Stane Kosovel:
Iz zrcal.
V
V reme čemerno — misli gredo nazaj v zlati moj rojstni kraj.
Žarke bogate
solnce zdaj lije vanj:
stkan iz detinskih sanj
zdi se mi bajka,
s šalom ogrnjena, rojena v dnu noči,
ko svet ne bdi, —
Tam so vrtovi, cvetje visi od vej. Ah, ni v deželi tej
nade in vade
—  vanjo se rdeča nit groze ne vkrade — rastel sem kakor nikoli poslej . . .
Tam so domovi,
—  ceste po sredi kot cvetje na gredi — tam so zvonovi,
—  glasne njih želje kot ure nedelje — tam so vrhovi,
—  njih hrepenenja kot steze življenja — tam spi spomin,
ki se iz moje preteklosti vije pesmi enak, ki nikdar ne izlije svoje lepote iz stolpovih lin.
T     • 25