PROBLEME REŠUJMO TAM, KJER NASTAJAJO
Novoizvoljeni predsednik občinske skupščine tov. Danilo Zbrizaj odgovarja na naša vprašanja
Mesto predsednika občin-ske skupščine ni le častna funkcija, ampak zahteva pol-no angažiranost, prav tako pa tudi kot direktor šoiskega cen-tra za gostinstvo niste vezani samo na  določen  delovni čas.
V moji delovni organizaciji moj delovni teden ni znašal samo 42 ur, ampak često tudi več. Z ozirom na to, da ima-mo pouk dopoldne in popol-dne, moje delo ni vezano nci točno odrejen delovni čas. Svet gostinskega centra je pristal na to, da ine razreši operativnih poslcv. Tako bom lahko posvetil ves preostali prosti čas delu občinske skupščine. Zaradi moje nove funkcije župana-amaterja se tudi ne bom mogel v tolikšni meri kot doslej posvečati amaterskemu družbeno-poli-tičnemu delu.
Z razvojem samouprave ob-činska skupšcina vse bolj iz-gublja značaj državne prisile. Družbena rn gospodarska re-forma ter nova komunalna ureditev Ljubljane pa jo po-stavljata tudi pred nove na-loge.
Nova vloga občinske skup-ščine je v tem, da se opera-tivno ne vtika v vse oblike sa-mouprave. Njena družbeno politična odgovomost pri povezovanju samoupravljal-cev za doseganje skupnih ci-Ijev pa postaja pri tem večja.
Na področju gospodarstva je občinska skupščina odre-zana od virov dohodkov iri danes lahko ustvarja le dolo-čene pogoje za razvoj gospo-darstva kot: dodeljevanje zemljišč, komunalno urejanje in     izboljševanju     standarda.
Mestni svet Ljubljane je razrešil občinske skupščine administrativnih posegov (nor-mativnih aktov). Operotivno administrativna vloga občin-ske skupščine je tako omeje-na  z dveh strani.
Občani so kritizirali način javne razprove o novi komu-nalni ureditvi našega mesta. Spraševali so, kako družbeno politične organizacije lahko zcgovarjajo določeno varian-to bodoče komunalne uredi-tve, ko pa občani s tem sploh niso seznanjeni.
To verjetno ni točno. V sredstvih javnega obveščanja je bil dan temu vprašanju ve-lik poudarek. Tisti občani, ki jih je zadeva zanimala, so se lahko seznanili z dokaj ob-širnim gradivom. Zbori obča-nov, ki so obravnavali pro-blematiko bodoče komunalne ureditve Ljubljane, so bili razmeroma dobro obiskani. Na zbore občanov ali vclivcev pa običajno pridejo občani, ki ne zastopajo samo svojega osebnega mnenja, ampak tudi mnenje svoje okolice. Tako imamo zbore lahko za del javnega mnenja.
Občani Siške so se na zbo-rih izrekli za četrto varianto komunalne ureditve Ljubljane in to zaradi tega, ker je prav v naši občini razmejitev med mestnim in izvenmestnim področjem najbolj problema-tična. Občani želijo, da bi probleme reševali tam, kjer nastanejo, ne pa centralistič-no. Področje celotne občine naj se vključi v mestno pro-blematiko, pri čemer naj ob-činska skupščina predstavlja povezavo med lokainimi inte-resi   in  skupnimi  težnjami.  Za
sedaj je taka povezava nujno potrebna, v nadaljnjem raz-voju samoupravljanja pa se bo nedvomno pojavilo vpraša-nje, ali je tak vezni člen še potreben, ali ne.
Na zborih volivcev so se občani pritoževali nad šibko povezavo med občinsko skupščino, krajevnimi skup-nostmi  in  občani.
Že dosedanja občinska skupščina je sprejela tozadev-ne sklepe, ki se jih bomo tudi v bodoče držali.
Krajevnim skupnostim je treba dati prav v zvezi s ko-munalo, standardom in turiz-mom lastno materialno osno-vo (prispevek za uporabo mestnega zemljišča je že za-četek). Težiti moramo za tem, da dobijo krajevne skupnosH čimveč neproračtnskih sred-stev, ker proračunska sredstva omogočajo vpliv tistega, ki jih daje.
Občinski zbor naj rešuje probleme v povezavi s pred-stavniki krajevnih skupnosti, zbor delovnih skupnosti pa s predstavniki delovnih organi-zacij,
Pri povezavi z občani je predvsem treba upoštevati ustavna načela. Odbornik ne more zastopati občanov, če z njimi ni v stalni povezavi. Prav tako pa seveda ne more zastopati prav vsakega njiho-vega mnenja, ker lahko loči želje od možnosti in pozna širše interese ter se lahko ob-jektivneje odloči za najboljšo rešitev,  kot to  morejo občani.
Občinska skupščina se bo v     prihodnjem     obdobju     pri
Danilo ZBRIZAJ je bil rojen 18. 11. 1919 v Ribnici na Do-lenjskem. Diplomiral je na fi-lozofski fakulteti.
Zaposlen je v Šolskem cen-tru za gostinstvo in trgovino na položaju direktorja cen-tra.
Po osvoboditvi je opravljal razne funkcije v družbeno po-litičnih organizacijah in samo-upravnih organih. Bil je pred-sednik republiškega odbora sindikata učiteljev in profesor-jev strokovnih šol, član repu-bliškega in centralnega odbo-ra sindikata prosvetnih delav-cev Jugoslavije in član sveta za šolstvo SRS.
V samoupravnih organih občinske skupščine Ljubljana-Šiška je aktiven od 1959 leta dalje. Opravljal je razne funkcije. Bil je odbornik ob-činskega zbora ObLO Ljublja-na-Šiška, predsednik sveta za delo ObLO Ljubljana-Siška in član sveta za blagovni pro-met. V mandatni dobi od 1965 dalje je odbomik občinskega zbora in predsednik sveta za turizem in gostinstvo. Prav ta-ko je član sveta za gostin-stvo in turizem pri Gospodar-ski zbornici SRS.
Z dosedanjim aktivnim de-lom si je pridobil izkušnje in pozna tudi problematiko go-spodarstva in družbenih služb.
svojem delu srečevala s kopi-co zapletenih vprašanj. Kateri problemi so po vašem mne-nju najbolj pereči?
V bližnji prihodnosti bomo posvečali največ pozornosti problemu izobraževanja, in to v mestnem merilu. Z zakonom predpisani stalni viri ne bodo zadoščali, zato bomo morali — tako kot vsa leta — posku-šati, da bi združili v te name-ne čim več sredstev.
Drugi je problem gospodar-stva, predvsem stabilizacije podjetij, ki imajo težave zara-di reforme (kot n. pr. Sora in  Unitas).
Tretje pereče vprašanje je komunalno urejanje zemljišč. Na tem področju prihaja če-sto do konfliktov zaradi ne-obveščenosti ali nerazumeva-nja politike občinske skupšči-ne (svobodno formiranje cen oz.   licitacije).   Občina   vsega
tega ne more sama urejati in je zaradi tega vso stvar pove-rila ,,Standardu". V primeru, da ta ne bi dobro izvajal po-litike občinske skupščine, lah-ko   izberemo   drugo   podjetje.
Nadaljnji problem so sta-novanja za borce. Za reševa-nje te problematike najbolj ustreza konoept ,,Doma", za katerega je dala iniciativo prav Šiška.
Skozi našo občino potuje mnogo tujih turistov. Ali je kaj možnosti, da jih vsaj ne-kaj   zadržimo   pri   nas?
V ta namen širimo kapaci-tete (llirija in motel Medno) in sprejemamo razne olajšave za zasebni sektor, npr. davčne olajšave, ki bodo znašale okrog 40 milij. S din na račin privatnih investicij v gostinske obrate. Z zasebnimi gostišči smo že pridobiii pomembne kapacitete, odpirajo pa se še nove možnosti za kreditiranje zasebnih gostincev. Tako bo odpadlo predvidoma 25 % ce-lotnega prometa v gostinstvu na  zasebne  gostince.
Bruno LAGLER