam. Po nalogu župana bosta odbornika De Gioia in direktor občinskega podjetja za mestno čistočo inž. Vassel-li odšla v Latisano, da tam ugodo-vita, kaj in kako naj bi tržaška ••UllllllIlHIUHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllll V PISMU ŠOLSKEMU SKRBNIKU Pritožba Sindikata slovenske šole Sindikat slovenske šole je v teh dneh naslovil na šolskega skrbni-ka dr. Maria Tavello pismo v zvezi z ravnateljstvi na slovenskih srednjih šolah v Trstu. Pismo se glasi: «Za lansko Šolsko leto ste imenovali prof. Lavro Abrami, ki je tudi stalna ravnateljica na neki enotni srednji Soli z italijanskim učnim jezikom, Se za poverjeno rarmateljico kar na treh srednjih Šolah s slovenskim učnim jezikom in sicer na enotni srednji Soli pri Sv. Ivanu s priključenimi razredi e-notne srednje Sole na Katinari, katere samostojno ravnateljstvo je bilo ukinjeno proti določbam posebnega statuta, ter na Državnem znanstvenem liceju s priključenimi razredi klasične gimnazije in klasičnega liceja. Sindikat slovenske šole Vas je s pismom štev. 43/65 z dne 8. oktobra 1965 opozoril na negativne in škodljive posledice tega ukrepa, s katerim so bila poverjena kar tri ravnateljstva treh srednjih Sol s slovenskim učnim jezikom eni sami osebi in predpostavljene zasebne koristi ene same osebe-vsaj tako izhaja iz pisem, ki ste jih poslali odboru za slovensko Solo in temu Sindikatu Vi gospod šolski skrbnik — splošne koristi treh o-menjenih Sol. Neprimernost tega ukrepa iz pedagoških in didaktičnih razlogov so Vam prikazali tudi profesorji Državnega znanstvenega liceja. Zoper ta ukrep je protestiral tudi Odbor za slovensko šolo in vse slovensko časopisje, skratka obsodilo ga je vse slovensko javno mnenje. Se posebej so manifestirali negodovanje proti temu imenovanju slovenski Solniki, zbrani na občnem zboru 12 februarja t. I., ko so soglasno proglasili enodnevno protestno stavko. Zaradi navedenih razlogov smo u-pravičeno pričakovali, da boste s tem šolskim letom — upoštevajoč tudi zagotovila, ki jih je v lem smislu dal v pismu St. 1387 z dne 28. januarja t. I. temu Sindikatu gospod minister za Javno vzgojo, za gotovo odpravili to krivico. Na žalost ugotavljamo, da se naše upravičeno pričakovanje ni uresničilo — lansko stanje se v bistvu ni prav nič spremenilo — tudi letos ste poverili prof. Lavri Abrami ravnateljstva na treh srednjih Šolah s slovenskim učnim jezikom, čeravno ena izmed teh ni več Državni znanstveni licej marveč Državno učiteljišče. Zato se ponovno pritožujemo proti letošnjemu ukrepu, ki je neprimeren iz pedagoških in didaktičnih razlogov ter v nasprotju z zakonskimi predpisi, po katerih imajo tudi omenjene šole s slovenskim učnim jezikom pravico do svojega samostojnega ravnatelja.» O tem vprašanju smo v našem listu že mnogo pisali in se tudi sedaj pridružujemo pritožbi Sindikata slovenske šole, ker to vprašanje, tako važno za dobro delovanje slovenskih srednjih šol, še vedno ni bilo rešeno v smislu zahtev slovenske javnosti in njenih predstavništev vključno s Sindikatom slovenske šole. občina pomagala. Prefekturni ko-1 ne in Gradeža za pomoč pri obnovi misar v Latisani je zaprosil, naj bi poslali na pomoč brizgalne in druge podobne naprave. Tržaška občina je takoj poslala 5 svojih uslužbencev z dvema brizgalnoma. Tržaški občinski odbor je razen tega sklenil, da občina prispeva 1 milijon Ur za poplavljence. Tudi mlljska občina in občinska podporna ustanova v Miljah sta dali pobudo za zbiranje prispevkov za pomoč poplavljencem. Zupan Millo in predsednik omenjene ustanove Norbedo sta naslovila poseben poziv na občane za zbiranje prispevkov. Prispevke sprejemajo do 15. novembra od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure v dvorani upokojencev v Ul. Roma. Občina in podporna ustanova bosta poskrbeli za prevoz in razdeUtev zbranega materiala neposredno prizadetim poplavljencem. Na poplavljenem področju (Lati-sana - Portogruaro - Belluno) je še na delu skupina 22 tržaških gasilcev, ki je z vso opremo odšla tja že v petek zjutraj. Skupino vodita podoficirja Tippi in Cecco. Iz Trsta so takoj poslaU tudi v Firence brizgalno z dvema gasilcema, ki sta se že vrnila. Tudi tržaško vodstvo SIP-Telve je poslalo skupino svojih delavcev na področje Latisa- telefonskega omrežja. Poveljstvo ka rabinjerjev je poslalo v poplavljene kraje 200 karabinjerjev in 4 hitra prevozna sredstva, v Karniji pa je še na delu tržaška skupina potapljačev. Slovensko gledališče v Trstu bo v nedeljo popoldne uprizorilo dramo «Na dnu». Ves izkupiček je namenjen za pomoč poplavljencem. Nadškof Santin pa je naslovil na vernike poziv in odredil, da se vsa miloščina in vse, kar se bo zbralo v vseh cerkvah v tržaški ŠKofiji prihodnjo nedeljo, dodeli za pomoč poplavljencem. Posvetovanja o škodi na melioriranih področjih Pod predsedstvom odbornika odv. ComelUja je bil včeraj na odborni-štvu za kmetijstvo v Vidmu sestanek predsednikov in ravnateljev konzorcijev za splošno in gorsko melioracijo, ki so razpravljali o škodi, povzročeni po poplavah na raznih meUoriranih zemljiščih. Sestanka so se udeležih tudi funkcionarji odborništva ter glavni ravnatelj za meUoracije iz Rima dr. Mi-chele Bottalico. Na sestanku so se tudi domenili o smernicah za ugotavljanje škode in za obnovo. Predvsem bodo razni melioracijski konzorciji poslali podrobno poročilo o položaju, nakar bo ministrstvo za kmetijstvo odobrilo razna dela. DANAŠNJA ZBOROVANJA Izrazi sočutja s poplavljena Deželni predsednik Berzanti je prejel ob hudih naravnih nesrečah, ki so prizadele tudi našo deželo, številne sožalne in solidarnostne brzojavke. Med drugim so mu brzojavili predsednik izvršnega sveta SRS Janko Smole, generalni konzul SFRJ v Trstu Rudi Janhuba, francoski konzul v Trstu Lesca, predsednik Sardinije Dettori in drugi. in manjše število uradnikov, je zdaj v popravilu več starih .......................................................im.................................Minili.........mi.................mn......n....mm....iimiiimmiimmi KP1: ob 9 30 v Miljah - zelenjad-ni trg (Dario Supancich), ob 11. v Ul. Moreri (Mario Jurisevic), ob 11. na Trgu Giuliani (Claudio To-nel), ob 11. na Largo Barriera (Jo-le Burlo), ob 12. pred FMSA, Ul. Locchi (sen Vidali), ob 17.30 v Ca-vani (Antonino Cuffaro). PSI-PSDI: ob 10. na Trgu Ponte-rosso . Ul. Genova (Cesare G.), ob 11. na Trgu Barriera Vecchia -gradbišče (Cesare G.), ob 16.30 na Trgu S. Giacomo (Lonza - Balzano), ob 17. na Trgu Barbacan (Balzano -Lonza). Slovenska skupnost; v Lonjerju, Borštu, Katinari, Rovtah in pri M. M. Spodnji začenši od 17.30 do 20.30. PSIUP: ob 10.30 pri Ljudskem vrtu (Francesco Franco), ob 11.30 na Trgu Cavana (Francesco Franco), ob 17. na Trgu Goldoni (Fausto Monfal-con), ob 19. na Trgu S. Giacomo (Ezio Martone). IZ MESEČNEGA POROČILA TRGOVINSKE ZBORNICE Razvoj gospodarskih dejavnosti v septembra brez večjih sprememb Čistilnica Aquila delovala s 56,5-odst. zmogljivostjo, tovarna žveplenk sploh ni obratovala, pivovarna Dreher pa je delala le z 20-odst. zmogljivostjo Iz običajnega mesečnega poročila trgovinske zbornice o razvoju gospodarskih dejavnosti na Tržaškem povzemamo, da se položaj v preteklem septembru ni bistveno spremenil v primerjavi s prejšnjimi meseci. V ladjedelski industriji še je delo nadaljevalo pri vrsti začetih ladij, 3. septembra pa so v ladjedelnici Sv. Marka splavili tretjo enako 23.725-fconsko ladjo za prevažanje razsutih tovorov «Ziemia Gdanska», ki Jo je — kakor znano — skupaj z drugimi tremi enakimi ladjami odkupilo poljsko podjetje «Centromor» iz Varšave. Konec meseca je bilo delo pri gradnji četrte enake ladje, zadnje iz «poljske> serije, dovršeno v razmerju 64 odst., njena splavitev pa je predvidena še pred koncem letošnjega leta. Obrat Sv. Marka bo za temi ladjami zgradil še dve enaki enoti, po nedavnem naročilu jugoslovanskega pomorskega podjetja «Atlantska plo-v!dba» Iz Dubrovnika. Dne 7. septembra je ladjedelnica Sv. Justa izročila naročilnici plovni družbi Sardatlantic iz Cagliarija, motorno ladjo za ribolov na odprtem oceanu «Sardatlant,ic Terzo». V tem obratu, v katerem dela 115 delavcev ladij, v kratkem pa bodo v njem pričeli graditi nadaljnji dve 600-tonski ladji za ribarjenje na oceanih po naročilu tržaškega podjetja ((Unlpesca S.p.A.». V železarski industriji je Italsi-der pod Skednjem v preteklem septembru zabeležil naslednji obseg proizvodnje; 1.571.653 kubičnih metrov gorilnega plina, 16.511 ton koksa, 634 ton katrana, 26.959 ton surovega železa in 13.212 ton železarskih posod. V železarni obratujejo sedaj tri peči za proizvodnjo koksa, dva plavža in velika topilnica. Po rednem poročilu, ki ga pošilja vodstvo podjetja trgovinski zbornici, so bile cene surovin v septembru stalne, in prav tako stalne so bile cene železarskih polizdelkov in gotovih izdelkov. Proizvodni stroški pa so nasprotno občutno poskočili. Na področju mehanične Industrije, je september potekel brez posebnega elana, v proizvodnji malih in srednjih podjetij s Tržaškega. Naročila so se nekoliko skrčila v primerjavi s prejšnjimi meseci. Tudi tu so zabeležili manjše naraščanje proizvodnih stroškov. V tovarni Atlas so v septembru proizvedli 934 ton hladno valjanih izdelkov, v obratu A.F.A. pa 1300 ton NA VČERAJŠNJIH VOLILNIH ZBOROVANJIH Zborovanje KPI o vprašanju pokojnin Pittoni o politiki PSI do Slovencev Za KPI je v kinu Alabarda govoril senator Fiore - Pittoni dejal, da je tudi gospodarska bodočnost Trsta odvisna od odnosov med obema narodnostnima skupinama-Zborovanja Slovenske skupnosti IIUIIHI Hllllll) lili IIIII lllllllll|||||l||||||l|||||||l|i,|ji,||l||a||l|||jll||||||al|l|||||l|l|j|| «TORKOV VEČER» V SLOVENSKEM KLUBU Predavanje prof. Tavčarja o sodobni dramatiki Igrati le tradicionalno dramo, bi pomenilo prisiliti ljudi, da se vozijo v avtomobilu z miselnostjo postiljonov Na pobudo tržaške federacije KP je bilo včeraj dopoldne v kinu «Alabarda» zborovanje upokojencev, na katerem je komunistični senator Fiore govoril o vprašanju pokojnin ter poudaril, da je danes v Italiji okrog 7 milijonov upokojencev, ki pričakujejo, da jim bodo izboljšali pokojnine. Senator Fiore je nato dejal, da je treba čimprej spremeniti sedanje zakone o pokoj, ninah, s čimer bi zagotovili zaposlenim delavcem .spodobno starost. Potem ko je govoril o upokojencih državnih in krajevnih uprav in ustanov, se je senator Fiore najdlje zadržal pri vprašanju pokojnin pomorščakov in starostnih pokojnin INPS. Pokojnine pomorščakov se od leta 1958 niso več spremenile ter so minimalne pokojnine znatno manjše od minimalnih pokojnin, ki jih plačuje INPS. Fiore Je poudaril, da so komunisti predložili parlamentu zadevni zakonski osnutek za izboljšanje teh pokojnin in da je bila vlada po močnem pritisku komunističnih parlamentarcev prisiljena začeti proučevati to vprašanje. Nato je senator dejal, da vlada levega centra trdi, da ima pokojninski sklad pomorščakov 25 milijard lir primanjkljaja, hkrati pa pozablja, da je bil ta primanjkljaj povzročen zaradi nespoštovanja obveznosti države do pokojninskega sklada pomorščakov ter zaradi nizkih prispevkov brodarjev, ki so leta 1964 znašali komaj 10 odstotkov mezd in plač. Zakonski osnutek, ki ga je sestavilo ministrstvo za delo, je dejal senator Fiore, ukinja posebni sklad in prenaša vse na obvezno zavarovanje ter predlaga ustanovitev dopolnilnega pokojninskega sklada. Na osnovi tega osnutka bi morali dobiti pomorščaki, ki so bili upokojeni pred letom 1961, za 32 odst. povišane pokojnine, pokojne odobrene po letu 1961 pa bi morale biti povišane za 20 odst. Pokojnine, ki naj bi bile odobrene po vstopu v veljavo novega zakona, naj bi znašale 65 odst. zadnje plače pred upokojitvijo za upo. kojence s 30 leti službe. Toda tega zakonskega osnutka, je dejal senator, vlada še ni proučila, zato tudi parlament ni mogel o njem razpravljati. Pomorščaki imajo zato vso pravico, da izvajajo največji pritisk nad vlado, naj končno predloži parlamentu omenjeni zakon. Glede pokojnin INPS pa je govornik poudaril, da vlada že od leta 1956 dalje zavedno krši zadevne državne zakone, ker ni nakazala dopolnilnemu pokojninskemu skladu denar, ki ga je bila dolžna. Potem ko je omenil, da je imel dopolnilni pokojninski sklad INPS konec leta 1964 1250 milijard lir pribitka, je navedel vrsto ukrepov vlade, s katerimi so vzeli iz tega sklada na stotine milijard lir za druge državne stroške ali pa za pokojnine kmetom, medtem ko ni denarja za povišanje pokojnin INPS. ' Na volilnem zborovanju PSI-PSDI na Trgu Goldoni sta govorila včeraj pokrajinska tajnika Pittoni m Pierandrei. V zvezi s trditvami liberalcev in misovcev, da dosedanja občinska uprava ni napravila drugega kot to, da je vključila v občinski odbor italijanskega državljana slovenske narodnosti, je Pittoni poudaril, da bi zadostovalo, da bi jim rekel, da so odgovor na to dobili že pred letom dni, ko so v svojem protidemokratičnem in protiliberalnem protestu ostali osamljeni, ko so bili poleg drugega prisiljeni, da so pripeljali v Trst iz raznih krajev Italije tolpe, s pomočjo katerih naj bi dvignili prebivalstvo proti socialistom in demokristjanom. Kako izumetničena je ta polemika, dokazuje dejstvo, je dejal Pittoni, da kljub vključitvi slovenskega socialista v odbor, italijanski značaj mesta ni bil v najmanjši meri okrnjen. Nato je Pittoni poudaril, da socialisti niso hoteli ponižati nacionalnega čustva večine tržaškega prebivalstva, marveč so hoteli povzdigni- ti demokratične tradicije in civilizirano zavest; povzdigniti vlogo mesta, ki je zmožno ohraniti nedotaknjen svoj narodnostni značaj, kljub vzpostavitvi prisrčnih odnosov sodelovanja med vsemi prebivalci. Socialisti so hoteli poudariti pravico vseh prebivalcev, je nadaljeval Pittoni, do udeležbe v vodstvu javnih zadev in vzpostaviti bratske in prisrčne odnose sodelovanja med italijanskimi prebivalci (slovenskega jezika, da se premostijo pretekli spori in da se popravi škoda, ki jo je povzročila kriminalna, diskriminacijska in nasilna politika fašističnega režima. Postaviti torej bolj civilizirane in demokratične odnose med dvema tu živečima skupinama, prispevati k utrjevanju prijateljstva med dvema sosednima državama in s tem dati svoj prispevek miru in bratstvu med narodi. To je nujen na tem obmejnem področju, je poudaril Pittoni. Na zborovanju je Pittoni nadalje govoril o socialistični združitvi, ki odpira, kot je dejal, nove perspektive vsem delavcem in daje državi dejansko demokratično alternativo proti hegemoniji oblasti KD in komunistični hegemoniji nad delavci. Pierandre*i pa je govoril o desetletni borbi tržaških socialistov «za veliki Trst», ki je končno v sedanji vladi, našla razumevanje Včeraj je imela Slovenska skupnost shode v Zgoniku, Saležu, Malem Repnu in Gabrovcu. Govoril je Drago Štoka, ki je obrazložil pokrajinski program Slovenske skupnosti. Na volilnem zborovanju PSIUP na Trgu Garibaldi pa je včeraj govoril kandidat za tržaški občinski svet Elio Luches, ki je obso- Ekspresionizem (1910—1925) je v našem stoletju edina struja, h kateri je pristopila ena cela generacija, in skuša prikazati pot posameznikov skozi svet. ki se jim je odtujil Po teoriji ekspresionizma nilllMlIllllllllMIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIinMMIMMMIlllMIIIIIIIMIIIlIMMItllMIIIIMIMIMMIMIMIIMlIMMIIilIMMIIiMllliriMIMMtMMMMMIIMIIMMIIMIMIIMII pogoj, da lahko Trst napreduje dil, kot pravi sporočilo PSIUP mirno in v miru. Bodočnost Trsta 1 socialdemokratsko združitev, kan-in njegov gospodarski razvoj sta | didat Fausto Monfaloon pa je na pogojena tudi obstoječim odnosom Trgu Goldoni poudaril, da samo med dvema etničnima skupinama 1 delavsko eibnn.jp lahko reši Trsi Serijo predavanj na torkovih večerih Slovenskega kluba je predsi-nočnjem pričel prof. dr. Josip Tavčar, ki je govoril o sodobni dramatiki. Pri tem je nujno posegel nazaj tja do Aristotela ter poudaril, da je klasična dramatika vedno zavračala epske elemente. Tako je bilo do romantike. V začetku druge polovice prejšnjega stoletja se pogoji za klasično dramo temeljito spremenijo. Imena Ibsen, Čehov, Strindberg pomenijo nova poglavja v razvoju dramatike' javlja se meščanska drama, psihološka drama. dialog se umika in odpira pot epiki. Nastoni Maeterlinck pa Hauptmann. Ob koncu prejšnjega stoletja drama zanika v vsebini to. kar hoče ohraniti v obliki. Slog je zato kontradiktoričen. Razbilo se je ravnotežje med vsebino in obliko. Poudarek je na situaciji, ne na akciji, ki je nemožna. SEJA DEŽELNEGA SVETA Odobritev zakonskega osnutka zvišanju prispevka za bolnišnice Svetovalci so sprejeli tudi zakonski osnutek o posebnih dokladah uslužbencev tržaškega odposlanstva račuinskega dvora soglasno odobrili osnutek in izglaso-1 je obresti bo lahko znašal največ Na včerajšnji seji deželnega sveta, ki je bila krajša kot običajno, so svetovalci odobrili zakonska o-snutka. S prvim zakonskim osnutkom so dopolnili deželni zakon št. 3 od 21. novembra 1964 o dokladi za prvo umestitev, ki jo dobivajo vsi deželni uslužbenci. Po tem zakonskem o-snutku bodo dajali to doklado tudi uslužbencem tržaškega odposlanstva računskega dvora, ki nadzira vse sklepe deželne uprave in dela torej zato dejansko za deželo. Na ta način so hoteli izreči priznanje tudi tem uslužbencem. V razpravi o osnutku so na kratko spregovorili misovec Gefter Wondrich, komunist Bergomas, liberalec Trau-ner in socialist Moro. Njihove misli je na kratko povzel in Jim odgovoril poročevalec o snutku Van-sco, nakar je nakazal stališče odbora odbornik Stopper. Končno so ItlltlttllttllMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIItl 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 ŠE ENA SMRTNA NESREČA MED D0MJ0M 1» D0UN0 Z vespo trčil v avtomobil in podlegel hudim poškodbam Nesreča se je zgodila v trenutku, ko je avtomobilist neprevidno zapuščal parkirni prostor ob cesti val) tudi njegovo nujnost. Zatem je prišel na vrsto drugi zakonski osnutek, ki je tudi dopolnilo, in sicer k zakonu št. 36 od 31. decembra 1965. Z njim se zviša državni deželni prispevek za gradnjo bolnišnic od 100 na 300 milijonov lir na leto. Prejšnji zakon je namreč določal, da bo prispevala po 100 milijonov lir na leto za kritje obresti na posojila, ki jih najamejo bolnišnice in zdravilišča za gradnjo svojih novih ali pa širjenje in obnavljanje starih objektov. Ta prispevek bo dajala dežela od letos do leta 1985, to je za 20 let. V poročilu o osnutku Je poročevalec Ramani dejal, da so se v pristojni komisiji strinjali z njim vsi razen komunistov, saj bodo lahko s tem prispevkom financiraii za 6 milijard lir del pri gradnji bolniš-niških objektov. Prispevek za krit- je na Krmenki, na | zil. cesti Domjo-Dolina, Zaradi nenadnega sunka je Ob-izgubil ravnotežje, Sinoči se pokrajinski kjer je že neštetokrat prišlo do trčenj, pripetila še ena tragična nesreča, pri kateri je zgubil življenje 27-letni Karlo Oblak od Domja št. 111, Nekaj minut pred 19. uro se je Oblak na vespi TS 22820 odpeljal od Domja proti Dolini. Vse je šlo v najlepšem redu, dokler ni privozil do hiše št. 143 na Krmenki. Ko je vozil mimo stavbe, je s parkirnega prostora, na desni strani ceste, s svojim fiatom 500 «giardinetta» TS 20435 zavozil 25-letni Avguštin Jerman s Krmenke št. 166, ki je tudi bil namenjen proti Dolini. Jerman ni zapazil vespista za seboj in je zavil na levo, takoj nato pa na desno. Prav v tistem trenutku Pa je prišlo do trčenja obeh vo- lak izgubil ravnotežje, se prevrnil z vespe in hudo ranjen obležal na cesti. Iz bližnje hiše so takoj poklicali rešilni avto RK in nekaj minut kasneje so Oblaka že odpeljali v bolnišnico Nujno so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi močnega pretresa, udarcev in ran po glavi in bradi. Zal, pa so vse zdravniške nege bile zaman; samo pol ure po sprejemu v bolnišnico je nesrečnik podlegel hudim zadobljenim poškodbam. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico na razpolago sodnim oblastem. Na kraju tragične nesreče so vse potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije. do 5 odstotkov in bo velikega po mena, saj so zlasti bolnišnice v naši deželi v slabem finančnem položaju in si ne morejo same privoščiti potrebnih zidav. Poročevalec je končno dejal, da je bilo dosedanjih 100 milijonov občutno premalo, saj so mogli sprejeti le majhen del prošenj. Prvi je v razpravi o zakonskem osnutku spregovoril liberalec Mor-purgo, ki je dejal, da daje država premalo za bolnišnice. Deželni odbor bi bil moral že prej določiti večjo vsoto v ta namen. Demokristjan Cocianni je analiziral zakonski osnutek zgolj s tehnične plati ter govoril o kriterijih, kako naj razdelijo to vsoto v zvezi s krajevnimi potrebami. Komunist Coghetto se je vprašal, kako je mogoče, da ni deželni odbor vedel za to, kar je pripravljala na tem področju država in kar je bilo pomanjkljivo. Goghetto je dejal, da je odbor dobro vedel, da je vladni zakonski osnutek pomanjkljiv, tako da hoče dežela s tem zakonskim osnutkom nadomestiti državo in ne le dopolniti njen poseg, to je, lotila se je izvršitve nalog, ki pripadajo vladi. Kritizira! je tudi postopek odbora, češ da namerava poseči na to področje samo globalno, ne da bi se prepričal, ali bodo njegovi posegi zagotovili zadovoljive rešitve. Pri tem je Coghetto dejal, da bi morala dežela sedaj predvsem dati prispevke za tista področja, ki jih je sedaj prizadela povodenj. V tem pravcu so komunisti tudi predložili popravek k zakonskemu osnutku. Svetovalec je dejal, da bo njegova skupina glasovala za osnutek, če bodo sprejeli njen popravek. Ta popravek Je v razpravi o posameznih členih orisal komunist Pellegrini, a predsednik Berzanti mu je odgovoril, da ga odbor ne more sprejeti tudi zato, ker se nanaša zakonski osnutek na dolgo razdobje, to je na 20 let. Na ta način bi se namreč izrodil pravi namen zakona. Večina je potem seveda glasovala proti popravku. Končno so glasovali o osnutku samem in so ga odobrili z izjemo svetovalcev KPI in PSIUP, ki so se vzdržali. človek ni več individuum. Ni več vezan na dolžnost, moralo, družbo, družino. V tej umetnosti mora postati to, kar je hkrati najvišje in najpodlejše: postati mora človek. Človek postane torej abstrakcija ker ni več pogojen v okolju. Tudi medsubjektivni odnosi odpadejo. Naturalistična struja prinese politično socialno dramo (Piscatorje-va uprizoritev Gorkega Na dnu leta 1925). Tu začne potem svoje delo Brecht: kar je bilo v naturalistični drami samo slučajno (te-matičvo m socialni motiv), mora postati znanstveno (formalno — totalna socialno-politična drama). Zato se Brecht vnaprej in v polni zavesti odpoveduje dramski obliki in izbere epsko. Predavatelj je tu o-menil še Pirandella, Thorntona Wil-derja, Arthurja Millerja. Nato je prof. Tavčar opredelil današnje tri struje: naturalistična drama, ki še traja in ima svoja največja predstavnika v Sartru in Anuilhu; gledališče absurdnosti (Ionesco, Beckett), v katerem se nerazumljiv in nepomemben človek postavlja v nerazumljivo in nepomembno okolje; čisto epsko brechtovsko gledališče, ki se ukvarja s historično kritiko aktualnega življenja in sodobne ideologije. Iz te tretje struje se je e'javila dramaturgija prilike in teater-doku-ment. Na koncu je predavatelj poudaril, da gledališče ne more biti več ogledalo stvarnosti; spremenilo se je gledanje na človekovo osebnost. V kratkih besedah je potem še opre-| delil letošnji reportoar Slovenskega ' gledališča. Dejal je, da je ta repertoar sodoben, vendar je sestavljen tako, da upošteva stopnjo e-stetske vzgoje publike. Torej je razumljiv m hkrati propedevtičen, ker uvaja gledalce v novejše dramaturške oblike. Očitek kake a-vantgarde je popolnoma neutemeljen. «Toda igrati le tradicionalno dramo, bi pomenilo prisiliti ljudi, da se vozijo v avtomobilu z miselnostjo postiljonov,» je zaključil prof. Tavčar. Po predavanju, ki mu je sledila še kratka razprava, je predsednik dr. Turina prebral kratka pravila: Slovenski klub se je namreč formalno spremenil v društvo. Izvoljen je bil tudi odbor, v katerem so dr. lllavatg, dr. Turina, Egon Kraus, arh. Jagodic in Primož Možina. železa za potrebe gradbeništva. Tržaški obrati s področja kemične industrije so v septembru obratovali z istim tempom kakor v prejšnjih mesecih. V čistilnici Aqui-la, ki proizvoja gorivo Total, pa se je položaj celo nekoliko popravil. V tem mesecu so namreč predelali 141.266 ton surovega petroleja, pri tem pa so naprave obratovale s 56,5 odst. celotne proizvodne zmogljivosti. V tem obratu je danes zaposlenih 519 delavcev, uradnikov in vodilnih kadrov pa šteje Aquila o-koli 170 žaveljskl obrat Italijanskega konzorcija za proizvodnjo žveplenk v septembru ni obratoval. Zaloge neprodanega blaga so namreč tako narastle, da jih podjetje nfma kam spraviti, zaradi tega je vodstvo suspendiralo delavce in začasno ukinilo proizvodnjo. Na področju farmacevtske industrije ter v industj-iji barv in lakov ni september prinesel posebnih sprememb. Tudi proizvodni stroški in prodajne cene so ostali praktično neizpremenjeni v primerjavi s prejšnjimi meseci, le pri nekaterih vrstah surovin za proizvodnjo lakov so prizadeta podjetja zabeležila rahlo naraščanje cen. V okviru prehrambene industrije je podjetje Salvador v septembru delovalo z zadovoljivim tempom. Cene in proizvodni stroški so ostali na prejšnji višini. V tem podjetju dela danes okoli 120 ljudi. Tudi podjetje Stock je v septembru delalo z zadovoljivim ritmom. Podjetje, v katerem dela nekaj čez 530 uradnikov in delavcev, je v septembru prejelo več naročil iz tujine. Nasprotno pa so zabeležili nadaljnje skrčenje naročil v pivovar-ni Dreher. Podjetje, ki zaposluje nekaj čez 400 ljudi, je v tem mesecu obratovalo le z 20 odst. svojih zmogljivosti. Skrčenja naročil ni pripisati le nastopu poznojesenskih mesecev, temveč tudi občutnemu skrčenju naročil iz tujine, tudi iz ti stih držav, v katerih je zdaj potrošnja piva na višku. Iz ostalih tovarn, ki proizvajajo razne osvežilne pijače in podobne izdelke, poročajo, da je bilo proizvodno stanje v septembru normalno. V okviru tekstilne industrije je september potekel v mejah običajnega proizvodnega trenda. V obratu «Jutiflcio Triestino« so v tem mesecu proizvedli 3690 stotov juti-nega prediva in tkanine. Jutificlo Triestino zaposluje danes približno 420 ljudi, od tega 20 uradnikov. V obratu «Pettinatura Triestina«, ki šteje 76 delavcev in uradnikov, so v septembru predelali 2125 stotov umetnih tkanin. V obratu Fil-Snia pa je bil položaj znatno težji, ta ko da je moralo vodstvo suspendirati nekaj delavcev. Vsega skupaj je zaradi tega ukrepa delo zastalo za skupno število 3128 delovnih ur. Naročila so tudi v tem mesecu občutno nazadovala. V podjetju je danes zaposlenih okoli 560 ljudi. Proizvodnja v oblačilni industri-W Je potekala v septembru v običajnih mejah. Cene so ostale prak-. nespremenjene, proizvodni stroški pa so ponovno poskočili za nekaj točk. Pri podjetju Beltrame je danes zaposlenih 190 delavcev ln 13 uradnikov. Na področju lesne industrije je september poteke! mirno in brez posebnih skokov v proizvodnji; na ročila so se skrčila, cene so ostale neizpremenjene, proizvodni stroški pa so se ponovno nekoliko povzpeli. Papirna industrija razpolaga z nekaj odvečne delovne sile, sicer se njena proizvodnja tudi v sep-. nl bistveno premaknila z običajne ravni. V štlvanski papirnici, kjer je bilo konec meseca na delu 532 delavcev in 88 uradnikov, so v septembru proizvedli 5959 ton rotacijskega in drugega tiskarskega papirja. Tovarna je v tem mesecu delovala s 83,2 odst. svoje zmogljivosti. Končno omenja poročilo trgovinske zbornice, da so v obratu Itai-cementl v žaveljskem Industrijskem pristanišču v septembru proizvedli 14.300 ton cementa. Konec meseca je bilo v delovnem razmerju pri I tem podjetju 175 delavcev in 18 uradnikov. Slovensko gledališče v Trstu Vljudno vabimo naše cenjeno občinstvo, da se udeleži izredne predstave M. GORKEGA «NA DNU», ki bo v nedeljo, 13. novembra ob 16. uri v Kulturnem domu. Cisti dobiček je namenjen prizadetim po katastrofalnih poplavah v Italiji. Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. Gledališča VERDI V soboto premiera «Cosi fan tutte» Pri blagajni gledališča Verdi se®3' n-es začenja prodaja vstopnic za Pr' vo predstavo Mozartove opere «CoS fan tutte«, ki bo v soboto ob 20.3 za red A v parterju in za red B 1,3 galerijah in zadnjih galerijah <10*‘ gione). Opero bo dirigiral Olivlero de F3' britiis, v glavnih vlogah pa 0®“® nastopili Lois Alba, Ediith Mattel1' Franca Mattiucci, Luigi Alva, Ren8-to Cesari in Paolo Montarsolo. Orke ster in zbor gledališča Verdi. Zbor®" vodja Aldo Danieli, režija Carlo P‘c' oinato. Jutri se začenja tudi prodaja vstoF nic za dnevno predstavo Verdijev opere «Atiia», ki bo v nedeljo ® 16. uri z istimi nastopajočimi K®1 pri prvi predstavi. Razstave Slikar Andrej KoSič, goriškl roja« iz rupe razstavlja svoja dela v P3' saži Rossoni do 11. novembra. Nazionale 15.30 «La battaglia dei t ganti« Todd A-O 70 mm. Technie lor. Henry Fonda, Robert SUa™1 Dana Andrevvs. Annamaria Piera®' eeh. Excelsior 16,00 «11 grande colpo “ 7 uomini d'oro» Technicolor. P*1’ lippe Leroy, Rosanna Podestš. , Fenice 15.00 «Ne onore ne gl°r*? Technicolor. Alain Delon, Clau®1 Cardinale. Eden 16.00 «La calda preda« mancolor. Jane Fonda. Prepoved3' no mladini pod 18. letom. Tretji teden. Grattacielo 15.30 «Come rubare d milione di dollari... e vivere (** ci» Technicolor. Audrey Hepbud1' Peter 0’Toole. Ritz (Ul. S. Francesco 10) 16.00 «r®r pochi dollari a-ncora« Tecbnic°‘®r’ G Indiano Gemma. ., Alabarda 16.30 «1 proibltl amori ®| Tokyo» Vusuke VVatanabe. PreP0-vedano mladini pod 18. letom. Filodrammatlco 16.30 ((Amburgo scF*3] dra omicidi« Ingrid Andree. PreP®-vedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «U-na splendida ca«3' glia» Technicolor. Sean Connerf-Prepovedano mladini pod 14. leto"1' Aurora 16.30 «La 18 spia». Garibaldi 16.30 ((Agente Coplan ** missione spionaggio« Virna Lisi-Zadnji dan. h Capltol 15.00 «My Fair Lady» TeC"‘ nicolor. Todd A-O. Audrey HeP’ burn Impero 16.30 «Mary Poppins«, ,, Moderno 16.00 «Quel nostro gr3«®, amore« Technicolor. Sara Monti*1' Massimo Serato. Vittorio Veneto 16.00 «ControssesS<>’ Ugo Tognazzl, Nino Manfredi. Pr ' povedano mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 «Magia d’estate» feC,i nicolor. Dorothy Mac Guire. Sle« barvna risanka aPiippo al mare». Astra 16,30 «Bravados» , Abbazla 16.00 «L’ora del grande 3j' tacco« Dirk Bogarde, Dlnah Shef dan. Ljudska prosveta Odbor za upravo Prosvetnega 1 ma na Opčinah priredi v soboto novembra ob 20.30 v Prosvetnem < mu na Opčinah kulturni večer, sporedu bo koncert, pevskega «Svoboda» Iz Sežane in nastop če dramske skupine, ki bo upriz®r veseloigro Antona Čehova «Medve< Sestanek vodstva FILCA-CISL Danes ob 18. uri se sestane na sedežu v Ul. Carducci št. 35 pokrajinsko vodstvo FILCA-CISL. ki bo proučilo vprašanja, povezana z raztegnitvijo delovne pogodbe za gradbeno stroko na našo pokrajino. Jutri pa bo v Rimu sestanek predstavnikov sindikatov in industrijcev cementne stroke za obnovitev poga. janj za sklenitev nove delovne pogodbe cementne stroke, ker Je stara zapadla 30. junija 1965. Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj popoldne s prognozo okrevanja v dveh tednih sprejeli 76-letno gospodinjo Glacomlno Cover-lizza vd. Vlglieri iz Istrske ulice 26. Ponesrečenka, ki je imela rane na desni ličnici in desni veki, je povedala, da je malo prej hodila po pločniku Ul. deirindustria, se nenadoma spotaknila in nerodno padla. V bolnišnico so jo odpeljali v rešilnem avtu. V dnevni sobi svojega stanovanja se je včeraj popoldne ponesrečila 87-letna upokojenka Glusepplna Nuzzi por. Caricati iz Ul. Batagell 25. Priletni ženski je spodrsnilo na pološčenem podu, Izgubila je ravnotežje in padla, pri čemer si je verjetno zlomila levo stegnenico. Nuzzievo je v realnem avtu spremljala v bolnišnico njena hči Anto-nietta, ki je tudi povedala, kako se je pripetila nesreča. Nuzzijevo so sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti tri mesece, Razširitev 1. komisije za proučevanje proračuna Včeraj so določili po dva člana druge, tretje, četrte in pete deželne komisije, ki bodo vključeni v prvo komisijo, katera bo začela danes razpravljati o proračunu. Danes bo podal poročilo o proračunu odbornik za finance Tripani. Za drugo komisijo sta bila imenovana Deve-tag in Moschioni, za tretjo Urli in Bergomas, za četrto Metus in Pittoni, za peto pa Ribezzi in Morelli. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 9. novembra 1966 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO: 56-letni Giovanni San. cin, 29-letni Claudio Cattunaro, 60-letni Innocente Serlani, 75-letni Giuseppe Volte, 69-letna Ortensia Pe-chotsch, 44-letna Lazzarina Roset, 80-letna Fedora Pegan vd, Tamanini, 61-letni Giuseppe Danieli, 84-letna Angela Tara boe ch la por. Verbas, 54.1et-ni Giuseppe Fattor, 69-letni Angelo Riccardi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13: do 16. ure) Barbo-Carniel, Trg Garibaldi t; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Vielmetti, Borzni trg 12; G Papa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AU'Alabarda. Ul. delPIstrla 7; Al Galeno, Ul. S. Cillno 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezia 2. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235. Razna obvestila! Prosvetno društvo Ivan Cankar v načrtu obnovitev popoldanske troške telovadbe. Starši ki namen vpisati otroke za telovadC so naprošenl, da se udeležijo sest3 ka, ki bo v prisotnosti telovadne izvedenca, v društvenih prostor1 10. t.m. ob 15.30. Mali oglasi t KRZNA vseh vrst. elegantna, b vrsta: plašči, krzneni šali in ter okraski in klobuki. Izredno i cene Pelliccerla CERVO. Ul. Settembre, 16. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Vremec darujejo Draščkovi 3000 za Dijaško matico. Elettrodomestici — Brusini — • PRALNI STROJI • ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI STROJI TRST — UL. BATTISTI 20 TRŽAŠKA KNJIGARNA Prat - Ul. mv. i rnučlšh« 'JV 1 cli-lon 61-792 Novo: Knight: LASSIE SE VRAČA 900 Ur IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN 11 let bodo sedeli za tatvine ki so jih zagrešili na Opčinah Kradli so zlasti iz avtomobilov in iz stanovanj - Trije so istrski «ezuli», eden pa iz Pordenona Štirje mladi tatovi so Mil včeraj deležni stroge kazni, ki so si jo zaslužili po neštetih tatvinah, ki so jih izvršili predvsem na Opčinah. Sodniki kazenskega sodišča (predsednik Corsi, tožilec Pascoll, zapisnikar De Paoli) jim niso prizanesli ™ so jih obsodili skupno na 11 let in 4 mesece zapora. Upati je le, da si bodo nepridipravi zapomnili, da je bilo njihovo početje nepošteno in da se bodo po prestani kazni spametovali. Na zatožni klopi kazenskega sodišča so sedeli 21-letni Mario Gior-jnani, po rodu iz Kopra in stanujoč na Opčinah, Villa Carsia 1113, lo-letni Ottavio Dussich, rojen v Novemgradu, stanujoč na Opčinah, Ul dei Volpi 26, 18-letni Luigi Pe-nni, rojen v Kopru In stanujoč v Trebčah štev. 135 in 22-letni Giuseppe Gava, po rodu iz Pordenona, stanujoč na Opčinah, Proseška uli-ca 25. Vsi štirje so bili obtoženi latvln z obteževalnimi okoliščinami, Proti Giormaniju pa so sodniki “beli še eno obtožnico zaradi tat-Jdn. vendar so prvi sodni postopek združili z drugim in oba obravnavali skupno. V zvezi s prvim sodnim postopkom, ki se tiče Giormanija, je bil obtožen, da je v prvih dneh marca meseca pokradel več predme-f°y, med katerimi so bili akumulator, klešče, svečke, žarnice in podobno, iz avtomobila TS 41529, ki «a je lastnik Albino Debernardi iz *-'! San Nazario 123 na Proseku Pustil blizu stanovanja. Neki ne-snani osebi pa je ukradel transi-stor, dva noža, klešče in še več takih predmetov. Toda Giormani s tem ni zaključil svojega tatinskega delovanja. V septembru letos se je pridružil osta-trem in vsi štirje so na veliko sačeit krasti avtomobile, razne pritikline in pač vse, kar se jim je Sdelo nekaj vredno. Svoje podvige 5° izvrševali predvsem na Opčinah. *Ti tem velja omeniti, da so zlikovci v presledku nekaj dni ukradli štiri avtomobile. Toda niso se zadovoljili samo s tem, avtomobile so cdpeljali na gmajne v okolici Opčin, v bližino kraških jam. Tacn se }S nato pričelo «razdiralno delo«, tatiči, ki niso vedno delovali vsi skupaj, so z ukradenih avtov sne-jnali razne dele, jih skrivali v kra-“ke Spij j e ter nato preprodajali, če * Je le dalo. Zlikovci pa se niso omejili samo da kraje avtomobilov. V začetku septembra so vdrli v neko vilo. Si-r®r jim je podvig z lahkoto uspel, ker je bil lastnik vile tako nepreviden, da je sicer zaklepaj vrata, vendar Je ključ puščal na okenski Pclici na precej vidnem mestu. Iz vile so zlikovci odnesli radioaparat, denar in daljnogled. Potem so krad-n tudi v openskem železničarskem krožku in iz nekega predala odnesli 22.000 Ur. Toda njihovo tatinsko početje ni ■hnglo dolgo trajati. Bili so tako ®°tovi, da jim nihče ne more do re-Pd, da svojih podvigov niti niso več Prikrivali. Nekoč pa sta jih dva mehanika videla v ukradenem avtu “d seveda obvestila karabinjerje na Opčinah. . s štirimi zlikovci niso imeli opravka samo karabinjerji z Opčin temveč tudi njihovi kolegi sodnega dddelka ter agenti s komisariatov ha Opčinah in v Barkovljah. Zastopniki pravice so kaj kmalu prisil na sled štiriperesni deteljici; Prijeli so jih in jih odpeljali na zaslišanje. Morali so se precej truditi predno so priznali svojo krivde, toda končno so le izpolnili za-Pisnike in jih prijavili sodišču. Na včerajšnji razpravi Je tožilec r® Kosal početje štirih tatičev in za-dJe zahteval strogo kazen. Za Perl-dija in Dussicha, ki sta oba bila P* začasni svobodi, je zahteval 3 bto zapora in plačilo 80.000 lir glo-“ za Giormanija 6 let zapora in 100.000 Ur globe ter odvzem vseh sodnih pogojnosti, za Gavo pa 4 leta in 6 mesecev zapora, 120.000 lir globe In odvzem pogojnosti. Obramba je skušala obtožence vsaj delno razbremeniti in zaprosila sodnike, naj bi upoštevali olajševalne okoliščine ter izrekel milo kazen. Sodnik Corsi pa je bil drugačnega mnenja in je vse obtožence spoznal za krive ter obsodil Giormanija na 4 leta zapora in plačilo 120.000 lir globe, Dussicha in Peri-nija vsakega na 2 leti zapora in plačilo 60.000 lir globe. Vsem štirim obtožencem je sodnik priznal samo olajševalne okoliščine. NA STRMINI PROTI GRETI Motofurgon brez vozača zavozil v dva pešca Včeraj dopoldne se je na Šaliti di Gretta pripetila nenavadna pro-metna nesreča, pri kateri sta se ponesrečila 54-letna gospodinja Renata Comini z istoimenske ceste št. 35 in 65-letni upokojenec Antonio Bottini, ki stanuje prav tam št. 37. Bilo je okrog 10.30, ko je Comi-nijeva po desnem pločniku stopala navzgor po strmi cesti proti domu, po istem pločniku pa ji je prišel nasproti Rottini, ki je bil namenjen proti središču. Ko sta se moški in ženska srečala, ju je podrl motofurgon «ape» TS 35536, ki je brez vozača pridirjal navzdol po strmini. Malo prej je 30-let.ni Mario Jugovaz iz Ul. Costalunga 59, na strmi cesti in obrnjen proti Ul. Udine, parkiral motofurgon. Jugovaz je izstopil in ni dovolj potegnil ročice ročne zavore. Ko se je oddaljil, so zavore popustile in motofurgon je najprej počasi, potem pa vedno hitreje začel drveti navzdol po Šaliti Gret-ta Vozilo je zavozilo po sredi cestišča, nato na levo in se zaletelo v Cominijevo in Rottinija, ki sta prav tedaj hodila po nasprotnem pločniku. Oba ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in ju sprejeli na nevrokirurški oddelek. ženska se bo morala zdraviti 8 dni, ker se je ranila in pobila po čelu, nosu, desni roki in kolenu. Z enako prognozo so sprejeli na zdravljenje tudi Rottinija, ki je pri nesreči zadobil rane po levem sencu, levem komolcu in kolenu. Potrebne formalnosti na kraju nesreče so opravili agenti cestne policije. SPREJEM VLADNEGA KOMISARJA Vladni komisar dr. Cappellini je včeraj ob 12. uri sprejel poveljnika 151. pehotnega regimenta «Sas-sario polk. Mundolo. Ob 17. url je sprejel dr. Spinettija, dr. Carlija in Mileto, predsednika, podpredsednika in tajnika Združenja zaintere. siranih v trgovini z lesom. Ob 11.30 se je vladni komisar sestal tudi s tajnikom Delavske zbornice Fabric. SPOR MED LEKARNARJI IN INAM UROFIINE Ln-^LPTPRNE tdct Viale XX Settembre 16 tel. 96016 NABREŽINA (center) SESUAN (center) ZLATI IN SREBRNI OKRASNI PREDMETI Klnct na Cjieiiuih Predvaja danes, 10. t. m. ob «• uri Tecluiicolor zgodovinski film: toajo: ANTONY QUINN, SO-PHlA LOREN, HENRI VIDAL in drugi KlMO «1R1S» PROSEK Predvaja danes, 10. t. m, ob 19.30 cinemascope film v tetini-colorju: Scaramouchove dogodivščine 18rajo: GIANNA M. CANALE, CHELE GIRARDON GERARD BARRAY ln MI- Preiskavo o tragični nesreči vodijo agenti cestne policije, ki so tudi opravili vse potrebne formalnosti na kraju trčenja. delavec 1 cijem. iii iii ih iiimmiii m iii im iii iiiiiiiniiifi m n nuni nuni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii,mini,niiiimi,,,,mm,,,,! SMRTNA PROMETNA NESREČA V UL. R0SSETTI Vespist do smrti povozil žensko, ki je šla čez ulico Ponesrečenka je zaradi hudih poškodb izdihnila v bolnišnici 6 ur po nesreči Križišče ulic Rossetti in Buonar-1 od globoke žalosti prepoznala svo-roti je bilo včeraj zjutraj ob 7.30 I jo mrtvo mater, prizorišče tragične prometne nesre-' če, ki je žal zahtevala smrtno žrtev. Ob tisti uri je 67-letna gospodinja Giovanna Viler por. Viler iz Ul. Antonio Caccia 3 na omenjenem vogalu stopila s pločnika in se podala čez cesto izven zabrastega .nahoda, ne da bi se prej prepričala, če prihajajo vozila. Ko se je znašla sredi cestišča, je navzdol po TT1. Rossetti z vespo TS 25028 privozil 22-letni Angelo Pucer iz Ul. D'Angeli 21. ženskino prečkanje ceste je presenetilo vespista, kateremu ni uspelo pravočasni? ustaviti vozila in je z vso silo treščil v Vilerjevo. Sunek je bil tako Močan, da je nesrečnico vrglo nekaj metrov naprej, kjer je obležala hudo ranjena. Mimoidoči so ponesrečenimi hitro priskočili na pomoč in nekdo je takoj poklical bolničarje RK. Nekaj minut kasneje so Vilerjevo nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so jo nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s strogo pridržano prognozo. Pri nesreči si je verjetno prebila lobanjo, začela krvaveti iz nosa in si zlomila desno nogo. Toda zdravstveno stanje hudo ponesrečene Vilerjeve se je postopoma slabšalo in zaman so bile vse zdravniške nege. šest ur po nesreči je nesrečnica podlegla zadoblje-nim poškodbam, ne da bi prišla k zavesti. Ko se je pripetila nesreča Viler-jeva ni imela s seboj nobenega dokumenta, zato jo v bolnišnici niso mogli identificirati. Sele okrog poldne je v bolnišnico prišla njena 32-letna hči Adelia Viler por. Picci-nino iz Ul. Caccia 3, ki je strta Kakor velja prosta izbira za zdravnike naj bi veljala tudi pri nakupu zdravil Zaradi poplav odpovedana stavka lekarnarjev . Sodelovanje med bolniško blagajno in lekarnami naj bo urejeno v korist zavarovancev LADJE V PRISTANIŠČU C. di Slraousa, Palladlo, San Mar-co, Iiliria, Irana, Pacinottii, Adige, Vivaldi, Geremia, Cagliari, Ausonla Saipa II, M. Berico, Antonio (It.); M. Marulič (Jug.); Annika( Sas, Mi-tera, Tavros (Gr); L. Brazil, Buar. que (Braz.); Al Zakazik (ZAR); Mati (Al,); T. Stavros (Mal.); S. Maastricht, Mario (Niz.)'; E. Challenger (ZDA); Valeria, Old Oak, Coral (Pa.); Kaykata Maru (Jap.); Weter (ZSSR); Alexandra I (Li.); Al Fa-res (Liban,). Včeraj bi morali lekarnarji iz Goriškega in Trsta izvesti napovedano protestno stavko zaradi spora z upravo bolniške blagajne INAM v zvezi z lekarniško službo te usta. nove. Zaradi katastrofalnih poplav po velikem delu države, pa so lekarnarji stavko odložili za nedoločen čas. Ker je izgledalo, da so obnovili tudi pogajanja z ustanovo INAM, smo se obrnili do predsednika pokrajinske zveze lekarnarjev dr. A-lessanija, da bi nam povedal kaj več o zadevi. «Kar se pogajanj tiče,» nam je pojasnil dr. Alessani, «smo pravzaprav v razgovorih že vsaj dve leti. Zal pa do sedaj nismo prišli do kakšnega pozitivnega zaključka.« Kaj pravzaprav zahtevajo lekarnarji na Goriškem? INAM ima v Gorici svojo lekarno in njeni zavarovanci se morajo posluževati samo te za svoje potrebe po zdravilih iz naslova zavarovanja. Ta ureditev velja še iz časov pokojne Avstrije in ni v veljavi po drugih italijanskih pokrajinah. «Mi ne zahtevamo kakšnih posebnih privilegijev,« je poudaril dr. Alessani, «ampak hočemo samo to, da zavarovanci niso obvezni kupovati zdravil v lekarni INAM, temveč da bi tudi v tem imeli prosto izbiro, kakor je v veljavi za zdravnika.« Marsikdo ima do lekarne INAM zelo daleč in se mu ne izplača za vsako malenkost iti v Ul. Vittorio Veneto. Tako imajo n. pr. sedaj svojo lekarno tudi v Ločniku, in tamkajšnji zavarovalnici INAM, ki jih je kakih 1500, morajo tudi za majhne količine zdravil v 4 km oddaljeno lekarno bolniške blagajne v Ul. Vittorio Veneto. Isto velja tudi za druge predele mesta. Zavarovanci bi od proste izbire imeli korist in tudi uprava INAM bi ne imela škode, saj pravijo, da z upravo lastne lekarne nimajo no odrekli. Zakaj ne bi takih izrednih primerov ne aplicirali na sploš-no in v vsakem primeru? se sprašujejo lekarnarji. Pogajanja se, kot rečeno, nada ljujejo tako v Gorici kot v Trstu in upati je, da se bodo sporazumeli tako, da bo ta sporazum upošteval koristi in potrebe zavarovancev, kar bi morali biti pri vsej zadevi glavni, če že ne edini cilj. cer kraj med Marina nuova in Marina veechia. V kraju vzhodno od Portorosege, ki je bil najbolj Izpostavljen morskemu divjanju, so docela uničene vse barake, v katerih so tržiški ribiči, (kakšnih deset po številu, hranili svoj pribor. Zadnji del Ul. Bagni, ki jo je morje razrilo, bo popravila država. Največjo škodo v občini Tr. žič sta utrpeli ribiški naselbini; škodo prefektura že ocenjuje ter obljublja svojo pomoč. Zupan iz Starancana je »klical Za danes sestanek zastopnikov pre. fekture, deželnega odborništva za javna dela, pokrajinske uprave, pokrajine itd., na katerem se bodo pogovorili o ukrepih v korist prizadetega prebivalstva Morje je napravilo veliko škodo zlasti kmetom, katerih zemlja se razprostira skoraj do morja. Zupan Ot-tone Zanolla je pozval oškodovance, naj prijavijo višino škode. iii 11111111111111111111 ii iiiiiiiiiiiiii mm um n m mi iiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiim imii,mim, OBMEJNA BLAGOVNA MENJAVA Vrednost prometa v septembru presegla 570 milijonov lir Uvozili smo za 27 milijonov lir mleka in 76 milijonov mase za umetne tkanine - Se vedno uvoz močno presega izvoz V Tržiču in Štarancanu ocenjujejo škodo Zupan Romani iz Tržiča je na včerajšnji seji občinskega odbora poročal o škodi, ki jo je viso-ko morje povzročilo na območju občine. Zupan si je v spremstvu predstavnikov tehničnega urada ogledal območje, kjer je morje povzročilo največjo škodo, in si- V septembru je pokrajinski urad za industrijo in trgovino izdal v skladu z dovoljenjem trgovinskih zbornic iz Gorice in Vidma 4 dovoljenja za uvoz 27,5 milijona lir blaga ter 70 izvoznih dovoljenj za 160 milijonov. «A dogana« so uvozili za 385 milijonov lir blaga. Z dovoljenjem so uvozili za 27,5 milijona lir mleka, «a dogana« pa konje za delo In za zakol (10,8 milijona), goveje meso (77 mil.) svinj-bene koristi in včasih celo škodo. sko meso (8 mil.), kurjavo (76 mi- lijonov), trd neobdelan les (14 mil.), žagan les (11 mil.), trd žagan les (42 mil.), lesena masa za umetna vlakna (76 mil.), cementne izdelke (24 mil.). Z izvoznim dovoljenjem so izvo- ............................ Prosta izbira lekarne tudi za zavarovance je nujno potrebna posebno v primeru kužnih bolezni. V takih primerih se Je vodstvo INAM že obrnilo do drugih lekarnarjev za sodelovanje in ti jim ga niso VESTI I ONSTRAN MEJE Stalno naraščanje turističnega prometa narekuje nujno obnavljanje cestne mreže Kljub povečanju prometa za 30 odst., se število nesreč in smrtnih žrtev ni povečalo - Enotna turistična zveza za obalno področje Pristojni prometni činitelji na Koprskem analizirajo podatke o prometu iz letošnje turistične sezone in predlagajo ukrepe za prihodnjo turistično sezono. Podatki kažejo, da se je oestnl promet na Koprskem (tu so vštete obalne občine ter postonjsko, sežansko in ildrsko-bistriško področje) med glavno sezono povečal za 30 odst. v primerjavi z lansko glavno turistično sezono. Značilen pa je podatek, da se število prometnih nesreč proporcionalno ni povečalo, oziroma je še nekoliko nižje kot v lanskem juliju, avgustu ln septembru. V teh mesecih so zabeležili lani 760 prometnih nesreč (od tega 19 smrtnih primerov), letos pa 753 prometnih nesreč (od tega 16 smrtnih primerov). K zmanjšanju števila nesreč je nedvomno pripomoglo dejstvo, da so številne nevarne odseke prevlekli s hrapavo asfaltno oblogo, okrepili so preventivne akcije prometne milice, po drugi strani pa je sama gostota prometa prisilila voznike k večji koncentraciji ln pazljivosti. Vzroki nesreč pa so še zmeraj enaki kot so bili. Nad 90 odst. vseh nesreč je kriva neprimerna hitrost, nepravilno prehitevanje, tvegano zaviranje na mokrih cestah in vinjenost. Glede na to, da bo prihodnje leto, leto mednarodnega turizma ln da lahko pričakujemo še nadaljnji porast cestnega prometa med glavno turistično sezono, so pristojni organi opozorili na naslednje ukrepe: nujno potrebno bo še naprej intenzivno delo renovlranja obrabljenih cestišč z grobimi asfaltnimi prevlekami. Tu gre v prvi vrsti za odseke ceste križišče Ankaran-Piran in Plran-Sečovlje ter za cestno križišče Ankaran-črni kal, kjer smo bili prav pred kratkim priča strahoviti avtobusni nesreči zaradi zaviranja na obrabljenem cestišču. Nadalje bo potrebno s semaforji opremiti nekatera kritična križišča, kot so na primer križišče Koper-Semedela pri Slavniku, križišče Koper-Škocjan-Tomos ter postojnski glavni trg, kjer je odcep za Postojn. sko jamo. V zvezi s tem bo tudi potrebna odločna akcija, da se spremeni sistem financiranja Izgradnje in vzdrževanja cest ter da se pride do večjih in stalnejših finančnih virov, ki bodo zagotovili, da bo šel promet v korak z zahtevami časa. Končno bo potrebno okrepiti službo prometne milice, kjer občutno primanjkuje kadrov, v konicah glavne turistične sezone pa sl bo potrebno pomagati tudi s priložnostno izučenimi kadri. Predstavniki turističnih organizacij obalnega področja so sklenili ustanoviti enotno turistično zvezo za obalno področje. Od te organi-I zacijske spremembe si obetajo pred- vsem bolj načrtno in koordinirano delo. Ustanovni občni zbor bo že v kratkem. Razen tega so se dogovorili o ustanovitvi skupnega sklada za pospeševanje turizma. Sklad bi ustanovile vse tri obalne občinske skupščine, imel pa bi svoj u-pravni organ. Iz teh sredstev bi fi-nancirali propagandne, informativne in podobne dejavnosti ter večje prireditve. » * * V okviru jugoslovansko-ltalijan-skega sodelovanja na področju turistične propagande že uresničujejo zamisel o turističnem prospektu, ki bo zajel področje od Trsta do kvarnerske obale. Publikacijo bodo financirali turistični zvezi Hr-vatske in Slovenije ter tržaška ustanova za turizem. Izšla bo do prihodnje turistične sezone. S koncertom čelista Cirila Škerjanca je začelo Društvo prijateljev glasbe v Kopru četrto leto svojega delovanja. Do konca leta bodo organizirali še tri koncerte, v prvi polovici prihodnjega leta pa še štiri. Društvo se je s svojo dejavnostjo vsestransko uveljavilo. S pestro programsko politiko in z angažiranjem kvalitetnih domačih in tujih umetnikov si je pridobilo širok krog ljubiteljev resne glasbe in danes že lahko trdimo, da ima Koper tisto, kar je dokaj redek pojav v majhnih mestih — to je stalno koncertno publiko. Pohvalna so nadalje prizadevanja društva, da vzbudi smisel za resno glasbo tudi pri mladih ljudeh. Z vztrajnim delom na področju glasbeno-estetske vzogje je uspelo društvu pridobiti kar 150 stalnih mladih obiskovalcev koncertov. Uspešna dejavnost društva je imela seveda svoj odmev tudi pri pristojnih občinskih forumih, ki so tudi letos zagotovili društvu nujno potrebna finanč-na sredstva. Predsedstvo občinske zveze kul-tumo-prosvetnih organizacij je razpravljalo o razvoju kofifskega Mestnega odra. Ugotovili so, da je ta gledališka skupina napravila v zadnjih letih velik razvoj in požela vrsto uspehov. Zato so predlagali, naj bo Mestni oder v prihodnje samostojna kulturna institucija z lastno menažersko službo ter z raznimi dejavnostmi, kot so lutkovni oder, baletna šola in podobno. ukecUUdhM «Malce se je zmotil pisec, ko sporoča v «Primorskem dnevni- ku» 18. 10., da bo privozil prvi vlak iz Kopra v Prešnico (če bo šlo vse po načrtih) čez poldrugo leta. Zelo rad bi se namreč tudi sam peljal s prvim vlakom na tej progi, saj bo vožnja tod zelo zanimiva, še posebno za poznavalce tega lepega koščka naše zemlje. Zato me tembolj interesira, kje le bo vzel pisec za to prvo vožnjo vlak in vagone v Kopru, da bo lahko odpeljal v Prešnico. Nemala zagonetka! Za svojo osebo sem namreč trdno prepričan, da bo odpeljal prvi vlak na tej novi progi iz Prešnice v Koper in ne obratno. Pristavim pa naj k vsemu temu še, da bo to zares velik dan za slovensko Istro. Naj pisec oprosti mojemu a-prilskemu razmotrivanju o železniških zadevah, saj nisem v ni-kaki zvezi z železnico ter je tudi mesec april razmeroma še kar daleč.» E. S. žili južno sadje (20 mil.), tekstil (14 mil.), električni material (22 mil.), avtomobilske nadomestne dele (12 mil.), kroglične ležaje (36 mil.), bakrene izdelke (9 mil.), fotografski material (5,3 mil), gumijaste izdelke (3,7 mil.) itd. Ob koncu avgusta je znašal saldo pri Banca dTtalia 3.168.159.231 lir, z vplačili za 384 milijonov in izplačilom 190 milijonov znaša saldo 30. septembra 3.362.253.942 lir. Obsežno delo nadzornega organa Pokrajinski odbor za nadzorstvo krajevnih ustanov v Gorici je i-mel v mesecu oktobru kar 15 sej, na katerih so pregledali 1043 skle-pov krajevnih ustanov, povprečno po 70 na vsaki seji. Odobrili so 987 sklepov, 29 jih morajo še proučiti, 17 pa so jih zavrnili. Večidel teh ukrepov se nanaša na javna dela z ugodnostjo deželnega zakona 23 od 22. 8. 1966. Med pomembnejšimi sklepi krajevnih ustanov naj omenimo po-občinjenje avtobusnih služb v Tržiču in v Gradiški, sprejem raznih občinskih pravilnikov, določitev cene za enodnevno bivanje v bolnišnici za leto 1966 ter proučitev proračunov bolniških uprav. Ze iz bežnega pregleda posamez. nih ukrepov ustanov je mogoče ugotoviti obsežno delo, ki ga je opravil nadzorni odbor. Obenem pa dokazuje voljo ustanov, da konkretizirajo svoje delo ter s praktičnimi posegi izboljšajo splošne življenjske razmere v naši pokrajini. Pri svojem delu pa se nadzorni organ ne omejuje zgolj na izvajanje črke zakonov, ampak predvsem duha, se pravi namenov zakona, in to na najbolj hiter način. K temu bi dodali še dva sklepa občinskih uprav, potrjena na zadnji seji: občinski upravi So-vodnje so odobrili načrt za popravilo cest, ki jih je pokvarilo deževje lanskega julija, odobrili pa so tudi podoben sklep občine Števerjan. Spodrsljaj na pedalu Na svetogorski cesti je padla 16-letna Maria Planis iz «kazermet». Ob 14. uri ji je stopalo zdrsnilo s pedala. Mlada kolesarka si je zlomila koleno. V civilni bolnišnici v Gorici so jo pridržali na zdravljenju za 10 dni. iiiiiiimiiiiiiiimiiiHiiiimiHiiiiiiiiiimiiiHHiuisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiii IZ BENEŠKE SLOVENIJE Skoro 99 tisoč prehodov oseb v obmejnem prometu v oktobru Samo na bloku pri Stupici so zabeležili nad 91 tisoč prehodov v obeh smereh - Deželni prispevek za javna dela v Podbonescu Osebni obmejni promet na področju Beneške Slovenije ne občuti sezonskih sprememb in je v preteklem oktobru celo narasel v primerjavi s septembrom ter dosegel v prehodih s potnimi listi in prepustnicami skoro 99 tisoč prehodov oseb v obeh smereh. Od tega je šlo na drugo stran 41.020 ljudi s potnimi listi pri Stupici in Učeji ter 57.963 ljudi s prepustnicami. Na mejnem prehodu pri Stupici je šlo čez mejo s potnimi listi 38.882 ljudi, od tega Je bilo 36.882 italijanskih državljanov ter 52.852 s prepustnicami ali skupaj nekaj nad 91 tisoč ljudi. Na mejnem prehodu pri Učeji, ki Je sedaj odprt že dva meseca tudi za prehode s potnimi listi, so zabeležili znaten porast v primerjavi s prehodi v septembru; mejo je namreč prešlo s potnimi listi na tem prehodu 2,363 ljudi od tega 2163 italijanskih in 169 tujih državljanov. Na ostalih prehodih so zabeležili naslednji promet s prepustnicami: Učeja 951, Prosnid 745, Robidlšče 845, Cepletišče 667, Solarji Most Klinac 327, Mišček 866, Kal 19 in Zgornja Idrijca 32. Deželno odbomištvo za kmetijstvo Je zagotovilo občini Podbone-sec 12,3 milijona lir prispevka za javna dela. Od tega bodo potrošili 2,3 milijona lir za gradnjo poljskega vodovoda v Marsinu in 10 milijonov lir za ureditev občinske ceste med vasmi Ofijšn in Vrh. Obe deli sta nujno potrebni in je prebivalstvo že dolgo zahtevalo njihovo izvedbo. V razstavišču Pro Loco v gorički pasaži bo še nekaj dni odprta razstava slik, v pretežni meri a-kvarelov, prof. Jožeta Ceja. Od njegove prve individualne razstave, ki jo je imel pred nekaj leti v istem prostoru je slikar pokazal pomemben napredek. Njegov umetniški izraz se vse bolj kristalizira ter se že kažejo nekateri ustaljeni prijemi, ki se pojavljajo v njegovih zadnjih in boljših delih. Njegova paleta je živopiSana, kljub temu pa se že pojavljajo nekatere značilne barve kot na primer vijoličasta barva skal dalmatinskih krajin. Cej se loteva najrazličnejših motivov in nima pri tem nekih posebnih zahtev. Uspevajo mu kraji, ne kakor tudi golota in trdost Krasa, spoprijema se s portreti (Idijot je zelo posrečena kreacija), zanimajo ga orientalske značilnosti v osrčju Hercegovine, kakor tudi drevesa, cvetje, zgradbe. Vse mu služi za to, da izrazi svoje občutke, ki se porajajo v njem, Z akvarelom .Vrani, pa že nakazuje novo razvojno pot, veliko bolj zrelo in tudi zahtevno. V njem se odražajo nekatere prvine, ki jih zasledimo tudi na drugih slikah (nanizavanje plasti v o-zadju), novost pa je nedvomno ritem dreves, njihova stilizacija in prisotnost motivov s folklornim podtonom. Slikar Jože Cej je še vedno razpet med različne tehnike in stile, vendar v njem odločno dozoreva slikarski talent in volja po umetniškem ustvarjanju. (Fotografija predstavlja detajl slike .Vrani., ki je z njim poslikana naslovna stran kataloga.) Izrazi sožalja ob hudi katastrofi Prefektura v Gorici je včeraj prejela dva telegrama z i2razi solidarnosti ob hudi nesreči, ki je doletela prebivalstvo med zadnjimi poplavami. Angleški konzul v Benetkah Sir Hickson je izrazil svoje sočutje tudi v imenu konzula iz Trsta, generalni konzul Francije v Benetkah Lesca pa je poslal telegram v svojem imenu in imenu veleposlaništva. Prefekt in funkcionarji goriške prefekture so zbrali za poplav-ljence 78.000 lir. Prefektura je vče. raj prejela več telefonskih prošenj prizadetih oseb, ki so hotele zvedeti, kaldjM) je zdravstveno stanje svojcev na poplavljenih področjih. iiitiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiH POLICIJSKA KRONIKA Tatovi so ponoči ukradli ali poškodovali 6 skuterjev Tri $o že našli in dva sta bila poškodovana - Krivcev še niso našli Neznani zlikovci so prejšnjo noč ukradli ali pokvarili kar šest skuterjev, ki so jih njihovi lastniki pustili parkirane na ulici ali v bližini svojega doma. Dva od njih so našli že naslednje jutro deloma ožgana, enega pa nepokvarjenega. Ostalih štirih do včeraj popoldne še niso našli in policija vodi preiskavo. Med prizadetimi je Carlo Pali-si, ki stanuje v Ul. Capuccinil; ukradli so mu vespo, ki jo je pustil čez noč v Ul. Žara na Roj-cah. Drugi okradeni je Mario Bo-schin iz Mihaelove ulice v Stan-drežu št. 67, ki so mu odpeljali moped ITOM, ki ga je pustil na cesti v bližini cerkve Srca Jezusovega. Tretji je Lucia.no Andrean iz Ul. A. Volta 23, ki so mu neznanci odpeljali vespo iz Ul. IX. Agosto. Giuliu Cacinu iz Ul. Co-lombo 23 so odpeljal: vespo izpred njegove hiše; bil je še najbolj srečen, ker so jo že naslednje jutro našli nepoškodovano v Ul. Fratelli Rosselli. Malo ožgan so naali tudi motocikel Gilera, last Donata FerfoLje iz Ul. Crispi 7, in sicer nedaleč od njegovega doma. Iz tega sklepajo, da vozila tatovi niso mogli spraviti v pogon in so ga pustili. Prav tako o-igan je našel svoj motocikel Ga-relli tudi Virgilio Grachelli iz Ul. Ciipriani 93, ki ga je imel parkiranega pod oboki pred hišo; oči-vidno tudi tega niso mogli spraviti tatovi v pogon, da bi ga odpeljali. Vsi oškodovanci so prijavili tatvino in poškodbe na kvesturi, ki sedaj vodi preiskavo, da bi spravila pod ključ tatiče, za katerimi pa nimajo mnogo sledov. Trčenje avtomobilista Prejšnjo noč nekaj čez polnoč se je zaletel z avtomobilom 21-letni Edoardo Resch iz Ul. Nievo 27 v Gorici. Pripeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Zavoljo ran na raznih delih telesa se bo zdravil 8 dni. Resch se je v Ult Terza Arma-ta čelno zaletel v ustavljeni avtomobil. Zveza trgovcev zbira pomoč za poplavljence Pokrajinska zveza trgovcev za Goriško Je začela zbirati prispevke za poplavljence. Zato vabi svoje člane, naj vsak po svoji moči prispeva za pomoč prizadetim trgovcem v poplavljenih krajih, ki so v mnogih primerih utrpeli veliko škodo, tako na opremi kot na blagu, ki so ga imeli v zalogi. S svojimi prispevki bodo pokazali solidarnost in človečanski čut napram hudo prizadetim stanovskim tovarišem. Prispevke naj člani pošiljajo ali prinesejo v urade pokrajinske zveze trgovcev, ki bo s svoje strani nabrano pomoč izročila pristojnim organom, ki jim je poverjeno raz deljevanje nabranih sredstev. Gorica VERDI. 17.15—22: «La caccia«, Mar-Ion Brando in J. Fonda; ameriški barvni kinemaskopskt film, mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO. 16.30: «Arabesque», Grego-ry Pečk in Sofia Loren, v kine-maskopu in barvah; ameriški film; zadnja ob 22. uri. MODERNISSIMO. 16.45-22.30; ((America, paese di Dio«; Italijanski barvni kinemaskopski dokumentarni film. VITTORIA. 16.30: »Crescendo per un delitto«, J. P. Belmondo In A. Lualdi, ital.-fran. koprodukcij, skl barvni film, prepovedan mladini pod 16. letom; zadnja ob 21.30. CENTRALE. 16.30—21.30: «Ursus nella terra di fuoco«, Ed Fury ln Luciana Gilli; italijanski barvni film. Tržič AZZURRO. 17—22: «Delitto d'amo-re», D. Boschero in V. Fabrizi, v kinemaskopu in barvah. EXCELSIOR. 16—22: «La caduta delle aquile», G. Peppard, J. Ma-son in U. Andress. Kinemascope v barvah. PRINCIPE. 17—22: «1 soldi«, E. M. Salerno in Silva Koscina. S. MICHELE. 19—21: «Non slamo angeli«, Peter Ustinov, kinema-skop v barvah. K on ko EXCELSIOR. Zaprto. RIO. 19—21.30: «1 bucanieri«, Jul Brynner, Claire Mason in Charles Boyer. Kinemaskopski film v barvah. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna PONTONI -BASSI v Raštelu št. 26 — tel 33-49, TEMPERATURA VČERAJ V Gorici naj višja 11,8 stopinje ob 13.30 in najnižja 3 stopinje nad ničlo ob 7. uri; povprečna vlaga 85 od sto. V PRVI TEKMI TURNIRJA ZA MITROPA CUP Lazio 3 Crvena zvezda 0 RIM, 9. — V prvi tekmi prvega kola za Mitropa Cup je Lazio premagal danes beograjsko Crveno zvezdo 3:0 (1:0). Prvi dosežek je z avtogolom zakrivil v 37’ pp. Markovič, druga dva pa je dosegel v 24’ in 30’ d.p. Bagatti. Začetek je bil v prid Crvene zvezde, ki pa je kasneje, posebno po odhodu Jeftiča z igrišča zaradi poškodbe, popustila. Kotje 6:5 za Crveno zvezdo. Gledalcev je bilo 10.000. Sodil je Hala (CSSR). Medtem ko je Lazio, kljub zmagi razočaral, so imeli Beograjčani smolo: njihov vratar se Je znašel v slabem dnevu, Jeftič se je poškodoval, napadalci pa niso znali izrabiti pomoči, ki jim Je v veliki meri nudila krilska vrsta. Enajsterici sta nastopili kakor sledi: CRVENA ZVEZDA — Račič, Ka-rapandžič, Jeftič; Melič, Markovič, Bekič; Klenkovski, Ačimovič, Lazarevič, Mihajlovic, Miloševič. LAZIO — Cei; Zanetti, Castellet-ti; Carosi, Pagni, Anzulini; Burlan-do, Bagatti, Bartii, Morrone, D’A-mato. Cagliari z 2:1 premagal Sarajevo Strelci - Riva, Greatti in Longo (avtogol) CAGLIARI — Reginato; Marti radonna, Longoni; Cera, Vescovi, Longo; Nenč, Visentin, Boninsegna, Creatt.i, Riva. SARAJEVO — Sirčo, Bajič, Fazlagič;; Muzurovič, Biogradlič, Jesenkovih; Antič, Prljača, Musemič, Siljkut, Prodanovič. SODNIK: Szolt (Madžarska). KOTJE 6:3 za Cagliari. Gledalcev 12.000. CAGLIARI, 9. — Enajsterica Ca gliarija je danes uspešno prestala prvi izpit na turnirju za Mitropa Cup. V prvem kolu, ki ga je igrala na domačih tleh, je premagala Sarajevo 2:1 (2:1). Domačini so si zmago zagotovili v prvih 20 minutah igre. V preostalem času so, pa čeprav so prevladovali, samo nadzorovali nasprotnike. Cagliari je začel s silovitim tempom in že v 9’ je Riva prevaril Biogradliča in tudi vratarja Sirča. Domačini so vztrajali v napadu in devet minut kasneje so podvojili rezultat tokrat z Great-tijem. ki je Nenčjev predložek silovito poslal v voleju v mrežo. Po petih minutah igre pa je Sarajevo zmanjšal razlike ■ po zaslugi Longa, ki je nehote poslal žogo v lastno mrežo in s tem premagal do sedaj še nepremaganega Reginata. V 37’ je sodnik razveljavil gol Ca-gliarija, v 37’ d. p. je Reginato krasno ustavil močan strel Muse-miča, 6 minut kasneje pa si je Boninsegna banalno zapravil edinstveno priložnost, da doseže tretji gol. j PO NOGOMETNEM TURNIRJU SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER V vsaki enajsterici nekaj dobrih igralcev Najboljši nogometaši in idealna postava Nogometaši so bili nedvomno najbolj nedisciplinirani atleti na 9 slovenskih športnih igrah.. Zato je bila določitev prvega mesta za disciplinski pokal precej težavna. Pokal so osvojili igralci Kolariča od Sv. Barbare, ki so v dveh tekmah , -------------------- dobili 8 točk, njihova končna ocena je bila tako 4. In pri tem bi hoteli ponovno razložiti, kako so prireditelji ravnali pri ocenjevanju. Po vsaki tekmi sta sodnik in delegat dala svojo disciplinsko oceno. Končno oceno pa so prireditelji dodelili ekipi, s tem da so sešteli vse ocene in skupno oceno delili s številom odigranih tekem. Za končno oceno pa so organizatorji zvedeli šele nekaj ur pred nagrajevanjem in zato nismo mogli prej vedeti za zmagovalca. In vse kritike, ki so padle na nas s strani repenskih igralcev so povsem neumestne in še manj hvaležne. Zares zmotili smo se na njihov račun... Rekli smo, da smo, da je bil nogomet ...............""""...................................................................................iiiiihihj................................. MNENJA IN IZJAVE V SLAČILNICI IN AVTOBUSU Robur se je šopiril borovcipa so igrali Po krasili nedeljski zmagi plavili v Ravenni Navdušenja med igralci Bora za nedeljsko zmago nad Roburjem ni hotelo biti konca. Najprej v slačilnici nato v avtobusu. Vsi so se veselili pomembnega uspeha. To pa tem bolj ker so se pred tekmo nasprotniki precej hvalili in podcenjevali Borovo šesterko. «Smo jih, te peteline!» je bil vzklik v slačilnici. OB ZAKLJUČKU PRIPRAV ZA PRVENSTVO III. AMATERSKE LIGE Igralci so nam nato o tekmi takole povedali: PLESNIČAR: «Odkar igram je bila to tekma, ki jo je zmagala celotna ekipa, s skujmo igro. Začeli smo zelo motno in smo vzdržali ta tempo do konca « URSIC: «Vse pomanjkljivosti prve tekme so izginile. Prvič smo tudi pokazali malo fantaziozne igre. Zmago pa pripisujem dejstvu, da je celotna ekipa to trdno želela.» Vodopivec, ki je odigral eno svojih najboljših tekem: «Sodnik nas je nekoliko oškodoval, a to ni bilo važno, ker smo že krepko vodili.« In tekma? «Bila je najlepša, kar jim pomnim. Vse je šlo kot po olju, predvsem podajači in ,čekič’.» «To je bil tvoj, poleg tekme v Izoli, najboljši nastop. Postal si titu-laren igralec, zato nam lahko tudi poveš, kaj misliš o Borovi prihodnosti v tem prvenstvu.« «Misliti na prvo ligo je utopija. Cas pa bi bil, da bi se že premaknili višje. Upajmo, da ne pride kakšna kriza kot lani.« OREL: «Do sedaj je bil to najuspešnejši nastop naše šesterke in zmaga v Ravenni je velikega jpre stižnega pomena.« Walterja Veljaka pa smo vprašali za mnenje o občinstvu: «Med našo tekmo je bilo precej športno. Več kot toliko pa ne morem povedati, ker ko igram ne poslušam občinstva« Rekli so nam, da ste sklenili v slačilnici pred vstopom na igrišče. V ponedeljek, 14. t . m bo ob 20.30 na stadionu «Prvi maj» pri Sv. Ivanu v Trstu IZREDNI OBČNI ZBOR (v drugem sklicanju) SZ BOR z naslednjim dnevnim redom: 1. Sprememba pravil statuta 2. Razno SZ Bor da morate zmagati za vsako ceno. Je to res? «Da, res je. Nasprotniki so se preveč šopirili in to so drago plačali. Upajmo, da bo vsakokrat tako.« Šušteršič pa jo ima s sodnikom: «Poznam ga, tega mednarodnega sodnika, ker sem imel že priliko ga srečati na igrišču. Zato se mi zelo čudno zdi, da je tako slabo sodil, skoro bi rekel pristransko.« In še mnenje navijača Marina Dovgana o tekmah in o izletu, ki ga je ob tej priliki priredil Bor. aZmaga velja m upamo za tako naprej. Skoda da so dekleta izgubila. Izlet je bil krasen.« Misliš, da bi se tak izlet še kdaj obnesel? «Taki izleti so potrebni predvsem če imajo igralci toliko zvestih navijačev. In danes smo videli, da občinstvo precej zaleže.« t. v. Kako se bo obnesla v prvenstvu III. amaterske lige? Mislim, da bi morala igrati glavno vlogo in bi morala tudi osvojiti prvo mesto.« Se pravi, da mislite že na II. ligo? tTako je.* Vas je torej enajsterica že popolnoma zadovoljila? ^Stoodstotno še ne. Posebno o-bramba se mi zdi nekoliko negotova. Vsekakor smo šele na začetku.» Kaj pa mislite o novem trenerju Fragiacomu? «Ker ima brez dvoma velike izkušnje, je do sedaj dobro opravil svoje delo. Našim nogometašem je pokazal marsikaj novega.* Katera bi bila po vašem mnenju idealna postava Primorja? rPrimorje bi moralo igrati v sestavi Scheriani (Furlan), Delise, Fragiacomo, Babudri; Bartole, Zi- NiiiMimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiummiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiMMiiimi V DRUGEM KOLU ZA POKAL SEJEMSKIH MEST Tri gole Juventusa portugalskemu Setubalu Predsednik Primorja o proseškem moštvu Letos boljše od lani • Cilj-II. amaterska kategorija Pred dnevi smo obiskali proseške športnike z namenom, da bi od njih zvedeli, kaj mislijo o nogometni enajsterici Primorja. Prvo mnenje' smo hoteli zvedeti od predsednika kluba Dina štreklja. Kaj mislite o enajsterici Primorja. TURIN, 9. — Juventus Je danes premagal v prvi tekmi drugega kola turnirja za pokal sejemskih mest portugalsko enajsterico Vitoria Se-tubal s 3:1 (0:1). Prvi gol so dosegli v 11’ p. p. gostje s Carlosom Manuelom. Izenačenje Je prišlo šele v 27’ d.p. po zaslugi Castana, medtem ko sta Fa. valli v 30’ in Del Sol v 43’ d.p. povečala rezultat in zagotovila turin-skim barvam zmago. Kotje 14:3 za Juventus. Gledalcev je bilo 2.000. Sodil je Helies (Francija). Enajsterici sta nastopili v postavah: JUVENTUS — Anzolin; Sarti, Leoncini; ;Bercellino, Castano, Sal-vadore; Favalli, Del Sol, Žigoni, Cineslnho, Menichelli. VITORIA SETUBAL — Vital; Conceicao, Cardoso; Tomč, Torres, Leirla; Guerreiro, Josč Maria, Carlos Manuel, Augusto, Pedas. PARIZ, 9. — Francoska nogometna zveza namerava predlagati tekmo med Italijo in Francijo, katere izkupiček bi šel v korist po-plavljencem. RIM, 9. — Italijanska nogometna zveza je dobila telegram od UEFA, s katerim evropska nogometna zveza izraža v imenu predsednika in vseh članov odbora solidarnost zaradi katastrofalnih poplav, ki so zajele Italijo. FIGC je odgovorila z zahvalno brzojavko. vec, Milič, Zužič, Verginella in Da-nev. Poleg teh pa pridejo v poštev W. Puntar, L. Bukovec, B. Stinko, B. Meteljko, ki pa zaradi dela ne more na trening, dalje D. Sardoč, ki bo prišel v poštev čez tri tedne. Preostane nam še Buccavelli, ki nima preveč volje do treninga. Upamo pa, da se bo kmalu rešil muk in da bomo z njim ponovno popolni.» Kako pa je z vašim igriščem? rlgrišce je naš največji problem, ker smo ga potrebni kot lačen kruha. Napravili smo vse potrebne korake, dobili pa smo samo obljube. Upamo samo, da bodo te čimprej uresničili.» Kako pa je s treningi? «Treniramo v dvorani zadruge za razkladanje na proseški postaji. Zahvaliti pa se moramo tudi tržaški enajsterici Cremcafje, ki je bila zelo prijazna z nami, ker je že organizirala tri prijateljske tekme v večernih urah na razsvetljenem igrišču pri Sv. Ivanu.* «Kako pa je z mladimi silami? nimamo vpisanih 22 na mladinskem turnirju, 13 pa na juniorskem. Skupno imamo torej 35 mladih igralcev. Dodati bi morali še dva, in sicer Trampuša in B. Pertota, a za ta dva velja isto kot za Buccavel-lija. Ostali pa so disciplinirani ter požrtvovalni in če kaj zgrešijo ne pade krivda popolnoma nanje, ker tudi trenerji, prav zaradi pomanjkanja igrišča, jim ne morejo dali, česar bi potrebovali.» Ima kdo od mladih možnost, da prestopi v prvo ekipo? «Zo letos mislim, da ne. Vsekakor sem prepričan, da bodo že drugo leto prišli v poštev štirje ali pet teh.* Koliko enajsteric igra v vaši skupini in kdo bo vaš najhujši nasprotnik? iPoleg Primorja nastopa še deset enajsteric, in sicer Vesna iz Križa, Primorec iz Trebč, Aurisina, Coo-perative Operaie, Gretta, G. Viani, Libertas Barcolana B, Libertas s Proseka, Roianese in Tecnoferra-menta. Naši najbolj nevarni nasprotnici bosta Vesna in Aurisina, kar pomeni, da lahko prvenstvo odiloči domači derbjj.* Drugič pa še mnenje drugih. B. R. najbolj nedisciplinirana panoga na Sšl. Nedvomno je glavni vzrok zato že čudna psihologija, ki se je ustvarila v nogometnih krogih. Zato so tudi na športnih igrah prišle do izraza vse negativne strani te športne panoge, ki je v Italiji do skrajnosti pod vplivom profesionalizma. Vsaka ekipa ima kot edini cilj zmago (kar je seveda športno povsem umevno), ki jo mora doseči na vse načine. Eden teh načinov je groba igra — in ne moška, kot jo hočejo nekateri imenovati. Vsak nogometaš se je predstavil na igrišče s tem mnenjem, celo s tem prepričanjem. In če so nastali nešportni izgredi je krivda tudi organizatorjev, ki niso ničesar napravili, da bi to preprečili. Prdevsem bi bilo treba zbrati že pred samim začetkom turnirja vse trenerje, jim obrazložiti smotre, ki jih morajo zasledovati na turnirju. S tem bi gotovo še ne spremenili prepriča-nja vseh nogometašev, bi pa delno zmanjšali nešportne posege. Res pa je, da nogomet ni kot ostale športne panoge Sšl, kjer atleti ne pridejo tako neposredno do osebnega stika (odbojka, med dvema ognjema itd.). V nogometu so prekrški skoro normalna stvar, nedovoljeni pa so nešportni izgredi po tekmah ali ko je igra mirna. In to se je žal pripetilo tudi na turnirju Sšl. Kaj pa nam je tehnično povedal turnir? Predvsem smo opazili, da Je bilo v vsaki ekipi nekaj res dobrih elementov. In pri tem bi hoteli podpreti pobudo nekaterih, ki smatrajo za povsem umestno sestave nekake ((nogometne reprezentance Sšl», ki bi odigrala več prijateljskih tekem z drugimi slovenskimi in italijanskimi klubi. Pobuda pa bi naletela na velike tehnične težave, katere bi se dale prebresti z veliko dozo dobre volje posameznih nogometašev. In pri tem smo tudi pomislili na sestavo lestvice najboljših nogometašev za posamezna mesta. Za mnenje smo zaprosili nekatere ugledne nogometne kritike, ki so sledili turnirju v footbalu na Sšl. VRATARJI 1. Kalin (Zarja) 2. Baloš (Breg) •UIIIIIII||H|||||||||(||||||t|||imm|„||||||f||||um|||||| Saražin (Cankar) DESNI BRANILCI Kozina (Breg) Orsi (Cankar) LEVI BRANILCI Valentič K. (Breg) Ražem (Zarja) DESNI KRILCI (stopper) 1. Zocchi (Breg) Metlika (Zarja) Savarin (Cankar) SREDNJI BRANILCI Gombač (Union) Križmančič (Zarja) Maver (Breg) LEVI KRILCI Rodella (Breg) Fragiacomo (Primorje) šuber (Repen) DESNA KRILA Kalc (Zarja) Gomlzelj (Repen) Puntar W. (Primroje) DESNE ZVEZE (režiserji) 1. Baldassin (Zarja) Valentič M. (Breg) Milič (Primorje) SREDNJI NAPADALCI Ferletič (Doberdob) Husu (Barkovlje) Švara (Breg) LEVE ZVEZE (pravi napadalci) 1. Grahonja (Breg) 2. žagar (Zarja) 3. Dužman (Doberdob) LEVA KRILA 1. Verginella (Primorje) 2. Marc (Zaria) 3. ------ Idealna postava naj bi bila torej: Kalin; Kozina, Valentič K.; Zocchi, Gombač, Rodella; Kalc, Baldassin, Ferletič, Grahonja in Verginella. —edson— 2. 3. 1. 2. 3. 1. 2. 3. 1. 2. 3. 2. 3. 1, 2. 3. -^r Dva od pokalov Sšl. Zgoraj predsednik Škamperla izroča pokal za najboljše društvo v igri med dvema ognjema mlademu predstavniku svojega društva. Spodaj — predsednik športnega društva Union izroča pokal za najbolj disciplinirano nogometno moštvo igralcu društva Kolarič od Sv. Barbare KOŠARKA VIDEM, 9. — Za božični mednarodni košarkarski tumir v Vidmu so se prijavile peterke praške Sla-vije, ljubljanske Olimpije, Udine-se in videmske Virtus. Prireditveni odbor je že najavil tekmi prvega dne (25. decembra), ki bosta Udinese - Slavija in Virtus - Olimpija. 26. decembra bo med zmagovalcema dvoboj za prvo mesto. * * * MUENCHEN, 9. — Podpredsednik urugvajske košarkarske zveze Jose Pedro Damiani se je sestal s predsednikom FIBA Williamom Jonesom, s katerim je razpravljal o svetovnem prvenstvu, ki / bo od 16. maja do 12. junija prihodnjega leta v Urugvaju. Izločilne tekme bodo potekale v treh skupinah, finale pa bo v Montevideu. Za nastop na svetovnem prvenstvu imajo pravico že reprezentance ZDA, SZ, Brazilije, Jugoslavije, Urugvaja, Poljske, Japonske, Fllipln, Portorika in Mehike. Na svetovnem prvenstvu bo nastopilo 13 držav STOCKHOLM, 9. — Anglež Har-ry Gibbs bo glavni sodnik boksarskega dvoboja za naslov evropskega prvaka supervvelter kategorije, ki bo v petek v Stockholmu med sedanjim prvakom Italijanom San-drom Mazzinghijem in uradnim iz-zivačem Švedom Bojem Hoeberger. jem. DOVOLJ JE BILO ČAKANJA Tudi Doberdob potrebuje igrišče Sedaj, ko so slovenske športne igre končane, mislim da ni napačno, če napišemo nekaj vrstic o doberdobskem športnem igrišču. Ko je pred nekaj meseci «Primorski dnevnika z velikim poudarkom objavil vest, da bodo letos na slovenskih športnih igrah nastopili tudi Dober-dobci, je marsikoga v naši vasi ta novica presenetila bolj kakor same prireditelje te pomembne športne manifestacije. Ko so namreč letos sestavljali nogometno in košarkarsko ekipo za nastop v Trstu, so se morali mladeniči zadovoljiti s... treningom kar pri zeleni mizi v gostilni. Vedeti je treba, da Doberdobci še nimamo primernega igrišča. In to kljub temu, da se že delj časa naša občina in drugi zainteresirani ljudje vneto zanimajo za zadevo, ker sedanjo igrišče ne ustreza drugemu namenu kot za parkirni prostor za vojaška vozila. Ob tem vprašanju krožijo najrazličnejše govorice. Dejstvo pa je, da si naša mladina krati čas v gostilnah ali pa odhaja na razne, skoraj bi rekli prisilne zabave, ker jim pač nihče ne nudi priložnosti za boljšo duševno in telesno krepitev. Vaški naraščajniki sc se morali zaradi tega loviti po cestah in igrati nogomet kar po glavnem trgu. Tudi naši občinski svetovalci si že delj časa belijo glave s tem problemom, ker vsota denarja, ki ga je CONI že pred leti dal na razpolago, zadošča le za kritje stroškov za zravnavo skalnatih tal, ne zadošča pa za napeljavo vode in luči, za zaščitno ograjo ter za gradnjo slačilnic. Zato je te dni občina zaprosila pristojni deželni urad za šport, da bi ji čimprej zagotovil zadosten znesek za dograditev igrišča. S tem bo naša občinska uprava zamašila vejiko vrzel, ki je bila zelo občutna v dneh, ko so morali naši športniki na SSI kloniti tekmecem, ker jim je pač manjkal trening, samo zaradi kondicije. Ker pa del še niso začeli, je upati, da bodo naši občinski možje čimprej spravili to stvar z mrtve točke in igrišče vsaj delno dogradili do prihodnjih slovenskih športnih iger. JANKO GERGOLET MEMORIAL «M. FILEJ* Sovodenjci zmagovalci v odbojki in nogometu Odbojkarski tumir letošnje?® memoriala «M. Fileju se je končal-V zadnji tekmi je Alojzijevišče Pomagalo Steverjan z rezultatom 2:0 (15:8, 15:11). Končna lestvica je tale: 1. SOVODNJE 8 točk (v setih 8:0) 2. Steverjan 4 (4:5) 3. Most — Gorica 4 (4:8) 4. Alojzijevišče 2 (4:0) 5. Skavti — Gorica 2 (4:71 Pokal za leto 1966 si je tako svojilo moštvo Sovodenj. * * * Nogomet je bil letos prvič n® sporedu. Zaključil se je pretek1* teden (4.11,). V finalni tekmi j8 enajsterica Sovodenj premagala 8' kipo Livada - Gorica s 3:0. Sovod' nje so tako osvojile prvo mesto ln si priborile prehodni pokal. 179 drugem mestu je Livada. Tekn*» za 3. mesto med moštvoma Podg°' ra in Alojzijevišče je zaradi dežj® odpadla. * * * Turnir v namiznem tenisu se le začel pretekli torek in se bo nadaljeval ves teden. Prijavilo se j0 sedem moštev. Rezultati prve?* dneva so: Skavti I-Dijaški dom 11 4:1; Dijaški dom I - Dijaški do*11 II 3:0. * * * Tek čez drn in strn bo 20. novembra dopoldne v Steverjan*1-Tekmovalci naj se prijavijo do s°" bote 19. t. m. ali pa do 10. **r® dopoldne v števerjanu. Sovjetska zveza čvrsto v vodstvu HAVANA, 9. - V 5. kolu šahovske olimpiade Argentina vodi Pr°“ Jugoslaviji z 1,5:0,5. Najdorf je Pr®[ magal Ivkova, Parma in Pano sl“ remizirala; partija Matanovič - p°* bočan je prekinjena, prav tako tu di partija Čirič - Sanguinetti. Ostale partije: „, Madžarska - Češkoslovaška 1,5:«* Norveška - 'Bolgarija 0,5:3,5 SZ - Romunija 3:1 Španija Danska 0:1 (3) Vzh. Nemčija . ZDA 0,5:1 (2> Islandija . Kuba ,1:1 (2) Stanje na lestvici: ,, SZ '17, Bolgarija 13, ZDA in. A-V gentina 12,5, Jugoslavija 12 (2) *‘T Jutri je svoboden dan, pojut*1*' njem pa bodo na sporedu prekinjane partije. ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................,... je rekla, in njene oči, njene lepe črne oči so se zasvetlikale. ..... ................................................................................................................. W. SOMERSET MAUGHAM M ČUDOVITA ZENSKA «Srečala sem ga v hiši nekega prijatelja in pripovedovala sem mu, kako vas občudujem, pa je prišel na misel, da bi morebiti le našli kaj primernega zame v vaši prihodnji uprizoritvi.« »Pravzaprav res razmišljam o vlogah.« «Nisem mislila prav na vlogo. Ce bi prišla morda v poštev pri kakšni zameni — mislim, če bi mi dali priložnost, da bi prisostvovala vajam ln da bi študirala vašo tehniko. To bi bila zame odlična šola. Tako vsi mislijo.« («Mala neumnica se mi skuša dobrikati. Kakor da bi tega sama ne vedela. In čemu, za vraga, naj jo jaz poučujem?«) «To je lepo od vas, da tako mislite o meni. Navsezadnje sem čisto navaden človek. Le občinstvo mi Je tako naklonjeno, občinstvo je zares dobro. Vi ste vsekakor prijetna deklica. In mlada. Mladost je čudovita. Naše staro pravilo Je, da dajemo tudi mlademu svetu možnost, da se izkaže. Končno vendarle ne bomo večno živeli in že zaradi občinstva je naša dolžnost, da vzgajamo mlade igralce in igralke, ki nas bodo nadomestili, ko bo za to prišel pravi čas.« Julija je te besede izrekla tako preprosto s svojim lepim, prijetnim glasom, da je Joan Denver kar zaigralo okoli srca Prelisičila je staro dekle in vloga Ji gotovo ne bo ušla. Tom Fennell ji Je dobro svetoval; to, da se je spoprijateljila z Rogerom, bo zanjo nedvomno koristno. «Ah, do tega Je razmeroma daleč, gospodična Lambert,« ji («Prav imaš, punčka moja, popolnoma prav. Stavim glavo, da bi se na odru lahko pomerila s tabo, pa naj bi imela tudi sedemdeset let.«) «Moram še premisliti. Za zdaj mi še ni natančno znano, če bomo potrebovali alternacijo v novem delu.« ((Slišala sem, da so govorili o tem, da bo vlogo deklice igrala Avice Crichton. Morebiti bi lahko bila njena zamena?« «Avice Crichton?« Julija ni niti z najmanjšim trzajem pokazala da ji to ime kaj pomeni. — «MoJ mož mi je povedal, toda nič še ni dokončno odločeno. Jaz je sploh ne poznam. Ali je nadarjena?« «Mislim, da Je. Bili sva skupaj na akademiji.« «Pravljo, da Je lepa.« Julija je vstala, kakor da bi s tem hotela pokazati, da je s tem avdienca končana. Zdaj se je sprostila, kraljevsko dostojanstvo je izginilo. Spremenila je glas in iznenada je postala vesela, dobrodušna igralka, ki hoče pomagati vsakemu, ki išče pomoči. «Dobro, draga, pustite mi ime in naslov in če se bo dalo karkoli napraviti, vas bom obvestila.« «Saj ne boste pozabili, gospodična Lambert?« «Ne bom, draga, obljubljam vam. Ljubo mi je, da sem vas spoznala. Zelo ste ljubki. Saj boste znali najti pot od tod, kajne? Na svidenje.« «Ta bi morala imeti vražjo srečo, če bi se ji posrečilo priti v gledališče,« je rekla Julija sama sebi, ko je dekle odšlo. ((Ostudno živinče, da Je zapeljalo mojega sina! Nesrečnik mali. To jc prava sramota!!' Takšne ženske bi ne smeli pustiti na svobodi.« Slekla si je svojo sijajno obleko in se opazovala v ogledalu. V očeh ji je počival mrak in na ustnicah ji je lebdel zloben nasmeh. Obrnila se je proti podobi v ogledalu: «Nekaj ti moram reči, staro dekle: prav gotovo je, da neka ženska ne bo igrala v ((Dandanes«, in to je gospodična Avice Crichton.« XXI. Približno sedem dni kasneje jo je omenil Michael. «Si že kdaj slišala o dekletu z imenom Avice Crichton’« «Nikdar.» ((Pravijo, da je precej dobra igralka. Prava imenitna dama. Njen oče je oficir. Premišljam, če bi morebiti prišla v poštev za vlogo Honor.« «Kje si zvedel zanjo?« «Od Toma. Pozna jo in pravi, da je nadarjena. Zdaj nastopa v neki nedeljski predstavi. Pravzaprav, nastopila bo prihodnjo nedeljo. Mislim, če bi hotela iti k tej predstavi.« ((Dobro, zakaj ne greš ti?« «V nedeljo grem v Sardwich na golf. Morebiti tebi ne bi bilo preveč nevšečno iti. Vem, da delo ni kdo ve kaj, toda ti boš že ugotovila, če se splača povabiti to dekle na bralno vajo. Tom bi te spremljal.« Juliji je srce močno utripnilo. ((Razumljivo, da bom šla.« Telefonirala je Tomu, naj pride k njej, da bi, preden odmeta v gledališče, nekaj prigriznila. «Ali sem jaz pozna ali ste vi prezgodnji?« se je obrnila k njemu, ko je vstopil v sobo. Ugotovila je, da že nestrpno čaka. Bil je nemiren in razburljiv. «Tam začnejo natanko ob osmih,« je rekel. «Zelo neprijetno mi je priti na predstavo po začetku.« Njegova vznemirjenost ji je povedala vse, kar je hotela vedeti. Zato se je zadržala pri jedi dalj, kot je bilo potrebno. Nalašč. «Kako je ime igralki, ki jo greva gledat nocoj?« ga Je vprašala. «Avice Crinchton. Strašno sem radoveden, kako jo boste ocenili. Mislim, da je odkritje. Znano je, da pridete nocoj tudi vi. Silno je vznemirjena, toda rekel sem ji, da je odveč vsaka bojazen. Tudi vi dobro veste, kako je s temi nedelj- Rekel' se*11 h skimi predstavami; premalo vaj in tako naprej, ji, da boste vi to razumeli in upoštevali.« Ves čas med večerjo je nestrpno pogledoval na uro. Ju' lija se za to ni menila in igrala svetsko damo. Govorila j® 0 vsem mogočem in nemogočem in opazila je, da jo je Torn poslušal zelo raztreseno Brž ko se mu je ponudila priložnost-je ponovno začel pogovor o Avice Crinchton »Toga ji seveda nisem pravil: domnevam pa da bi bi'» vloga Honor prav zanjo.« Predtem je bil že prebral ((Dandanes«, kot je prebral vse Julijine vloge že pred izvajanje111'' ((Zunanjost Avice Crichton je kot nalašč za to vlogo, o t®01 sem prepričan. Veliko se je morala že doslej prizadevati 111 zato bi bila zanjo ta vloga čudovita priložnost, da se uvelj®vl' Nenavadno vas občuduje in silno želi, da bi z vami ig«*13 v isti igri.« «To je povsem razumljivo. To pomeni leto dni dobre zap^ slitve in priložnost, da jo vidi veliko število vplivnih osebnosti .» ((Ima čisto svetle lase, zelo je lepa; v igri bi bila važ® odlično nasprotje.« - ((Dokler je dovolj platine in peroksida, ne bo na odr« občutnega pomanjkanja plavolask.« «Toda pri njej je to naravna barva.« «Zares? Zjutraj sem prejela od Rogera dolgo pismo. Zdi se mi, da mu čas na Dunaju zelo prijetno poteka « Tomovo zanimanje je na mah popustilo, še zmeraj J® pogledoval na uro. Ko so prinesli črno kavo, se je J'1'1*3 zmrdnila, češ da ni dobra. Ukazala je, naj pripravijo drug®- »Oh, Julija, to nima smisla. Preveč bova zamudila » «Zdi se mi, da se ne bo zgodila nobena nesreča, če zamudiva nekaj prvih minut.« V Tomovem glasu se je oglasila plahost. ((Obljubil sem, da ne bova zamudila. Takoj v začetk*1 odigra Avice zelo imeniten prizor.« (Nadaljevanje sledi) asrasM' r„rr. ss zfzsz-sum sVaatnsssr^A: r?»—7