s T E V. 21. M E S E C N A P R 1 L O G A »NOVICE V SLIKAH« V LJUBLJANI, DNE 23. MAJA 1929 Cena 33 Din za cclo leto. Za inozemstvo 00 Din. Posamezna številka t Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor tO Din. Izhaja vsako sredo. Spisi ia dopisi nu j so pošilja jo Uredništvu »Domoljuba:, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Spomenica N Okrog tisoč slovenskih občin je poslalo na Njegovo Veličanstvo kralja v zadevi šolskega zakona, ki se pripravlja, naslednjo važno sp&menico: VAŠE VELIČANSTVO! Z zaupanjem, s katerim smo se oklenili jugoslovanske države, se obračamo na Vaše Veličanstvo v najresnejši zadevi: verouk v šoli! Iz trdovratnih časnikarskih vesti in ponovnega skupnega nastopa naših in pravoslavnih škofov moramo žal sklepati, da prevladujejo v ministrstvu prosvete namere, ki hočejo z novimi šolskimi zakoni dosedanje delo cerkve na šolskem polju docela preprečiti ali vsaj zelo omejiti. Te namere merijo na to, da se ukine verouk na višjih razredih srednjih šol, ali se ukinejo vse zasebne ljudske šole, ki so pri nas pod vodstvom ženskih kongregacij; da se odvale vsa financielna bremena za verouk na cerkev; da se odpravijo stalna ka-tehteska mesta, da naj bi cerkev ne imela več zastopnikov v šolskih zastopih itd. Po vseh kraljevskih besedah, ki jih imamo iz ust Vašega Veličanstva, vemo, da je ta sovražnost proti najsvetejšim željam naroda Vaši plemenitosti tuja, zato s polnim zaupanjem predložimo Vašemu Veličanstvu prošnjo, da naj se v šolski zakonodaji spoštuje in ohrani sodelovanje cerkve na šolskem polju v polnem dosedanjem obsegu. Vaše Veličanstvo naj blagovoli upoštevati razloge, ki nas nagibajo k tej prošnji. I. Če naj bo naša država trdna_ in neomajljiva, mora biti spoštovanje kraljevske in državne avktoritete globoko zasidrano v srcih državljanov. Katoliška cerkev uči vernike, da je oblast kraljev in tfržav od Boga in spoštovanje te oblasti je zajamčeno po Jjožji zapovedi! Ali ni vprav V sedanjih časih, ko skušajo mednarodne socialistične in boljševiške sile podreti dosedanje temelje človeške družbe in iz-Podkopati vsako avktoriteto, najbolj potrebno, da polagamo v srca nežne mladine te božje temelje za državno in vladarjevo avktoriteto? Ali je sedaj, ko se bije v Evropi veliki načelni boj duhov za avkto- i. Vel. krallu« riteto in proti avktoriteti, čas, da vprav država, sama izpodkopava te temelje? II. Krščanska vera se je vprav v zgodovini Srbov, Hrvatov in Slovencev izkazala kot neizpodbiten, trden temelj lastne naše narodne bitnosti. Oni veliki duhovi, ki so nam Slovanom ustvarili lastno bitno in samobitno slovansko kulturo, kakor sv. Ciril in Metod, sveti Sava, so prišli med nas Slovane v znamenju križa; in to sveto dediščino so branili naši pradedi v stoletnih bojih proti Turkom pod geslom: »Za krst častni i slo-bodu zlatnu!« Ali ni dolžnost šole, ki naj vzgaja bodoči rod, da uvaja vprav mladino v to slavno dediščino pradedov? Ali more biti v interesu države, da šola dela poskuse z otroki in prezira te preizkušene temelje slovanske tradicije? Ali ni v najvišjem interesu države, da šola te tisočletne tradicije skrbno, in sicer pozitivno goji? III. Te verske tradicije so drage najširšim plastem našega ljubljenega naroda in, hvala Bogu, ni najmanjšega znamenja, da bi se široke mase našega ljudstva bile izneverile tem tradicijam. Na te svete tradicije celokupnega naroda se mora ozirati šolska zakonodaja, ne pa na kulturnobojne ideje posameznih, od pravega naroda odrtganih naukarjev. Kajti narod bo branil državo in prestol ob urah preizkušnje, ne pa.beseditelji novih, votlih teorij, branil bo pa narod zato, ker bo spoznal to kot božio zapoved. IV. Šola nima samo namena, da izobražuje našo deco s poukom, ampak predvsem ima tudi to dolžnost, da vzgaja našo mladino v krepostne in trdne značaje, ki znajo premagati nižje nagone in strasti. Šola mora navajati mladino na strogo izvrševanje dolžnosti do sebe, do bratov, do države; šola mora vdihavati mladini duha nesebične požrtvovalnosti. Za tako vzgojo ni trdnejših temeljev, kot so večno veljavni zakoni božji. Zakaj bi vprav te temelje s šolo podirali? Iz vseh teh razlogov je nam neumljivo, zakaj bi se hotela vprav država odtegniti svoji dolžnosti in odvajati bremena za versko vzgojo na cerkev, oziroma na starše? Vprav ta dvojna obremenitev staršev mora prej ali slej roditi nerazpoloženje naroda proti državni oblasti. V. Za naš slovenski narod pa velja še poseben razlog. Zagvozdeni smo med germansko in italijansko kulturo, podpirati moramo vsaj moralno svoje brate onkraj meje. Zato moramo zbrati, kakor vojak na predstraži, vso svojo moralno moč, da držimo častno stražo na okopih Slovanstva. Kateremu državniku bi prišlo zdaj na um tej najbolj izpostavljeni straži cepiti moči in vsiljevati notranje boje? Izmed vseh notranjih bojev deluje pa najbolj raz-krojevalno kulturni boj, ker cepi narodno dušo do najglobljega dna. Iz vseh teh razlogov si usojamo predlagati Vašemu Veličanstvu konkretne predloge: 1. Šolska vzgoja mora dajati poleg umske izobrazbe tudi nravno vzgojo značaja. 2. Nravna vzgoja mora sloneti na verskih temeljih. Zato naj ostane verski pouk z verskimi vajami neokrnjen, to tudi v vseh razredih srednje šole. V šolah, v katerih pa verouka doslej še ni, naj se uvede nanovo (tehniške, obrtne, trgov, šole itd.). 3. Pouk v veri in morali bodi tako bistven del šolskega pouka kakor drugi glavni predmeti in naj ga vrše kakor do sedaj duhovniki ali veroučitelji pooblaščeni od verske oblasti. 4. Kjer je zaradi mnogoštevilnih šol potreba, naj država nastavi v sporazumu s cerkveno oblastjo samostojne katehete-duhovnike in naj jih plača kakor učitelje. 5. Učitelj bodi one veroizpovedi, h kateri pripada večina učencev. 6. Verske oblasti naj bodo zastopane v šolskih odborih ali zastopih. 7. Pravice tako imenovanih zasebnih državnih šol (kakor jih pri nas n. pr. vodijo redovnice sestre), naj ostanejo; a) Že obstoječe zasebne šole s pravico javnosti naj se ne ukinejo, ustanavljanje novih naj država ne ovira, če izpolnijo pogoje, ki so predpisani za državne javne šole. b) Izpiti in izpričevala teh šol naj bodo kakor doslej enakopravna onim javnih šol tako, da ne bo posebnih izpitnih komisij poslanih od državne oblasti. c) Staršem naj ostane kakor doslej pravic-, ci.r smejo otrc!;e pošiljati v javne ali zasebne šole s pravico javnosti. d) Cr:, ki so dovrlili zasebno učiteljišče s pravico javnosti, naj imfr.jo enako pravico pii prošnjah za učiteljska mesta j;akor učenci javnih šo!. 8. Ker je za dossgo idealnih ciljcv šolske vzgoja nujno potrebno vzajemno sodelovanje šole, cerkve in staršev, naj bodo starši zastopani v šolskih odborih ali zastopih. To spomenico na priložene izjave več sto županov izročimo kot neposreden klic slovenskega naroda na svojega ljubljenega kralja v roke Vašega Veličanstva, zaupajoč na besede proklamacije z dne 6. januarja 1929, da je »priš?l čas, ko med narodom in kraljem ne more in ne sme biti več posredovalca«. Če bi Vaše Veličanstvo moglo- še dvomiti o jasni volji ljudstva glede šolstva, vdr.no prosimo, da Vaše Veličanstvo blagovoli dati narodu priliko, da s splošnira ffascvasjem da izraza svoji volji, kakor je io običajno v modernih državah v tako vatlih do dna ljudske duše ;egajočih vprašanjih. Novice iz Beograda. Oblastna trolariin na alkoholne pijače. Službene Kovine prinašajo razpis finančnega ministrstva o plačevanju oblastne trošarine. Za oblastne trošarine velja določilo, da lahko oblasti nalagajo na sto litrov piva 30 Din oblastne trošarine, na 100 1 vina 50 Din, na 100 1 ecenija 400 Din, na en liter likerja, ruma in konjaka 5 Din, na liter špirita 5 Din, na liter žganja 5 Din oblastne trošajine. Novi cestni zakon in cbčinski proračuni. Po nevem zakonu o cestah občine ne bodo smele več pobirali davka na cesie. Mnoge občine so v upanju, da bedo dobile doklade na cesle, že vstavile v proračune gotove postavke. Zato ie umljivo, da so nastale velike težave in se proučuje v finančnem ministrstvu, cdkod naj bi se dobilo nadomestilo za izgubljene vsote. Prav tako se v finančnem ministrstvu razmišlja, katio bi moglo priti ministrstvo tem občinam s kakim drugim davčnim virom na pomoč, ker se zakon o cestah trenutno ne more spremeniti. Občinam so - s zato dsla navedila, naj se za sedaj s spomenicami cbračajo na gradbeno ministrstvo. Centralni časopisu^ urad. Ministrski predsednik general Živko-vič je podpisal odredbo o centralnem časopisnem uradu. V zmislu omenjene odredbe bodo ustanovljeni pri ministrskem predsedništvu trije časopisni oddelki, najvažnejša med njimi oddelek za zunanjo in notranjo politiko in oddelek za propagando. V časopisnem uradu bodo nastavljene samo popolnoma za to usposobljene osebe. Posebni oddelki časopisnega urada bodo tudi v Zagrebu, v Ljubljani, v Sarajevu in v Skoplju. Na čelu osrednjega časopisnega urada v Beigradu bo stal znani časnikar Milan Marjanovič. Naša država je imela že mnogo škode, ko? naša uradna poročevalska služba ni bila doslej urejena, kot v D O M O L J U B __________I. . —----1-IT-T-T— "T' I I !■'! II lil I tfn drugih naprednih državah, Odslej bo.no tudi v tem oziru na boljšem. Švedsko posojilo. Kakor znano, smo že ped prejšnjo vlado dobili tako zvano švedsko posojilo v znesku 22 milijonov dolarjev. To posojilo je bilo namenjeno za poplačilo raznih zaostalih državnih obveznosti, med njimi za razlike na plačah državnim uslužbencem. Posojilo je bilo izplačljivo v zmislu dogovora v treh obrokih, prvi takoj, drugi bi zapadel 23. julija 1929, tretji pa šele 23. marca 1930. Ker pa sedania vlada hoče, da čimprej poravna, kar je komu dolžna, je finančni minister dobil v Londonu na podiagi sklenjenega švedskega posojila vso vsoto takoj izplačano. Tako je doseženo, da bodo državni uslužbenci pa tudi drugi dobili v kratkem vse, kar jim država dolguje. Kmetijske kredite naj dajejo zadružne organizacije. Zadružne organizacije so ped predsedstvom min-stra dr. Korošca nadaljevale dne 13. maja v Beigradu s posvetovanji. Na dnevnem redu je bil zlasti odnos zadružništva napram agrarni banki, oziroma kmetijskim kreditom?. Slovensko zadružništvo je zastopal dr. Basaj. Zbor je sklenil, da pošlje Nj. Vel. kialju spomenico sledeče vsebine: Zadružništvo prosi Nj. Vel. kraija: 1. Da se kmetijski kredit da samo po svobodnih zadružnih enotah, ker le tako pridemo do zadovoljive razdelitve in uporabe tega kredita. To dokazuje ves razvoj v vseh državah, zlasti v Nemčiji, Franciji, Češkoslovaški, Danski, Japonski itd. — Zakon o privilegirani agrarni banki bo določal tudi posojila posameznim osebam. S tem pa je podana možnost zlorabe in ederuštva. Kmetijski minister ne bi mogel banki dobiti dovolj jamstva. Zato se lahko vrinejo posredovalci. To pa hočejo zadruge preprečiti. Zato prosi zadružništvo Nj. Vel. kralja, da se v p telovniku in pravilih agrarne banke določi, tla se ves kredit, razen hipclekarnega, daje izključno po obstoječih zadružnih organizacijah. 2. V imenu enakosti, pravičnosti in napredka prosijo Nj. Vel. kralja, da se vse zadruge in zadružne enote podvržejo enemu in edinemu zadružnemu zakonu, kjer ne bo privilegiranega poležaja posameznikov nasproti državi. 3. Uprava privilegirane agrarne banke naj se ne poveri ljudem izven zadružnih vrst. Zato naj se izmed osmih članov, ki jih vlada imenuje v upravni oziroma nadzorstveni odbor, imenujejo vsi iz vrst zadrugarjev, in sicer v sporazumu z Glavno zadružno zvezo kot zastopnico vsega zadružništva v državi. Izvczno blago pride pod nadzorstvo. Med glavnimi vzroki, da naš izvoz v inozemstvo pada, je tudi ta, da naše blago ne vzdrži na svetovnem trgu konkurence s tujim blagom. Predvsem ie vsled padca izvoza prizadeta trgovina z žitom. Vlada hoče dovoliti olajšave pri izvozu, namerava pt> tudi s posebnim zakonom uvesti strogo kentrelo izvoza. Na ta način upajo mero-dajni krogi, da pridemo z izbranim blagom do konkurenčne sposobnosti in do dviga izvoza raznega našega odvisnega blaga v inozemstvo. Katoliška cerkev. s Svečan sprejem hrvatskih romarjev pri sv. očetu. Popoldne 18. maja je sv. oče sprejel v svečani avdienci hrvatske romarje, ki so prišli v Rim pod vodstvom, zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. Z remarji so došli tudi skoraj vsi drugi hrvatski škofje in papeški nuncij msgr. Pellegrinetti. Ko je sv. oče stopil v dverano, so ga romarji pozdravili z glasnim ploskanjem, ki je trajalo več minut. Papež se je pozdravil s hrvatskimi škofi, nakar je imel zagrebški nrdškcf dr. Bauer krasen govor, v katerem je naglasa! udanost jugoslovanskih katoličanov nasproti sv. stolici. Sv. oče je v svojem nagovoru hrvatske romarje iskreno pozdravil. Sv. oče je prosil vse, da vzira-je.jo v molitvi, ker vse, kar je bilo storjeno, ie cd Boga, in tudi, kar je še treba storiti — in tega je mnogo — to upa doseči sv. o te od Boga in ne od ljudi. Končno je podelil sv. oče romarjem svoj apostolski blagoslov. s 25.000 sveječasnih pripadnikov italijanskega vojaškega kera je dospelo te dni v Rini. Zjutraj zgodaj so bivši vojaki prisostvovali sv. maši, ki jo je daroval vojaški škcf, nato pa so se razvrstili po trgu sv. Petra. Skozi visoko okno Vatikana je podelil sv. oče udeležencem blagoslov. Obiska v Vatikanu ni bilo, ker sporazum Vatikana z Italijo še ni stopil uradno v veljavo. Nemčifa. s Smola »Zeppelina«. Z veliko reklamo so raznašali razni, zlasti nemški listi vest, da pojde t Zeppelin«', ki je že enkrat zmagovito preletel Atlantski ocean, te dni zopet v Ameriko. Pa sreča to pot »Zeppe-linu« ni bila mila. Deloma radi pokvarjenih strojev, deloma zaradi strašnih viharjev se je moral spustiti »Zeppelin« v Franciji na tla. Francozi so nudili Nemcem vso pomoč in so jih sploh zelo prijazno sprejeli. Voditelj zrakoplova dr. Eckener je odpotoval v Friedrichshafen v Nemčijo, da pripelje s seboj nove stroje. Zrakoplov ho- Hrvatie in ljudskošolski zakon. Hrvatska katoliška narodna zveza je poslala Nj. Vel. kralju brzojavko, v kateri govori o novem načrtu ljudskošolskega zakona ter prosi kralja, naj tega zakona no potrdi, dokler se ne sprejmejo vanj vsaj sledeče poprave: 1. Možnost ustanavljanja zr.sebnih ljudskih šol po javnih verskih ustanovah od zakona priznanih veroizpovedi. 2. Verouk morajo poučevati duhovniki priznanih veroizpovedi, bodisi kot samostojni učitelji ali cd prosvetnega mini* stra nameščeni po predlogu pristojnih duhovnih oblasti. 3. Pristojne duhovne oblast imajo pravico nadzorovanja verskega pouka neposredno ali po svojih odposlancih. 4. Postavljanje in premeščanje vero-učiteljev mora prosvetni minister izvršiti po predlogu in poprejšnjem sporazumu s pristojnimi duhovskimi oblastmi. če dr. Eckener popraviti kar v francoskem Tulunu, kjer je pristal, nato pa bo odplul. Kani, v Ameriko ali domov v Friedrichs-hafen, se pa še ne ve. Belgija. s 10.000 belgijskih katoliških učiteljev in učiteljic je imelo nedavno veliko zboro-j vtnje, na katerem so se posvetili presv. Srcu Jezusovemu. Zborovanja se je udeležil tudi belgijski kardinal Van Rocy, ki je pohvalil versko prepričanje tolikih učiteljev in.je poudaril, da je vzgoja brez vere velika zmota in du katoličani ne zahtevajo nič drugega, kcker da se njihovi otroci na celi :rti vzgu < •) v katoliškem duhu. v Španija. s Priprave za redno zasedanje Društva narodov. Na zadnjem zborovanju Društva narodov v švicarski Ženevi so sklenili, da S3 bo bedoče junijsko zasedanje Društva narodov vršilo v Madridu na Španskem. Razen članov pride takrat v Madrid okrog 150 časnikarjev. Španska se na zasedanje Društva narodov mrzlično pripravlja. Upe-jjnjejo nove telefonske zveze z inozemstvom in urejajo vse potrebne prostore za zborovanja in posvetovanja. Zlasti hočejo poskrbeti, da bodo deležni čim večje udobnosti časnikarji. To zasedanje bo važno tudi zato, ker se bodo bavili člani Društva narodov vprašanjem narodnih manjšin. Govor pa bf> najbrž tudi o nemški vojni odškodnini in o izpraznitvi nemškega Porenja. Amerika. s StraSne posledice požara v Bolnišnici, v Clevelandu je nastal v bolnišnici požar. Ogenj je dosegel hišno lekarno. Razna bromova in kloridova zdravila so se začela spreminjati v strupene pline, ki so napolnil vse poslopje. Ti plini radi svoje nevarnosti prekašajo najhujše vojne pline. Ljudje so umrli v par sekundah, tako bolniki v svojih ležalnih stolih, zdravniki z operacijskim orodjem v rokah, bolniške sestre s toplomeri v rokah. Ob času nesreče je b|lo v poslopju 360 oseb. Neki policijski sjražnik, ki ie vstopil v poslopje brez plinske maske, je takoj oslepel. Šele gasilci, opremljeni s plinskimi maskami, so mogli V01'eti v poslopje s strehe, na katero so Potegnili navzgor 17 oseb. Nekateri pone- srečenci so imeli pljuča popolnoma razje-dtna. Mnogi ljudje, ki so prišli iz poslopja navidezno zdravi, so postali naenkrat modrikasti, se zgrudili in umrli. Lica mrtvecev kažejo sledove strahovitega boja. Doslej je mrtvih več kot 150 oseb, bo pa gotovo še več smrtnih žrtev. s Sedemdesetletnica stare naseljenke. Barbara Bajuk, vdova, ki živi s svojim sinom Tonetom v Calumetu v Ameriki, je te dni obhajala svoj sedemdeseti rojstni dan. Velika družba prijateljic in prijateljev jo je počastila na njenem domu. Barbara Bajuk je ena najstarejših naseljenk v Calumetu. V Ameriko je prišla pred 37 leti. Rojena je bila v Čurilah pri Metliki na Belokranjskem. Kljub sedemdesetim letom je še vedno zdrava, krepka in živahna. V veseli družbi preseneti vsakogar s svojim petjem. Še vedno po je okrogle. Na svoj sedemdeseti rojstni dan je pela kakor dekle. Še mnogo let naj živi in poje! s Razno. Nagloma je preminula v Clevelandu Jožefa Mikoletič, roj. Šabec iz Vr-bova pri Ilirski Bistrici. V istem mestu so umrli Roza Perhavec, John Avguštin, doma iz Podturna pri Toplicah na Dolenjskem, in Rudolf Baraga iz Grahovega pri Cerknici. — Vseslovenskega katoliškega shoda v Lemoniu v Ameriki se udeleži tudi frančiškanski pater g. dr. Hugo Bren iz Ljubljane. — V Kansas City je preminul Mihael Ritmanič iz vasi Dolenci v Belokra-jini. — V Chisholm, Minn., je zapustil ta svet Anton Martinčič iz vasi Pudob, fara Stari trg pri Ložu. — Vedno utone veliko ljudi v vodi, da bi pa kdo utonil v kavi, se do zdaj menda še ni čulo. Ta čuden slučaj se je zgodil te dni v Chicagi v Ameriki. Ko je Mihael Culhan, star 70 let, mešal vrelo kavo v velikem kotlu, ki drži 200 litrov, je p.o naključju padla v kotel vrečica kave. Culhan je stegnil roko, da bi prijel vrečico, a pri' tem je zgubil ravnotežje in se prevrnil v vrelo kavo, da je radi opeklin potem umrl. Kita;ska. s Strahote letošnje lakote. Že v starih časih so bile znane lakote na Kitajskem, ki so se dnevno od časa do časa pojavljale. Zadnja velika lakota je bila leta 1878. Takrat je po približnih cenitvah umrlo nad esem' milijonov ljudi od lakote. Letos pa vlada na Kitajskem taka lakota, kakršne ne pomni zgodovina Kitajske. V devetih provincah je radi velikanske suše bila vsa žetev uničena. Suša je bila taka, da se niti v jeseni ni moglo misliti na to, da bi se nanovo posejalo. Število ljudi, ki so že doslej umrli od lakote, se ceni od mednarodnega odbora za pcmoč gladnim na 12 do 20 milijonov. Ta odbor javlja med drugim: »Povsod sami sestradani. Od desetih hiš jih je devet zapuščenih. Samo iz pokrajine Šansi je bilo prodanih in odpeljanih 17.000 žena in deklet, katerih bodoča usoda je morda šo hujša od preostalih. Vsepovsod ležijo trupla od lakote umrlih ljudi in otrok, ki so plen psov in roparskih ptic. Kljub precejšnji pomoči, ki prihaja iz vseh krajev sveta, ni zaenkrat nob*enih izgledov, da bi se strašno stanje izboljšalo. Pod pokroviteljstvom Društva narodov in Rdečega križa se je pričelo slednjič vendar z živahno akcijo za pomoč tem krajem. Grobne novice. Po petnajstih letih se je vrnil iz ujetništva Jožef Sankot iz Hodejeviča na Češkem. 457.160 romarjev je prišlo lansko leto v Lurd. Zopet se je podrla neka nova stavba v Pragi. 250 vojakov je zbolelo v čeških Novih Zamcich, ker so jedli pokvarjeno meso. Stotisoče hektarov zemlje so uničile nedavno v Afriki kobilice. Smrtno kazen hočejo odpraviti v Nemčiji. Vse ruske knjige bodo tiskane od dne 1. januarja 1930 v latinici. Zelo pametno. 190.000 avtomobilov so izdelale Fordove tovarne v Ameriki v aprilu 1929. 11 ton zlata v vrednosti 375 milijonov dinarjev je prispelo iz Nemčije v Ameriko, 700 milijonov dinarjev posojila bo na-jrla Poljska v Londonu. Raznih gorivnih snovi ima naša zemlja po mnenju učenjakov še za 35.000 let. Delavska stranka je pri volitvah v avstralski parlament izgubila več kot tretjino poslancev. Pogrorn na Jude je bil izvršen te dni v Kovnu in Litvi. Po celem svetu so v preteklih dneh divjali nalivi in povodnji. 8l KAJ J Rojaki iz Prekmurja med nami. Deset let je poteklo, odkar žive naši prekmurski bratje z nami v jugoslovanski državi. Blizu tisoč let so bili tlačeni in zapostavljeni od Madjarov. Niso imeli ne slovenskih šol, ne slovenskih knjig in časopisov. Edino slovenski duhovniki, ki so bivali med njimi, so budili med tem ljudstvom narodno zavest, spoštovanje do materinega jezika in vero v boljšo bodočnost. Naši prekmuiski bratje so mehke slovanske duše, globoko vernih src, vztrajnih in pridnih rok. Ker jim lastna zemlja ni mogla nuditi dovolj življenskih pogojev, je moral marsikdo izmed njih v tujino za kruhom. Najtrši pa je bil kruh, ki jim ga je skozi dolga stoletja rezal madjarski plemič, čigar posestva so hodili obdelovat. V tužni zgodovini prekmurskih Slovencev bo med drugim ostalo večno zapisano, kako so trdo-srčni tujci izkoriščali to pridno, delavno ljudstvo. Ni torej čuda, da jim je z narodnim osvobojenjem prišlo tudi odrešenje in možnost, da so združiio s svojimi brati tostran Mure ter postanejo deležni kulturnega in gospodarskega napredka vseh Slovencev. Ob deset^einici narodnega osvobojenja so poromali na Brezje in Bled. Na binkoštno soboto so odpotovali iz Prekmurja in vlak jih je popeljal med nas. Na vseh večjih po-slajah v Sloveniji so jubilejnim romarjem iz Slov. Krajino priredili naši ljudje prisrčen sprejem. Na Zidanem mestu, v Ljubljani, v Kranju, na Jesenicah, na Bledu, povsod so bili Prekmurci sprejeti z nepopisnim navdušenjem. Pozdravljali so jih zastopniki občin, oblasti, kulturnih in prosvetnih ustanov. Romarji, ki jih je bilo 1125 po številu, eo se ginjeni zahvaljevali za tolike izraze prisrčnosti. Na Brezjah so zadostili svojim duševnim potrebam, opravili spoved in bili pri skupnem sv. obhajilu, na Ei?du so se poklonili Nj. Vel. kralji:! Mariji, prestolonasledniku Petru in princu Tomislavu. Kraljica in oba kraljeviča so Prekmurcem z balkona suvobor-skega dvorca mahali v pozdrav. Na Bled se je pripeljal tudi oblastni komisar g. dr. Natlačen, ki je imel na zbrane romarje lep nagovor. Oblastni odbor je poklonil romarjem 10/000 Din za pogostitev na Bledu. Na binkoštni ponedeljek zvečer so se ■■"'MI i IIBMMm i^miiMMM ii?a|i^°« Bolgarski kralj Boris se je vrnil domov. \ elik gozdni pežar je izbruhnil v Mehiki. Tudi več vasi in oseb je zgorelo. 2G0 nemčkih učiteljev in kmetov so zaprli Italijani v Bocnu na Tirolskem. Češkoslovaško potniško letalo je padlo na tla v Eiterhagnu na Holandskem. Trije potniki mrtvi. Trinadstropna hiša se jo podrla v italijanskem Turinu. Mnogo mrtvih. Velika Romunija meri 295.000 kv. kilometrov in šteje 17 milijonov prebivalcev Mussolini je izjavil, da ima Italija dve sto milijard lir dolga. 4» lodvoru sprejeli prevzv. gospod knezoškof, veliki župan in mestni župan ter nad 10.000 Ljubljančanov. Z godbo na čelu so Prekmurci vkorakali vmesto. Prebivalstvo jim je navdušeno vzklikalo. Bratje in sestre iz Slov. Krajine se niso mogli dovolj naču-diti lepoti naše prestolnice, ki jih je gostoljubno sprejela v svoje okrilje. Mesto je bilo okrašeno z zastavami. V lorek dopoldne so dragi gostje obiskali nekoliko ljubljanskih cerkva, videli univerzo, muzej in druge pomembnejše ustanove. Opoldne pa so položili pred Prešernov spomenik lep lovorov venec, okrašen s slovensko tro-bojnico in napisom: Pesniku - prvaku Slovenska Krajina. Z najlepšimi vtisi so popoldne odpotovali nazaj v Prekmurje. d KrrJjevo sporočilo Hrvatom. Minister za socialno politiko dr. Mate Drinko-vič ie nedavno obiskal dalmatinska otoka Brai in Hvar. V vseh krajih je sporočil prebivalstvu tudi tole kraljevo sporočilo: »To današnje tla nje ne bo prenehalo prej, dokler se ne ezdiavijo posledice dosedanjega slabega dela politikov. Zato Nj. V. kralj kliče vse Hrvate, da sodelujejo pri tem velikem delu in da ga podpirajo pri tem njegovem prizadevanji!, da se čimprej doseže tiste, kar si je ).»stavil nalogo za srečo države in naroda.« d Oklic prebivalstvu ljubljanske oblasti! Velike požarne nesreče zadnjega časa, posebno katastrofa v Kočevski Reki, me silijo, da se zopet obračam na blaga srca vsega prebivalstva ljubljanske oblasti z nujno picšnjo, da priskočijo nesrečnim pogorel-cem z darovi na pomoč. Uverjen sem, da bo našo ljudstvo, ki je ob nesrečah vedno znalo lajšati gorje trpečega sorojaka, tudi to pot dokazalo svojo plemenitost in srčno dobroto ter da bo vsakdo, ki se mu smilijo ubogi pogorelci, prispeval po svoji moči k zbirki za omiljenjo njihove bede. — Darove sprejemajo na deželi srsski poglavarji, v Ljubljani pa veliki župan (»Fond za elementarne nesreče ček. račun št. 13.056). — Veliki župan: Dr. Vodopivec, s. r. d Predsednik vlade — najpridnejšemu učencu. V ponedeljek 13. maja je predsednik vlage g. general Živkovič nepričakovano obiskal osnovno šolo v Stupniku na Hrvaškem in je obdaroval najpridnejšega učenca, 10 letnega dečka Kairičeca z bankovcem za tisoč dinarjev. Pri tej priliki je g. predsednik obljubil, da bo vlada dala potrebni znesek za razširjenje osnovne šole v tem kraju. d Romanje na Sv. Višarje. Že dve leti je priredila Slov. kršč. ženska zveza v Ljubljani meseca avgusta romanje na Sv. Višar-jc, katerega se je obakrat udeležilo mnogo stotin romarjev. Tako romanje Ee bo vršilo tudi letos, in sicer dne 3. in 4. avgusta. Italijanski konzulat je sporočil 17. maja, da hoče imeti imena vseh udeležencev tega romanja že do konca maja tega leta v rokah. Radi tega prosimo vse, ki se nameravajo udeležiti tega romanja, da sc priglase do 30. maja ali naravnest pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5, ali pa pr[ svojem župnem uradu. Vsak naj pri tem navede svoje ime, bivališče, poklic in rojstno leto. Obenem s-prijavo naj pošlje 4!) l)in, s čimer jc plačan vizum iu vožnja po italijanskem ozemlju tja in nazaj do obmejne postaje Planica. Po našem ozemlju bo imel vsak udeleženec polovično vožnjo in si bo kupil vczovnico do obmejne postaje Planica sam. d Za častnega občana je imenoval občinski odbor v Homcu na svoji seji dne 16. maja tamošnjega g. župnika Antona Mr-kuna. d Za kanonika helgrajske škofije je imenovan dr. Avguštin Juretič. Do 6. januarja je bil dr. Juretič, kakor mnogim znano, načelnik ministrstva za socialno politiko v Belgradu. Dr. Juretič je eden naipo-žrtvovalneiših delavcev v katoliškem po-kretu Jugoslavije. d Bivši avstrijski kancler dr. Seipel je sredi maja potoval' mimo Ljubljane v Trst. Od tam pojde z ladjo v grške Atene in nato v Palestino. Na povralku se bo dr. Seipel ustavil za nekaj dni tudi v naši državi. d Sedemdesetletnico rojstva je praz; noval na binkoštno nedeljo 19. maja zaslužni ljubljanski občinski svetnik in šolski ravnatelj v p. g. Janko Nep. Jeglič. V pokoj je stopil šele po dovršenem 65. lotu sfarosti. Še na mnoga leta! d Lepo je uspela akademija Jngoslov. orlovske zveze 18. maja v ljubljanskem Uni-onu. Navzoča sta bila tudi g. knezoškof dr. A B. Jeglič in veliki župan ljubljanske oblasti g. Vodopivec s seprogo. Zelo so ugajale vse točke programa, c.d katerih so bile nekatere zelo težke. Na koncu je imel globok in pomemben govor dr. Žitko, ki ga je zaključil z živio klicem na kralja Aleksandra. d Nekaj za železničarje. Prometna zveza objavlja svojim članom: Zadeva glede izplačila 20 odstotne eksekutivne do-klade, 15 odstotne starostne doklade in stanarine za uradnike III. kategorije pri izplačilu razlik za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924 je ugodno rešena. Vsem prizadetim bo razlika izplačana približno koncem tega meseca. Nadalje je odobrena 20-odsiotna eksekutivna doklada za vse de-luvce na sistemiziranih mestih, t. j. delavce-premikače, zavirače, kretničarje, kurjače, progovne delavce itd., in sicer z veljavnostjo od 20. februarja 1928 dalje. Računa sv ta doklada v iznosu, kakor je prejema pc.duradnik II. kategorije, III. skupine, 1. stopnje. d Železničarji no hodo plačevali izpitnih taks. Tako ie odločil minister za promet z rešenjem M. S. 8107 z dne 24. aprila. d Za predsednika zagrebške borze je bil izvoljen finančni minister dr. Švrljuga. d Progo Bitoij—Kenali je prevzela naša država od grškega glavnega železniškega ravnateljstva. Zdaj je naša železniška služba podaljšana prav do grške meje. d Graščino »Langental« v pesniški dolini ie kupil za 970.000 Din lekarnar g. Petrovič iz Krapine. d Veliko tovarno za čevlje bo sezidal znani češki veleindustriialec Bata v Apa-tinu v Vojvodini. Bata zahteva le, da mu odslopi občina Apatin potreben stavbeni evet brezplačno. Nova tovarna bo zaposlila 2000 delavcev. d V ljubljanskem občinskem svelu vlada med večino in opozicijo radi proračuna še vedno napeto razmerje. 14. maja so je opozicija občinske seje sicer udeležila, vendar pa z gotovimi pridržki, ki jih i j'e pedal v imenu opozicije g. podžupan I inžener Sernec. Preračun ljubljanske občine, ko to pišemo, še ni odobren. d 34 slikarskih del jugoslovanskih (imetnikov v skupni vrednosti nad 200.000 Din, je odkupil Nj. Vel. kralj Aleksander na pomladanski umetnostni razstavi v Belgradu. Kraljeva naklonjenost naši umetnosti je napravila vsepovsod najboljši vtis. ' d Manufaktnma trgovina G juro Jano-ševič v Belgradu je zašla v konkurz. Okrog (i milijonov dinarjev primanjkljaja. Pri Ivrdki je služilo 600 uradnikov in služi-teljev. d Hiše, ki niso zidane po predpisih, podirajo v Zagrebu. Mestni stavbni urad dovoljuje gospodarjem podrtih, hiš, da sezidajo na istem mestu nove, ako odgovarjajo načrti tozadevnim predpisom. d Primanjkljaj v blagajni razpuščene narodne skupščine znaša še vedno pol milijona dinarjev. Zalo ve najvišje sodišče naperilo torbo proti pokojnemu uradniku Milanu Čabrieu in proti administrativnemu uradniku Aci Miniču. Ta dva sta odgovorna za primanjkljaj. d Nove vžigalice. Švedi so uvozili v Jugoslavijo za poizkušnjo par vagonov švedskih vžigalic in jih dali v promet za enkrat lo v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Skatljica teh vžigalic stane 1 Din, ima pa le 40 vžigalic, dočim vsebujejo druge vrste te robe od 55 do 65 vžigalic. Monopolna uprava pojasnjuje, da so dolžni imeti trgovci v zalogi tudi nešvedske vžigalice in da se dokaj dražje švedske ne sinejo nikomur vsiljevati. d Konkurzov trgovcev in finančnih podjetij v Jugoslaviji je bilo v prvih štirih letošnjih mesecih 407, za 30 več kot leto prej; od skupnega števila konkurzov jih pride na Srbijo 266. d Z veliko metlo proti korupciji. Pri nas že imamo tolikanj potrebni zakon o pobijanju korupcije. Višje sodišče v Skop-lju je prejelo te dni od raznih podrejenih sodišč ovadbe o krivdi korupcije proti 793 uradnikom, od katerih jih je že 66 zaprtih. Največ obtoženih uradnikov je iz območja okrožnega sodišča Kumanovo (103), iz berlinskega (95) in giljanskega (78). V vseh slučajih gre za poneverbe, potvorbe uradnih listin, zlorabe uradne oblasti in prejemanje mite. Obtoženi so mnogi okrajni glavarji, davčni uradniki, poštarji in blagajniki. Razen tega so ovadili okrajni glavarji razne občinske načelnike in blagaj-n'ke, da, cele občinske odbore in takih ovadli je preko tisoč. V območju skopljan-fkega sodišča bo izvedena uradna preiskava proti 4000 osebam. g Za vinarski kongres in občni zbor Vinarskega društva za Slovenijo v Krškem, ki se vrši v dneh 25., 26. in 27. maja, je polovična vožnja dovoljena za osebne in "rze vlake, izvzemši orient-express, za ('as od 22. do 30. maja. Vsak udeleženec vzame na svoji domači postaji cel vozni 11- stek, žigosan z mokrim dnevnim postajnim žigom. Ta vozni listek velja tudi za po-vratek, ako se izkaže s potrdilom, da se je udeležil kongresa in občnega zbora. Radi tega voznega listka na postaji Videm-Krško no oddajte, na občnem zboru pa zahtevajte tozadevno potrdilo. d V Jugoslaviji so Ljubljanski vele-sejmi že tako udomačeni, da jih pozna tako rekoč že vsaka vas od Triglava do Ohridskega jezera. Tako je prišla ta ustanova do svoje naravne propagande. Množica, ki so obiskale Ljubljano in njene velesejme, so se vrnile domov in so naravno razširile vesti o tem, kar so videle in slišale. To je povzročilo, da so dova-žali vlaki od leta do leta več obiskovalcev. Letošnji velesejem se točno po programu otvori dne 30. maja in se istotako točno zaključi dne 9. junija. Naj že sedaj vsakdo gleda na to, da ne zaide med zamudnike, kajti letošnji velesejem bo zelo bogato založen. Zadovoljstvo nas navdaja, ko zamoremo objaviti, da so za letošnji velesejem že vsi razstavni prostori zasedeni. Ne bo ga stanu in posameznika, ki bi na razstavnem prostoru ne prišel na svoj račun. Zbrano bo prilično vse, kar zamore zanimati našega človeka, brezkončna vrsta stvari, ki jih je človek ustvaril s trudom svojih rok in s svetlostjo svojega uma. Kaj pomeni tak nazoren pouk, tak neposreden stik z razstavljenimi vzorci, na podjetnost posameznika, si lahko mislimo. Prav dobro je, da pade velesejem letos v šolsko leto, tako, da bo šolam dana možnost mladinskega obiska velesejmu priključeno razstavo meščanskih šol v Sloveniji, Na drugi strani pa si more dobaviti vsak to, kar rabi, ravno na velesejmu najceneje, ker bo razstavljeno samo najboljše blago naravnost od producentov. d Prve črešnje že prodajajo na ljubljanskem trgu in sicer po 40 Din kilogram. Došle so iz Dalmacije. V kratkem pridejo na trg tudi vipavske črešnje. d Obisk naše mornarice pri tujih. Naše bojne ladje so 15. maja pod poveljstvom admirala Priča odplule proti grškemu otoku Krfu. Obiskale pa bodo tudi angleško Malto in francosko Biserto, da obiščejo grško, oziroma angleško in francosko bro-dovje. Oddelek našega brodovja sestoja iz križarke »Dalmacija«, podmornic »Hrabri«, »Nebojša« in »Hvar« in končno iz 3 torpe-dolovcev in 3 hidroplanov. Na Krfu je bila naša mlada mornarica zelo slovesno in prisrčno sprejeta in je ostala tam do 21. maja. Od 21. do 29. maja bo naše brodovje na obisku na angleški Malti, cd 30. maja do 6. junija pa gost francoske mornarice v Bi-serti. 16. junija se vrne naše vojno brodovje zopet v Kotor. d Svetozar Pribičevič znani voditelj samostojne demokratske stranke je došel prejšnji teden v Belgrad, kjer mu je upravnik mesta Belgrad radi protizakonitih postopkov dal nalog, da odpotuje v Brus pri Kruševcu in da tega kraja ne sme več zapustiti brez vladnega dovoljenja. d Redka ribolovska sreča. V prvi polovici maja so v enem dnevu okrog Ro-goznice v Dalmaciji ujeli 80 tisoč kilogr. sardel in 40.000 kg tunj. Največ plena so odpeljali v inozemstvo. d Umrl je 14. maja v Moravčah ondot-ni dekan in kanonik g. Janez Bizjan. Kljub visoki starosti in bolehnosti je do konca opravljal svojo dušnopastirsko službo ter je zadnjo konferenco duhovnikov vodil z bolniške postelje. Bil je mož, ki je veliko znal in vedel, moder svetovale« in dober oče svojim faranem. S svojimi duhovniki v dekani,ji se je razumel kot v najboljši družini, vsi so se pri njem čutili kot doma. Moravska dolina je z njim izgubila enega svojih najboljših mož. Zato ni čuda, da je bilo zadnje slovo od njega na dan pogreba tako bridko. Naj počiva v Bogu, blaga duša I d Umrl je v Dupljah pri Tržiču 16. maja ondotni župnik g. Franc Žvan v 61. letu starosti. Pokoj njegovi duši. d Tragična smrt mladega učenjaka. V Ljubljani je umrl te dni 28 letni profesor dr. Franc Čibej, mož obsežnega znanja. Na obrazu se mu je naredil čisto majhen tur, prišlo je zraven zastrupljenje, ki se je izredno hitro širilo, ne da bi mu zdravniki mogli kaj pomagati. Po par dnevih je mladi profesor v najhujših bolečinah izdihnil. Dasi še mlad je napisal veliko zelo učenih r£2.prav. Pisal je zlasti mnogo v »Slovenca«, pri katerem je bil stalen sotrudnik, v »Dom,in svet«, v »Križ« itd. Katoliška inteligenca je izgubila z njim enega svojih nairazboritejših delavcev. d Vsled nalivov so bile pretekli teden preplavljene mnoge železniške proge, zlasti v Južni Srbiji, vsled česar je bil južno od Belgrada začasno prekinjen železniški promet. Zdaj so železniške zveze večinoma vzpostavljene, ker je voda padla. d Črne koze je prinesel iz Anglije. Te dni je gost nekega ljubljanskega hotela obolel na črnih kozah. Prišel je preko Trsta iz Agnlije, kjer še vedno razsaja ta huda nalezljiva bolezen. Zdravstvena oblast v Ljubljani je seveda izvršila naj-ostrejše odredbe, da se nevarna bolezen v kali zatre. d Zgorelo je kolodvorsko skladišče v Varaždinu. Gasilci so le z največjim trudom omejili požar, ki bi imel lahko strašne posledice. d Strela je ubila v Lekeniku pri Sisku 26 letnega Janka Kocjana in 28 letno Milko Petrovičevo. d Strela je udarila v gospodarsko poslopje, last občine Pleterje v Zdolah. Radi slrele je nastal požar in je vse poslopje pogorelo do tal. Organistu Ivačiču je s tem pogorela vsa zaloga živil, drva, obleka in poljsko orodje v vrednosti okoli 5000 Din, celotna škoda pa znaša okoli 20.000 Din. Po čudnem naključju je bilo to poslopje do leta 1928. zavarovano, v zadnjih dveh letih pa ne, tako da je nesreča še bolj občutna. d Kadar gospodari strela. Te dni v nočnih urah je udarila strela v hišo kmeta Petra Borote v Boviču blizu Karlovoa. V hiši je poleg okna spala na postelji Boro-tova žena, ki jo je strela na mestu ubila. Hiša pa je pogorela do tal. d Padec s tretjega nadstropja. 18 letni kleparski vajenec Franc Skaplja, zappsleji pri Ivrdki Ecker v Ljubljani, je imel le dni opravka v III. nadstropju nove stavbe Mikličevega hotela v Kolodvorski ulici. Vračajoč se navzdol, ie strmoglavil v praz- PO D o m 0 V IN I nino, po kateri je speljano dvigalo za opeko. Padel je v pritličje in si zlomil levo roko. Izbil si je tudi vse zobe ter je imel mahoma polna usta krvi. Telefonirali so po rešilni avto, ki je takoj prihitel na lice mesta. Ponesrečenec je bil pri polni zavesti in je še sam stopil na nosilnico. Med potjo v bolnišnico se je šele onesvestil. Dobil je težke notranje poškodbe. d Z glavo je prišel med cevi in voziček v jašku Saverova v Trbovljah rudar-kopač Gnedič Franc, doma iz Kotredeža. Brez glasu je padel mrtev na tir. Zapušča ženo in tri otroke. d Medved v Bohinju? Dne 14. maja so bohinjski delavci pregledovali gozd in izbirali teren za sekanje. Pri tem so opazili v snegu sledove medvedovih šap. Sledovi so bili široko narazen, iz česar se je dalo sklepati, da je bežala zver v skokih navzgor proti planini »Suha« nad Barečo dolino. Navzoča gozdarja gg. Hribernik in Cesar sta ugotovila, da so bili skoki zveri poldrug meter dolgi, a podplat mrcine 25 centimetrov dolg. Že prejšnje dni so ljudje pripovedovali, da so čuli s planine divje rjovenje, nikomur pa ni prišlo na um, da bi to utegnil biti medved. Videl ga sicer ni nihče, vendar je sklepal po sledovih, da je nevarni kosmatinec iskal tod svoj pien. d Motociklisdčna nesreča pri Domžalah. V soboto zvečer se je pripetila pri Domžalah velika motociklislična nesreča. V soboto zvečer se je odpeljala iz Trbovelj skupina motociklistov. Spredaj je vozil uradnik g. Mirko Vrhunec, pri njem pa je sedel lastnik motornega kolesa zobotehnik g. Jambrek iz Trbovelj. Za njima je vozil inž. Rih. Freyer iz Trbovelj. Vrhunec ni bil izvežban v vožnji z motornim kolesom. V vasi Želcdniku, med Lukovico in Domžalami, so privozili nasproti trije kolesarji brez luči. Vrhunec se je tako nerodno izognil, da se je zadel z dvema kolesarjema hkrati. Prevrnili so se motorno kolo in obe kolesi. Pri padcu se je zadel Vrhunec z glavo ob obcestni kamen in nezavesten obležal. Težje poškodbe je dobil tudi Jambrek, ki je bil ranjen na glavi ter se težje notranje poškodoval. Oba kolesarja, delavca Miha Klopčič in Anton Dolenc iz Pre-voj, sta dobila lažje poškodbe, pač pa sta se jima razbili kolesi, dočim je motorno kolo ostalo nepoškodovano. Inž. Freyer je ustavil mimo vozeči avto posestnika Rusa iz Prc-voj. V avto so naložili vse ranjence, toda med vožnjo do Domžal je Vrhunec v avtu izdihnil. Ostale ranjence je obvezal zdravnik dr. Hočevar v Domžalah, ki je odredil prevoz Jambreka v ljubljansko bolnišnico. Vrhunca so prepeljali v ljubljansko mrtvašnico pri Sv. Krištofu. d Za hcire in binnance! Kakor nalašč za birmance se nam zdi primerna knjiga :>Za visokim ciljem«, katera razpravlja o krščanskem življenju. Lepšega darila in primernejšega darila pač ne morete dati birmancem, kakor je nauk o krščanskem življenju. Knjiga »Za visokim ciljem« se naroča v Prodajalni KTD (Ničman) v Ljubljani ter stane nevezana 24 Din, vezana pa 34 Din. Botri, sezite po njej in izkazali boste svojim birmancem veliko duhovno usli^ol DOBOVA Zaradi hude zime je lia polju vse nekoliko zaslalo. Kar je bilo lepili dni, smo jih porabili do zadnje urice na polju. Sedaj nam nekoliko nagaja dež, po dežju pa mislimo, da ho zemlja vse doprinesla, kar je dosedaj zamudila. Vinograde je zima nekoliko uničila, sadno drevje precej čuti, orehov ne bo in tudi drugega sadja ne bo veliko. — Marijin mesec je. Lam, kakor tudi prejšnja leta so pri kapelicah lepo prcf>evali zvečer šmarnice; zakaj je to naenkrat izostalo letos? Ali ni bilo to lejx> druga leta? Letos pa molk in tišina v majniških večerih pri kapelicah. Tembolj pa se mladi svet navdušuje za veselice, kjer zapravlja težko prislu-ženi denar. Ravno tako se nam zdi kakor »vse za svet in nič za Boga.« — 15. t. m. je stopil v veljavo novi vozni red na železnicah. Sprememb je malo; le škoda , da ni nočnega vlaka št. 628 iz Zagreba. Marsikdo je šel popoldne s četrtim vlakom v Zagreb, pa se je lahko vrnil še isti večer, sedaj pa bo primoran fiočakati jutra v Zagrebu. Za vse res nikoli ne mere biti prav. Merodajni faktorji pa bi se vseeno lahko zganili in ukrenili vse potrebno, da se zopet uvede nočni vlak iz Zagreba in bi raje izostal od tam deseti vlak. ŠMARJETA PRI MOKRONOGU. Dne 5. t. m. je nenadoma umrla Neža Polja-nec, po domače Zajčeva mama, zaradi možganske kapi, stara 66 let. Pokojna je bila vzorna krščanska žena in velika dobrotniea revežev. Zapušča bo-lehnega moža, hči edinka pa je poročena na Bučki. SAVLJE. Pred desetimi leti so ustanovili posestniki Savelj in Kleč »Združbo odjemalcev el. toka« za omenjeni vasi. Namen družbe je bil preskrbeti si električno energijo za razsvetljavo in pogon kmetijskih strojev. Imenoval se je šesteročlanski odbor, kateremu je načeloval Ivan Hvastja, bivši kandidat za oblastno skupščino na »Gospodarski listi«, da vodi pogajanja z elektrarno Cesenj na Brodu. — Po 1. 1924. smo podpisani in drugi člani zahtevali od upravnika skupne imovine, da skliče sestanek, na katerem naj poreča o gospodarstvu in premoženjskem stanju združbe ter da se izvrše eventuelne volitve. Teh upravičenih zahtev g. upravitelj ni hotel upoštevati ter ni od 1. 1024. do 6. dec. lani sklical nobenega javnega sestanka. — Nevolja članov se je stopnjevala in 1. decembra lani se sprevrgla v ogorčenje. Od 77 deležnikov je izreklo nezaupnico staremu odboru 50 članov in postavilo novi ■ iiw.ui d Najvažnejša, četudi ne najnovejša vest je, da se perilo namoči čez noč v raztopini »Ženske hvale«, nato pa se izpere s »Schichtovim terpentinovim milom«. - Varujte se ponaredb! d Pogreša se deček, star okrog 16 let. Na sebi ima slabo obleko in je šibke postave. Komur je kaj znano, se vljudno prosi, naj sporoči na naslov; Klavžar Franc, Brod 21, Dol. Logatec. d Zoper uši pri živini, proti nalezljivim boleznim in za razkuževanje sploh uporabljamo z dobrim uspehom Saneolin, ki ga izdeluje »Chemotechna«, družba z o, z„ Ljubljana, Mestni trg 10, d Dragi moj) Nikar se ne jezi, ako si premočen! Naš vremenski vsevedež ti pove vreme za 18 do 24 ur naprej. Naroči ga takoj, pa boš vedel, ali je treba dežnik vzeti seboj! Obenem dodamo eno izmed sledečih že v tisočih razširjenih knjig; Di-namit in antidinamit, Sadjarčki, Pozdrav iz domovine, Prijateljčki v ugankah, Palček Potep, Boj in zmaga, Pojte, Prepevajte, Fantič in Slovensko dekle. Brezalkoholna produkcija, Ljubljana št. 13. odbor. Toda stari odbor se ni hotel pokoravati volj) večine ter ni hotel odstopiti od funkcij in izročiti poslov. Stvar je prišla fired sodišče, kjer se ie koncem januarja t. 1. dosegel sporazum t&ko, da oba odbora sestavita začasni odbor najdalj do 1, maja t. 1. Tedaj je izročil upravnik Hvastja blagaj. niško knjigo in sejne zapiske, drugih prilog ne. h blag. knjige smo zbrali in 5. maja t. 1. poročali sle: deče: »Knjigovodstvo — za blagajno in knjigo vod-stvo odgovarja upravnik — je bilo vodeno popol-noma nepravilno. Posojilo, ki se je 1. 1021. naj«!o v iznosu 75.000 Din, ni nikjer vkniiženo. Tudi nI vknjiženo, zakaj se je denar porabil in kdaj. 2 člana sta plačala 4 deleže po 262.50 Din upravitelju, on tega ni vknjižil in tudi denarja ne izročil. — Govoril je vedno, da dela jx>polnoma brezplačno za združbo, ugotovilo p se je, da si je zaračunal za pisarniške potrebščine, informacije, delo v pisarni in mala aela itd. 10.652.75 Din. — Pri strojni zadrugi v Savljah, čije načelnik je g .Hvastja, je naredil dolga 6500 Din ter s tem denarjem plačili sebe. — Lastil si je pravice sodnika ter «kaznoval» člane s tem, da jim je odvzel električni tok, zaradi česar je prišlo do pravde, ki jo je seveda izgubil inViružba je morala plačati več tisoč stroškov.« — O nadaljnjem se vodi revizija ter bomo o nje poteku naknadno poročali. — Po teh ugotovitvah je zahtevala večina volitve ter so dobili od 62 deležnikov in pooblaščencev novi kandidatve glasov: dr. Tornago 45, L. Sever 44, Fr. Sušteršič 44, L. Kos 45, Iv. Hvastja, Savlje 45, 44 glasov. Stari cd-pa upravnik Iv. Hvastja 7, Iv. Kregar 8, Jože Kre-gar 2, Feliks Leme 1, Fr. Logar 0. — 7. maja je zahtevala desetina članov »Strojne zadruge r. z. z o. z.« v Savljah, koje načelnik je Iv. Hvastja, da skliče načelstvo izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: volitev načelstva in nadzorstva, slučajnosti. Načelstvo se ni pokoravalo § 29 zak. z 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70 ter sklicalo takoj izredni občni zbor. Člani so vložili pritožbo na deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani. — Tudi tu bo ljudstvo govorilo! — Ign. Šubelj. IZ MEDVOD. Našo občino razburja vprašanje zidave nove šole v Preski. Šolo zahteva šolska oblast, zahteva jo učiteljstvo, in res potrebna je, kar je treba priznati. Toda vsa potreba zadene na najvažnešjo in največjo oviro: na denarno vprašanje. Kar vzemimo, da bo veljala nova šola milijon če k in še kaj čez, ker bo treba nove oprave. Zadnja leta se ni nič storilo, da bi se bilo nabralo kaj denarja, razen borih 100.000 Din, pomnoženih za 30.000 Din, ki jih je jx> prošnji sedanjega g. župana naklonil občini oblastni odbor. Ves drugi denar bi se moral vzeti na posodo, torej recimo kar cel milijon dinarjev. Sedanja večina občinskega odbora je čislo pravilno računala, ko je ustavila v letošnji proračun za novo šolsko stavbe lOO.OCODin in zalo primerno zvišala doklade, tudi na vino seveda, kar nekatere posebno boli. Saj bi od enega milijona morala plačati občina na obrestih in odplačilu doN ga (amortizaciji) vsaj 120.000 Din. Trditev, da bi se zidala šola s prejšnjimi nezvišanimi dokladami je ve čkot prazna. Kako neki? V odborovi seji ofiozicija noče odkriti teh svojih gosjx>darskih talentov in malenkosti, dasi bi bila večina občinskega odbora manjšini zelo hvaležna, če pove, kako se brez denarja in seveda tudi brez dolga sezida šola, kakršna je v načrtu. Torej: inalo več razsodnosti; pa tudi opozicija mora soglasno glasovati za šolo in za vse, kar je ž njo v zvezi. — Več Medvodčanov in Preščanov. SV. TROJICA PRI MCRAVOAH. V nedeljo, 20. t. m. se izvrši javno odlikovanje g. Kornelija Iglica, vpok. šol. upravitelja, lia njegovem nekdanjem službenem mestu pri Sveti Trojici', kjer je vneto učil in vzgajal dva rodu. Odlikovanje se izvrši po sv. maši, ki se prične ob 10. Poje učiteljski pevski zbor. Ob 2 popoldno pete liianije, nato pa ustanovitev katol. prosv. društva pri Sv. Trojici in dramntska prireditev. Slavnostni govornik g. prof .dr. V. Rožič, tukajšnji rojak. Radio. Vsak delavnik: 12.30 Reproducirana glaski. _ Casovuii napoved, reproducirana glasba. — 1860 Borzna porolfla. — 17 Koncert Radio-orke-jira (v četrtek: Jonny Jazaband). — 22 Poročila in čauovna napoved. Četrtek, 28. maja: Antologija slovenske lirike. — 18-80 O modernih sprejemnih radio,-aparatih. Predavanje v nemžkem Jeziku inž. Nikolaj Flti. — IS CeSčina. — 19.80 Podzemski svet okrog Cerkniškega jezera. — 20 Baladni večer izvaja Radio-orkester. Vmesne speve poje g. Marjan Rus. Pe'ek, 24. maja: 18 Iz veroslovja. — 18.30 0 gospodinjstvu. — 10 Francoščina. — 19.90 Iz glasbenega sveta. — 20 Večer hrvatske glasbe, izvaja Radio-orkester. Vmesne speve poje gosp« Mila Wo-hinz in Slov. akademski oktet. Sobota, 26. maja: 18 O športu. — 18.30 Nemščina. — 19 Zdravilišča in letovišča Slovenije. Propagandno predavanje v nemškem, slovenskem in češkem jeziku, ravnatlej Pintar. — 19.30 De-kvska urt. - 20 Prenos zvonenja iz cerkve sv. Petra. — 20.80 Prenos zagrebškega programa. \cdelja, 26. maja: 10.80 O poljedelstvu. 11 Koncert Radio-orkestra. 16 Železnik: Taiinstvena zadeva, izvajajo člani narodnega gledališča. 15.30 Reproducirana glasba. 16 Planinski opomini. 16.30 Koncert Radio-orkestra. — 20 Koncert godbe Dravske divizije. Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela ,Union\ Obratovanje najugodneie. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu Ltd. Ponedeljek, 27. maja: 18.30 Češčina. 19 Francoščina. — 19.80 O organizaciji borbe proti raku. 20 Literarni večer g. Jože Pahor. — 20.30 Koncert pevskega društva »Slavcem — 21.30 Valčkov večer, izvaja Radio-orkester. Torek, 28. maja: 18.30 Zgodovina Slovencev. 10 Nemščina. — 19.30 Naše sosednje države: Italija: dežela in ljudstvo; Srednja in južna Italija. — 20 Schiller: Marija Stunrt, izvajajo člani narodnega gledališča. — 21 Koncert Radio-orkeslra. Sreda, 29. inaja: 18 Otroški kotiček. — 18.30 Iz rastlinstva. — 19 Bled in okolica. Propagandno piedavanje v nemškem, slovenskem in češkem jeziku, ravnatelj Pintar. - 19.30 Srbohrvaščina. — 20 Koncert Slov. akad. okteta. — 21 Nemška glasba II. izvaja Radio-orkester. 33 nagrad. Kakor smo že poročali, je naš najboljši slovenski dnevnik »Slovenec« razpisal o veliki noči 33 krasnih nagrad za svoje naročnike. Žrebanje se bo vršilo letos 2. junija. Poteguje se za te nagrade lahko vsakdo, če je izpolnil ali bo do 1. junija ob 6 zvečer izpolnil tela pogoje: 1, Mora biti naročen na »Slovenca« ali se nanj naročiti. Dosedanji naročniki morajo imeti na dan žrebanja plačano naročnino vsaj do konca junija. Novi naročniki, ki šele sedaj naroče naš list, pa čc plačajo naročnino vsaj za tri mesece naprej,' 2. Vsak naročnik pa nam mora po dopisnici sporočiti, katero izmed ustanov naj »Slovenec« obdaruje: 1. vseučiliški sklad, 2. slovenske slepce, 3. slovenske misijone na Kitajskem, 4. glavno hiralnico v ljubljanski in mariborski oblasti. 5. orlovski stadion, 6. društvo »Zco« v Ljubljani. »Domoljubovim« naročnikom in prijateljem toplo svetujemo in priporočamo, da se tekmovanja za »Slovenčeve« nagrade udeleže in hite izpolniti vse, kar je za to potrebno. Nagrade so namreč naravnost dragocene in tako premišljeno izbrane, da jih bo vsakdo vesel, kogar bo zadel srečni žreb. Prva nagrada je velik in lep radio, o katerem smo že pisali. To je prvovrsten aparat, kar jih danes premore radijska tehnika: šestelektronski aparat »Radi-one« z univerzalnim aparatom »Radione« za priključitev na omrežje, anteno za normalne in še drugo anteno za kratke valove ter najfinejšim angleškim zvočnikom Amplion. Z njim slišiš vse evropske postaje močno, jasno, prijetno. Aparat je »Slovencu« dala na razpolago trgovina radijske oddajne postaje v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. Celotna naprava stane 16.280 Din. Za drugo nagrado je določena popolna oprava za spalnico: dve omari, ena za perilo, druga za obleko, dve nočni omarici z apotekcami in brušenimi stekli, dve postelji, ena psiha z brušenim ogledalom in obrušenimi stekli, ena miza, dva fotelja, tapecirana z brokatom, en Z naio umetno mostovo escssc® »nosita" si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izvršno obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici z a 150 litrov Din 80'—■ po po&ti Din 80'—. Dobi so samo v drogeriji A. Kane sinova Llub-:?ana in drogeriji Wolftanv nasl. M. Kane, »arl-bt.r, UonpoBka 53. RAZNO Račun. Svetovna X°ina (1914-1918) je stala Nemčijo 78 milijard zlatih mark; Avstrijo 22; Turčijo 2; Anglijo 80; Francijo 42; Italijo 18; Britanske dominijone (pre-komorska posest z državno samoupravo) 8; Belgijo 2; Rusijo 30; A-meriko 51. Skupaj znese to nepojmljivo Število 340 milijard zlatih mark. Ena milijarda je tisoč milijonov. Vsak dan je pogoltnilo blazno morenje, rušenje in zastrupljanje 237 milijonov, vsako uro 10 milijonov, vsako minuto 170.000 in vsako sekundo 30C0 zlatih mark ca, 40.000 Din). - Vsako leto umre vsled lakote okoli pol milijona revežev. Za te ni denarja. Starost raznih bitij. V kolikor vemo do danes, je drevo najstarejše živo b»|e. Posebni starci te v,r®'e so sekvoje na ame-"Ski obali Tihega morja, ciprese v Mehiki in drc-vesa »baobab« v vzhod-nf Afriki. Neka mehiška cipresa, ki še sedaj raste v bližini Oaxaca, je stala približno 6000 let. "eblo ima premera ne- »Kako pa je naziva! damo mladi duhovnik?« je vprašal ravnatelj. »Klical jo je za goo^o grofico in prišli so iz Avstrije, to sem tudi razumela. Tukaj bivajo na nekem velikem posestvu in so vzeli zdaj deklico s seboj, ker nima ne očka, ne mamice več. Oni tudi nimajo več očka,« je dalje čebljala deklica. :>No, zdaj le veva nekaj,« je smehljaje se rekel ravnatelj. »Zdaj pojdi k Ani. Če mama spi, moraš biti lepo mirna in pridna. Če bi se rada igrala, tedaj se igraj tu na hodniku, da je ne zbudiš.« Odprl je deklici vrata, oklevajoč, ali naj bi sam vstopil ali ne. Jutranji razgovor je bil pustil v niem nekaj trpkosti; bal se je, da ga ne bi obnovila. »Gotovo spi«, je pripomnil in še enkrat poslnhnil, da bi se pomiril, nato pa se je obrnil in šel. . V Helenini sobi je bila globoka trsma. Od tedaj je bila vžila le nekaj malega in je nepremično ležala na postelji. Videti je bilo, da ji je jutranje razburjenje vzelo vse moči, zakaj nobene besede ni več spregovorila, le zdaj pa zdaj jo je posilil suh kašelj. Strežnic a,ki je menila, da spi, je zadržala otroka, ki bi rad k materi. Živahni mali stvarci pa je bila soba kmalu pretesna in zato se je šla igrat na hodnik, kakor ji je bil dovolil cče. Deloma je upala Nora, da bo srečala tam svoje nove prijatelje, ki jih je bila spoznala pri obedu. In ni se varala. Ko je sanjavo zrla preko visoke ograje v hotelsko .avlo, kjer se Je živahno gnetla množica, je zapazila duhovnika, ki je prišel s svojima gojencema po stopnicah navzgor. »Tako tiho in sama?« je prijazno vprašal deklico, ko jo je zagledal. »Očka je odšel, mama spi in Ana godrnja,« je na kratko odgovorila Nora. »To so seveda tri hude stvari zate,« je smehljaje se rekel kaplan. »Gotovo se dolgočasiš.« »Mislila sem si, da boste vi prišli,« je rekla deklica odkritosrčno; »zato sem ostala tukaj. Slišala sem že vašo malo punčko, lri je jokala tu notri,« jo nadaljevala in pokazala na neka vrata na hodniku. »Da, Lili je. tam, pri naši mami,« je povzel besedo starejši deček. »Pojdi noter z nama,« je rekel in pokleknil k njej, da bi tako izenačil svoje dolge ude z njeno višino; deklica pa je zaupno položila svojo roko na njegovo ramo. »Pojdi z nairii,« je ponovil. »Ne smem,« je odgovorila. »Ne smem k tujisi ljudem; mama mi je to enkrat za vselej prepovedala* Tukaj pa se smem igrati,« je pristavila hrepeneče. »Potem se bova midva tukaj igrala s teboj,« je rekel deček. »Kajne, gospod kaplan, saj dovolite?« se je obrnil do njega. Ta je takoj prikimal; tudi njemu je ugajal otrok. »Kaj pa se bomo igrali?« je zopet vprašal deček. »Ali znaš skakati čez vrvico?« je reke>! in pokazal na konopec, ki ga je biki prinesla s seboj iz sobe, ker je bil dolgi hodnik ot nalašč za to igro. »Če jaz to znam,« je rekla prezirljivo. »Znam še vse kaj drugega nego vi mislite. Le vrtita mi jo. . Dečka sta ji ustregla. Mala stvarca S3 je postavila na prste, se uleknila v bokih, vrgla črne lase nazaj in nato z dvignjenimi rokami plesala kakor vila ljubko pod urnim sukanjem vrvi v najizrednejših in naj-spretnejših okretih. Glasni pohvalni vzkliki dečko* »o jo hipoma 6' ŠTEV 21, ■ II I stolček k piiiu, isto tako tapeciran. Barva brokata po izbin. eno stoiaice za cvetlice, »n okvir za sliko. — Spalnica bo iz iavo-rovega, čeinjevega, hrastovega aii jese-novega iesa. poljubne barve, vse. kakor si i>o srečni izžrebanec želel, gladko po-litirana ter z masivnim okovjem. Spalnico, ki je vredno nad 10.000 Din, « dala pcsebej za te nagrade na razpolago lesna tv.-dka Javorr v Logatcu«. Kdor bo izžreban, prejme nakaznico na tvrdko >Javor< v Logatcu, ki bo točno upoštevala vse želje glede izbire in spalnico na zaželjeno taesio odpremila. tako, da izžrebanec ne bo imel z njo nikakih skrbi. Lesna industrija »Javor, je že iz zadnjih velesejsov znano podjetje, ki izdeluje zlasti 3' ednjefino pohištvo po zmernih cenah. Izreden uspeh je bil dosežen ravno s soalr.ico, ki bo tvorila naš drugi dobitek. Podjetje ima moderno urejena delavnica, Lsti o žago, elektrarno, sušilnice Hd., kjer sa cela predelava vrši na kar najekoaoniičcejši način. Redno zaposiuja kako mizarjev ter več drugih profe-sionistov >n delavcev. Tudi ima za Dalmacijo v Splitu svojo lastno trgovino ter oddaja vsi- svoje izdelke tudi izven države. Podjetje je po delavstvu kakor tudi pn kapitalu domače in je last g. Gabriela Oblaka, župana in bivšega oblastnega poslanca iz Lo|atca. Tretja nagrada je pa sestavljena tako, d-.', bo izžrebanec lahko izbiral: ali najmodernejši šivalni stroj, ali oa čistilnik zs. žito (trier). »Slovenec« namreč pri svojih nagradah ni smel poz: bili na svoje sedanje ah pa bodoče naročnice. Niim je namenil šivalni stro: zastopan po svetovno znani znamki - Durkopp ki ga ie podarila tukajšnja tvrdka Lud Baraga v Ljubljani. Po dolgoletni priksi m temeljiti preizkušnji je uspelo svetovno znan: tovarni za šivaine stroje Durkopp- ponjditi svojim odjemaicem res nekaj prvovrstnega > Durkopp« šivalni stroj zavzema danes častno mesto med prvimi svetov, znamkami Sestava tega stroja je popolnoma enostavna, kljub ten u pa ima vse. kar se danes zahteva od modernega šivalnega stroja. Pri tem stroju zadošča samo premik vijaka, ki se nahaja na desni strani, in stroj je pripravljen za vezenje, stopanje, krpanje, našivanje itd Šiva se lahko na raznovrstno blago, krpa nogavice. perilo, veže perilo, blazine prte, zastore, obšiva čipke in to v poljubnih barvah s svilo ali sukancem. Velike važnosti na stroju Dfirkopp- je tudi to da šiva naprej in nazaj: s tem je prihranjeno mnogo na času. Vsakemu šivalnemu stroju je priloženo petnafstletno pismeno jamstvo. Namesto šivalnega stroja si pa iahko izbere izžrebanec tudi originalni Heidov triar za čiščenje žita. Stroj je dala v ta namen -Gospodarska zveza- v Ljubljani, ki ima v zalogi staino najmodernejše poljedelske in gospodarske stroje. Trier vam žito popolnoma očisti vseh primesi, bodisi grobih primesi, kamenja, graho-rice, klasja, kakor tudi kostrebe, peska in drobnega plevela, ki ga noben čistilnik na veter (pajtelj) ne more popolnoma 10. čiti od dobrega zrnja. S trierjem preči, ščeno žilo ti zagotovi dobro žetev. Stroj ti za setev izbere najlepše ir. naideše. lejše zrnje, namesto rdečih in modrih rož namesto suhih biljk, boš žel težko klr.sje' iz žita boš dobil najlepši zdrob in snežno belo moko najboljšega okusa. Trideset nadaljnjih nagrad sestavljajo celoletne naročnine na leposlovni mesečnik Dom in svet in najlepši naš ilustriran mesečnik »Ilustracija*. Število tekmovalcev za krasne nagrade raste od dne do dne. Pazi. da ne boš pozabil pravočasno izpolnit: vse pogoje, da boš 2. junija med poklicanimi, in če ti bo sreča mila, tudi med — izvoljenimi. NAZNANILA. d Zlatomašniški jubilej sv. Očem :.ro-rlavi Križanska moška in mladeniča Marijina družba v nedeljo 26. t. m. ob 5 po-poldne. Isti dan obhaja družba svoj glavni družbeni praznik in ima duhovno opravilo zjutraj in zvečer cb navadni uri. n »Orel- pri Sv. Heleni odgovarja tem potom i na tnnoga vprašanja, da se bo vršil javni telovadni nastop dne ?. juniia v Kamnici. Sodeluje godba iz Dev. Mar. v Polju. n Na kvaterao nedeljo po Binkoštih bo pri romarski cerkvi sv. Trojice, župnije Jurkloster, sv. opravilo ob 10 z običajno procesijo. Vabijo se vsi okoličani k obilni viieležbi. Darovanje to zj novi zvon. n Prostovoljno pa-iluo društvo v Veliki loki pri ViSnji gori priredi v nedeljo dne 2. junij« vrtno veselico s srečolovoin. Veselica se "bo vršila pri Gasilem domu. Ce bo ta dan slabo vreme, ■ preloži veselica na prihodnjo nedeljo 9. junija. ustavili. To sem se naučila od gospodične Emilije, ' je r,?kla. A jaz ne bi bila smela storiti tega. je pristavila v zadregi in chžalovaje. Mama nikakor ne more trpeti, da delam to pred tujimi ljudmi. Zekaj tvoja mati ne more trpeti tega? je vprašal laplan n pvslal pozoren. Mama pravi, da je grdo tako kazati se. Pa tudi tega nt pusti, da bi jahala. Kaj tvoja mati ne jaha? ie zcpei vprašal kaplan. Znaš ti torej že jahati? sta vsa začudena vzkliknila dečka. Jahti in voziti, gotovo, je rekla in zmignila z re mer?!. Saj imam vendar štiri ponije, ki so -amo moji. Lahko jih vidite, če greste v cirkus. Malj Wim-bleion vozi z njimi pošto; to sem mu dovolila, a jaz znam mnogo bolje. Dečkoma so .se širile oči od začudenja. Ti. da že znaš voziti s štirimi? S šestimi znam,- je rekla s zanosom. To pomlad sem voziia pred carjem v Petrogradu s šestimi jponijt, prav sama. Car ni hotel verjeti očetu, da bi to znala: tedaj je mama na mnoge prošnje dovolila, da smem veziti pred njim. še prav dobro vem, kaj je tedaj rekel car,t je pristavila, očividno želeč, da bi jo vprašali po tem. >Kaj pa je rekel?- so zaklicali poslušavci. 3-.Najprej me je vzel v naročje, me poljubil in mi podani tole,* in pokazala je z biseri okrašeno srce, ki ga je nosila ra vratu, in potem - pa se ne smeš smejati,« se je obrnila k Kurtu, kateremu sta ustni sumljivo podrhlevali. 5' Kako, kaj je rekel car? jo je zopet napeljal Kurt na pravo pot. Car, car je rekel... je nekoliko zajecljala. Ta bo kdaj še vse drugače slovela in bo vas, dragi Kar-sten, popolnoma izpodrinila," je natančno in dobesedno ponovila deklica. No in vi se vseeno smejete!: je razljučeno pristavila, ko se celo kaplan ni mogel vzdržati nasmeška. Kurt pa je živo zardel pri njenih besedah. Jaz se prav nič ne smejem, je rekel zelo resno. >Tvoja nama ima čisto prav; prav nič ni lepo, če se majhna deklica tako kaže. Zelo bi mi bilo hudo, če bi kdaj govori!i o teli kot o cirkuški jahačici. To bi bilo res žaloitno zate.. Deček je lazburjeno govoril; vsled stroge graje ga je deklica osuplo gledala in njen obrazek je bil videti užaljen. On je to videl in bilo mu je hudo. Zopet je pokleknil k njej in ji božal temne lase s čela ter rekel prijazno: Xo. ne bodi huda; ti že ne boš nikoli jahafica. Ali pa si se poleg jalianja in vožnje naučila še kaj drugega? O, veliko,« je prisrčno zagotavljala deklica. Vsak dan imam učne ure pri mami in zelo velikokrat pn učiteljih. V treh jezikih znam že brati in pisati; katekizem znam tudi,« je pristavila in se ozrla na kaplana, kakor da njemu to posebno velja. Kdo pa te poučuje v njem?« >Mama vsak dan; tudi pri spovedi som že bila Ti si tudi duhovnik,« je dostavila, »sem takoj videla.« Tako?« je rekel kaplan. >Ali si to takoj spo-znala / Poznam mnogo duhovnikov; če pridemo v kako rcesto, k^er ostanemo dalj časa, me mama vselej pelje k njim, da se izpovem. Mama je zelo pobožna; vedno kaj manj kot 14 metrov. Če bi hoteli natančno vedeti starost tega orjaka, bi ga morali posekati in prešteti kolobar, je v deblu. Tega pa seveda ne bodo storili, dokler bo drevo živelo. Približno starost so mu pa določili, ko so ga primerjali i drugimi drevesi te vrste, ki so jih posekali. Sekvoja dočaka pet tisoč let starosti. Od živali živijo najdalje velike želve z otokov Galapa-gos. namreč 200 let. Kar-pi. sicer tnalo užitne ribe, žive 150 let v ribnikih, Pa"i?e v ujetništvu dosežejo 80 let. Od žuželk živi najdalie škržat, namreč 17 let. Franček je slišal v cerkvi, kai vse sc mora mladina učiti iz Svetega pisma za velikonočno izpraševanje. Srečal je gospoda župnika in se pohvalil, da zna tudi on Sveto pismo. - Gospod župnik ga je vprašali »Franček, kai dpiog te dame in k jo je sedaj, jaz pa medtem pogledam, kaj bi bilo napraviti.« Ne da bi dalje po-mišljala, je vstopila k bolnici, kjer je že cula glas jokaiočega otroka. Helena je ležala kakor prej na divanu; toda glava ji je visela vznak, ljubke poteze so bile kakor spa-čene od krča in na ustnican ter obleki je bil videti sled krvi, dovolj jasen znak, kaj se je bilo zgodilo. Preko matere se je bila vrgla mala deklica in jo klicala z emi mogočimi izrazi ljubezni, katerih pa nezavestna mati najbrž ni čula. Kurt, ki je šel za otrokom, ga je zaman skušal pomiriti. Grofica je z bisirim pogledom premotrila položaj. »Skušaj deklico za sedaj odstraniti, da se mati ne prestraši, in pokliči kakega zdravnika,« je zašepetala sinu, sama pa se je takoj lotila bolnice. Skrbno ji je položila glavo v boljšo lego, ii močila vroča senca z vodo in rahlo evlažila goreče, suhe ustne. »Mati!« je dihnila bolnica in široko odprla oči. Ko pa je videla neznan obraz, so te oči izražale začudenje in sirmenje. Vedno svežo in lepo Siie^tlis© moko staro in novo KORUZO, debele otrobe, lanene tropine, prvovrstna semena, vse vrste umetna gnojila, cement itd. itd. 2% popust — dobile vedno najceneje pri Kmetijskem gospodarskem društvu v Dolenjem Logatcu in pri podružnici v HotedriicL — potem bosa -st ranaarii. Pa m rut«.; — poiaite aea.« Pogjeti&l * as mrašto žišce n komaj odtrga oc cd nwga. N. sne -e peijal stori araisfca vrsta v sosednji stražni tolp, čigar pn čje ;;e bilo prrneno za kuhinjo in isrameo. : j f veliko p>e-tt.-iko .n krožnik s kroboai in sn» ;z srea-si.e omsre Nato t : ipri >T&ta. k. so vodite preko majhnih esmh stopnic v ^rsijki ograd. Ležal ie preti jugu n se .e .es. kenai v pomladanskem soinca. Nekaj manrieiievih in breskv.t.ih drevesc se ;e z beio ;n rdeče cvetočimi vejami riši !o razgretih ziriin. Ce-beie .90 brenčat. Celo cvetlična greda je bila prekopana in zaseima s sveriobarvnimi tulipani. Prek lesenega ogrodja majhne vrtne utice se je spenial bršlian in je nudil obiino senco Moj gostitelj me je povabil, naj sedem in je postavil steklenfco in krožnik na okroglo kamemto mizo. Jaz pa sem ostai še ob cvetlični ^redi in sem užival kras zgodnjega pomladnega cvetja. -Njeno zadnje delo. je rekel moj spremljevalec z boie-inim nasmehom. Nato sem stopil za njim v bršlianasto urico; natočil mi je kozarec, mi odrezal kos kruha, se naslonil nazaj, globoko zajel sapo in spregovoril: -Jaz sem namreč duhovnik-odpadnik.<< Ozr! se je vame, kot bi hotel proučevati učinek svojega priznanja na meni. -Meni je pa že pri njegovih značilnih besedah ob smrtni postelji po prvem presenečenju šinila ta možnost skozi možgane in tako sem bil na popolno odkritje pripravljen. Vsa beda, ki jo je ubogi mož nakopal nase in na umrlo, njegova krivda in njegov obup je stal sedaj nenadoma i:sno pred menoj; radi tega v mojem srcu ni bilo prostora za nobeno drugo čuvstvo kot za sočutje in usmiljenje. -Povero frateilo,«-- sem rekel in pogledal kot v zadregi v krvavo rdečino svojega kozarca, ki so se ž njim igrali moji prsti. Nasproti mene sedeči je olajšano vzdihnil. -Hvala Vam! Vi me vsaj ne obsojate, preden ste me zaslišali. Sedaj Vam že laže pripovedujem svojo žalostno zgodbo. Čujte torej: Od svojega dvanajstega leta sem študiral v škofijskem seminariju in sem postal duhovnik brez posebnih bojev in predolgega premišljevanja, takorekoč ker je bilo to naj-naravnejše in ker nikoli nisem resno mislil na kak drug stan. Saj sem se pa tudi počutil res srečnega in zadovoljnega i prva leta kot dušni pastir i pozneje v Rimu, kjer sem nekaj časa študiral, i končno kct tajnik v škofijski pisarni. Delo mi je bilo po volji in že po nekaj letih sem bil v pisarni škofu desna roka. Gospodinjila mi je setra. Ce se mi je zahotelo po družbi, sem imel nekaj prijateljev — samih veselih ljudi. Ker z ženskami nisem pobliže občeval, mi celibat ni delal ni-kakih večjih težav; če se me je pa vendarle včasih polastilo kako neznano hrepenenje, sem imel delo, sem imel prijatelje, ki niso nikoli pustili, da bi otožna čuvstva prevladala v meni. Tako je šfo moje življenje odka-zano mirno pet in nikdar bi mi ne prišla misel, da bi moglo kdaj priti drugače. 3 Bedni brat! V vsako hišo Domoljuba! 3' (X. LJUBLJANSKI MEDNARODNI l/ELESEJEM -j6 SO. maja do 3. 'uniia 1 9 v. 9. Najboljši nal:up vsakovrstnega blaga. Speciiaine razstave: pohištvo, automobili, poljedelski stroji, radio, perutnina, ziijci. Razstava meščanskih šol Slovenije. 700 razstavijalcev, 30 slavnih blagovnih skupin. Legitimacij po Din 30— prodajajo denarni zavodi, .Putnik", gospodarske ustanove. - Za stanovanje preskrbljeno. 50% popust na železnicah In aviionih. Popust na parobrodib. V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«! Bolniki Otalte Izšla je pravkar rasjasniter! V njej se pojasnjujejo dolgoletne izkušnje o vzrokih, postanku in zdravljenju živčnih bolezni. To zdravstveno blagovest pošljemo vsakomur, ki jo zahteva od spodaj naznačenega naslova Tisočero zahval nenadkriljivo dokazuje edini uspeli neumornega in vestnega preiskovanja v dobrobit bolehajočega človeštva. Kdor je v vsliltem številu živčno bolnih kogar mučijo raztresenost. tesnoba, oslabljenje spomina, razdražljiv glavobol, pomanjkljivo spanje, želodčne nerednosti, preobčutljivost, bolečine v členkih, spošna ali delna telesna slabost ali drugi neštevilni pojavi, ns) gotovo zahteva mojo utišljivo kniižico! Kdor jo pazno prečita, se sebi v tolažbo prepriča, da poznamo enostavno pot do zdravja in veselja do življenja. Ne od!a-ajte, temveč pišite še danes! Emsi Pasternack, Berlin, SO. Michaelkirchplatz Xr. 13. Abt. 317. Vernik je prišel v mesto in si hotel ogledati tudi muzej. Vzel in plačal je vod-nika, ki naj bi mu razlagal posamezne predmete. "Kaj ne, kako učene vodnike imajo v muzeju,« je dejala žena, ko sta se vrnila v gostilno. — Da, samo enkrat me je pa le potegnil, namreč, ko mi je kazal ono staro mumijo ter trdil, da je nad dva-tisoč let stara. In vendar imamo šele leto 1929.« Ona (ko se je vrnila s potovanja); «Kaj praviš, da ves čas moje odsotnosti nisi nikamor šel z doma?« — On: »Ne, bilo je tako prijetno in mirno.« Mali oglasnik JJejilB mlado, zdravo in mo'"no za vse delo v hiši in na vitu, katero zna malo kuhati, snažno in natančno, se išče k o!>itelii z 1 < t rokom. Nastop takoj sli I. juri ja. Dober postopek >n stalno mesto. Ponudbe - sliko in navedbo plače na Račič. Zagreb, Laščin-slmo-Ijuba pod štev, 5472. Prodajalce posnemal- njimi] išče velika šved-liiiiH ska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema TEMNA družba, Ljubljana, Mestni trg25 HlOdS hrastove od 20 --cm naprej kupi vsako množino parna žaga V.Scngneti Ljubljana, za gorenj, kolodv. Mas les j"0*5 j,a,k» - lep, za I lo- de 2Ul», za drva 311X1 m3, se ugodno proda. Naslov pove uprava Domoljuba št. 5376. Uaienca "fre™em'?- —'- koj. Hrana ia stanovanje t hiš'. — P. Naaode, ko?ač. Stara Vrhnika. Mini* risev. sprejmem. Malei Jekovec — čevljarsko, Ziganjavas, p Križe, Gorenjsko DbčbIi 3,ar l?-'4 lel' -se sprejme na kmetijo kot pastir. — Jože Zalokar, Mengeš88 Učenca z,|ra^ga pna U UH 1111*1 []Hga jn po„e nega se takoj sprejme za slaščičarstvo in me-dičarstvo. Ant,:n Molior Kranj. Hiaacaza p"1^1™ dela r»» sprejmem na kmetijo. Uabše'. Ana, Vevče 51. Dev. Mar. v P. Preselitev pisarne! Dr. Vladimir Ravnihar uljudno naznanja, da se nahaja njegova odvetniška pisarna v isti hiši kakor doslej z vhodom Tavčarjeva ulica 11 doba dame, gospodje in otroci z mojo sijajno preizkušeno vodo WELLIN Stalni kodri celo pri vlažnem vremeuu. Voda je lahko vporabljiva in zajamčeno neškodljiva. 1 steklenici Din 16'-, 3 steklenice Din 34'-, 6 steklenic Din 55"-. Dr. mkol. Heneny, HaSice, ČSR. Poštni predal 12-L. 4. P so danes in kdor hoče dobro iz-hajaii, mora hiti povsod varčen, posebno papri nakupovanju raznih polrob-č.n, kamere s:o i ajeenejc v veletrgovini StcrmeckI. nadalje .točen pri izvrševanju svojega poklica. zakar pa je potrebna dobra žepna ura, budilka in tudi.stenska ti a, ha eno na lahko nabavite za velo nizko ceno in da hode res dobra in točna, e lino v veletrgovini 58. SžeiitiGckl, Celje itev. 19. S.ov. Da so ura ne izgubi, je treba verižice, lepo deklč ali mlada žena pa rabi uhane in prstane, kar : aidcte v velikem iiustrovrnem ceniku s nrekto tisoč slikani, ki se pošlje na zahtevo vsakemu zastonj/Za ure so garantira 3 leta. Kar ne ugafa se zamenja ali vrne denar* in njegovim posledicam koi glavobolu, he meroidom, težki prebavi, boleznim na irih. želodčnemu katarju, navalu krvi Ji možgane, rabite prašek Magma. Ne slaj* in ne draži prebavil, ne povzroča bolečii v trebuhu. Prašek Nagnfi čisti in osv& žuje želodec in e reva. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah, 1 zavojček s točnim navodilom Din 4a—. samo Vrvarna Anton Šinkovec si, SčranJ I? lUMSt Podpisana s tem prekličem vse žaljive !£|BIH besede, katere sem govorila o g. Ivicl Weithauser iz Št, Jurja pod Kumom, kot ner^ji nične ter sc jej tem potom tudi zahvaljujem, da je od pravde odstopila. Franja Knez, gostiln, v Čatežu! NaiholiSa In vefrrsft. vSnal dobite najceneje pri Kmetijskem gospodarskem druitvu v Dolenjem Logatca, 1 . . . ^ Zdravnik: »Pripravite se, da odidejo s tega sveta« —. Bolnik: »Pst, ne taM glasno. Če moja žena sliši, bo hotela tudi r menoi.« Najpopolnejši šivalni stroji f& Šivilje, krojač« in čevljarje ter ta vsak dota. Preden »i nabavit« stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki L- Baraga, Ljubljana Selenburg. ul. 6/1. Brezplačen pouk. 15 letoo jamstvo. Izda/atelj: Dr. Frw< Kctovee. Urednik: Franc Zabrel MM in krasno izbira letnega blaga za moške in ženske obleke, n. pr.: sukna in kamgarna od 48 Din, volnenega blaga v vseh modnih barvah od 45 Din, svilenega po-plina v krasnih barvah, zelo primerno za birman-ke, od 24 Din, gladke in rožaste svile od 28 Din, delene, tudi z borduro, od 14 Din, kambrika, pivovrstnega, za vsakdanje obleke in predpasnike od 12 Din, kotenine, bele in rjave, od 8 Din naprej; najboljšega oxforda in cefirja za srajce, izgotovljenih moških srajc in hlač, ženskih in otroških oblek in predpasnikov, delenastih in svilenih rut, nogavic, kravat itd., dobile le pri: F, in I. GORIČAR, »Pri Ivanki«, Ljubljana, Sv. Petr« cesta 29- - Pridite in prepričali se boste, da kupite tu znatno ceneje kot povsod drugje! AJDOVA MOKU po 5 Din; iini z d r o b iz argentinske koruze po Din 4.30; iina moka it. O iz banaške pšenice po Din 4.30. - Razpošilja od 25 kg naprej PAVEL SEDEJ, umetni mlin, Javornik na Gorenjskem, Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živali je brezdvomno a MASTINs ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma! Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din, LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4. 7a Jugoslovansko tiskarno: Karel CeS. Srebrne vrame verižice (Colliers) od Din 20'— naprej Zlate vratne verižice (Colliers) od Din 85'— naprej Zahtevajle cenik zastonj in poštnine prosto 4 Prešernima slina 80189 IrančišhaHShf eerhve lMalboitsl ia naiekonomiCnctši ELEKTROMOTORJI iz znanih čeških tovarn ŠKodovl Zavodi v Pižam se nahajajo v velikosti od 1/4 do 30 k. s. stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na: Zastopstvo šftodovlb zavodov. ljubljena. Selen&arfova ulica it 7. Telefon 2966. VeHUi A p IU I K iiustrovani ^ U-4 l^i * dobite zaslonj,~^šKg Zahtevajte ga od skladišča MEIMEL IN HEROLD tovarna glasbil, gramofonov In harmonik R. liorger MARIBOR Sfev. 107-B Violine o ti Din 95 It o T-no harmoniko od Din 85-. Tainburlce od Din 98'—. Gramofoni od Din 345'— daljo. ,!dino najboljši skalni sirop in p.etiini svšc. „Dubied" stroji ter kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le los. Peteline« Orilzner, Adier Najnižje cene! Tudi na obroke! itubllana blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. neVtečl a garancija. Chiooferrisi železnato kina-vino je izborno, zdravniško priporočeno zdravilo proti slabokrvnosti, bledici, želodčnim boleznim in mrzlici. Krepi telo in se toplo priporoča vsem, ki so potrebni okrepčila po težkih in dolgotrajnih boleznih. Varujte se ponarejenih izdelkov in zahtevajte v vseh lekarnah edino le CH1NOFERRIN-KLEŠČIČ. - Proizvaja ga: Mr. Mirko Kleičič, lekarnar, Samobor pri Zagrebu. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici H.SUTTNER Lfnblfana f Ako si prezebl jen ali preblajen, ako imaš hladne noge, trpiš radi glavobolja, migrene, ako te mučijo revmatične bolečine, ako bo ti oslabeli živci in mišičje, če Bi duševno ali telesno onemogel, če slabo spiš, ako te bolijo zobje, trganje v sklepih, bolečine na obrazu in celem telesu, če si preveč občutljiv za hladen zrak in se drugače pojavijo pri tebi znaki slabosti in nezadostnega obtoka krvi, potem je to dokaz, da nisi v svojih zdravih dneh sploh nič napravil, da se obvaruješ tega zla. Delaj ono, kar so že naši dedje in pradedje z vedno ednako dobrim uspehom iskušali. Rabi znotraj in zunaj preiskušeni pravi Fellerjev pri jetno dišeči „ELSAFLUID". V apotekah in sorodnih trgovinah stane poiskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din, velika špccijalna steklenica 26 Din. Po pošti V6aj en zaboj, kateri vsebuje 9 poiskusnih, 6 dvojnih ali 2 špecijalni steklenici za 62 Din. Dva takp zaboja staneta samo 102 Din, s poštnino in za-vojnino vred. Naročila je treba točno nasloviti na Eugen V. Felter, lekarnar, Stubiea Donja Elsatrg 16. Hrvatska rabifi dobro sredstvo za želodec, naroči obenem Fetterjeve Blago delajoče Elsa-krouljicc. 6 Skatelj za 12 Din. BtiCf fraseisisise sernve Birman-^e ure za dečke od Din 49'80 naprej Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine BIRmHNSKH DARILI Birmanske .-^itne ure od Din 98 — naprej